362 Kmetijstvo. Nova nevarnost našemu kmetijstvu. Zadnja leta je cena žitu tako pala, da se ga skoro ne izplača več pridelovati. V Zjedinjenih državah, Kanadi, Argentiniji, Indiji in Avstraliji so se zadnji čas obdelala obširna ozemlja, kjer sedaj pridelujejo pšenico, dočim so pred desetimi leti bili še gozdi ali pa travniki. Pa še vedno je v Ameriki veliko zemlje neobdelane, od koder bode še hodila kedaj pšenica na evropske trge. Tako ima Brazilija še mnogo neobdelane rodovitne zemlje. Pa tudi iz Azije bode še v večji meri žito prihajalo v Evropo. Ko bode dodelana sibirska železnica, bodo se gotovo obdelali obširni, rodovitni kraji in žito se bode izvažalo. V večini imenovanih krajev pa kmeta obdelovanje mnogo manj stane nego pri nas. Ker je dosti zemlje, obdelujejo le ravnine, kjer lahko delajo s stroji. Zemlja še ni tako izsesana kakor pri nas, in zatorej ni treba gnojiti. Res, da se bode tudi ustavilo privažanje tujega žita, ko se ljudstvo tudi v teh deželah namnoži in se rodovitna polja izsejajo, ali do tega mine še nekaj desetletij. Naš kmet, preobložen z davki seveda ta čas že lahko propade. Jedino živinoreja je, ki se vzdržuje naš kmečki stan. Posebno se je naš kmet nadejal, da se mu zbolj-šajo razmere, ko se je vsled sklenjene trgovske pogodbe odprlo nemško trgovišče. Nakrat se je pokazala nova nevarnost. Privažati se je začelo avstralijsko meso in živina. Sedaj se delajo le začetki, ali vsekako se je bati, da cena prej ali slej živini pala. Dolgo na to niti nobeden misliti ni mogel, da bi iz Avstralije sveže meso ali živino vozili v Evropo, ali napredek je vse omogočil. Ladije vozijo vedno hitreje in torej prevažanje vedno manj stane in je vedno manj nevarnosti, da bi živina po- ginila po potu, umetni led pa tudi omogočuje, da se sveže meso ne spridi. Pred nekaterimi meseci je prišlo prvo avstralijsko meso na Dunaj. Ljudem ni posebno ugajalo. Premastno je, in poleg tega zgubi mnogo redilnosti na potu na ledu. Znanstvene preiskave kažejo, da tudi mraz popolnoma ne ustavi kvarjenje mesa, temveč ga le nekoliko ovira. Če je meso dolgo še na takem mrazu, se nekoliko spridi. Gospoda za tako meso ni marala, ali ljudje, ki delajo, pa niso tako izbirčni, če je le ceneje. Za to pa priva-žanje avstralijskega mesa ni popolnoma prenehalo. Avstralijsko meso se pa po nekaterih mesnicah prodaja tudi kot domače. Dunajski mesarji ga namreč skrivaj dobivajo. Zadnji čas je prišlo dosti avstralijskega mesa v Prago. Vse to meso so vzeli tamošnji mesarji in je iz-pečavajo za domače. Ker pa ni povsem slastno, jeli so nekateri misliti na to, da bi privažali avstralijsko živino. Pred nekaterimi dnevi so pripeljali prvih dvajset goved na Dunaj. Temu bodo sledila še druga. Snuje se neko posebno društvo mesarjev, ki bode skrbelo za privažanje avstralijske živine. Živina, ki bode prihajala, oddajala se bode le članom tega društva. Vidi se torej, da se je tudi živinorejcem že resno bati avstralijske konkurence. Živine v Avstraliji je jako veliko in je mnogo ceneje nego pri nas, kajti ondu imajo silno velike in dobre pašnike. Ker bode to meso prihajalo v Nemčijo, se bode izvoz naše živine tudi tja zmanjšal in nova trgovska pogodba z Nemčijo nam ne bode nič koristila. Dobiček od avstralijske živine bodo imeli v prvi vrsti veliki mesarji, le ti jo bodo mogli dobivati, kajti mali mesar ne more jo veliko kupiti nakrat. Dobiček bode imel le kapitalizem. Resno je treba računati z nevarnostjo, ki preti našemu kmetskemu stanu. Pred vsem bole dolžnost naših poslancev delati z drugimi zastopniki kmetskega stanu, da se z novo carinsko politiko prepreči ali pa vsaj omeji privoz živine iz druzih delov sveta. S tem se našemu kmetu vzame poslednji dohodek in njegov popolen propad je povsem gotov.