Z »oldtimerji« iz Celja v Moskvo Zabukovčani »grizejo« proti f vrhu Triglava ^ CHi-jI^ 90,6 95,1 95,9 109,3 DN INPE1 IK FEK Št. 60 / Leto 65 / Celje, 3. avgust 2010 / Cena 1 EUR □ v Na »rajžo s flosomza nogo<. Napadalci so izkoristili večji del priložnosti, ostali pa smo znali odbiti silovite napade Rudarja. Zajc me ni presenetil, saj vem, da je kakovosten igralec. Psihološko smo bili močnejši, vrnitev na igralni sistem 4-4-2 nam bolj ustreza. Nevarnejši smo za gol nasprotnika, kar veseli naše navijače. Spet so bili nabiti s pozitivno energijo. Želel bi si, da pridejo gledat nas in ne nasprotnike. Pohvalo si zaslužijo tudi Celjski grofje.« Navdušenje je spretno skrival trener Celja Milan Duri-čic: »Čestitam svojim fantom za dobro predstavo. Prekrilo se jim je precej dobrih stvari. Ni bilo lahko proti Rudarju, ki je ves čas napadal in si želel zadeti. Opozarjal sem svoje mladeniče in zdržali so vse pritiske. Strinjam se s Prašnikar- Rudar (4-4-2): Savic -Jeseničnik, Novakovic, Cipot, Dedič - Trifkovič, Korun, Metelka, Krona-veter - Djermanovič, Bra-tanovič. Igrali so še Gr-bič, Mešic, Tolimir. jem, zadnja velenjska vrsta je storila precej napak, kar so naši fantje kaznovali in si priborili lepo zmago, ki nam ogromno pomeni. Upam, da bodo odslej še bolj motivirani. Vemo, da nas čakajo padci, a tudi vzponi.« Učinkovitost je bila nadpovprečna. »Zadetki niso bili plod slučajnosti, saj veliko dela posvečamo zaključkom akcij. Danes nam je res steklo. Toda do stalnosti kvalitete je še daleč. Ne morem zdaj reči, da smo moštvo preporodili z določenimi vajami. Seveda ne. 50 tisoč ponavljanj je potrebnih za kakovostne poteze. Tudi pri 2:0 smo drhteli, Rudar je pritiskal, a smo se srčno borili. In vse se je seštelo v našo korist. Videli ste, da smo proti Domžalam izgubili v končnici, da nismo zmogli premagati Triglava navkljub priložnostim. Proti Rudarju nam je to uspelo, kar ni zagotovilo, da bomo to znali ponavljati! Nihanja so neizogibna,« je že pregovorno previden Duričic. ■ BVV ■ »IgriSče ni omogočalo prave igre« Trener gostov Bojan Pra-šnikar je sicer priznal zasluženo zmago domačim in poudaril, da so njegovi varovanci storili toliko napak kot na prejšnjih desetih ali 15 tekmah skupaj: »Bolje je, da smo jih toliko napravili na eni tekmi. Še dva ali tri dni se bomo z analizami vračali na celjsko tekmo. V našem zelo težkem razporedu v prvenstvu bo Koper naslednji izziv. Prepričan sem, da bomo v soboto prikazali povsem drugačen obraz. Moram še dodati, da nam nikakor ni ustrezalo izjemno namočeno igrišče, ki ni omogočalo prave igre!« Rudar je proti Olimpiji dobil en gol, proti Mariboru nobenega. »Oba osrednja branilca sta botrovala vsem zadetkom in še nekajkrat sta slabo posredovala. Če glavni del obrambe slabo deluje, ima težave celotna ekipa,« je še dodal Prašnikar. Pred gostovanjem v Novi Gorici bodo Celjani jutri (19.00) v prijateljski tekmi pričakali portugalski Nacional. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA CM Celje (4-4-2): Muj-činovič - Gobec, Andelko-vič, Mijatovič, Bakarič -Medved, Mujakovič, Bre-zič, Močič - Bezjak, Zajc. Igrali so še Purišič, Rep, Štraus. Bojan Prašnikar Milan Duričic »Moj najhujši letošnji poraz!« Ratejeva z olimpijskega štadiona v celjsko bolnišnico Martina Ratej je na atletskem evropskem prvenstvu v Barceloni, ki se je končalo v nedeljo, v finalu meta kopja pristala na 7. mestu. Njen najboljši met ji je uspel v zadnji seriji, a je bil dolg zgolj centimeter manj od 61 metrov. Vse je bilo povezano z njeno poškodbo, torej z žulji in oteklim gležnjem zaradi vnetja. Komaj je Martina zadrževala solze, ko je kazala svoj že modrikast desni gle-ženj, zaradi katerega ni zmogla tehnično ustrezno izpeljati metov. Izmikala se je bolečini in pred izmetom ni pospeševala. Za dvojno nemško zmagoslavje sta poskrbeli nova evropska prvakinja Linda Stahl in srebrna Christina Obergföll, bron pa si je priborila olimpijska prvakinja Čehinja Barbora Špotakova. »Vnetje gležnja se je začelo umirjati, a se mi je v nedeljo vnetje razširilo višje po nogi in sprejeli so me v celjski bolnišnici. Želela sem nastopiti še na tekmah diamantne lige, toda ne kaže najbolje. Nogo bi mi morali pozdraviti do konca tedna,« pravi Rate-jeva. »S kvalifikacijami sem bila zadovoljna, s finalom pa seveda ne. Pričakovala sem Ko je imela Martina prvi julijski dan na mitingu v Velenju obute tekmovalne čevlje s tremi črtami, ni imela nobenih težav ^ dosti višjo uvrstitev. Podlaga za optimizem so bili moji zelo dobri letošnji nastopi na tekmah. Bila sem odlično pripravljena, v želeni formi. Doživela pa sem najhujši letošnji poraz. Kolajne so razdeljene in bolečina bo ostala.« Boštjan Buč (AK Velenje) je v finalu teka na 3.000 metrov z zaprekami zasedel zadnje, 12. mesto, kar je bilo, resnici na ljubo, tudi pričakovati. Progo je 30-letni Buč pretekel v času 8:48,83. Prvo uvrstitev v finale velikega tekmovanja je ocenil kot svoj največji uspeh v karieri. V kvalifikacijah je s svojim najhitrejšim nastopom letos dosegel skupno deseti čas (8:31). Atletinja celjskega Kladi-varja Marina Tomič pa je izpadla v teku na 100 metrov z ovirami z 18. časom kvalifikacij in je polfinale zgrešila le za 5 stotink. Progo je pretekla v 13,28 sekunde in za 9 stotink zaostala za svojim najboljšim letošnjim izidom. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Vse reprezentance uspešne Slovenska ženska košarkarska reprezentanca se te dni ponovno pripravlja v Žalcu. V petek in soboto je odigrala prijateljski tekmi z Bosno in Hercegovino. Prvo tekmo so varovanke Borisa Zrinskega izgubile (69:70). Po drami v zadnjih minutah so morale prvič v pripravljalnem obdobju priznati premoč. Težjo poškodbo je utrpela Sandra Piršič, s 196 cm najvišja reprezentantka, ko ji je nasprotnica v borbi za prostor pod košem zlomila nos. »Sandra je bila v soboto operirana, vendar je njen nastop vprašljiv. Menim, da v Skandinaviji, kjer nas čaka prva kvalifikacijska tekma s Švedsko, ne bo mogla nastopiti,« se Zrinski zaveda, da je izgubil pomemben člen ekipe. Na drugi tekmi so se Slovenke prikazale v povsem drugačni luči. »Na prvi tekmi smo imeli precej težav z agresivnostjo Bosank. Zaradi Sandrine poškodbe smo morali nato čez noč vse skupaj obrniti in prilagoditi igro. Povsem smo nadigrali tekmice. Kljub temu in ne glede na visoko zmago smo videli, da imamo še kar precej dela z uigravanjem,« je zadovoljen po zmagi s 76:49 povedal Zrinski, ki ima v tem trenutku na voljo 11 igralk. Peta pripravljalna tekma je bila zadnja v sklopu priprav, saj se bo reprezentanca že v petek odpravila v Skandinavijo na prvo kvalifikacijsko tekmo za preboj v divizijo A. Moška reprezentanca se je pretekle dni mudila na Kitajskem, kjer je sodelovala na turnirju Borislava Stankovica in ga ponovno osvojila. Izbranci Memija Bečirovica so v finalu pripravljalnega turnirja z 71:60 premagali lansko zmagovalko Avstralijo, ki jih je sicer porazila na drugi tekmi tega turnirja, tako da so se obenem še oddolžili za poraz. Po letu 2007, ko je izbrano vrsto vodil Aleš Pipan, so Slovenci drugič dvignili Stanko-vicev pokal. Šempetran Samo Udrih je tekmo začel slabše, vendar je v ključnih trenutkih zadeval pomembne koše, dosegel je 12 točk. Ne le v celjskem dresu, Gašper Marguč blesti tudi v majici slovenske mladinske reprezentance. Zmleli generacijo svetovnih prvakov Slovenska mladinska rokometna reprezentanca je po zmagah nad Švedsko (31:28) in Romunijo (35:19) v tretji tekmi skupine D evropskega prvenstva v Bratislavi nadi-grala Hrvaško z 32:21 in se s popolnim izkupičkom uvrstila v drugi del. Tam se bodo varovanci selektorja Slavka Iveziča danes pomerili z Nemci in jutri še s Španci: »Naš cilj je dosežen. Uvrstili smo se v drugi del z dvema točkama. Proti Hrvatom smo prišli do zmage lažje, kot smo pričakovali. Zelo smo jih spoštovali, saj so bili lani v Tuniziji svetovni kadetski prvaki. En mesec smo se doma dobro pripravljali, kar se nam tukaj obrestuje. Včerajšnji dan odmora smo izkoristili za počitek. Ta je predvsem dobro del Žigi Mlakarju, na katerega še posebej pazimo in igra le v napadu. Drugi celjski levičar Gašper Marguč ne zna razočarati, junak prve tekme pa je bil še tretji Celjan, Urban Lesjak, nato se je izkazal velenjski čuvaj mreže Emir Taletovič.« Ivezičevi varovanci so med najboljšo osme-rico in zelo blizu boja za medalje: »Po ogledu tekem so Nemci najmočnejši na turnirju, toda to nam ne sme vzeti poguma. Španci so po mojem mnenju lažje premagljivi, a bomo videli, kaj se bo zgodilo na igrišču.« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Odločeni, da pridejo na Triglav, so zabukovški planinci v soboto krenili na dolgo pot proti očaku. Zabukovčani »grizejo« proti vrhu Nika Barič blesti na mladinskem EP, obenem pa je že ena ključnih igralk članske selekcije. Mladinska ženska reprezentanca je v predtekmovanju evropskega prvenstva, ki se je začelo 29. julija in bo trajalo do 9. avgusta, v skupini B premagala Rusijo in Belgijo, proti Švedski pa je zabeležila poraz. Na vseh treh tekmah se je kot najboljša strelka izkazala merkurjevka Nika Barič, ki je vpisala dvakrat po 24 točk in enkrat 18. V drugem delu tekmovanja se je slovenska izbrana vrsta, ki jo vodi celjski strateg Damir Grgič, včeraj zvečer pomerila s Slovaško, danes in jutri pa jo čakata še srečanji s Španijo in Srbijo. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Pet zabukovških planincev, ki so se v soboto zjutraj peš odpravili na približno 200 kilometrov dolgo pot, je trenutno na polovici poti iz Zabukovice na Triglav. Cveto Jančič, Mi-to Kot, Miha Bračko, Štefan Matjaž in Andrej Veli-gošek hodijo četrti dan in so med Sp. Dupljami na Gorenjskem in Pokljuko. Ko smo se včeraj pogovarjali s planinci, je bilo za njimi 26 ur in 78 kilometrov prehojene poti. Pojavili so se utrujenost in prvi žulji, dvignila se je tudi temperatura, vendar planinci napor zaenkrat uspešno premagujejo. Pešačiti začnejo ob 6. uri zjutraj. Prvih 10 ur hoje do Doma na Čemšeniški planini in 1.700 metrov višinske razlike je bil preizkus njihove vzdržljivo- sti že za naslednji dan, ko je bilo treba prehoditi 39 kilometrov pretežno asfaltirane poti pri precej višji temperaturi in ko je bilo treba stiskati zobe ob prvih žuljih. V ponedeljek so nadaljevali pretežno razgibano pot mimo Cer-kelj na Gorenjskem do cilja tretje etape poti, Sp. Dupelj. Za družbo pohodnikov po pretežno nižinskih poteh skrbita spremljevalca Rado Kot in Milan Polavder, v zameno za postavitev šotora pa morajo po-hodniki opraviti »doping« kontrolo. »Na Triglav bi radi prišli v sredo popoldne. Snega se ne bojimo, saj so nam sporočili, da se uspešno topi, sicer pa smo za zimske razmere tudi opremljeni,« z nekoliko utrujenim glasom, vendar odločno, zatrjuje organizacijski vodja odprave Andrej Veligo- šek, ki je nekaj ur pred pogovorom z nami preverjal pot na zemljevidu. »Nič nas ne sme presenetiti, še najmanj to, da bi krenili s poti in zašli,« pravi. Planinci bodo na ta način obeležili 60-letnico društva in prispevali k popularizaciji planinstva. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA PANORAMA NOGOMET 1. SL, 3. krog: CM Celje -Rudar 5:1 (2:0); Zajc (5), Mu-jakovič (25-11 m, Bezjak (55), Rep (84, 86); Kronave-ter (70), Maribor - Gorica 3:1, Koper - Triglav 1:1, Primorje - Domžale 0:0, Olimpija - Nafta sinoči. 14 STIRINOZCI NOVI TEDNIK ISCEMO TOPEL DOM Linda ima dom, Lena še čaka Lep pozdrav, ljubitelji živali! Prejšnji teden je bila iz zavetišča Zonzani posvojena psička Linda, ena izmed tistih kužkov, ki so bili v zavetišču najdlje. Linda je tako po 8 mesecih čakanja končno dobila lastnike. Male ljubke kepice se rade stiskamo, tudi če je zunaj vroče. Tako občutimo varnost in ljubezen, česar si želimo, tudi ko odrastemo. Ime mi je Happy, ampak trenutno se ne počutim nič kaj srečno. Moj lastnik se je namreč odločil, da me noče več, in tako sedaj v zavetišču iščem nov dom. Liza iz Pariza sem vedno nasmejana, tudi med čakanjem na tistega pravega, ki me bo odpeljal domov. Sedaj pa iščemo nov in prijazen domek še za eno psič-ko, ki je trenutno v zavetišču najdlje, in sicer od novembra 2009. To je Lena, srednje velika rjavo črna mešanka z ovčarjem, ki je v azil prišla v starosti 4 mesecev in v njem praktično odrasla - sedaj je stara 1 leto. Je zelo simpatična samička, živahna, energična, zelo prijazna, neagresiv-na, dobro se razume z drugi- mi kužki, obožuje ljudi, otroke, sprehode, igro _ Poleg vsega omenjenega pa ne smem pozabiti še na eno pomembno Lenino osebnostno karakteristiko - potrpežljivost. Po osmih mesecih opazovanja, kako so drugi kužki odhajali v nove domove, ona pa je ostajala za štirimi stenami, še kar čaka in upa. Upa, da bo nekomu le »padla v oči« in se bo vanjo zaljubil na prvi pogled ter jo odpeljal s seboj. Lena si vsekakor zasluži novo priložnost že zaradi svoje izjemne potrpežljivosti, predvsem pa zaradi dejstva, da ni sama popolnoma nič kriva, ker je pristala v zavetišču. Oglejte si jo na sliki, obiščite jo v zavetišču, dajte ji priložnost, da vas prevzame. NINA ŠTARKEL Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure (obvezna predhodna najava vsaj en dan prej po telefonu zavetišča). Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si Sem Lena iz prispevka, ki še kar čakam in upam, da se bo tudi meni nasmehnila sreča. §KA SKA IVED Torek, 3. avgust: Razpoloženje bo nestabilno, ker bosta Luna in Sonce v napetem kvadratu. Borite se za uskladitev razuma in čustev. Lahko nepričakovano dobite nenavadne ideje, kako izboljšati delo, odkrijete lahko kakšno skrbno varovano skrivnost. Jupiter bo v kvadratu s Plutonom, odnosi bodo na preizkušnji, primanjkovalo bo potrpežljivosti in ne boste se znali vživeti v čustva in občutja drugih ljudi, komplicirate lahko zaradi malenkosti. Popoldne bo od napete energije kar prasketalo, občutljivi boste in nezadovoljni, kar bo sproščalo razdražljivost in nemir. Čas ni primeren za akcije. Sreda, 4. avgust: Mars bo v opoziciji z Jupitrom, zato Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost Astrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-945 in 090 14-28-18, cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na Astrologinja Gordana facebook Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30, cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si previdno zjutraj in dopoldne pri akciji. Zgodaj popoldne bo Luna v kvadratu z Neptunom, zato bo povečana zasa-njanost in slaba moč presoje. Ob 18.55 stopi Luna v Dvojčka, kjer bo aktivirala originalne zamisli. Razpoloženje bo nihalo, izpostavljen samosvoj način delovanja. Primerno za druženje, dogovore, v poslu za realiziran]'e nenavadnih idej. Samosvoji boste in želeli uiti pred rutino ali dolgčasom, zato lahko povzročite kar nekaj težav. Četrtek, 5. avgust: Zaradi napetega aspekta Lune in Merkurja se izognite kakršnem koli tveganju. Sreča ne bo največja, še posebno ne dopoldne. Na finančnem področju se lahko pozitivno uredijo zadeve, ki stojijo že nekaj časa. Lahko pričakujete novice, spremembe, na katere ne morete sami vplivati. Večer bo pod prijetnim vplivom, Sonce in Luna v sek-stilu, domišljija bo močna. Primerno za umetnost, modo, pisanje in izražanje glob-jih čustev. Zaradi močnega vpliva Lune v Dvojčku bo zelo povečana komunikacija, trgovina, potovanja bodo dobila poseben pomen. Petek, 6. avgust: Luna bo v trigonu z Neptunom. Močno boste čutili energijo ljudi okoli sebe, zato se lahko občasno počutite ogrožene zaradi nerazumljivih razlogov. Reakcije morajo biti strogo nadzorovane, kajti obremenjujejo vas lahko nejasni strahovi. Tekmovalnost bo velika, zato skušajte delovati pozitivno. Malo pred polnočjo Luna vstopi v Raka. Sobota, 7. avgust: Noč bo obremenjena z napetima kvadratoma Lune, najprej s Saturnom in kasneje z Jupitrom, zato previdno. Energija ne bo prehodna, pojavijo se lahko težave s spominom in majhna koncentracija. Bodite strpni in potrpežljivi. Ob 5.49 vstopi Venera v Tehtnico, kjer bo izpostavila potrebo po ljubezni in izpopolnjenem partnerstvu. Luna v Raku bo izpostavil potrebo po čustvih in ljubezni, močna bo domišljija. Pazite se neosnovane-ga optimizma in bega pred resničnostjo. Nedelja, 8. avgust: Srečala se bosta Venera in Saturn, zato se je treba soočati z resnico, sanjam in domišljiji ni priporočljivo dajati prosto pot. Pričakovanja so lahko večja od realnih možnosti. V odnosih lahko pride do trenj in velike napetosti, zato skušajte delovati po lastnih občutkih in se zanašajte le nase. Mars v Tehtnici poudarja željo po napredovanju in izboljšanju razmer. Trma in nepopustljivost v porastu, občutljiv živčni sistem, v pozitivnem smislu želja po ljubezni. Ponedeljek, 9. avgust: Čutili boste potrebo, da urejujete vse zadeve, ki so bile v preteklosti potisnjene na stran, Luna bo v trigonu z Jupitrom. Pri delu boste zbrani in sposobni doseči lepe rezultate. Domiselnost ne bo imela meja, zaradi navdušenja lahko v okolju prodrete z zares kakšno novo domi- slico, ki jo lahko koristno uporabite. Astrologinji GORDANA in DOLORES DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.sl RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za ue U e in mate ^oöpodinje! 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: NAROCIljNICW nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR I + poštnina) Izvodov Kuliarske bukve slovenskih nosnodini po ceni 10 EUR za izvod |+ poštnina). Izvodov knjige Kuharske hukve ■ vlananie. shranievanle in zamrzovanie živil po ceni 7,93 EUR za izvod 1+ poštnina). Izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod 1+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje ^yP Se bo humanitarno društvo zagovarjalo na sodišču? Celjski kriminalisti so končali preiskavo, povezano s sumom goljufije in okoriščanja humanitarnih društev Srček in Sova pri zbiranju sredstev za družino Blatnik z Rečice ob Savinji oziroma njihovega šestletnega sina Reneja, ki ima spinal-no mišično atrofijo. Ugotovili so, da pri enem od društev pri zbiranju sredstev posredi ni bilo kaznivo dejanje, medtem ko so zoper drugo društvo na tožilstvo podali kazensko ovadbo. Že večkrat smo poročali, da sta se pod drobnogledom kriminalistov zaradi suma goljufije in okoriščanja znašli humanitarni društvi Srček iz Celja in Sova iz Maribora. Kriminalisti so se v preiskovanje primera vključili na podlagi poročanj v medijih ter na pobudo celjskega tožilstva. Društvi sta pred dobrim letom začeli zbirati denar za nakup kombija, opremljenega s klan-čino in pripomočki ter z aparati za bolnega šestletnika. Kombi bi zamenjal manjši družinski avto, v katerega je bilo nemogoče stlačiti štiričlansko družino z bolnim fantom, nenehno priklopljenim na aparate, in oditi na krajši izlet do morja ali hribov, katerih zrak bi dobro del fantovemu zdravju. Humanitarno društvo Srček oziroma v njegovem imenu predsednik Robert Jurovič je avgusta lani organiziral humanitarni koncert. Denar je zbiral s pomočjo prodaje vstopnic za koncert ter pred tem odprl tudi transak-cijski račun. Denar je na računu zbiralo tudi društvo Sova oziroma njegov predsednik Jure Žnidarič, društvo je zbiralo tudi star papir. Društvo Srček je po večmesečnem zadr- liko, kolikor pomoči naj bi za kombi zbrali humanitarni društvi. Potrebno opremo za prevažanje šestletnega Re-neja je doniral kamniški dobrodelni klub Leo. Kombi znamke Opel so kupili lani oktobra. Življenje šestletnega Rene-ja krojijo aparati in bolniška postelja, bodisi doma ali v ljubljanskem kliničnem centru. »Rešilec ga za dan ali dva pripelje domov in običajno se stanje tako zelo poslabša, da ga s helikopterjem prepeljejo nazaj v bolnišnico. Običajno je tako, da mu morajo dati v žilo večjo količino antibiotika in kisika. Tega doma ne morem storiti, zato smo v nenehni pripravljenosti. Stanje se lahko v nekaj minutah tako zelo po- Spinalna mišična atrofija (SMA) je zelo redka genetska okvara. Rene ima bolezen SMA tipa 1. Ne more samostojno dihati in jesti ne govori in njegove mišice se ne razvijajo. Diha s pomočjo respiratorja in se prehranjuje s pomočjo gastrostome. Njegovo življenje je povsem odvisno od medicinskih pripomočkov. slabša, da je ogroženo njegovo življenje,« je lani pripovedovala mama Petra. Toda Re-nejevo zdravstveno stanje je v zadnjem času stabilnejše, kot je bilo pred letom. »Zdaj se skupaj odpravimo do morja, gremo dihat gorski zrak in se radostimo skupnih trenutkov, ki so nam dani,« pravi Petra in ne dvomi, da so prav to tisti dejavniki, ki dajejo zadovoljstvo, vedrino in ohranjajo sinovo življenje. MATEJA JAZBEC Foto: Grup A E o (V ■ "35 u o ■ ^m ■C tO (O o Blatnikovi se veselijo skupnih trenutkov, ko se lahko odpravijo na krajši izlet. Takrat skušajo pozabiti moralno sprevrženo ravnanje humanitarnih društev ter hude in trpke izkušnje, s katerimi se soočajo vsak dan. ževanju, nato pa le nekaj dni po uvedeni kriminalistični preiskavi konec prejšnjega leta denar Blatnikovim vendarle nakazalo. Zbrali so 7.080 evrov, od tega pa so ustvarili kar za slabih 5 tisoč evrov stroškov. Za družino je ostalo borih 2.140 evrov. Sova naj bi skupaj zbrala dobrih 982 evrov, od tega je 700 evrov prispevalo ljubensko podjetje KLS, kjer je zaposlen fantov oče. Od zbranih sredstev so odšteli stroške za telefon, pošto, bančne provizije in pisarniški material, skupaj v višini 132 evrov. Blatnikovi denarja od papirja, domnevno zaradi recesije, niso prejeli. Na zahtevo podjetja KLS, njegovih delavcev in sindikata je Žnidarič denarno pomoč za Blatnikove vendarle nakazal, ne pa tudi preostanek zbranega denarja. V primeru, da bo ovadbo podkrepilo dovolj dokazov, je (sodeč tudi po izjavah fantove mame Petre Blatnik, op. p.) najverjetneje Žnidarič tisti, ki se bo v imenu svojega društva moral zagovarjati na sodišču. Trenutki, ki ohranjajo otrokovo zdravje Zadrževanje denarja in ob tem ponižujoče obtožbe obeh predsednikov društev o okoriščanju družine na račun otrokove bolezni, so Blatni-kove lansko jesen prisilili, da si poleg zbranega denarja na družinskem računu, kamor se je nateklo 13 tisoč evrov, preostanek sredstev za nakup 16.500 evrov vrednega kom-bija izposodijo. Sposodili so si 3500 evrov, približno to- Ne dajajte denarja kar tako! Če ste tudi vi dali denar gluhim, ki so pravzaprav zelo dobro slišali, ste se pustili oguljufati! Pretekli teden je bilo v središču Celja (posebej v dopoldanskih urah) mogoče opaziti več žensk, ki so mimoidoče prosile za denar. S seboj so imele seznam, na katerega so ljudje vpisali svoja imena (upajmo, da ne tudi naslovov) in znesek, ki so ga izročili. Predvsem starejši naj bi ženskam dajali od 10 do kar 50 evrov! Denar naj bi zbirale za pomoč gluhim in naglušnim. Tako se z mimoidočimi sploh niso pogovarjale, pomolile so jim le list papirja, kjer naj bi v polomljeni slovenščini pisalo, da bo denar namenjen ljudem, ki ne slišijo. Več kot očitno je bilo kar nekaj ljudi naivnih in so denar brez skrbi dajali, dokler ženske niso naletele na občanko, ki je vedela, da mora vsak, ki zbira denar na tak način, imeti tudi dovoljenje od upravne enote. In ne le to, tudi ime društva oziroma uradne ustanove, ki ji bo denar namenjen, mora biti označeno na uradnem dokumentu. Tega so dolžne ljudem tudi pokazati. Občanka je tako zadevo prijavila policiji, kriminalisti pa so nekaj minut zatem v središču knežjega mesta uspeli prijeli dve mlajši ženski. Ki sta še kako dobro slišali! Šlo je za državljanki Romunije, ki seveda nista imeli dovoljenja, kaj šele, da bi bili gluhi. Ena naj bi bila celo mladoletna in ne glede na to naj bi imela že zajetno mapo na policiji. Po podobnih dejanjih naj bi bila znana tudi na Primorskem in celo v Franciji. Še isti dan (sreda) sta bili odpeljani v Velenje k sodnici za prekrš- ke. Kriminalisti so zanju predlagali kazen zaradi nedovoljenega zbiranja denarja in takojšen izgon iz države. Pri njiju so našli tudi nekaj denarja. Zagotovo ne vsega, saj je znano, da takšni storilci delajo v skupini, zato je mogoče pričakovati, da večje vsote denarja izročajo vodji skupine. Vprašanje je, kakšna organizirana združba je v ozadju. So pa denar pri ženskah menda zelo težko našli, saj so predhodno dobro poskrbele za skrivališče v svoji torbici _ Ker so takšna »fehtanja« denarja v Celju že kar pogosta, policija svetuje večjo previdnost. Morda bi bilo dobro tudi, če bi bile policijske enote kdaj pa kdaj bolj prisotne na celjskih ulicah ali v središčih _ SŠol Renejevo zdravstveno stanje je v zadnjem času bolj stabilno, kot je bilo pred letom. S kombijem, opremljenim s klančino in potrebnimi aparati, je prevažanje lažje. Zapeljala naravnost pod tovornjak V petek okoli pol enih popoldne se je v Podsredi na cesti Bistrica ob Sotli-Kozje zgodila tragična prometna nesreča. Neprilagojena hitrost je terjala življenje 42-letne voznice. 42-letnica je vozila tovorno vozilo iz smeri Bistrice ob Sotli proti Kozjemu. V bližini križišča za Podsredo je v ostrem nepreglednem desnem ovinku zapeljala na nasprotno vozišče v trenutku, ko je iz nasprotne smeri prav tako s tovornim vozilom pripeljal 52-letni voznik. Kljub zaviranju in umikanju v desno voznik ni uspel preprečiti trčenja, tako da je voznica silovito trčila v prednji levi del tovornega vozila. Voznica je ostala vkleščena v vozilu, zato so na kraj odšli gasilci Steklarne Rogaška Slatina. Zaradi silovitega trčenja je na kraju nesreče poškodbam podlegla. Policisti so po ogledu ugotovili, da je bila vzrok nesreče neprilagojena hitrost. MJ Zagovarjala se bo zaradi pobiranja denarja Celjski tožilci so na Okrožno sodišče v Celju vložili obtožnico 41-letnici z območja Celja. Očitajo ji nadaljevano kaznivo dejanje goljufije. Gre za primer 41-letnice, ki je nekaj časa živela tudi na območju Laškega, nato naj bi spremenila še priimek. V preteklem letu je več ljudem ponujala službo v podjetju za nego in oskrbo ostarelih. Od oškodovancev je pobirala tudi denar, mnogi so zaradi njenih obljub pustili tudi službo. Nekateri so ji dajali tudi do 700 evrov, ker naj bi jim dejala, da denar potrebuje za licenco in razna potrdila. Nekaterim naj bi denar celo vrnila, večini ne. Sprva naj bi ljudem na skupnih sestankih dejala, da bo dom za ostarele najela, nato da bo prostore zanj kupila. Kdaj se bo začelo sojenje v tem primeru, zaenkrat še ni znano. Zadevo bomo preverili konec meseca, saj so do 15. avgusta sodne počitnice. SŠol Skulpture ■ ■ v ■ ■ v v hiSi z dušo V Ivanovi hiši v Lučah je na ogled razstava umetnin Oskarja Kogoja in Jožeta Strmčnika Amanda Kladnik pred Ivanovo hišo, v kateri je do nedelje, vsak dan do 19. ure, na ogled razstava Kogojevih in Strmčnikovih umetnin. Jože Strmčnik s svojim izdelkom (Foto: TimE, arhiv NT) Celjski folkloristi na Sardiniji Celjska folklorna skupina te dni nastopa na Sardiniji, kamor so jih povabili organizatorji 5. mednarodnega folklornega festivala. Gre za festival, ki je po dolgih letih lokalne tradicije prerasel v mednarodnega. Festival bo trajal do 14. avgusta, sodelujoči folkloristi pa bodo plesali v različnih krajih Sardinije. Celjski folkloristi bodo na festivalu predstavljali plesno izročilo Slovenije, plese, pesmi in glasbo Gorenjske, Prekmurja, Bele krajine in Kozjanskega. BS NE ZAMUDITE ^ koncerta Uroš Planine Group, ki bo danes (torek) ob 20.00 v Celjskem domu. Gre za zelo zanimivo in na naših odrih redko inštrumentalno rok skupino, ki je nastala leta 2006 v Žalcu. Igrajo predvsem avtorsko glasbo, »na zalogi« pa imajo tudi več uspešnic kitarskih rokovskih herojev v svojih priredbah. Na koncertu bodo predstavili svoj prvi album, ki je mešanica bluesa, hard roka, džeza in fusiona in na katerem je deset skladb, ki so nastajale v obdobju od leta 2001-2009. Vzporedno s predstavitvijo prvega albuma bo skupina predstavila tudi svoj drugi videospot, ki ga je posnela za skladbo Return to mother Earth. Skupino sestavljajo kitarist Uroš Planine, basist Blaž Bizjak, klaviaturist Jalen in bobnar Črt Krevh. Vstop prost ^ ^ četrtega Veronikinega večera, na katerem bo na Starem gradu, v primeru dežja pa v Celjskem domu, v četrtek ob 20.30 nastopila Nuška Drašček s pianistom Blažem Jur-jevčičem. Nuška Drašček je izvrstna izvajalka džeza, zimze-lenčkov in tudi opernih arij. Radečanka, ki je v Celju končala gimnazijo, je že v času svojega srednješolskega izobraževanja navduševala z interpretacijami francoskih šansonov. Glasbeno pot je nadaljevala v zboru Perpetuum jazzile, zadnja leta uspešno gradi samostojno kariero, katere krona je prvi album Svet je tvoj, ki je pravkar izšel in ki ga je Nuška posnela za slovensko in v hrvaškem jeziku tudi za hrvaško tržišče. Vstopnina 12 EUR. Za uvod v letošnjo prireditev Lučki dan, ki bo sicer trajal več dni in se uradno začel s četrtkovo slavnostno sejo občinskega sveta, so že v petek v Ivanovi hiši odprli imenitno razstavo dveh samosvojih oblikovalcev, Oskarja Kogoja in domačina Jožeta Strmčnika. »Gre za povsem drugačno razstavo, kot smo je bili vajeni doslej, v čudovitem ambien-tu Ivanove hiše so namreč na ogled sklede Jožeta Strmčni-ka in Kogojeva kolekcija Cesarica Barbara,« je s prav posebnim žarom razlagala glavna »krivka« za razstavo, predsednica lučkega turističnega društva Amanda Kladnik, sicer študentka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Razstava pomeni uvod k njeni diplomski nalogi, z umetnikoma pa se je srečala že pri izdelavi seminarske naloge. Kogojeva dela so prenesli iz celjske galerije Oskarja Kogoja. Umetnik je kolekcijo Cesarica Barbara posvetil najznamenitejši članici rodbine Celjskih grofov. Barbara je v mračen srednjeveški čas vnašala raziskovalni duh alkimistov, astrologije in metafizičnih elementov. Sicer Kogojeva Barbara simbolizira duhovnost in lepoto ter je posvečena slovenski in evropski ženi. »Pritegnilo nas je tudi to, kako izjemna, močna, napred- na in razgledana je bila cesarica Barbara. Poleg tega imamo za to razstavo še en tehten razlog, in sicer to, kako je bila rodbina Celjskih grofov povezana s temi kraji, predvsem z Logarsko dolino. V teh koncih naj bi imeli grofje svoje lovišče, sem so hodili na lov, tudi na počitek, in v naših krajih naj bi ostalo nekaj njihovih potomcev. Tudi zato je primerno, da je njihova najbolj znamenita ženska našla svoje mesto v Lučah,« je legendo obudila Kladnikova. Popolnoma nekaj drugega so izdelki samorastnika in samouka Jožeta Strmčnika -Šlangerja. Lučan je v življenju počel marsikaj, les pa je bil tisti, pri katerem se je ustalil. »Les je topel, lep, včasih ga je težko razumeti, toda ostaja živ in dišeč. Kot človek. Ko delaš z lesom, je, kot bi spozna- val novega človeka. Nikoli ne veš, kaj te na koncu čaka,« trdi Šlanger, čigar izdelki so samosvoji, dodelani do zadnje podrobnosti, a v svojem bistvu še vedno preprosti. »Šlan-gerjevemu izdelku iz lesa lahko rečemo skulptura, v bistvu pa je praktičen vsakdanji predmet. Na razstavi je sicer postavljen na piedestal v smislu >ne se dotikat<, saj sem želela pokazati, kako lep je lahko,« je pripovedovala študentka, ki je tudi sama poskrbela za postavitev razstave v Ivanovi hiši v središču Luč. Na hiši so odkrili najstarejšo letnico 1814, mnogi pa so prepričani, da je še starejša. »Po vsem vloženem delu lahko rečem le, da ima hiša svojo dušo, in tudi zato dobijo razstavljene umetnine drugačno podobo,« je še povedala Klad-nikova. US Ivanova hiša v Lučah še čaka na dokončno ureditev. Čeprav gre za hišo iz kamenja, ki jo je dolga leta najedal zob časa, kamen ni pojenjal. Zaščitena je kot kulturni spomenik, na katerem je lastnik Jakob Matijovc v zadnjih letih poskrbel za statično sanacijo, uredili so okolico, dogradili stopnice in obnovili streho. »Zahteven zalogaj, toda hiša ne bo naprej propadala,« je zadovoljen Matijovc, ki bo, seveda če bo denar, hišo uredil v razstavni prostor. Želja je tudi, da bi v eni od sob nastala poročna dvorana. »Na stropu je namreč krog. Vemo, da so v času, ko kmetje niso znali pisati, sklenjen dogovor potrdili s stiskom roke pod takim krogom. Zakonska zveza, sklenjena s stiskom roke mladoporočencev pod krogom, bi zagotovo trdno držala,« načrtuje lučki podjetnik. Italijanska zasedba Auser Musici navdušila Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v dvorcu Novo Celje pripravil koncert stare glasbe. V okviru Festivala Seviqc Brežice in v sodelovanju z LAS - Društvom za razvoj podeželja Spodnje Savinjske doline in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja je nastopila italijanska zasedba Auser Musici. Izvedla je glasbo italijanskega oziroma florentinskega in napolitan- skega glasbenega sloga s konca 17. in prve polovice 18. stoletja. Ljubitelji te glasbe so prostore v dvorcu, kjer je bil koncert, napolnili do zadnjega kotička, izvajalce koncerta pa nagradili z dolgimi aplavzi. Naslednja dva koncerta v bližnji okolici bosta 22. avgusta v katedrali sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu in 1. septembra v cerkvi sv. Roka v Šmarju pri Jelšah. TT Nastop italijanske zasedbe Auser Musici ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Čokolada in krvni tlak Vprašanje: Ali lahko uživanje čokolade res zniža krvni tlak? Odgovor: V zadnjih letih se je pokazal interes za nenavadna prehrambena dopolnila, med katera sodi tudi čokolada. Popularna je čokolada, ki vsebuje večji odstotek kakava in s tem tudi več bioaktivnih snovi, ki imajo določen vpliv na dogajanje v organizmu. Končale so se tudi raziskave, ki dokazujejo, da redno uživanje čokolade vsaj 7,5 gramov na dan zmanjša verjetnost za nastanek infarkta za 39 odstotkov, še večji pa je uspeh pri zniževanju krvnega tlaka in pri možganski kapi. Takšen je zaključek nemškega inštituta za prehrano. Dr. Brian Buisse pravi, da je zaenkrat še prezgodaj go- voriti o tem, da bi uživanje čokolade priporočali kot zdravilo za preprečevanje možganske kapi. Uživanje čokolade v večjih količinah je lahko nevarno, saj vsebuje veliko kalorij, sladkorja in tako bi priporočilo o nekontroliranem uživanju vodilo v pospeševanje epidemije debelosti, ki je tako že na pohodu. Lahko pa priporočamo uživanje čokolade kot nadomestek za uživanje drugih slaščic, in to predvsem čokolade brez sladkorja in s čim višjim odstotkom kakava. Vemo, da je kakav tisti, ki je v čokoladi odgovoren za aktivacijo bioloških procesov, ki znižujejo krvi tlak. Ugotovili so, da so ljudje, ki so uživali več kot šest gramov čokolade dnevno, imeli Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog nižji krvni tlak v pomembnem odstotku in manj možganskih kapi. To naj bi bila posledica ugodnega učinka, ki ga imajo flavonoidi iz čokolade in kakava na sproščanje dušikovega oksida - NO, ki je zelo pomemben za endotelno funkcijo in relaksacijo žil in s tem kontrolo krvnega tlaka, poleg tega imajo ugoden vpliv tudi na krvne ploščice, saj zmanjšujejo tudi agregacijo in lepljenje trombocitov in s tem nastanek strdkov. Podobno raziskavo je opravil dr. Zuphten tudi na Nizozemskem in dokazal, da uživanje čokolade zniža celokupno umrljivost za boleznimi srca in ožilja. Vendar zaradi premajhnega števila vključenih v raziskavo ni bilo mogoče ločiti in določiti statistično pomembne razlike med umrljivostjo zaradi bolezni srca in zaradi možganskih kapi. Victoria Taylor iz British heart foundation je ob tem dejala, da je treba brati te rezultate tudi med vrsticami, saj so uspehi doseženi že z majhnimi količinami čokolade. Ob tem se je treba zavedati že omenjene grožnje z debelostjo, saj 100 gramov temne čokolade vsebuje kar 500 kalorij! Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si. Te raziskave je potrdilo tudi Evropsko združenje za kardiologijo, saj je tudi predhodna ameriška študija potrdila, da 6,3 grama čokolade dnevno ob normalni dieti zniža krvni tlak pri odraslih s prehi-pertenzijo. Po 18 tednih uživanja čokolade je prišlo do statistično pomembnega znižanja krvnega tlaka. Tako lahko danes zaključimo, da lahko bolniki z blago hiperten-zijo poleg zdravil uživajo še do 10 gramov črne čokolade, še najbolje brez sladkorja, vsak dan, s čimer bodo še izboljšali svojo prognozo in zmanjšali ogroženost za nastanek zapletov. So pa vse te raziskave potrdile znano resnico, da ženske uživajo več čokolade kot moški, da ljudje, ki uživajo čokolado, uživajo manj alkohola, a tudi manj sadja in zelenjave, kar je zlasti zaskrbljujoče. Pokazalo se je, da 57 odstotkov ljudi uživa mlečno čokolado, 24 odstotkov temno in le 2 odstotka belo. Pokazalo se je tudi, da sladkarije, ki ne vsebujejo kakava, nimajo ugodnih učinkov na zniževanje krvnega tlaka. 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT www.pirnat.si . Pirnat äjojo.. Raziggova 29. Maribor PRAV(N)I KORAKI Zapuščinska obravnava Vprašanje: Razpisano imamo zapuščinsko obravnavo po pokojnem stricu, ki ni imel nobenih potomcev. Vabila na sodišče so dobili bratje in sestre in ker eden izmed njih (naš oče) ni več živ, sva na obravnavo vabljena še midva s sestro. Oba sumiva, da je stric napisal oporoko in vse zapustil le eni izmed sester. Ker na obravnavo zaradi starih zamer in slabih družinskih odnosov ne želiva iti osebno, prosim svetujte, kako naj kljub temu zahtevava nujni delež, če oporoka res obstaja in koliko nujni delež sploh znaša. Odgovor: Zakon o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) v 1. odstavku 15. člena, ki obravnava drugi dedni red, določa, kdaj so potomci pokojnikovih bratov in sester upravičeni do dedovanja in sicer, »če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, dedujejo del zapuščine, ki bi mu šel, če bi preživel zapustnika, njegovi otroci (zapustnikovi bratje in sestre), njegovi vnuki in prav-nuki ter njegovi nadaljnji potomci po pravilih, ki veljajo v primeru, če dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci.« Glede na to in glede na podatke, kot ste jih navedli, sta V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Lahko tudi pokličete na telefonsko številko 4225-154. oba s sestro torej zakonita dediča. To pomeni, da sta upravičena do dedovanja po pokojnem stricu, v kolikor slednji ni napravil oporoke. ZD pa v 25. členu dalje izrecno določa tudi nujne dediče. In sicer so to pokojnikovi potomci, pokojnikovi posvojenci in njihovi potomci, pokojnikovi starši ter pokojnikov zakonec. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Vse v tem členu naštete osebe so nujni dediči tedaj, kadar so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati. V skladu s tem vi in vaša sestra kot potomca pokojnikovega brata nista nujna dediča. V primeru, da je pokojni napisal oporoko in premoženje zapustil zgolj eni izmed njegovih sester, vi in vaša sestra ne bosta imela pravice zahtevati nujnega deleža. Zato tudi o višini nujnega deleža ni mogoče govoriti. Kar zadeva zapuščinsko obravnavo, vsekakor svetujem, da se je udeležite osebno. Na obravnavi boste seznanjeni, ali oporoka res obstaja, seznanjeni boste z oporoko samo in boste lahko ocenili, ali je verodostojna, ali zajema vso premoženje _ V kolikor bi namreč obstajal dvom o verodostojnosti oporoke, bi imeli kot eden izmed zakonitih dedičev možnost, da oporoko izpodbijate oz. zatrjujete njeno ničnost v posebnem postopku. Če ni zajeto vso premoženje, se glede tistega, kar ni predmet oporoke, uvede zakonito dedovanje. Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku. Imate pa tudi možnost, da se zapuščinske obravnave ne udeležite osebno in sodišču posredujete le pisno izjavo o tem, ali sprejemate dediščino ali ne. O tem, kaj vse mora izjava vsebovati, sodišče dediče pouči v vabilu na zapuščinsko obravnavo, zato bo najbolje, da izjavo sestavite skladno s tem. PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica ROŽICE IN CAJCKI Kreša za ravnotežje Če zjutraj spijemo kozarec krešinega soka, si temeljito očistimo kri in iz telesa odpravimo strupe, okusna krešina solata pa med drugim koristi pri vrtoglavici. Z njeno pomočjo lahko spet pridobimo občutek ravnotežja. Vodna kreša ((Nastrutium officinale) pri nas ni v vrhu priljubljenosti, a povsem drugače je z njo v Franciji in Angliji. Rastlinici, ki v najčistejših vodah in ob bregovih cveti vse poletje, skoraj ni para tako v kulinariki kot zdravilstvu. Visoko jo je cenil že antični človek, kateremu je vračala moč, odločnost, pogum, celo razum. Stari Grki so jo uživali, kadar so želeli postati bolj pametni. Grškim vojakom je povečevala vzdržljivost, rimske cesarje pa vodila do drznih odločitev. Kako pomembno vlogo je imela njega dni, pove podatek, da je dal Hipokrat svojo prvo bolnico postaviti ob potoku, kjer je obilno rasla vodna kreša. V srednjem veku je veljalo, da se ženske, ki uživajo vodno krešo, vidno pomladijo. Te adute še dandanes izkoriščajo Francozinje in Angležinje. Vodno krešo nabiramo od aprila do septembra, a v majhnih količinah, saj uporabljamo le svežo in je nikoli ne sušimo. Uživamo samo surovo, navadno v solati ali pa iz nje iztisnemo sok. Pri nabiranju pazimo, da ne izpulimo cele rastline iz vode, liste in poganjke raje odreži-mo z nožem. Krešo nabiramo le v čisti vodi, pred pripravo jo vedno dobro opere-mo. Listi so prijetnega, pikantno pekočega okusa. Kako pa bomo sploh prepoznali našo današnjo zeli-ko? Po značilnih, močno razraslih, prepletenih koreninah in pernatih temno zelenih listih, ki so nekoliko nakodrani. Raste ob potokih, studencih in vodnih jarkih, ima pa značilen nekoliko ostrejši vonj. Vodna kreša naj bi vsebovala več vitamina C kot pomaranče, več kalcija kot mleko, več železa kot špinača in več folne kisline kot banane. Poleg tega vsebuje še vitamine B1, B6, K in E, magnezij, mangan in cink, pohvali se lahko z bogato vsebnostjo be- Piše: PAVLA KLINER takarotena, luteina, zeaksan-tina in drugih antioksidantov, ki pripomorejo k zdravi koži, lasem in očem. Rezultati raziskav, ki so jih v zadnjih letih opravili v zDa in Angliji, kažejo, da redno uživanje vodne kreše lahko zmanjša tveganje za nastanek in širitev raznih vrst raka. Maurice Messegue je prepričan, da je kreša poleg regrata najprimernejša zelenjava za solato. S krešino solato si lahko človek pri hudi vrtoglavici spet pridobi občutek ravnotežja. Uživajo naj jo tudi ljudje, ki jim primanjkuje vitamina C, in tisti, ki si želijo očistiti kri. Nič manj koristen ni niti krešin sok, ki ga dobimo tako, da krešine liste in steblike močno pretlačimo in iztisnemo skozi čisto platneno krpo. Najbolje, da kozarec presnega soka spijemo zjutraj na tešče. Na ta način odstranimo strupe iz telesa, pospešimo prebavo in izločanje vode. Ker je tako pripravljen sok zelo intenzivnega in pekočega okusa, ga zmešajmo s paradižnikovim ali korenč-kovim sokom, mlekom ali medeno vodo. Krešin sok je odličen protistrup za nikotin, zato naj po njem tu in tam sežejo tudi kadilci - poleg tega, da ga pijejo, naj si z njim spirajo tudi ustno votlino. Zunanje se ta sok zelo dobro obnese za obkladke pri mozo-ljavosti in aknah. Za voljno in sijočo kožo si privoščimo krešino kopel. Proti izpadanju las naj bi koristil krešin losjon: zmešamo 100 gramov krešinega soka in 100 g 90-odstotnega alkohola. S to vodico proti plešavosti si vsak dan natiramo lasišče. Čeprav je vodna kreša zelo koristna rastlina, ni primerna za nosečnice, saj prevelika količina vitamina C lahko sproži prezgodnji porod ali splav. Robi v evropski ■ v v ■ ■ druscini najboljših Od 13. do 18. julija je bilo v Parizu evropsko prvenstvo za otroke, mladince in mlade jahače v preskakovanju ovir. Najuspešnejši je bil Robert Kučer iz Žalca (Konjeniški klub Velebiro), saj se je s konjem Efkuswegom (lastnica Tatjana Vele) uvrstil v finale. Po sedmih letih je imela tako Slovenija ponovno tekmovalca v finalu. V sredo, 14. julija, je bila vidualno. Vsi tekmovalci so prva tekma, ki jo je Robi od-jahal brez kazenskih točk in osvojil 18. mesto. V četrtek je bilo tekmovanje ekip in indi- BRALCI FOTOGRAFIRAJO šanih zaprekah. Prvi parkur je Robi zaključil s 4 kazenskimi točkami, drugega brez podrte zapreke pa le z dvema kazenskima točkama za prekoračen čas. Skupni seštevek 6 kazenskih točk je zadostoval za uvrstitev v finale evropskega prvenstva. Tudi v finalu se jahata dva parkurja, prvi je bil na višini 1,20 m, drugi na višini 1,30 m, oba pa sta bila tehnično zelo zahtevna. Robi je prvi parkur preja-hal brez kazenske točke, v drugem delu pa je nekoliko preveč skrajšal ovinek in za napako dobil 4 kazenske točke in še 3 kazenske točke za prekoračitev dovoljenega. Prvenstvo je končal s skupno 13 kazenskimi točkami in 29. mestom v Evropi. Glede na to, da je bil med najmlajšimi in da se je boril vse do zadnjega dne, smo na njega zelo ponosni. Prejel je veliko čestitk iz Slovenije, opazili so ga tudi drugi tekmovalci in spremljevalci na tekmovanju, saj je spoznal kar nekaj slavnih konjeniških imen. Ekipo Slovenije je zastopalo šest tekmovalcev. V kategoriji otroci je bila poleg Roberta še Nina Pangeršič (Center konjeniškega športa Celje), v kategoriji mladinci pa Iza Vele (Konjeniški klub Velebiro), Lana Tanko (Center konjeniškega športa Celje) in Boštjan Bizjak (Center konjeniškega športa Celje). V kategoriji mladi jahači je nastopil Jan Vehar (Konjeniški klub Ljubljana). AK Med diSeCim zdravjem Učenci v različnih krajih na Celjskem po svoje in glede na ponujene možnosti preživljajo čas počitnic. Mnogi se odločajo za različne delavnice, ki jih pripravljajo organizatorji v želji, da bi učencem popestrili polet- ne dneve. Učence, ki obiskujejo počitniške ustvarjalne otroške delavnice v organizaciji žalskega zavoda za kulturo, šport in turizem, smo »ujeli« med ogledom vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin v žalskem Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Verjetno je skoraj odveč dodati, da so bili učenci navdušeni nad bogastvom rastlin in vonjav, ki so jih spoznavali v vrtu. US Foto: TT Prenosi, oddaja Ponedeljkovo športno dopoldne morali opraviti svojo nalogo v prvem parkurju na višini 1,20 m, nato so v istem parkurju tekmovali še enkrat na povi- Slovenski plesi na Nizozemskem Plesalci folklorne skupine iz Ponikve pri Žalcu smo se v ponedeljek, 5. julija, vrnili z Nizozemske, kjer smo sodelovali na mednarodnem folklornem festivalu Oproa-keldais v mestecu Warffum, kjer smo organizatorje in gledalce navdušili s prekmurskimi, belokranjskimi, kozjanskimi in gorenjskimi plesi, kakor tudi z koroškim ohcetnim plesom. Za vse plese imamo noše. Moja pot na Triglav je fotografijo šaljivo poimenovala Rozalija Tkavc iz Nazarij, ki je takole zabeležila svoje »zimske« priprave. Na festivalu je sodelovalo 16 folklornih skupin različnih narodnosti in običajev. Sodelovali so plesalci iz Ar- gentine, Haitija, Tajvana, Be-lorusije, Bolgarije, Guama, Gruzije, Turčije, domačini in mi. V veliko veselje nam je bilo druženje in spoznavanje ljudi, krajev in običajev dežele gostiteljice. Folkorna skupina Ponikva pri Žalcu deluje v sklopu kulturnega društva v katerem sta še moški pevski zbor in dramska sekcija. Začetki segajo v leto 2000, ko se je skupina tudi registrirala. Želja po poustvarjanju oziroma obujanju ljudskega izročila in prenašanju le-tega na mlaj- ši rod je bila vedno večja. Naše poslanstvo je gojiti in ohranjati bogato ljudsko izročilo vseh slovenskih pokrajin. Skupina trenutno šteje 30 članov, amaterjev, ki smo kljub različni izobrazbi in starosti trdno povezani med sabo. NS V Sempetrskl in vranski folkloristi v Italiji Pred kratkim sta se dve folklorni skupini skupaj odpravili na turnejo v italijansko mesto Marsciano v pokrajini Umbrija. Folklorna skupina Grifon iz Šempetra ter Folklorna skupina Vransko sta s skupnimi močmi prebivalcem italijanskega mesteca skozi ples predstavili delček slovenske kulture. Člani folklornih skupin so si ogledali Perugio in Assisi, nastanjeni pa so bili v športni dvorani v Marscianu. Po petkovem »ogrevanju« sta skupini pripravili 45- minutni nastop, na katerem se je Folklorna skupina Grifon predstavila s tremi koreografijami, in sicer z rateškimi, koroškimi ter dolenjskimi plesi, Folklorna skupina Vransko pa je zaplesala dva različna spleta štajerskih plesov. Naslednje jutro sta se skupini udeležili nedeljske svete maše, popoldne so vse sodelujoče skupine festivala sodelovale v povorki po Marscianu, zvečer pa sta FS spet odplesali vsaka po eno točko v 15 minutni predstavitvi slovenskih plesov. Poleg slovenskih folkornih skupin so se na srečanju predstavile še tri skupine iz Italije ter skupina iz Peruja. Skupini sta imeli tudi nekaj prostega časa, med katerim so navezali močne stike, sodelovanje pa bodo zagotovo ponovili tudi v prihodnje. V ponedeljek so si folklorniki med potjo proti domu ogledali še Rim in Vatikan, kjer so bili deležni posebne časti, saj so si lahko ogledali nemško ozemlje, kjer navadni turisti sicer nimajo dostopa. Po dolgem dnevu v Rimu so se prijetno utrujeni usedli na avtobus in odpeljali domov, kamor so polni vtisov prispeli v torkovih dopoldanskih urah. MAŠA KUMPERGER Piknik zreških upokojencev V soboto, 3. julija, je bil že tradicionalni piknik DU Zreče, ki ga vodi predsednik Jože Košir, ki je bil pred tem župan občine Zreče. Upokojenci, ki jih je bilo za dva avtobusa, so se celo popoldne prijetno zabavali, družili, igrali zabavne igre in plesali ob zvokih harmonike. Za dobro pijačo in jedačo in lep prostor je poskrbelo gostišče Iršič v Žablje-ku pri Laporju. JOŽE JURC www.radiocelje.com Poletni utrip v Društvu Sožitje Celje Člani Društva Sožitje Celje pošiljamo vroče pozdrave s Primorske, kamor čez poletje organiziramo enodnevne izlete vsakih štirinajst dni. Zgodaj zjutraj se odpeljemo proti Primorski, potem pa se kopamo in sončimo na plaži Simo- novega zaliva do poznega popoldneva, ko se z avtobusom, utrujeni od popolno izkoriščenega dneva na soncu, odpeljemo nazaj proti Celju. MV Nagrajenci literarnega in likovnega natečaja na temo Gasilci skozi čas z Marito Sajko in Leonido Medved Otroci ustvarjali o gasilcih V okviru 130-letnice je PGD Rogaška Slatina razpisalo likovni in literarni natečaj na temo Gasilci skozi čas. Na natečaju so imeli možnost sodelovanja otroci vrtcev in šol šestih občin Upravne enote Šmarje pri Jelšah. Natečaj je bil razpisan od sredine aprila do konca maja. Stroga ocenjevalna komisija v sestavi Ljubice Čokl, Josipe Hrepev-nik in Leonide Medved je izbrala najboljša dela in na slavnostni seji razglasila nagrajence. Nagrade so prejeli Anže Pinter in Altin Vezaj (mentor Petra Dragojevic), Patricija Ogrinc, Saša Stan-kovič in Matjaž Markovič (mentor Branka Unverdorber), Tilen Medved (Leonida Medved), Eva Hohnjec (Marjana Zajko), Ana Marija Ogrizek (Mateja Tirgušek), vsi iz II. OŠ Rogaška Slatina, ter Robert Nežmah (Tatjana Kodrič) iz III. OŠ Rogaška Slatina. Praktične nagrade sta učencem razdelili predsednica PGD Marita Sajko in mentorica Leonida Medved. (PB) Poiščite pristen domač okus Ko boste naslednjič razmišljali, kje bi še lahko pojedli kaj dobrega^ domačega, se spomnite na Gostišče Bohorč v Šentjurju. Tam so nas lepo sprejeli in še bolje pogostili z jedmi, ki bi jih morda kdo vzel kot preproste, tradicionalne. A saj veste^ če ni osnove, ni nič in to so tudi besede naših izžrebancev: Sonje Ivansek iz Celja, Milene Kocman iz Školče vasi, Rudija Laporntka iz Gornjega Grada, Milene Knez iz £tor in Betke Petrovič iz Celja. Skupaj smo poleg dobrega druženja zakuhali prijateäjsko srečanje. saj so naši nagrajenci že takoj spletli vezi tn ugotavljali, kdo koga pozna ali so celo kaj v sorodu. A rdeča nit je bilo še vedno kuhanje in brez predpasnikov ni šlo. Vsi so obljubili, da jih bodo z veseljem nosili tudi v domači kuhinji in kaj dobrega zaku-haJi. Naj vam predstavimo še jedilnik Gostišča Bohorč. Dobrega kosila ni brez juhe fn odločitev, katera je bila boljša, goveja z domačimi rezanci al i gobova z ju rčki, je bila težka. Tudi vam predlagamo, da ob obisku poskusite kar obe. Za glavno jed, ki jo je spremljala sestavljena solata, je Kožar e< (fomačega zo dober zate tek ie ka/ se skriva v hr}dh? Jftiidi Ldpormk se je toko resno lotil ocenjevartja gl