v Štev. 88. POLITIČEN UST ZR SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. f DrcdniStvo ju v Kopitarjevih ulicah stev. 2. I (vbod čez dvorižče nad tiskarno). I Z urednikom je mogoče govoriti le od 1 10.—12. ure dopoldne. I Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma I se ne sprejemajo. 1 Uredniškega telefona Stev. 74. V Ljubljani, v torek, 19. aprila 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: ia celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. j. Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. — InseratI se računalo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, za trikral 9 b, za več kot trikrat 3 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsls M b. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. Upravniškega telefona Stev. 188. Dr. Šusteršič o parlamentarnem položaju. »Kons. Korrespondenz« z dne 16. aprila 1904 objavlja sledeči članek dr. Susteršičev: Akcija za sporazumljenje mej Cehi in Nemci se je razbila, kar lahko trdimo, in gcspod Kčrber je še vedno ministrski predsednik. To sta nam odločujoči tečki, ako presojamo prihodnje parlamentarno za sedanje. Zategadeli mora veljati za gotovo, da se bo pred Veliko nočjo začeti boj zdru ženih slovanskih strank zoper vladujoči sistem nadaljeval. O obliki in obsegu tega boja se še vsekakor ne da nič reči. O tem se bodo sporazumele združene Btranke. V ospredju bo seveda vprašanje dele gaoijskih volitev. V zadnjem zasedanju je veljala parola ne dopustiti volitev v delegacijo pred Veliko nočjo. Sa li zdaj izda nadaljnja parola, je odvisno od različnih okol-aesti, katere se na tem mestu ne dajo raz motrivati. Vprašanje, ali jo tehnično mogoče izvršiti obstrukcijo volitev v delegacijo, se mora po mojem mnenju potrditi pod gotovimi pegoji, kateri, kakor mislim, obstajajo. S takšnim neizrekljivo naumnim poslovni kom, kot ga ima naša državna zbornica, se di vse obstruirati, kar hoče primerno šte vilo energičnih poslancev obstruirati. In marsikaj govori za to, da se to pri volitvah v delegacijo tudi pokaže, & drugi važni vzroki govore vsekakor za to, da se odloži začasno to najskrajnejše bojno orožje in se dovoli takorekoč zadnji rok za mirno rešitev državne krize. Po brezuspešnem preteku tega roka bi morali vsakakor pasti zsdnji obziri. Boljša akutna kriza, akutnejša kakor vse dosedanje, kakor pa mrtvilo, ki ga je ustvaril sistem »brezstrastnega čakanja«. .Strast« pomenja v politiki življenje — »nestrastnost« pomenja smrt. Naloga in cilj slovanske obstrukcije je državo iztrgati iz mrtvila. Ako ne gre drugače, se mora ta »brezstrastni sistem" izzvati in prisiliti do strastne borbe. — To je vzrok, zakaj se danes mnogo načelnih na- sprotnikov obstrukcije nihaja v obstrukciji. Oni imajo zavest, da opravljajo s tem patri-otiino delo. Boljši je celo odkrit absoluti-zem kakor današnji navidezni btftistutici&n^J lizem, ki je v istini samo birokrajs«? $i£iar hi;a najhu|še vrete, pod katero hira država in njeni narodi. To je mnenje mnogih. — Vzdihanje in javkanje nad obstrukcijo nima vrednosti Vrednost imajo dela, ki gredo za tem, da zacvete v Avstriji res moderno, kon-štitucionelno življenje. Takšna dela je pred vsem vlada delžna izvršiti, in ako te dolžnosti ne izpolni, je svoj poklic zgrešila. Seveda je takšnih del kemaj pričakovati od vlade, ki je otrok prejšnje nerrško-nacionalne obstrukcije. Tovariš dr. Ebenhoch ima prav, ako trdi, da je nemška obstrukcija državi nevarnejša kakor češka. S tem pa je, gotovo nehote, 2lomil palico nad vlado gospoda Korberja — ker nad to vlado plava kot absoluten gospod in zapo-vedovalec genij nemške obstrukcije. Šfrajk na Javorniku. Dolgo je že vrelo, v soboto 16. aprila pa je začelo kipeti. Vsi delavci na Javorniku so ustavili delo v tovarni Kranjske industrij ske družbe. Stavka okoli400 delavcev. Zgodovina štrajka je ta : Po novem letu je bilo veliko delavcev s Save prestavljenih v novo tovarno na Ja vornik. Tovarna je bila prehitro skupaj zma šena, delavci trpe v nji veliko več, kot so prej na bavi, zaslužijo pa mnogo manj, in tudi nesreč se je že v tem kratkem času primeroma proti prej na Savi veliko zgodilo; prejšnji teden sta ae bila zopet dva ponesrečila. Delo je na akord. Narediti morejo na Javorniku mnogo mani, kot prej na Savi, polovico jim pa zavržejo kot „au9Šua" in odtegnejo od plače, tako da mnogi dru žinski očetje ša 60 kron ne zaslužijo na mesec in morajo stradati. Nekateri boljši delavci zaslužijo kar počeli 2 k r o n i na danmanj, kotprej na Savi, torej na mesec nad 50 kron manj. Nekateri mojstri vpijejo nad delavci, da so reveži kar zmešani; radi bi vse prav sto- rili, veliko zaslužili, hitč, delajo za žive in mrtve, nazadnje je pa še toliko »ausšusa", in tako se godi istim delavcem, ki so ie leta in leta v tovarn i , vajeni dela in so na Savi dobro delali, malo „ausšusa" naredili, pa še tega so jim prej plačali. Seveda je nezadovoljnost med delavci rasla in rasla in so se čule razne pritožbe. Ko so v petek dobili izplačan denar in videli, koliko jim je tovarna zopet utrgala, kako malo bo zopet zaslužili, biuhnilo je na dan, kar se je kuhalo že dlje časa. V soboto zjutraj ob 6. uri so vsi delavci usta vili delo in to brzojavno naznanili c. kr. okr. glavarju v Radovljici. Štirje zastopniki delavcev so pritožbe in želje svoje naznanili generaldirektorju Luck-mannu. In Luckmann, znani Luckmann iz trgovske zbornice in deželnega zbora, kaj pravite, kaj je odgovoril? Po domače rečeno, norca se je delal iz delavce v t r p i n o v. Ali se ne pravi to norca delati, če na pritožbe delavccv, kolika draginja je in kako malo zaslužijo, da ne morejo shajati, odgovori: , Pa žganjce jejte in coklje nosite!" In kako jim je odbil vsako zboljšanje pleče: »Prej dam življenje!" Tako, tako, gospod Luckmann? Tekom dneva je okrajni glavar prišel na Javornik. Najprej je šel k Luckmannu. Dve uri sta govorila. Potem je govori) z delavci in poslušal njih želje in pritožbe. Delavci bo dobili vtis, da drži z Luckman nom. S,cer so pa mirni, orožniki zastonj hodijo gt r pa dol. Kaj mi pravimo k štrajku? Potreben, že zdavnaj potreben je bil štrajk, tudi na Savi I Ta stavka bedi delavstvu migljaj za krepko organizacijo. Pravica je na strani stavkujočega delavstva. Pravično in lepo bi bilo od kranjske industrijske družbe, da se pri tej stvari ne odlikuje s trmoglavostjo, ampak, da pokaže srce za domače delavstvo ; saj ji mora biti znano, da je sedaj ondi in v okolici velika draginja in da so minili časi, ko se je z de lavci postopalo kot b sužnji. Kranjska stav-binska družba je lahko srečna, da ima tako dostojno in pošteno delavstvo, drugod bi njeno ravnanje vzbudilo ves drugačen odpor. Zato je neprevidno delavstvo tako izzivati, kakor je storil g. Luckmann. Tudi kmečko ljudstvo v okolici odločno stoji na strani delavstva in podpira to gibanje, delavstvo jeseniško bo pa tudi pokazalo svojo solidarnost-s trpečimi brati. Odločujoči faktorji v naši deželi naj pa tudi to premislijo, ali niso take razmere pri nas krive, da vlada taka nezadovoljnost proti slojem, katerih zastopnik je g. Luckmann. Vsaka krivica, ki se godi posameznikom, vzbuja danes že mogočne valove ljudske razburjenosti. Vprašamo, ali je vredno zaradi par krajcarjev, ki si jih neopravičeno pri-trguje kranjska industrijska družba, buditi ogorčenost, katera, enkrat vzbujena, se ne da lahko potolažiti. Ako ne poznate še našega ljudstva, bi se morali kaj nauiiti vsaj iz zgledov, ki jih dovolj podaja delavstvo zadnjih dni. Parlamentarni položaj. Dunajski poluradni list »Montagsrevue« piše o danes otvorjenem zasedanju drž. zbora: To zasedanje prinese odločitev. Ako bodo MladoSehi nadaljevali obstrukcijo, bo drugi teden odločena usoda drž. zbora. Vlada bo potem morala storiti svoje korake in sklepati o usodi dežel, zastopanih v državnem zboru. »Montagsp^eBse«, glasilo ustavovernejra veleposestva, piše: Dva momenta dajeta upanje, da to zasedanje drž. zbora ni brez vsake nade na uspeh; in sicer najprej zato, ker so poslanci sami tako odločno aahte-vali, da se po Veliki noči snide državni zbor. V današnji seji drž. zbornice je imel biti prečitan dopis min. predsednika, da je izvolili člane v delegacijo. V parlamentarnih krogih upajo, da se izvrše volitve še ta teden. Morda pa vse te nade prepreči slovanska obstrukcija. Balkan. Carigrad. Armenski vstaški vodja, Andranik, je požgal tri srmensko kurdijske vasi, ker so se prebivalci branili vstopiti v njegove čete. Dalje je ena njegovih čet napadla neko vas, oddaljeno pet ur od Bitlisa, in tam baje trideset mohamedancev ubila. Andranik se noče podvreči turški gosposki. Carigrad. Iz Soluna se poroča, da bo se trije vodje lanskega vstaškega gibanja v bitoljskem vilajetu podvrgli turški gosposki. Hilmi paša jim je zagotovil pomilošče-nje. Smatra se, da je vstaško g banjo b tem v tem okraju končano. Carigrad. Iz makedonskih in dri-nopoljskega vilajeta poročajo, da se nada-liuje pomiloščenje. — Pomiloščeni bolgarski Mrkedonci prihajajo trumoma v svoje vasi LISTEK. Vereščagin, Skrydlov in Kuropatkin. Slavni ruski slikar Vereščagin, ki je našel na »Petropavlovaku« svojo smrt, ko je hotel s svojim čopičem proslaviti junaštvo ruske mornarice, je bil 1. 1877. tudi v rusko-turški vojski, kjer je spremljal ruske častnike in slikal bojne prizore. Zapustil je zanimive zapiske iz teh bojev. Tu se je seznanil tudi s Skrydlovom in Kurcpatkinom, o katerih pripoveduje sledeče. Leta 1877. je bil Vereščagin na ruski torpedovki, ko so je ruska vojska pripravljala, da prekorači Donavo. Ta torpedovka je imela nalogo, polagati mine in pognati v zrak turški monitor. »Stal sem«, piše Vereščagin, »poleg poročnika Skrydlova (sedanjega admirala). Sovražno svinčenke bo žvižgale okoli nas. Pričakoval sem, da vsi utonemo, kajti stroj na torpedovki se je ustavil. Kar poči poleg mene granata, in kos granate me rani ob boku. Zabolelo me je, kakor bi bil s sekiro udarjen. Takoj sem padel znak, a Be zopet vzdignil. Raka jo nesla nas čoln k levemu bregu. Čudo je bilo, da nas niso vseh pobili 1 Ob bregu so nas sledili sovražniki in streljali na nas, in dobro smo slišali, kako so se k vsemu temu Turki še norčevali iz nas. Poizkušal sem streljati nanje z revolverjem, a sem kmalu nehal, ko sem videl, da je brezuspešno. Reka nas je nesla daleč, in turški monitor je dvakrat s topom ustre lil za nami. Naš čoln je bil ves pokvarjen. Pometali smo s krova kupe svinca, ki so nam ga Turki nastreljali. Skrydlov je imel dve rani na nogi in pomečkano roko . . . Slednjič so nas privlekli na rumuneki breg, kjer so naredili nosila iz vesel in nanje naložili Skrydlova, kateri je bil brez zavesti, Jaz sem šel peš, a kmalu sem bil tako truden, da sem le visel ob ramah mor narjev, ki bo me spremljali. Na bregu smo našli Skobeleva in Strukova. bkobelev nas je objemal in poljuboval ter klical: »O, vi ste vrli fantje!« Tako Vereščagin o Skryd lovu. O Kuropatkinu pa piše Vereščagin: B li smo že na južnem delu Balkana. Skobelev se je postavil na eno najvišjih mest in je dolgo opazoval dolino Tundža in turške čete, ki so se razprostirale pod nemi. Ž njim je bil poročnik Kuropat kin, grof Keller, jaz in nekaj kozakov. Naše pozicije bo se ostro razločile, kakor črna črta. Videl sem na skalni gori sv. Nikolaja baterije Mi,ščerskega. Tam sem risal topove in nagibal glavo zdaj na levo, zdaj na desno, da se ognem granatam in kroglam, ki so frčale iz turških baterij čez goro. Tu so stale razvaline turške pristave; z njenega okna sem hotel naslikati dolino Tundža, a granato so mo pregnale. Prva granata so je zarila v zid, druga je zletela na streho in me obsipala s peskom in kamenjem. Sadel som na drugo stran, a tretja granata je raztrgala streho poleg meno in vrgla toliko trsk name, da sem ušel, ne da bi dovršil sliko. Barve na paleti so bile tako name- šane z drugimi tvarinami, da sem še paleto proč zagnal. Turki so se ustavili spodaj v dolini, Skobelev je pa šel naprej, da bi si ogledal pot. Najprej je jahal, a Turki so tako streljali nanj, da je zlezel s konja. Videl sem, kako so pristopili k njemu častniki, med njimi Kuropatkin. Turki so pa zlezli na skale in naB obsipali s krogljami. Naši so jih hoteli pregnati s streli, a kroglje iz slabih Krukovih pušk niso nesle tako daleč. Začel sem st kati pokrajino, Skobelev je šel Se nekoliko naprej, kar vidim, da so Kuropatkin, bled kakor smrt, podpiran od obeh strani, vrača k nam. Turška kroglja ga je zadela v levo ramo in priletela zadaj vun. Ubogi prijatelj se je čisto sesedol in vprašal, ali je rana smrtna. ZJaj ae je Skobelev vrnil, in smo šli nazaj. Kuropatkina so nesli štirje kozaki na puškah. Bil sem že dostikrat v boju, a take toče svinčenk nisem nikoli doživel. Bil jo pravi peklenski ropot! Na vseh Btraneh so padali možje in konji. Kuropatkin, pogumni Kuro- in morajo priseči, da se ne bodo več upirali Bolgare iz kneževine prevaža turška gosposka do meje in jih izroča bolgarskim oblastim. Solun. Oddelek turške čete se je pri «asi Lipa capletel v boj s bolgar. vstaši. Štirje so bili ubiti. Vojaki so uplenili eno bombo in z dinamitom napolnjen sodček. C e t i n j e. 15. t mes. je ob Skutar-skem jezeru vsled ribjega lova nastal v vasi Vrača oster razpor med kristjani in Turki. V boju, ki je nastal, je bilo ranjenih 9 oseb, 1 kristjan je bil ubit V sosednih vaseh se je vzdignil resen nemir. Zato sta ruski in črnogorski konzul zahtevala od turške vlade, naj pošlje nemudoma vojaških Čet v te kraje da vzdrže mir. 42 oseb ao zaprli. S o t i j »■ Ministra Petrov in Petkov sta odpotovala v S tniakovo, kamor je došel tudi knez Ferdinand radi potresa. Čaje Be, da je pot ministrov v zvezi z diplomatičnim sporom med Bolgarijo in Belgijo, ki je nastal vsled tega, ker je bolgarska vlada ovirala belgijskega diplomatičnega agenta pri iivr Sevanju narodno pravnih določb, ko je za hteval od nje, naj ji izroči dva Belgijca, ki sta deiravdiraia pri neki bruseljski banki. — Diplomatični odnošaji so menda pretrgani, diplomatični sg nt ni odpoklican. Sofija. Sultan je bolgarskemu diplomatu NaSoviču obljubil, da uvede reforme tudi v drinopoljskem vilaietu. Sofija. Bolgarski diplomatični zastopnik v Belgradu razpravlja s srbsko vlado o sklepu trgovinske pogodbe med Srbijo in Bolgarijo, da se da prednost in varstvo do mačim pridelkom. Pričakuje se, da bo pogodba te dni sklenjena. Vstaja v nemški jugozahodni Afriki. Dne 18. aprila so izgubili Nemci v boju s Hereri enega stotnika, nadporočnika in se dem jezdecev; 1 častnik in 7 jezdecev je bilo težko, 6 pa lahio ranjenih. — Prihaja zopet poročilo o večjih nemških izgubah. Stotnik F i e d 1 e r je imel nesrečen boj z domačini. Po petumem boju so se morali Nemci umakniti; izgubili so 9 mrtvih, 14 je ranjencev. Angleži v Tibetu. London. Angleška tibetanska eks-pedicija se v Gyangtseju dobro počuti; prebivalci ao )i baje naklonjeni. Mnogo Ti betancev je na angleško Zahtevo razbilo orožje. Angleški poveljnik je samostanu v Gy»i)gt9e iu nali žil globo, ker se je mnogo budističnih menihov bojevalo z Angleži. An gleži bodo prodirali dalje do Lh se. Iz brzojavk. Budimpešta. Državni zbor je v včerajšnji seji razpravljal o predlogi glede reguliranja plač komitatnim uradnikom. G;< f Tisza je imel daljši govor; povedal je, da čakajo državo na vs h pclnh neizogibno po trebni izdatki, in da je treba zato največje štedijivesti. Dunaj, hšel je razglas, da so odpu ščeni iz aktivne službe vsi cgraki vojaški tretjeletniki; 7adnji gredo na dopust 23. t. m. Novinci so ski cani brez iijeme za 9. maj. Pariz. Napovedani obisk nemškega cesarja na Korfu je bil v zadnjem trenotku odpovedan. London. Včeraj ob 9. uri 30 minut dopoldne sta se angleški prestolonaslednik in prestolonaslednica odpeljala na Dunaj. Barcelona. V nedelio zvečer se je zopet razpočiia petarda v eni glavnih ulic, ne da bi povzročila kakšno škodo. Kraha je občinstvo pri njegovem obisku katalonskega zaveda živahno pozdravlialo, Madrid. Kralj A!fmz meseca sep tembra potuje skozi Pariz v Barolin. patkin, je kričal: »Naj beži, kdor še more teči, sicer nas vse pobijejo! Mene pa pustite tukaj, da utnriem!« Jaz sem ostal pri Skobelevu. »Zlaj pa°, rekel mi ja Kuropatkin, »Vasilij VdSiljevič, Bog reši mojo dušo!" Ko je cesta naredila ovinek, smo bili nekaj časa zavarovani prt d krogljami, in Skibelev se je zasmejal: »Ali vidite, kako je prijetno teči po ulici!« . . . Mimo nas so nesli Kuropatkina na no šilih v gabrovsko bolnišnico. Ko nas je videl, je zaklical : »Čute moj svet: Preženite Turka, naj stane karkoli, drugače bo gorje naši vojski !• Skubelev je slušal. Utazal je nov napad, in kmalu ni bilo nobenega Turka več t»i i u " . . . Tako pripoveduje Vereš"agin o Skryd-lovu in Kuropatkinu. Kako jima ]e zdaj pri srcu, ko sta čula o tragični smrti Verešča-ginovi ? Z pet so se našli na bojšču. Kuro patkin poveliuje armadi na suhem, Skryilov hiti, da prevzame vodstvo mornarice, Vere ščagin pa ne bo več s svojim umetniškim čopičem proslavljal njunega junaštva . . . Dunaj. Včeraj ie bilo tu alovesno sborovanje povodom 25!etnioe državnozbor skega delovanja princa Alojzija Liecbten steina. Navzoči so bili vsi krščansko Booi alni poslanci. Praga. B vši češki minister, državni poslanec dr. Rezek, ima prihodnjo nedaljo v Nemškem Brodu shod. Govoril bo odločno proti dr. Korberja. Rusko-japonska vojska. O japonskih Ukrcavanjih v bližini Port Arturja imam« doslej le brzojavke iz Londona in Tientsina. Da bo te brzojavke nezanesljive, ni potreba poudarjati. Dotične brzojavke se glase: London, 18. aprila. »D »i!y Chron.« poroča iz Sanhajkvana : Neki iz L. fu v Niuč-varg došli parnik poroča, da je videl 26 ladij močno japonsko brodovje s 100 pre voznimi ladjami severno od Port Arturga v či'skem zalivu. Brodovje je odp ulo proti severu, bržkone proti Kinčavu, južno-vzhodno od Niučvanga. T i e n t s i n , 18. aprila, bem došle vesti trdijo, da je več ko 70 japonskih prevoznih ladij odplulo v smeri proti Kinčavu, severno od Port A'turja. London, 18. aprila. Privatne brzojavke potrjuiejo, da so se Japonci izkrcali pri Port Arturju. Nadalnja poročila o katastrofi »Petropavlovskega". London, 18 aprila. Poročevalec »Times« se nič ne ozira na rusko prepoved in dalje pošilia svoja poročila potom brezžičnega brzojava. Ta poročevalec tudi pravi, da je b la japonska mina, katero so Japonci položili nekaj ur prej, ki je povzročila ne srečo »Petropavlovskemu«. Japonci so pošto pali po dobro premišljenem načrtu, po ka terem so nameravali uničiti vse rusko port artursko brodovje. Načrt bi se jim bil skoro popolnoma posrečil, a nekaj proračunanj so nastavili napačno in to je rešilo rusko bro dovje popolnega uničenja. Prvi del načrta v ozki kanal vhoda v luko položiti mine je v torkovi noči izvršila japonska ladja »Koryo Maru«, ne da bi Rusi kaj zapazili. Kraj, kamor je položila mine, je bil od Japonce? prej že dobro opazovan. Japonci so opazili, da Rusi pri s/ojih izhod h iz luke plovejo vedno po isti črti, skoro gotovo zsto, da ne zadenejo ob svoje mine in v to črto je japonska ladja položila usodne mine. Ko je Makarov zapazil prvi del japonskega brodovja in šel iz luke, je bil še toliko srečen, da se ni zadel ob podložene mine. Za ta slučaj so imeli Japonci načrt izvabiti ga na morje, dočim bi mu drugi del japoskega brodovja zaprl pot v luko. V tistem hipu pa, ko je dru;ji del japonskega brodovja najbolj potreboval megle, se je megla razdelila in Makarov je opazil dim japonskega glavnega brodovja. Ako bi megla le še ne Koliko časa trajala, bil bi Makarov ra širo kem morju obkrožen od japonskega brodovja in vse ladje, s katerimi je šel iz luke, bi bile morda uničene. Ko je Makarov be žal nazaj proti luki, se je zgodila nesreča. — V četrtek so Japonci zopet poskušali Ruse izvabiti iz luke, a ti niso hoteli več iti v nastavljeno past. Vrnil se je Togo Sv petek in bombardiral Port Artur. Poročevalec trdi, da ste novi japonski ladji »Nishin* in •Hasuga« prisilili nove ruske utrdbe na Liao-tienšanu, da so umolknile. Kolin, 18. aprila. »K5!n. Ztg « ima iz Petrograda o potopu oklopnice »Petropavlovsk« sledečo skore neverojetno vest: Sumi se, da so Kitajci ali pa v Kitajce pre oblečeni Japonci na ladjo med premog položili »peklensk stroj«, ki je eksplodiral in uničil ladjo. To bi bilo le mogoče vsled nemarnosti ruskih mornarjev. Mnenje ruskega vojnega sveta. Petrograd, 18. aprila. Predvčeraj šnjim se je vršil v zimski palači vojni svet. Predsedoval je car. Nekateri listi pravijo, da je bil vojni svet mnenja, da je položaj v Vzhodni Az'ji kljub izgubi „Petropa»lovske-ga« nespremenjen. — Utrdbe v Port Arturju in topovi ruskih oklopnic in križaric zadoščajo popolnoma za brambo. Angleško mnenje o japonskem pro diranju. Japonsko vojno vodstvo izrab'ja svoj ugodni položaj in množi svoje vojne moči na severu Koreje in prodira proti reki Jalu. Druga jaoonska armada pod poveljstvom generala 0rah si narasle v Ziljski dolini vse reke. — Tudi v Kanalski dolini stopajo reke čez obrežja. Vedno je fie zelo vroče. Pri Žibnici ie vod« odtrgala 900 metrov d žavne ceste. Radi narašfianja vode na Beli se je moralo odstraniti mnogo mostov, ker bi jih drugače odnesla voda. Dnevne novice. V L^ubljatii, 19 aprila. Shod voditeljev Mar. družb Opozarjamo na ta shod, ki bo v sredo, 20 apr. ob 9. uri dop. v dvorani knezoškcfje palače v Ljubljani.—Razume se, da so povabljeni vsi duhovniki brez razloika. Dobrodošli tudi oni iz sosednih škofij, ki se za to stvar zanimajo. Umeščen je bil danes č. g. A n t o a Kocijančič, doslej župnik na Gozd«, na župnijo Mirna. Nemško politično društvo je imelo včeraj shod v kazini. Poročal je društveni tajnik profesor dr. Binder o društvenem delovanju. Neki B e r z i n je poročal, da je šol. odsek političnega društva dal podpore 20. šolam na Kranjskem. Dr. Schaller je poročal o položaju in se bahal, da »z narodno-naprednimi Slovenci dobro skupaj drže« ter je v interesu žalel, da bi to še dolgo trajalo. V odbor so bili izvoljeni dr. Schiffer, dr. Ed Ambro-sitseh, dr. Binder, dr. E^er, Julij E bert, dr. K. Galle, Karol Leskovic, dr. Sohoeppl, Jož. pl. Schrfy. Katoliško slovensko politično društvo za kranjski okraj Pravila tega novega velepotrebnega pol tičnega društva so že vložena pri deželni vladi. Ob grobu vrlega moža. Umrl je včeraj v tukajšnjem tivolskem gradu gosp. Jakob Kavčič, vodja zemljišk h knjig, v 94. lotu svojega življenja. V tivolskem gradu stanuje Kavčičev rod že 36 let, sedaj že v četrti generaoiji. R)jen je bil pokojni Jakob Kavčič v Zgornjih Z reh pri I Iriji. BI je abaolviran juriat. Služb i val je zvesto 40 let v b3vnici in v Brežicah. Bil je vnet rodoljub še iz časa političnega preporoda slovenskega naroda. Prijataljstvo ga jo vezalo s IIjŠAŠkovom, Ilešičem, M klošiSom, dr. Razlagom in celjskim Hočevarjem. Tiho in intenzivno Je deloval in bil obče priljubljen, posebno kmetom je delil rad dobre svete, tako, da so ga kmetje visoko spoštovali. Prijatelj književnosti in vsakega napredka v Slovencih bil je poštenjak od nog do glave, dobrosrčen in blaga duša. Ker ni nikdar zatajil svoje narodnosti, so ga graški uradniki mogotci preganjali, a druzega mu niso mogli očitati, kakor da je bil Slovenec. Njegov sin je g. F r i d o 1 i n Kavčič, a. in kr. stotnik, znan kot pisatelj, hči njegova gospa I r m a pa je soproga c. kr. profesorja B r u n e t a. Velecenjeni njegovi rodbini izrekamo globoko sožalje. Naj počiva v miru blagi, zaslužni mož 1 — Roparski umor poizkuian. O tem smo dobili iz Gotice natančnejša poročila : Nad Solkanom se je dogodil v petek ponoči drzen roparski napad v gostilni Štefana Caja. Kaka dva kilometra nad Solkanom se cesta deli na dve poti: Ena pelje na Sveto goro, druga pa v Grgarje. Tam je gostilna Štefana (Jeja. V petek popoldne je prišel v to gostilno F r a n o Pregl, krojač iz Sv. Lucije. Sedel je dolgo v gostilni. Prihajali in odhajali so delavci, ki lomijo kamenje za bohinjsko železnico. Proti 9. uri zvečer je bil Pregl že sam v gostilni. Krč mar je bral neko knjigo, njegova žena je pestovala majhnega otroka. Poleg je bila še dvanajstletna hčerka. Dve drugi hčerki sta šli že spat. Kar stopi Pregl pred Ceja in ga ustreli z revolverjem v glavo. Zana, držeč z eno roko otroka, hoče z drugo zadržati morilca. Zdaj pa Pregl nameri revolver na njo. Štefan Čaj se pa vrže nanj in z udarcem toliko odvrne roko, da je strel zadel le roko njegove žene. Zičel se je zdaj obupen boj. Ženske so kričale, oba moža sta se pa borila. K sreči je prišel iz Čapovana Suligoj z vozom jagnjet, ki sa je ravno takrat ustavil pri Cijevi gostilni. Ko jo videl, kaj se godi, je pnhitel Caiu na pomoč, izbil revol ver Prei^lu, ga vrgel na tla in pokleknil nanj. Z laj sta prihitela še sosedna gostilni čarja Črne in Lazar, eden s palico, drugi s puško. Tu so videli grozen prizor. Zana vsa krvava, Cej je imel rano na sencu, Suligoj je pa tiščal Pregla k tlom. Lazar je nasta vil puSko morilcu, druga dva sta ga pa zve zala. Izročili so ga orožnikom. Ko so ga vprašali, zakaj je to storil, je rekel, da iz obupa. Pravi, da je izgubil na poti 140 K. Ker iih ni rrngel najti, se je hotel najprej samega usmrtiti, a potem je sklenil, da na kakršenkoli način dobi nazaj ta denar. Na bralo se je mnogo ljudstva, ki je vpilo nanj in žvižgalo, ko so ga ponoči gnali v Gorico. — Častnim meščanom je izvoM občinski odbor v Vel. Poljanah gospoda Štefana Francelja, učitelja v pok. in posestnika v St. Vidu pri Vipavi, v zahvalo za mnoge dobrote, ki )ih je tekom let naklonil svojim rojakom, predvsem novi župni cerkvi s*. Jožefa. Ni mnoga leta! — Obrtno gibanje. Občni zbor obrtne zadruge v Novem mestu se je vršil preti klo nedeljo. Dobili smo obširnejše poro čilo, katero priobčimo. — Za lovce It Sorioe so nam piše: Prvi divji petelin je padel 18. t mes. »na Košti«. Na sorški planini je šo snega dva metra in pol, zato bo treba le nižje posku Sati lovsko srečo do konec majnika Upanja imamo veliko d i bodo lovci še kakega dobili na muho. Živel Nmrod! — Dokaz zmožnosti sa trgovce. 100000 trgovcev je vložilo na trgovinskega ministra predlogo, v kateri zahtevajo, da mora vsaka oseba, ki se hoče pvsvetti tr govini, poditi d ikaz zmožnosti Ža 10. jun. 1902. je bil v državni zbornici podan tozadevni nuini predlog, ki pa še ni prišel v razpravo. V Avstriji je bilo za to, da se zakonito zahteva od trgovcev dokaza zrn^ž nosti, n»hramh 175 pol podpisov. — Hrvaške novice Bolezen dr S. Bresztyenszkega se je žalibog zopet tako poslabšala, da je moral odgoditi pot v C rkvenico, kamor se je nameraval podati, da sa ondi ozdravi. — Hinko S i r o v a t k a jq prevzel v Ameriki uredništvo n^ve^a hrvaškega delavskega lista »H-vatska Z-stava«, ki bo pričel izhajati v Č kagi. — Slovani vlstri so izgubili v patih letih sedem občin. Vse te občine v katerih se je posrečilo prodreti L hjnom, so čisto hrvaške. — Dr. Franko Potočnjak namerama v za Inji svoji pravdi izdati na podlogi stenogre fi^nih za piskov knjigo, ki bo priča Khuenovega »do lovanja« na Hrvaškem. — Dr. Pero M a g d i č v Varaždinu namerava tožiti madjaronski list »Drau«, ki mu je očital, da je poneveril nekai denarja za hrvaške žrtve. — Duhovnik umorjen O umoru (lu hovnika Filipa Mimioa v Stil ju v Diimuiji se poroča, da sta ga umorila in oropala njegova nečakinj in men mož, ki sta pobegni a na Grško. — Nevarno obolel je hrvaški pisateli g. Josip Z o r i č. — 3 0 letnioo književnega d e 1 o v i n i a je praznoval v Ztgrebu te dni hrvaški romanopisec Ferdo pl. Beč 6 Rustenberški. — Nesreča v Trsta. V Trstu sta dva železniška voza 28utnega delavca Jožefa Požerla tako stisnila, da je Požerl umrl na poti v bolnico. Poierl je bil doma iz Dolenjih Vrem, postojnskega okraja. — 11 letni Ermt Mirtinčič je v Trstu, ko je bil sam doma, iztaknil očetov revolver ter se igral i njim. Revolver se je sprožil in kro glja je Kletnega dečka smrtnonevarno ra nila v trebuh. — Vroče poletje. Neki meteorolog trdi v nekem dunajBtem listu iz svoje 20-letne skušnje, da je letos pričakovati izvanredno vročega poletja. Posebno vroči bodo brikone meseci maj juni in avgust. — Otrok vsled zaviitega žganja umrl. V Mokronogu je umrl 5 m pot letni kočarjev sin Nikolaj Bariera, ker mu je nekdo dal piti žganja. — Cesarjev dar. Cesar je daroval 200 kron gasilnemu društvu na Trati, okraj Kranj. — Roparske iivali na Kranjskem. Od 1. oktobra 1902 do koncem decembra 1903 je kranjski dež. odbor izplačal za pokončane roparske žival> in sioer: za 2 medvedki 160 kron, za 2 medveda 120 kron, za 2 mlada^medveda 40 kron. — Šolske vesti. Cesar je dovolil, da sme nova šola na Saaručini nositi njegovo ime. — Ridi bolezni m dobila daljši odpust učiteljica gdč. Mariia Škerjanec v Zi gorju. Nadomešča jo gosp. Ciril Požar iz Mirne Peči. Ljubljanske novice. Poroka Včeraj se je poročil v stolmoi gospod FrančišekJereb. o. kr orož-niški postajevodjo v pok., z gdč. N e ž i k o Tratnik. Slovensko trgovsko društvo .Merkur" priredi v B<>b to, dne 23. t. m , ob 9 uri zvečer v »Narodnem domu« predavani«. — Ta večer bo nada'jeval g. dr. Konrad V o -dušek svoje predavanje o konkurzih. Po predavanju se vrši društveni zibavni večer, ria katerem bo skrbel za Zhbavo pevski zbor. Gg. člani in prijatelji društva se vab.jo k obili udeležbi. Ogenj Včeraj okoli 10. ura dopoiudne pričelo je na Bregu št. 20 v neki podstrešni shrambi goreti. O^enj nastal je vsled tega, ker je stranka vrgla med smeti še živ pepel in so se smeti vnele, ki so vžgale tudi trske in drva, ki so bile v bližini. K sreči so ogeni še pravočusno op;-z li in ga pogasili. Ukradeni nageljni Vrtoarju Ivanu Wie-der|u na cesti na Rjimk je bili v d«eh nočth z vrta pokradenih za 20 kr; n na geljnov. Ljudsko gibanje. V Ameriko se je včeraj o.lpoliaio 29 Sloveocav. — I z A m e rike je d >šlo včeraj v L ubljano 61 So vencev in Hrvatov. — Na Koroško je odpotovalo k zgradbi želeance 30 delavcev. — Na Nemško je š o vč< r ij 120 delavcev. — V Hrušico k zgraibi želez niče se je odpeljalo včerai 45 delavcev. Izgubljena je bila včeraj popoldne na poti ca Wulfovih ulic čez Pogačarjev trg v Kop tarjeve ulice in do šenklavške cerkve nazaj zlata broška z granitom Najditelj dobi primerno nagrado v trafiii v Kopitarjevih ulicah. S ceste. Danes donoldne je na Poljan ski cesii posestn ku Štefanu Smoletu ušel konj. Pridirjal je po Kopitarjevih ulicah do jubilejskega mosta, kjer je padel in se na nogah nobil, vendar je vstal in dirjal je naprej po Š jlskem drevoredu na Francovo nabrežio. kjer sta ga vjela ključarski vajenec L Čarne in hlapec Josip Slajpab. Strela Včeraj popoldne udarila je strela v cerkuv pri bolnišnici in je šla strela skoz eno okno notri in skoz drugo ven, na kar je skočila na ž'co pri električni napravi in šla v zemlio. S žko ranjen. Tatvina, v noči od 16. na 17 t. m. je bil 8tanin»rici M iriii V.dmarjevi na sv. Jakoba nabrežju št. 27 ukraden zeleno pobar van voziček, ki ga je bila pustila pred svojo prodnj«ln'co. 40 let postrešček. 401etnico svojega de-lovania Kot pi siresjek je praznoval včeraj postiš tek Lovro Kt šir. Košir je bil prvi po streM-k v L ubl ani. Umrla |e 67 let stara zaeebnica g M a rija Bergant, atinujola na Poljanski cesti. Vojaški nabor. N* včerajšnji nabor za Lubljan•> je dusio 205 fintov, potrjenih je bilo le 36 Izpred sodišča. Izpred, deielnega sodišča. Otroka ubilo. Janez S-t&fir, hla peo Auer|evih dedičev v Ljubljai i je vczil nek»i dni pred 23. lanuariem m. I pesek iz strelišSa k pivovarni na D )len,ski cesti; po storjenem delu pristavil je prazno trugo k zidu tik mimo ležeče poti. Okoli pol 4. ure popoldne dne 23 januarja Sle ste 6 let stari deklici Antonija Vider in Albina Lukek mimo truge Vider je trugo pri letrnarj>h nekoliko prijela, na kar se je nad 200 klg teika truga prevrnila in deklico tako nesrečno na glavo zadela, da je bila takoj mrtva, bkafar se za govarja, da je trugo pravilno prislonil k zidu, tako, da bi bilo le odraslemu človeku možno jo prevrniti; kdo di jo je pa bolj k zidu potisnil, mu ni znano. Sodišče je obtoženca oprostilo. — Zaradi hudodelstva 0 s k r u m b e je bil obsMen Janez Klopčič, čevljar v C.mšenuu na 2 leti težke ječe. — Kazne stvari. Najnovejše od raznih strani. Vlaka trdila. Na postaji Gesund-brunnen pri Barolinu sta trčila tovorni in osebni vlak. Dve osebi sta težko ranjeni. — Socialistiški izgredi so bili v Varšavi povodom pogreba dveh socialistov. Policaji in ognjegtsoi, ki so policajem pomagali, so bili natepeni. — Na Japonskem so monopolizirali vsled zakona z dne 31. januarja 1904, ki stopi s 1. julijem v veljavo, izdelke tobačnih tovarn. — O potresu v okraju Kosovo se poroča, da je 4. t. m. razrušil 30 vasij. — 1 5.000 premogarjev štrajka v drž »vi Des Moines v Ameriki. — Mi lijonar Carnegie je zapustil 5 milijonov dolarjev za otroke in vdove onih ki bi izgubili pri reševanju drugih svoje živ-lianje ali pa bili poškodovani. D tiflni čin se mora izvršiti v Združenih državah, v Kanadi ali v vodovju obeh držav. — R a z p o r mej vojaštvom na Srbskem. V Čačaku so skušali zarotniki pregovor.t nekega podčastnika, da bi umoril dva proti-zarotnika, od katarih je eden nečak generala Velimarkov Č3. Dotična častnika pa sta vsel to zvedela ter naznanila v Belgrad — V Trstu so prijeli nekega Josipa Schonda,kije kot knjigovodja pri neki tvrdki v Balemgradu poneveril 8(>00 dinarjev. — Najstarejšo ženo v dr ž a vi je sprejela včeraj ubclnica v Budimpešti. Ta ženska je Hanrijeta Bostod, stara 105 let — Zakonski načrt za oškodovanje nedolžno obsojenih bo predložen državni zbornici. Povodnji in viharji. O velikih povodnjih v«led na gorah hitro tajočega se snega se poroča iz vse države. Ne samo na Koroškem, tudi na Girenjem SUjnrskem so ža povodnji. V Pragi so včeraj po noči imeli naliv, kakršan |e navadno le v najbolj vrcčih poletnih dneh. (V Ljubliani smo naliv imeli okolu 5. vre popoludue. Pog»-eb pok. trgovci Javnikerja, ki se ja istočasno vršil, se je moralna cesti za nekaj min. ustaviti in so pogrebci be&ali v bližnje hiša.) — V Pragi je padala tudi toča, debela kakor orehi ter pokrila ceste 10 cm. visoko. Ve liko število šip je pobit h. V raznih praških mestnih delih je vsled naliva narastla voda poplavila mnego stanovanj. V predmestju Košir je strela udarila v elektrarno in razdrla dinamo, vsled česar sd ugasnile vse svetilke. Potok, ki toče skozi kraj, je bil spremenjen v reko. Skoda je posebno na dreviu velika. Več streh je vihar odkril, mnogo zidov podrl. Na nekaterih železniških progah je ustavljen promet. Telefonska In brzojavn® poročila. Japonsko-ruska vojaka. Petrograd, 19. afni* Ruski generalni štab je dobil por< č la da so pri Ja poncih priprave za velik transport na polu otok Liautung v teku. Japonci so mnenja, da je prišel trenotek, da prodero na poluotok. Istočasno bo pričala prodirati glavna japonska armada preko Jalu, tako da bodo Japonci Ruse zapleli v boj v dveh bojnih vrstah London, 19. april«. Ruske in japonsko predstraže so pri Jalu oddaljene 600 korakov druga rd druge. Petrograd, 19 aprila. Cesarski namestnik v Vzhodni Aziji je zapovedal, naj se na 23 krajih ob Usuri železnici zgrade skladi-šta za bolniške priprave, obvezila in zdravila. V teh zgradbah bo prostora za 20.000 ranjencev. —Inženirji so dobili nalog, naj z zgradbo takoj prično. Rim, 19. aprila. Is Tokia poročajo : Vse časopisje slavi admirala Togo, kateremu se je posrečilo izvabiti rusko brodovje iz pristanišča. Vendar občinstvo iz spoštovanja do Makarova brzda svojo radost. Zmago so slavili v Tokiu z velikimi procesijami. V vsaki ulici je bilo do 1000 belih svetilnio, ki so pomenjale duše mrtvih Rusov. Nosili so tudi zastave z napisom: Obža ujemo smrt Makarova. Med procesijo bo pevali žalostinke za mrtvimi junaki. Državni zbor. — Obstrukoija m nadaljuje. Dunaj, 19. aprila. V današnji seji se nadaljuje slovanska obstrukeja. — Doslej je bilo na vrsti le branje došlih vlog. Od ministrskega predsednika so došle vloge za volitev v deLgaoijo in v kvotno deputacijo. Dunaj, 19. aprila. Ker ni povoda za spremenitev taktike, je mladočeški klub sklenil nadaljevati obstrukcijo. Ako bo ob-struiral tudi volitve v delegacijo, klub še ni sklenil. Dunaj, 19. aprila. »Slovanska zveza« je imela svojo sejo, v kateri je poročal dr. Šusteršič o političnem položaju in o skupni seji z mlad ičeškm klubom. Poročilo je bilo vzeto na znanje. Dunaj, 19. aprila. V današnji seji poslanske zbornice je poslanec Viljem Pfei-fer predložil nujni predlog za podporo pogorelcem v Pristavi. Dunaj, 19. aprila. Volitve v delegacijo se bodo vršile skoro gotovo v pesebni večerni seji pr.hodoji petek ali v soboto. Zagreb, 19. aprila. Prva številka hrvaškega katol. dnevnika izide dne 1. maja. Glavni urednik bo poslanec Hnrambašič. Praga, 19. aprila. Češki listi poročajo, da polete češki »Sokoli« o binkoštih v Pariz in Arrss V Arrasu se vrše velike češko-francoBko pobratimske slavnosti. »Sokole« bo vodil dr. Podlipni. Samobor, 19. aprila. Stotnija pešcev se je odpeljala v Samobor. Bruselj, 19. aprila. Tu vlada veliko razburjenje radi poročila, da so angleško egiptovske čete udrle v K o n g o - d r ž a v o. Budimpešta, 19. aprila. Po celi Ogrski so sa vršiii shodi železniških uradnikov, ki zahtevajo zvišanje plač. Dne 20. t. m. bodo imeli v Budimpešti skupen shod. V nekaterih mestih groze b štraikom. Z »pet bnrska vstaja ? London. Poroča se, da se je 70 Ho-landcov skrivaj odpravilo iz Johannesburga v distrikt Ly idenburg, kjer je zanje pripravljeno orožje in Btteljivo. Preiskava je pokazala, da so hoteli napasti in opleniti več bank in drug h denarnih zavodov, da dobe denarna sredstva, ob ščejo vse farme v severnem Transvaalu in zanetijo ustajo. 689 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je uaš nepozabljeni brat, pračast.ti gospod KAROL LMpAlNE Župnik v pokoju po dolgotrajnem bolehanju, previden s sv. zakramenti, danes ob 12. uri opoldne mirno in udano v Gospodu zaspal. Pogreb sa bode vršil dne 21. aprila ob 8 uri zjutraj. Dragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev. škofla Loka, ia. apr. i9C4. žalujoči: sestra in bratje. Venci se v zmislu pokojnika hvaležno odklanjejo. Meteorologlftno poročilo. ViAln* nad morjem 3C6'2m,«rednji tračni tlak 736 0 ms 1 = | (!M opaži j MTUj. atuj« btro-motr*. v Mi Terap* rt tira P® (Valili* Vetr.fl. Neb« v r.. o- . 18 zveč. 7-7 6 1*6 sr. jvzb. obl. 1-6 l9l 7. ijutr. |2. popol. 740-1 737 5 7'5 14 6 p. m. svzh. p. m vzsvz. jasu ). del. obl. Čedno stanovanje v I. nadstropni na ul'co, z dvema sobama in pritiklinami dobi mirna stranka sa termin avgust. 686 3—i Istotam se sprejme gospodična na hrano in stanovanje s 15 majem. Ponudbe na upravniStvo •Slnveno-.". Velika lesna industrija z žago in stroji na vodno silo se pod ugodnimi pogoji takoj iz proste roke proda event. s kakim posestvom zamenja. — Ponudbe se sprejemajo pod naslovom: „Lepa industrija", Ljubljana, glavna pošta, restante. 672 3—3 Istrsko vino lastnega pridelka : teran, muškat ter belo vino, dalje zajamčeno pristen tropinove« se dobi pri Sotcnu Ferlanu di CJcergio 376 i6-i3 Kovin j, Istra. Itazpo&ilja se na drobno in debelo. Zahvala. Ob tako nenadni izredno bolestni izaubi našega iskreno ljubljenega nepozabnega soproga ozir očeta, brata, svaka in strica, gospoda Ernesta Jeuniker trgovca nam je došlo toliko dokazov odkritega in iskrenega sočutja, da se čutimo posebno doline, izreči za to, kakor tudi za mnoge in krasne darovane vence m izredno številno spremstvo pri po ^rebu, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem najodkritejšo in najtoplejšo zahvalo. Ljubljana, dne 18. aprila 1904. Globoko žalujoči ostali. !_0_ je izvrstno sredstvo za Učenje Jiupmui sobnih tal. Isto odstranja ln preprečuje lepljlvost Učenih desk Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 624 1 12-4 Vnanja naročila proti povzetju. PflVnrl Le »Templjev"- in „Styria-vre- I IJZ,UI sta ^ooito zavarovana kot ' rogaška kisleca. Vsi drugi proizvodi, ki ne nosijo oznamenila Templjev-vrelec" ali Styria-vrelec" in ki se varljivo prodajajo kot »Rogaška kisla voda', naj se odklanjajo. 591 b 6—4 Deželna vrelska uprava Rogaška Slatina. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubljem in edini sinček Kristijan Puncah danes ob pol 9. uri, star 16 mesecev, po kratki bolezni umrl. Pogreb bo jutri ob 5. uri popoldne. Š m a r i j a , 18. aprila 1904. Simon Punčah, nadučitelj, oče — Ivana Punčah, roj Matek, mati. — Fanl Udouč, roj. Punčah, sestra. — Josip Udouč, zet. Trgovci, obrtniki in zasebniki, kateri hočejo imeti - prahu proste = prodajalniene prostore, pisarne, skladišča in druge prostore, naj uprr»blia;o m »je po dolgotrajnih preizkušnjah pr rejeno in kot najboliše sredstvo za prepreče-nje nadležnega prahu priznano olje proti prahu. Cena kilogramu 80 vinarjev. Adolf Hauptmann 189 25-15 v LJubljani. Prva kranjska tovarna oljnatih bary, firneža, laka in steklarskega kleja. I ^»Ibllo na mr Pijte -« Klauerjev ^Triglav" i najzdravejši vseh ^ likerjev. | občni zbor @i@]ilni@i ljuUjaask ? kateri se bode vršil dne 28. aprila t. 1. ob 2. uri popoludne v zadružni pisarni na Dunajski cesti štev. 8. Prejemki. DNEVNI RED: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Prememba pravil. 3. Poročilo tajnika in blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobrenje letnega računa. 6. Volitev: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja, d) 2 namestnikov, e) 3 članov v nadzorstvo. 7. Predlogi društvenikov. V Ljubljani, dnč 18. aprila 1904. RaVnafelJsIVO. nemirni promet 0(1 1. januarja do 31. decembra 1908 = K 23,806.806-40. Izdatki. Račun blagajne: Gotovina v blagajni 1. januarja 1903 „ deležev: Vplačani glavni deleži....... Vplačani opravilni deleži.......... „ rezervnega zaklada: Dvignene obresti glavnega rezervnega zaklada............. Dvignene obresti posebnega rezervnega zaklada „ pokojninskega zaklada: Dvignene obresti . . . „ hranilnih vlog: Vložene hranilne vloge . . . „ posojil: Vrnena posojila.......... „ obresti: Prejete obresti posojil....... Prejete zamudne obresti.......... » upravnih dohodkov: Vplačani dohodki . . . . „ denarnih zavodov: Dvignene glavnice .... Dvignene obresti.............. „ prehodnih zneskov: Vrneni prehodni zneski „ inventara: Za prodani inventar....... „ zadružnega doma: Prejete najemščine .... Interkalarne obresti leta 1902 in 1903 . . . . , nepremičnin: Kupnina za hišo v Streliških ulicah 137404] 39 400 380 2100 1572 307 3188204 1039061 174095 4300 933 7341017 44U18 3834 30 3963 5579 27000 94 04 85 94 71 41 99 74 05 08 45 66 22 11974204 47 1 2 3 4 6 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Račun deležev: Izplačani glavni deleži..... Izplačani opravilni deleži........ „ hranilnih vlog: Izplačane hranilne vloge . „ obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog . „ posojil: Dana posojila......... „ upravnih troškov: Upravni troški za leto 1903 „ denarnih zavodov: Naložene glavnice . . . „ dividende: Izplač. dividenda glavnih deležnikov „ davka: Plačani davek........... „ prehodnih zneskov: Izplačani prehodni znesk „ dobrodelnih namenov: Izplačalo se je za dobro delne namene.............. „ nagrad: Nagrada ravnateljstvu in uradništvu „ inventara: Za nakup novega inventara . . . „ zadružnega doma: Stavba......... Interkalarne obresti............ Davek in poprave............ „ blagajne: Gotovina v blagajni 31. dec. 1903 K 400 _ 60 — 2581387 87 17198 90 1483713 88 14547 27 7597447 01 2000 — 3899 39 1656 08 1070 _ 2700 — 2033 06 118758 69 4748 22 481 56 142102 54 11974204 47 Debet. Izkaz izgube lit dobička za upravno leto 1903. Kredit. Račun obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog . . . Kapitalizovane obresti hranilnih vlog .... Za leto 1904 naprej plačane obresti posojil . . V 1. 1903 za 1 1902 prejete obresti posojil . . „ uprav, troškov: V 1.1903 znašajo uprav, troški , davka: V 1. 1903 se je plačalo davka . . . „ inventara: 10% odbitka za obrabo...... „ izgube in dobička: Čisti dobiček za leto 1903 , zadružnega doma: Izdatki v letu 1903 , . . . K h 17198 90 184988 50 14427 46 62731 66 14547 27 3899 39 310 02 26266 64 481 56 324851 40 Račun obresti: Prejete obresti posojil...... V letu 1902 za leto 1903 prejete obresti posojil Prejete zamudne obresti........ Zaostale obresti posojil......... Prejete obresti naloženega denarja .... upravnih dohodkov: Dohodki za leto 1903 l izgube in dobička: Prepisani ostanek dobička 1. 1902 na novi račun........ zadružnega doma: Prejete najemščine Interkalarne obresti 1. 1903 ....... K | 174095 10492 4300 80777 44018 933 690 3963 5579 324851 41 47 99 38 08 74 45 66 22 40 Aotiva. i I a n c a za upravno leto 1903. Passiva. Račun blagajne: Gotovina dn£ 31. decembra 1903 . . „ denar, zavodov: Stanje 31. dec. 1903. Nai. denar „ vrednostnih listin: Stanje 31. decembra 1903 . „ posojil: a) na hipoteke .... K 2,681.9t>0"56 b) na menice...... 451.538 52 c) na zastavna pisma . „ 21 746-— d) v tekočem računu . „ 6h3.021"13 prehodnih zneskov: Stanje 31. decembra 1903 inventara: Stanje 31. dec. 1903 po 10% odbitka obresti: Zastale obresti posojil....... zadružnega doma: Stanje 31. decembra 1903 K | h 142102 54 1 Račun 1009975 29 6200 — 2 11 3818260 21 3 » 1474 26 4 n 2790 22 80777 38 5 n 184265 50 6 S 5245845 40 132 1903 =■= 100 žl K 200-- ....... Stanje opravilnih deležev 31. decembra i K 10 — 1156 ži K 2........... rezervn. zakl: Glavni rezerv, zakl. 31. dec. 1903 Posebni rezervni zaklad 31. decembra 1903 . . pokojninskega zaklada: Stanje 31. dec. 1903 hranilnih vlog: Stanje 31. dec. K 4,904'894'64 Kapitalizovane obresti . . 184 988 50 obresti: Za leto 1904 predplačanc obresti izgube in dobička: Čisti dobiček za leto 1903_ 585 1—1 Ravnateljstvo. K h 20000 _ 4530 _ 48629 18 34209 23 7899 75 5089883 14 14427 46 26266 64 5245845 1 40 _ ,,. 'u , j i„ i- „;„,„,.:.,i„ jp ričunc za leto 1903, ter naznanja, da se računi popolnoma Nadzorstvo »Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani« pregledalo m pnmenalo je račune za le ■ ujemajo ter so knjige in bilanca razložene v pregled v društveni pisarni, & 30 ai. aiu.iv P IV«n Rodfe 1. r., član nadzorstva. •FFFFFFF?**^^ Za nadzorstvo: Alojzu Star* 1- r„ načelnik nadzorstva. Vinko Ogorelec 1. r„ član nadzorstva. '-^»iutclj itiri)*"'»i !*«>*»!| ?!talk,