■...... Največji K™« v ZdrmJ Mih drfan Velja aa osio iStO.j«. . Za pol Ista... u> .$8.00 Za New Vork celo Isto.. .x-.l7.00 2a Inozemstvi i celo leto. ... $7 00 GLAS NARODA List sk>ven4ih delavcev v Ameriki. targast itofim Daily ta the untied Steln nvy day exoept londiyi and legal Holidays. 75,000 rZLZTON: 2878 CO&TLANT. Entered as Zansad O lass Matter, »ptesrtisr SL 1908, at tke Feflt Offlee at Mtm Fork, H. Y„ vnder the Aet of Congress of Mar eh 3. 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 48. — ŠTEV. 48. mSW YORK, MONDAY, FEBRUARY 28, 1921. — PONDELJEK, 28. FEBRUARJA, 192L VOLUME AX1Jl — LETNIK XXDE TROCKI ZA ZVEZO Z NEMČIJO IN JAPONSKO BOLJ&E VI&KI VOJNI MINISTER JE IZJAVIL, DA SE BO SOVJETSKA RUSIJA ZVEZALA Z NEMČIJO IN JAPONSKO. — BOLJftEVIKI BODO MOBILIZIRALI DVA MILJONA MOŽ. Tokio, Japonsko, 26. februarja. Parlament je dal japonskim ženskam pravico obiskovati politična zborovanja. Smejo biti tudi članice raznih političnih druStev in organizacij. DANIELS SE POTEZA ZA MESTO V SENATU. Washington, I). O., 27. februarja. — Obrazložitev ruske sovjetske vojaške politike, ki vključuje zvezo z Nemčijo in tudi možno zvezo z Japonsko, je vsebovana v govoru, katerega je imel Trocki na sestanku Sovjeta najvišjih komisarjev sovjetske republike. Besedilo te- pt. govora je bilo sporočeno semkaj. V svojem govoru, ki je naletel na odobravanje vseh navzočih ruskih generalov, je rekel Trocki, da sili obupni ekonomski in finančni položaj, v katerem se nahaja Rusija, le nadaljnim vojnam. (tlede potrebe, da se oboroži dva miljona mož, je rekel Trocki: — Mir mora biti podpisan čimpreje s Poljsko, da si s tem pridobimo potrebni čas. Ko bomo pripravljeni, bomo že našli pretvezo, da jo napademo. (On misli Poljsko, a to je vse kapitalistična propaganda, čeprav ne verujemo dosti kapitalističnim listom, ki trosijo take laii glede sovjetske Rusije. Resnica je, da obstaja v Rusiji največje tiramtvo, a to tiranstvo se da komaj primerjati z izkoriaeaijem navadnih delavcev, katerega je opaziti vsepovsod.) Koncentracijo čet proti baltiškim državam in Finski se je priporočilo kot uvodni korak na tem zborovanju. Besarabija, — je rekel Trocki, — naj bi služila kot zadostna pretveza, da se napade Rumun-nko, dočim naj bi Litva in Georgija služili kot zvesti sovjetski zavez-i ici v boju proti Poljski. (Mislimo, da ni Trocki tako skisanili možganov, da bi kaj takega govoril v javnosti. — Naše prijateljske odnoaaje z Nemčijo, — je nadaljeval Trocki, --je treba vzdržati na vsak način. Našim častnikom in mornariškim izvedencem se moramo zahvaliti, da bomo lahko kmalu splovili tri nove podmorske čolne v Nikolajevsku ob Črnem morju. Na noben način ne smemo vznemiriti Japonske, ki postaja vedno večja nevarnost 7a Združene države in ki nam bo, zvezi z Nemčijo lahko v bodoče vel?ko pomagala. (To je očividno prismojena, zavezniška propaganda, katero lahko spozna Človek na prvi pogled. Trocki ni tako neumen, da }>i javno govoril take stvari ali se celo postavljal z zvezo z Nemčijo in Japonsko. Take neslanosti so prepuščene ameriškim žurnalistom s plitvimi možpani ter debelo mošnjo.) JAPONSKE ŽENSKE IMAJO 1 STARO STRAŠILO LINČANJA. VEČ PRAVIC. I - Precejšen del Newarka v New Jersey je postal razburjen v soboto zvečer, malo po osmi uri, ko je pet policistov v spremstvu več sto oseb podilo nekega črnca po ulicah mesta Tekom tega navala se je oddalo od 75 do 100 strelov. Pet ali šest oseb je bilo ranjenih in policisti so tjjli grdo tepeni v svojem uspešnem boju, da obvarujejo aretiranega črnca pretečega iinčanja. James Alexander, neki črnec, je obdoižen, da je skušal vprizoriti roparski napad v pralnici nekega Joe Lee, Kitajca. Kakorhitro je slednji videl revolver, katerega je napadalec nastavil nanj, se je umaknil, vzel v zadnji sobi revolver 1 er odšel skozi stranski uhod na pročelje svoje pralnice v na menu, da pri Je črncu za hrbet. Črnec pa je medtem časom že zbežal in sledil mu je Kitajec, kateremu se je pridružilo veliko število oseb. Gonja je šla skozi šestnajst blokov in zasledovalcem se je pridružilo pet policistov. Slednji so videli, kako je črnec nanovo nabasal svoj revolver, skrit za brzo javnimi drogovi. Ko mu je zmanj kal o municije, so navalili policisti nanj ter ga pretepli s svojimi nočnimi palicami. Množica je pričela med tem kričati ter hotela iztrgati črnca iz rok policistov, da ga linča in šele po tem, ko so bili policisti grdo tepeni ter je bila cela njih obleka raztrgana, se jim je posrečilo spraviti črnca na varno. Ceil prizor je trajal nad pol ure in trije so bili pri tem lahko ranjeni od k rogelj iz revolverjev, ki so frčale na vse strani. ITALIJA HOČE VEČ DENARJA Rim, Italija, 52. februarja. — Italija je skrajno nezadovoljna, da bo soglasno s sklepom zaveznikov dobila le deset odsotkov vojne odškodnine, katero mora plačati Nemčija. Italija zahteva celih 26 odstotkov. Parlamentarni odsek za zunanje zadeve je poslal tozadevno poslanico italjanskemu ministru za zunanje zadeve, grofu Stand, ki ae mudi sedaj na konferenci v Londonu. (Italjani ne zaslužijo ničesar, ker bo napravil zaveznikom. več preglavic kot pa koristi, kajti več kot enkrat so jih ogrožali s tvojo zavoženo strateg.) _____ AMERIŠKE NAVADE LENIN - RESNIČNI PRI INAUGURACIJI DIKTATOR AZIJE Združena države so edini narod, ki inštalira svoje predsednike na odprtem zraku. Raleigh, N. C., 27. febr. — En teden p redno bo zapustil svoje n est o kot mornariški tajnik Združenih držav,-«e je pričelo v zakonodaji North Caroline poizvedovanje med člani, če so pripravljeni glasovati zanj kot kandidata za senat Združenih držav proti nje govrmn staremu sovražniku, senatorju Simonsu. ČETE R0D0 ZAPUSTILE PA LESTIN0. Paris, Francija, 24. februarja. Začetkom marca bodo odšle iz Palestine vse francoske in italjanske čete. Nadomestile jih bodo angleške, kajti Anglija je prevzela mandat nad to deželo. DENARNE FOiZLJATVB ▼ IBTB.O, NA QOBXtaO Of Izvršujemo denarna Izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primarno tudi hitro po celi Istri, na Gariftem in tudi na Notranjskem, po ocaadju, ki j« zasedeno po italjsneti armadi. Včeraj smo računali sa poči ljatve italjanaHh Ur po sledečih BO ttr 100 Ur 800 Kr 000 lir 1000 Mr 9 2.40 $ A20 $12.00 $30.00 $80.00 Vrednost denarju sedaj ni stilna, mesnja se večkrat nepričakovano; is tega raslega nam ni mo goče podati nataača pro j. -j Mi rafename po dne, ko san poalani ▼ roke. Denar nam je poslati najbolj pe Domestic Poetal Meoegr Order, sH pe New York Bank Draft ' VOJNA V CENTRALNI AMERIKI VOJNO STANJE MED PANAMO IN COSTARICO BO MOGOČE ZAPLETLO V KONFLIKT CELO LATINSKO AMERIKO. — ČASOPISJE POD STROGO CENZURO. — OBVEZNOSTI ZDRUŽENIH DRŽAV NAPRAM PANAMI. ANGLEŽI PO&LJAJO KRVNE PSE ZA IRSKIMI REVOLUCIJ ONARJL Washington, D. C., 26. febr. — Čc bi se bodoč-i predsednik Združenih držav, Warren Harding, pripravljal, da bo inavguriran v najmanjši, mesto v največji republiki v Ameriki, bi ne moglo biti nobenega. govori o priprostih ceri-monijah. Stvar ni tako priprosta v San Marino, soglasno s poročilom, katero je objavila ameriška Zemljepisna družba. Novi predsednik v republiki San Marino so mora obleči v srednjeveško obleko in spremljajo ga sijajno opremljeni ljudje Co eer Boljševiki kontrolirajo tretino vseh petrolej sirih zalog na svetu. 350 milijonov podložnikov. Parix, Francija, 27. februarja. (Poročilo Universal Service.) —V času, ko se zastopniki treh velesil posvetnjejo v Londonu, je Lenin ugodno vrgel svojo prvo karto. Najvišji svet je namreo imenoval komisijo, ki naj bi odločevala o bodočnosti Turčije. Ruski so-vjetni minister je pa usodo bivšega turškega cesarstva sam določil s tem, da je z nekrvavim vojnim pohodom zasedel vso Georgijo ter se polastil pristanišča Batuma, kjer se končajo petrolejske cevi LLOYD GEORGE IN IRSKO VPRAŠANJE Vse kaže, da je pričakovati ▼ najkrajšem času krize v angleški zunanji politiki kve, kjer sede na posebno doloee-.med Batumom in Baku, ni stol ter si natakne na glavo la-l S tem se Lenin ni le polastil suljo, ki je znamenje njegovega [najvažnejših petrolejskih okrajev urada. Azije, ampak tudi kontrolira več- Če bi bil Harding predsednik ji del turškega cesarstva kot ga Francije, bi moral pretrpeti inav- kontrolirajo zavezniki, guracijsko cerimonijo v hiši, ki| Vsa vzhodna Turčija, sestoječa predstavlja Belo hišo ter bi morales Armenije, Aserbejdžana in poljubiti svojega predhodnika v Georgije, je končno postala "rde- uradu na obe liei. V Mehiki bi bil zaprisežen sre- di nOČi V poslanski zbornici in fe Kemal paše, ki se dosledno po- odhajajoči predsednik bi ga poljubil v slovo. (Seveda z gotovimi pridržki.) V Braziliji bi bil obkrožen od velike ljudske množice ter od god-itrolira tretino vseh petrolejskih bc, ki bi nosila v svoji sredi veli- zalog, kar jih je na svetu.. ko svetinjo, znamenje predsednl-itva. V republiki Chile bi moral priseči v navzočnosti obeh zbornic zakonodaje, nakar bi moral iti k slovesni zahvalni maši in potem obislgati na slovesen način odhajajočega predsednika. Na Poljskem bi moral skozi ljudsko množico, skozi katero bi si priborili pot znaniki ali heral-di, ki ]0iče: London, Anglija, 27. februarja. Vsa znamenja kažejo, da se bliža v Angliji kriza tako inozemskih kot domačih političnih vprašanj. Vlada Lloyd George-a je šla ravno skozi najbolj usodepobii teden celega svojega obstoja izza sklenitve premirja. Irsko politiko vlade se smatra v splošnem za skrajno zavoženo in tekom debate, ki sc bo vršila v torek, se bo odločilo definit i vno, če bo sedanja vlada obstajala še naprej ali ne. Tudi tajnik za Irsko bo imel pred seboj najbolj živahni teden v celem svojem uradovanju. Vprašanje Irske je najbolj kočljiv predmet, s katerim se mora pečati vlada Lloyd George-a. To vprašanje bo mogoče dovedlo do razkola v kabinetu ter imelo za posledico, da bodo številni člani koalicijske stranke prešli v opozicijski tabor. V debati, tikajoči ee narodne ekonomije, je doživela vlada zmago s pičlo večino desetih glasov. Pomembnost tega glasovanja je najti v dejstvu, da je bila sestavljena opozicija predvsem iz koall-eijonistQv konservativnega značaja. Namen celega gibanja je bil prestrašiti ministrskega predsednika Lloyd George-a. Zadrege vlade pa se ne omejujejo izključno na domače polje. Tudi turško vprašanje dela angleški vladi velike preglavice. V teku zadnjih dni je postalo jasno, Dunaj, Avstrija, 26. februarja. da je vzela Francija pod svojo Avstrijska vlada ni notela izro- lastn0 ^ito pristaše Kemal pa- ca" s sovjetno vlado na čelu. Mala Azija j s pa v rokah Musta- kori vsem poveljem, prihajajočim iz Moskve. V .sled svoje zveze z mohamedanci je postal Lenin resnični diktator Azije. Sedaj kon- Panama, Panamske ozemlje, 26. februarja. — Sovražnosti med Panamo in Costarico so pokazale možnost, da se bodo razvile v konflikt, ki bo involviral celo centralno Ameriko. Vodilni ljudje iz Co-lombije, ki prebivajo v Panami, so poslali brezžično brzojavno sporočilo v glavno mesto. Bogota, ter na naprosili ^lado republike Co-lombije, da jih opremi z orožjem v namenu, da se bore proti Costa-rici. — Vprašali so tudi vlado republike, kakšne korake namerava storiti na oficijelen način, da zavaruje Panamo proti Costariei. ki je član pred kratkim oživotvorjene zveze centralno ameriških držav. Ostali člani te zveze so Guatemala. Salvador in Honduras. Proklamacija predsednika, ki je bila izdana danes zvečer, izjavlja, da je bila dežela napadena in da je treba izgnati napadalce. Proklamacija razveljavlja individualne pravice soglasno z ustavo, poživlja vse Panamce v starosti od osemnajstih do štiridesetih let, da stopijo v vojaško službo ter sklicuje narodno skupščino na deset dni trajajoče zasedanje, prieenši s prvim marcem, da odobri vojno napoved. • Radikalen odlok je izdal danes opoldne Evzebij Morales, finančni in minister za zunanje zadeve, s katerim se odpravlja ustavne določbe, tikajoče se prostosti časopisja ter uveljavlja strogo cenzuro glede razvojev med Panamo in Costarico. Čeprav se ni dosedaj še ničesar izvedelo glede stanja sovražnosti v Goto okraju, v bližini Tihega morja, kjer so v ponedeljek čete iz Oostarice zasedle panamsko ozemlje, se je vendar izvedelo danes zjutraj iz avtentičnega vira, da so bile poslane neorganizirane panamske sile v smeri proti Bo»as del Toro, odkoder prihajajo poročila, da so bile posadke v krajih Costarice preko meje ojačene. Pomanjkanje orožja in municije se je izkazalo kot največja in nepremagljiva ovira, s katero se mora boriti vlada Paname. Vse puške, ki so bile na razpolago, so bile razdeljene med prc-tovoljce in narodna policija je bila poslana v smeri proti Coto in Boas del Toro. V oficijelnih krogih prevladuje naziranje, da je vlada Združenih držav moralno obvezana dati na razpolago panamskim silam orožje, kajti dežela je bila soglasno s pogodbo, tikajočo se Panamskega prekopa, razorožena ter se je nahajala od onega čas-i naprej v stanju, ki ni dovoljevalo nikake obrambe. TURKI 80 SE ZEDINILL London, Anglija, 24. februarja. Potni listi, katerih izdajanje je bilo prejšnji Rešad paša, odposlanec turške teden prekinjeno, se bodo sedaj vlade v Carigradu, ki je prišel zopet dobili, toda samo do 1. mar-semkaj, da se vdeleii konference ^ qločno in dvomljivo, da si prohibicijski apostoli na vso na T-i he prizadevajo uveljaviti bolj določno obliko in besedilo tejra amendments Možnost, da ta amendment izpopolni z dodatnim ainenrltnentom. pa je zelo omejeni. Xa obeh straneh si bo-uo ljudje pomisljali napasti klavzulo kot obstoii sedaj ter stremeti izprenierabo v tem ozint. Prohibicijonisti se bodo bali, da bo mo-g ii'i- postala dftredba Vsfed novepa Hoja slabejša, .ktl»t*h. da bi lahko postala ta od-r«-«H>a so kot jo ie s«laj. l>r. Russell Con well, pastor nekega baptist o vskavra templja v ridladelphiji. je sestavil seznam t of k, ki naj bi bile po njegovem mnenju v zveznem anu ndmentu natančnejše pojasnjene. Rad bi videl obrazloženo, kaj pom en j a "izdelovanje opojnih pijač", ker n-stvsrja narava sama, potom rnostnvnepra vretja in brez pripomoči ljudi pijat'o, ki vsebujejo alkohol. Kad bi v sled lepa odpravil logrične slabosti prohibieijske zakonodaje, stoječ na stališču, da smeši prohibicijski amendni* rit v svoji dosedanji obliki celo postavo^ Tudi irlede vpraštnja, kaj pomenja pravzaprav izbraz "vpijanč-Ijive pijače", smatra pastor postavno razlago zo potrebno. Številni Ijiulje ne postanejjo pijani tudi čo imajo dva. In ali še več odstotkov alkohola v pijač*, docim se priene drugim že vrteti, če zavživa-jo kruh, pri kojejra izdelovanju se je ranilo kvas. — Jaz smatram sedanjo postavo za izjalovi jen je. — je rekel < on vreli. — Kljub temu pa bi morali rešiti. kar se še da rešiti. Večina nas pa bi rajše videla, ee bi cela potvora, vsled katere jo Amerika v zasmeh eelemu ostalemu svetu, sploh izginila iz z\ezne vstave. Cleveland, Ofeio. . Rop in uboj sta na dnevtaem redu v mestu in okolici. V nedeljo 30. febr. zvečer «e je vršila silovita bitka med dvema policajema in tremi banditi v srnami slov. naselbine v Collinwoodu. v kateri je bil smrtno ranjen policaj Dyke, ki je bil najboljši »trelee elevelandske policije. Takoj po izvršenem zločinu je poljeija prijela vsakega moškega, ga izprašala in preiskala. Tako so bili prijeti tudi trije rojaki: Mike Podboj, Albin Praprotnik in August Kabaj. Vsi trije so prišli' skupno v Kuneieevo dvorano, kjer se je vršila veselica Goldcnrod Oamp-e W. O. W. Prijeti so bili takoj po otrok^, v stari domovini pa mater in enega brata. Pokojnik je bil rojen leta 1893. v Blanci na Sp. Štajerskem in v Združenih državah je bival okrog enajst let. Joliet, HI. Dne 12. febr. je umrl v bolnici kv. Jožefa rojak Jerrv Šega, star šele let. Doma je bil iz Srednje vasi pri Loškem potoku. V Ameriki je bival 10. let. Bolehal je več let. Zapušča TOIetno mater ter dva brata in dve sestri v >»tari domovini, v Ameriki pa pet bratov in dve sestri, ki so: Jakob, I^ouis in Anton v Jolietu, John v Chisholmu. Minn., Matija pa v samostanu-v Pulaski, AVis.. ter se- d rob no izprašani, nakar so bili stri Marija, oiqpzena Lavrič. in seveda tudi izpuščeni. V tem slučaju je biTa policija jako brza. Po 24nmem iskanju je dobila dva izmed teh anditov v nekom pool Antonija, omožena Rife!, obe v Jolietu. Bil je član društva sv. Jožefa £t. 2 KiSKJ. in bratovščine presv. Imena. Pogreb je bil 14. roontu, kjer sta se skrivala. Oba J febr. sta bila zadeta od strelov polica- Družini Geo. Tanko. 1103 X. Gompersov bojnt kMfc "Roke so Ezavove roko, t«>da jrlas je Jakobov ^rlas". Iz bojnega klica, ki jra je izdala American Federation of Labor v Washinfftonu. govori Gotnperaov glas. Odkar mu velik, Te že ne večji del članstva te velike organizacije ne zaupa vee, je moral zopet enkrat b.reei mogočno besedo. Posledica bojnega klica pčTne bo oni strah, katerega si je Gomp-ors zamislil. <*'lani federacije se bodo najbrž dvakrat p-emi lili, pred-no bodo sledili njegovim navodilom. Zapoveda! jim je namreč, naj zaporna povelja enostavno ignorirajo. Tega pa iiajbrf.e ne bodo storili, ker bi v tem slučaju nosili svojo Lastno kožo naprodaj! d »čim bi sedel fJompers lepo doma Jsa pečjo. Nihče ne odreka delavcem pravo organiziranja. Ravnntako imajo polno pravico zahtevati postave v svoje varstvo. T>elav i so v veliki meri sami krivi, če postava bolj ščiti kapitalista kot pa navadnega premogarja. Sistem je pa<~ tak in ta sistem je treba izboljšati. Mirnim treznim potom izboljšati, ne pa z. isrnorir: njem postave. Zaenkrat imajo pravico določat! postavo edinolr zvezna sodišča. Xj5-hova odločitev naj bi "bila preklicana ter naj bi veljala z:i vse. bogate in revne, delavne in delodajalce. Omalovaževanje postav vodi k brezpostavriosti, k anarhiji. To bo tudi izprevidela večina članov federacije ter ne bo hotela preiskuŽati potrpežljivosti strict Sama. Koliko časa bo trajalo diktatorsHo? Nikolaj Lenin, ruski boljaevi&ki ministrslfl* »lnfdsednik: pričakuje da bodo ruski tnužifci ali kmetje nrfirTaljevalf s spojim odporom'proti diktatorstvu prolctarijata še celih štirideset let, vendar pa izjavlja, da bodo komunisti ves ta čas držali vlado v svojih rokah in še dalje, dokler se kmetje ne bodo udali. Tako so izjavili delegat je španske so-cijalisticne stranke, ki so se raznokat vrnili iz Rusije. Spanci so odšli v itn si jo, da predlože ugotovilo s poproji, na teme lju katerih bi bila španska socijalLsticna stranka pripravljena stopiti v zvezo s Tretjo internacijonalo. Po svojem povratku so pojasnili nekemu poročevalcu londonskega Times, na kak naein jili je sprejel ruski ministrski predsednik in kai jim je povedal. Na vprašanje španskih delegatov, kdaj se bo rusko diktatorstvo umaknilo režimu prostosti^ je odvrnil Lenin: ; 1 ^ — Mi nismo nikdar govorili o prostosti-ali svobodi. Mi izvajamo diktatorstvo prolctarijata v imenu manjšine, kajti kmečki razred v Rusiji ni še z n&mi Nadaljevali bomo z izvrševanjem diktatoi^rtva.1 dokler se ne bodo kmetje udali. Mislim, da bo trajalo diktatorstvo nekako štirideset let. . Delegata de los Rios in Auguiana, ki ne sogla&ata glede primernosti, da se sprejme idejo o diktatorstvu jirdl'etrtrijata, sta preživela dva meseca v Rusiji. ("VpraV sta oba razočarana'glede razmer, kot obstajajo tam, Rta vendar polna občudovanja glede možnosti, katere vključuje revolucija v Rusiji. Nj4h poročilo bo predloženo kongresu španske socijalistične stran ke in na tem kongresu se bo ttidi definitivno rešilo vprašanje, aH naj španska sieijalistična stranka stopi v Tretjo intcrnaeijonalo, katero ao ustanovili bol jae viki y Moskvi. . -... -i- ~~ Wm Sedemindvajset jezikov govore v newvorskem policijskem depart men tu. Nekateri člani tega departmenta obvladujejo nič manj kdt sedem railičhili je?flkoV. * . • Marsikateremu, ki hrepeni po resnici, ni nič kaj ljubo, Se mu fctfo krnico pov-f. __ --—---- t ' , ." ' "K . / ja Dyke. Na policijski postaji sta končno primala svoj zloein. V Nottinghamu je umrla Mary Chicago St.. je umrla 17 lnesecev stara hčerka. Sletna deklica Julija Flander, Štepic. Pogreb se je vršil 21. feb. hčerka rojaka Leo Flaiiderja, je Pokojna je zapustila soproga in bila na poti iz št>le povožena, ko 5 nedorastlih otrok. (je hotela iti na drugo stran eeste mest- V nedeljo 20. febr. zjutraj ob in stopila pred avtomobil 2. nri je umrla v Euclidu Ana nega kasirja Parsona. Takoj so Zaje. mati edinega sina, ki si je deklico poslali v bolnišnico sv. končal življenje 16. januarja leyIožefa. kjer je že na poti "okre-to«». Pokojniea je že dalj časa bo-, vanja. lehala. umrla je v 50. lotu staro-( Zadnjic smo poročali o ponesre-s-ti t»*r /apiisča tuka*j ono Hčer o- cen ju Franka Zupančiča, ki moženo I^eban. Pogreb se je vršil je voz cestne železnice odtrgal 22. febr. zjutraj. . j roko. Sedaj se poroča, da je do- Dnvžini John Trzinar v New-;tičniku pravo ime &tefančič in je birrgu jo umrl 31etni sinko. dobro poznan v Jolietu in bliž- P^Urlgaga .Nova kšfti t bliža! Bril hifi ^v Washingtonu. 4. marca bo dospela na določeno mesto. In motor-man Harding Ivo zaklical z gromkim glasom: "'All out!*' # o * Ljudje znajo napraviti z %*sakih ne"bes peklo. — Ne smeš se postavljati na glavo. — je rekla mati svojo desetletni hčerki. — Zakaj na ne? Saj se fantje tudi postavljajo. * ✓ — Zato. ker bi se ti hlačke videle. Naslednjega dne pa prileti vsa zadovoljna v kuhinjo ter vzklikne : — Pa sem se vseeno postavila na glavo, in hiačke se mi niso videle, — — — ker sem jih prej slekla. v _ * ♦ * Mož in žena sta se prepirala. Pieeej grdo sta se prepirala, kot je že ott pamtiveka navada pri zakonskih. Pa pravi žena: — Ti si z eno besedo — strašen človek. In mož ji je odgovoril; — Ti si pa z več besedami — strašna ženska. Sodnik: — Ali ste bili že kdaj mu' prej kaznovani ? Lopov: — Xe, vedno pozneje. Ijouis Kuicnik. Danes je torej zadnji dan, ko sme jugoslovanski državljan brez odpotovati 1-iletni Šolar v njem Roekdale. kjer je bil pred 6.! posebnih komedij Newburgu, je bil odpeljan v bol- leti proglašen od koronerjeve po- J jUo-osla.vijo nišnieo sv. Aleša. rote za mrtvega, in njegovi pri- Starišem Makše. 141KK) Cardi- jatelji so baje dobili zavarovalni- nal Ave.. C^llinwood. je umrl sin- no .$."ltX).00 za njegov "pogreb "»'[p^ mesecev ček Stanislav, star 6 mesecev. j stroške". Štefaučič ima v Forest j Na praznik rojstneg^Tlne Geo.'City. Pa., ženo in otroke. Omlotni Kdor se bo jutri pripravil na odhod, bo moral čakati najmanj Dosedaj je bilo treba iti le h konzulu ?in konzul mu je dal potni list. Zanaprej bo pa treba delati prošnjo v BelgratS. Belgrajski gospodje bodo zatem preiskali, če je Kil dotičnik v res- Washiiigtona, 22. febr.. se je yr- sodnik Mr. John Deenian ga do-šila slovesna otvoritev St. Clair bro pozna. kopališča za 23. mestni okraj fz bolnišnice sv. Jožefa se je (ward"), torej v sredini slovenske vrnila Marija Nemanič. soproga naselbine. Kopališče je ljudska Marka Nemaniča, 206 Ross St. last. ' I Rojak John Pleše, farmer v niei roj«1", če se je res izselil v V četrtek 24. febr. so dobili sle-'bližnjem Wilmingtonu. se je po-1 Ameriko in če je bil tekom tukaj-deči rojaki državljanke papirje <5al v bolniinieo sv. Jožefa, da se šnjega bivanja ves čas zvest av-na Common Pleas sodni ji: John podvrže Operaciji, šetina. Frank Kvarda, John Gr- Veliki državljanski papir je do-žinčič. Frank Grandovec in Carl bil John Kramarič, 1614 Cora St. C'ainpa. 55C SttSjDBlotmttBka Ustanovljena L 1898 lutinL S^bttntH Inkoroorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF PERPAN, 933 E. lS5th S i., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BAT.ANT. Box lOG. Pearl Avenue. Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn. Blagajnik neiz|.lafaii«Ii smrtnin: JOITN MOVKRX, 624 N. 2nd Ave_, W. Doloth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. CRAHEK, 843 E. Ohio St., N. S.. Pittsburgh, Pa. __Nadzorni odbor: MAX KSRŽlSNIK, Box 872. Rock Spring Wvo. MOHOR MLADIČ, 2G03 So. Lawndale Ave. Chicago. 111. FRANK SRRABEC, 4822 Washington St., Denver, Colo. Porotni odbor: LEONARD SLABODNJK, Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Box 17G, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6127 St. Clair Ave., Clevenland, O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 319 Meadow Ave.. Rocsilale. Joliet, 111. PAULINE ERMEXC, 539 — 3rd Street, La Salle, I1L JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan, I1L - Jednotino uradno glasilo: ,'GLAS NARODA". :-- Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pogilja na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov m bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednnta se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bljlžnega društva J. S. K. J. ustanovitev novih druStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovt x 8. Člani ali članicami. Iz Slovenije. oziroma srh- Zormanov filharmoničen orke šter priredi marca svoj drugi! koncert v Grdinovi dvorani. strjjskemu cesarju skemn kraljn. Zvestoba do avstrijskega cesarja se mu bo pripisala v kredit, in Elk River, HHvm j po petih ali šestih mescih bo moda sme v Frontenac, Kansas. V nedeljo 6.. febr. je bila tu ve-! veljalo mleko liter več zlatih kron, zato ie očivklno,]6 kram arjev in krom]>ir kraj-da se nam gre za vrednost naše carja za silt> živeti. l*a papirnate krone. Koliko je ta — čisto dobro je šlo. vredna * Denar je vreden toliko, i J1* prišel .pesnik Simon Jenko kolikor dobiš zanj hlajra. i 'e dobiš okro« 1(>tjl 1 v Kranj kot oorzah. Dunajska j praktično, če bi mi naše krone za-borza za nas ni več merodajna.f™^!«'' v krajcarje, da se izogne-ker dunajska krona je ničvreden!mo tem visokim številkam, na ka-paipir. Merotlajna je za nas v prvi Itere smo se privadili v zadnjem vrsti .Švica, ker tam imajo trdno|*asuc Po naših mislih je za de-in stalno merilo za vrednost vse- ,avca uradnika to vse eno. Ni ga mogočega denarja. To merilo^l,a vsT.o "danji «■" -"« kron« odpxlla veJja mno-Bedele ai M poznan le v držav, kake d e le,, K^o „ b.l. vern, avih demokratih yiada reni vr^na. sam,, pe UHlvajse i -na hla-a. Kakor hitro se bo ,,a ^C™ T; °^.V,d"llr/- osvobojene domovine zapira pot del prejšnje vredno«, z oZin„„ «« hdo z^-ele plaee i,i podporne organizacije m delav- snjega s#ojega ljubljenca škofa, , , , ' . . 1 , - , A „,.„: - ' ,i„ • nA(,tain --1—-------1 — na veljavo zlata, (.ene blasra so se nazaJ» vedno tako gibanje, ampak znan je bil ši- ki sedaj živi v pokoju! Kako lepo jk 5Vobodi vs*m svobodeželjnim. ™ v i Amerike, ker je bil na vee«* oglasil njih mogočni glasi * j!« z Vencijah SXPJ. kot deleft Pri pontitikalni SV. maši! Asisti- Slovenskim republikancem, na-'' s bito rom konvencijali SNPJ. kot delegat in enkrat je bil tudi izvoljen v so slovenski duhovni- ci. odbor te podp. organizacije. A. Ogulili, dr. Ivan Seliškar, lili je med rojaki poznan -kot du- ki i** tudi krasno pridigal, dekan hovit satirik, ki je ^počasi izrekel A. Mikš in domačr žtrpnik Trobec, svojo satiro, a ki je vedno zadela slovesnosti je bila južina, ki [ameriške dolarje, iu je bila na pravem mestu. Nje- Jo pripravile slov. kuharice, gova satira ni bila Žaljiva, ampak bila je tako pristno naravna in' Milwaukee, Wis. od srca prihajajoča, tako ljud-' Jose«ph ZabukoviČ je bil kazaio-nka. da je človek rekel, tako bodo van na $25 in stroške v distrikt-ljudje govorili med seboj, kadar ncni sodišču, ker je nosil pri sebi izgine hiuavščina s tega sveta, ki skrito orožje. ni nič drugega kot odsev današ-' Ženitno dovoljenje so dobili: njih družabnih ražmr. Dasiravno John Šinkovec, star 37 let, 255 je bil že precej v letih, okoli 40, Lake St.. in Justina Brelih, 37 ko je prišel v Ameriko, je bil let, 286 Juneau Ave., ter Joseph skoraj ves čas na delu za pixibujo Wichieh, 32 let. in Mary Habja--j svojega naroda. Po poklicu je bil nič. 22 let, oba iz West* Al lisa. nldar in V svoji mladosti je videl Štorklja se je oglasila pri dru-pi'eeej ^veta in doživel je mflbd- zini Jenko, 298 — 24. St.. ter pit-kateri boj za zboljšanje delavslce- stila za spomin čvrsto hčerko, ga položaja premogovniškimi in[ drtgimi pfidjetnikr. Rojen je bil Gilbert, Minn: v Hrastniku na Štajerskem. De-^ Mrtvoud je zadel gdč. Russ. lal js pa v rudnikih doma. v Bo«- Popolnoma je ohromela po levi ni, na Ogrskem, v Nemčiji ter v strani života in odvzet ji je tudi Ameriki. V Evropi je doživel pre- dar govora. cej delavskih preganjanj, kajti. Družina Semeja se je pomnoži-v delavsko gibanje je vstopil že la za dva člana, in sicer so dobili v mladih letih. N. v m. p.! enega fantka in eno punčko. No- vorojrtica sta oba prav zdrava. Calumet, Mich. Semkaj je prišel iz stare domovine rojak Peter Šegina k svojemu sorojaku Franlcu Ivaiiieu. domer Cilj, P«'. Ironwood, Mich. N^poznah lopov je ustrelil 15 febr. jzjutraj rojaka Blaža Koče- bo pa vseeno izkazala belgrrajs vlada veliko east. Milostno jim v domovino javah, — s konzulati in poslani- J vsakdanja izkušnja. \ štvom ? Uboji na dnevnem redu. Tacnu so prel;ltu 1 par čevljev, lil«- ^ ^ toliko kolikor potrebuje ska da,1M ^^ "»nogo vee za i>to za Ah P^>tret>«je potem blago, ker je bla^a manj. in sicer vo« :,li mani in dob; koliko, da , j .. A - približno še enkrat toliko. Z ozi- Pokrije tudi veSje potrebe. bo dovolila pošiljati v domo\nno , , . t • .... nro..,, J rom na kupovno moč je torej se- lo JC l^'1 oa*lsno oa organizacijo I . ^ [datlja papirnata naša krona ena- ^ , . . * . I ka petdesetemu delu .predvojneT Bog ve, kaj bo zanaprej z jugo- krwne tQrej ena ^^ je ^ slovanskim, urad, v Združenih dr- ear. To C.injellico nam potrjuje;ci ubUi fanta _ Pri Sv. Tonmžu Ljubljani pri Ormožu je sin-pijanec ubil o-velja 1 liter mleka 6 kr»>n enako četa. njegov brat pa ustrelil nje-Gospoda potrebuje počitka. Do- C krajcarjev nekdaj. Liter vina -a. — V Klani sta sestri Zadavili sedaj je samo štampilje pritiskala velja 28—kron enako 28—.'*2 brata-pijanca, pnvl katerim nista m« potne liste, sedaj pa še tega ne krajcarjev nekdaj. Kilogram j imeli miru. — Iz Ptuja se poroča, bo več potreba. Svoj prosti čas krompirja velja 2—3 krone ena-;da neki zdravnik vsak dan po Ito-naj rabijo gospodje za učenje slo- ko 2—3 krajcarje nekdaj. Takih žiču hod! šivat rane, ki si jih z venščine in lactinico naj se učijo primerov najdemo lahko še mno-; nožem n spravljajo pijanci mod pisati. (go. pa je, da to razmerje še ni j seboj. — To vse dela alkohol. * ^ • na celi črti izenačeno. Stanovanja Kuharica: Gospa, prosim. f»o-!n- Pr- so mnogo cenejša. Za sta- Smrt vrle narodnjakinje. iščite si drugo služkinjo. Jaz »* ^'Jt^^™ kr°nl V Trbovljah je umrla gospa Ana Dimnikov«, ki jo je Družba sv. Cirila in,Metoda štela med let no, se ni plačevalo nikdar samo 8 goldinarjev na leto. Temu so seveda vzrok stanovanjske nared i t> i ^, . . . svoje najbolj vnete in vztrajne ,be. Poglejmo sedaj razmerje pr, sotnivojo op-o«"- ste. Igxal sem nekaj Časa biljard, ti« «rrivo, ki ni niti siva. niti bela a kmalu našel, da sem dobil žulje. iti njegovo liiv nosi izraz moža. ki Zavarovan nisem vpf za prste, a v< da ima okrog sebe same pri ja-. kljub temu skrbim zanje. tfIje. — Hočem, 'la izve Amerika, ka ko hvaležni smo, — je rekel, — jribeni kot so bili nekoč. Itak.. zapn.^Vna bi bila Poljska Paderewski je govoril gladko br-v ameriške i>omoči. Amerika je francoski, poljski in angleški. Ce dobra in plemenita. Ekonomi nam bi bila sila prav velika, bt znal go- p ni vi jo, - veriti tinli nemški, a topa ne sto-j.' i. Paderewski. slavni fti svetovno- Ne, jaz ne ifrin vež klavir- znani pianist, je izginil in na nje-i.i Xe inorvm. Stvar ni tako, kot gr.vo mesto je stopil Paderewski je bila prej«*. Morda se dotaknem poljski patriot. sempalam tin!i t»r zaigram kak«-- skalo, a to je Vse. Niti v Varšavi, niti v Svii i. tudi za zabavo ne. — Zadnjikrat sem igral v 'javnosti v maju 1917, pri sprejemu. bi! vprizorjen maršalu »Tof-Metropolitan Operi. Prosili , naj igram, in z veseljem ICftkop pelikan «rw (KOnec.) fleke in potegnil iz srede lepo suk- V pondeljek je obesil žid Abra- njo. Prav k oknu je stopil, zavih-harn pred svojo veliko trgovino nil koljer in (pokimal še bolj glo-majhno tablico, da išče ushiž-'boko; rekel pa ni nobene besede, benke. " Jukunda ga je strahouia gleda- Jukunda je šla zgodaj po trgu la, pokrila klobuk in odšla, ko so in zagledala poziv. Z veselim zatvarjali hlapci trgovino> Pride drugi dan. Iste stopnice do vrha gori, isto upanjem je stopila v trgovino Žid Abraham je pomeril Ju- kundo z Pomoli-aJ ustnice. "Naj bo! Deset dui za poskuš- bole roke, da jo tišči krog pasu. njo! Popoldne lahko vstopite v Ni se dolgo igrala z otrokoma. samohvali ne potrebujem. Iter ste rtelraj stnfitf te dffif ~nifiTaSa}fcna nagrada." Položil je prednjo štiri krone. &e jih je držal v roki in omenil: "'To vam dam. ker sem pošten človek. Da se ni Sva pogodila ni za vinar, veste sami. Od danes pa ste pri meni v službi in dobite — za prvi čas seveda — po dvajset kron na mesec." Žid je. pomaknil pred njo krone živimi, drobnimi očmi. delo, iste grmade brez konca in in j° glodal oblastno v začudeno je. Prst je položil na kraja. j Zvečer je čutila Jukunda, da jo . bole roke, da ----- * Ni se dolgo J Zgodaj SO sli k počitku-; sama lice. kakor nezadovoljno beračico. "Lepo vas prosim — dvajset kron! Kako naj živim? Dva otro- m_________^ . _____ ^ vuvrav^iiio. imam..." (trgovino!"' j Zgodaj so šli k počitki*; sama "Kadar bo=ta pri meni v služ- Jukunda je odšla domov. Od ljubezen je ni mogla več predra-ibi, plačam tudi onadva." veselja je nakupila otrokoma sla"^ miti, tako je bila trudna! - V ' Dvajset kron imajo de~kle, ill šoie in igračic. j Toda v jutro je bila pokrepča- hrano pa stanovanje — go- "Na poskušnjo! Dobro! Deset na in »la je na delo, pa je že osta- sP°d- vi se šalite!" dni hitro mine. Čudil se bos, Žide. la nadstropje niže. . I "šalim? Hahaha! JSem rekel, za kako je Jukunda spretna!" I I n tako se je vrae&la domov 'nekaj meseeev! Kasneje morda Pripravita je tisto opoldne bo- vsaik večer bolj trudna, vsak ve-'V(,(*. morda t tuli -tega ne." gato kosilo. Ni varčevala z vinar-,čer bolj upehana. Nikdar še ni' V Jukundi se je dvignil ves pojem. Čemu? Služba je gotova, poznala dekle, ki bi storila toliko I h" jen i ponos. Pesti je stisnila in ž njo krnha vsakdanjega, dovolj, i" tako vestno kakor ona. Nikdar'Pred bi skoro planila ter ga Abraham jo je-vedel v visoko še ne. Ali treba je bilo. Bridka je'udarila v zločesti obraz. Toda ni hišo po strmih stopnicah. Od nad-(poskuša,ja, pa mora jo prebiti, in'se ganila, samo lice ji je še bolj stropja do nadstropja. Same gr- žid naj se koncem desetega dne'pobledelo in tresoče je zinila: "Tiran!" Žid se pa ni vzlovoljil. Kro^ ustnic sfa .se zarezali dve gubici. industrialnih man* Ital k0'n"a ^ iw žiiH^iije dece. Pri tem je prijel bobnati s prsti, da pokaže, da so še prav tako made, silni skladi nove obleke, čudi vrli moči in ji zato obljubi Vsakovrstne, na izber: za otroke, lepo plačilo. za dame in za gospode, za leto in' Ko w je zadnji večer vrnila domov. je bila za zimo. j Po razkolu v Livoruu so usta-(novili komunisti svojo stranko t^r i imeli posebno zborovanje, na katerem so govorili Buharin. Kaba- --cev in Švicar Stosa. V vodstvu no- Kako industrijalne razmere ve. stl"a"ke so Bombacci. Bordizza, vplivajo n« obstanek deteta po -%llsiano i« Teracinni. Ta .stranka prvem letu življenja, je jako jas- se sma*ra kot italijanska sekeija uo razvidno iz poročila o - Infaritr,letje »"^rnacijouale. Izdajala bo Mortality in New Bedford" (U-itUdl sV°j< -,asil° v Milanu. V no-mrljivost otrok v New Bedford V j r^/*0 ^lopiio osemnajst ki ga je iz^al Otroški urad oddelka dola Združenih držav fClii].; dren "s Bureau of the V. S. De-| partment of Labor). V pa volni industriji so zapo- komun ist ičnih po>l ancev. KDO VE KAJ? sleni pretežno nestrokovni in pol-|x }iz Oradišča pri Voloski. Prijel j že ižmučena; da je ^rvi željni in veseli človeške be Gospa -se ni utrudila po hitrih komaj postavila skodelico pred de. Pobral je krone, stopil k lepi bah. stopnicah. Smehljal se je žid in otroka. Bolele so jo roke, vbadalo! vdovi, ki je prebledela stala pred' Skoraj vse ji n am uzal. ko so se zabrnile jo je za pieei, in v pršili je bilo'"jim kakor boginja. V roko ji je pavolnib tova stopnice ter se je ozrl na lepo po- trudno tesno, da je komaj dihalaJp°tisnil denar in se sladko smeh- "" -- stavo Jukunde, ki se je sunkoma] Tudi ta večer je legla kmalu m;]jal ter dejal: strokovni delavci, in za časa tega j-pregleda so plače bile nizke, z ' •malim zaslužkom gredo vspored-no, kakor tudi v drugih industri-jalnih krajih, ki jih je ta Bureau proučil. — slaba hLAna sanitacija. prenapolnjen ost stanovanj, pomanjkanje prave zdravniške o-skrbe in mati, preutrujena z delom v dela\nilei ali pa doma. Nad polovico dojenčkov v New Bedfordu živi v delu mesta ob reki. kjer prevladujejo najslabše življenske razmere v mestu. Tu se je natslo slučaje, da družine od 15 do 18 ljudi. vstevAi boar-derje. živijo stisnjene v petih so- Dne 16. februarja je prišel v ew York JOŽ K F ŠTLR.M. doma iz Akrona. Mich. Pri tvrdki Fr. Sakser je kupil vozni listek do Trsta, dobil potni list in plačal dohotlninski- davek. Zatem se je odpravil v hotel, odkoder je pa i po preteku par minut ouiel. Izza onega časa ni njem nobenega sledu. Zastopnik Frank Sakser .State Bank se je. obrnil na policijsko ravnateljstvo mesta NV\v Vorka, telefoniral v vs^ bolnišnice in v vse javne zavode, t(Kla o Jožefu Stiirmu ni ne duha ne sluha. Ker je edina možnost odšel iz New Yorku h svojemu znancu ali prijatelju. j da je kakemu popenj.ila za njim. Gospe se je ugasnila luč. Ali oči ni mogla za-zdel sumljiv tak pog-led, pa tudi tianiti. poln lepih obetov. Jutri zadnji dan. Kaj neki mi- "lTjnia bo to prodajalka! Le sli žid Abraham? Vsak dan pride poglej ine.. vdova sem, pa se ipre-jjričaš, da nimaš boljšega posla. Za enega delajo druge, jaz moram za tri!" * ''Kaj bi se jezdi? Petdeset sem jih odgnal te dni. veste, petdeset, ker ni bila nobena Jiiikunda. Vsfir- _ _____ka bi ostala zastonj pri mtoii. — dvakrat, vsak dan pregleduje de- Ali nč veste, da je -v mestu kava- lo. vetlno kima z glavo, vstavlja Hrjev polno -na ulieak, in da pri se prav blizu nje, kima globlje z meni kupujejo samo kav ali rji! glavo, gleda jo in pomežikuje, pa In. gospa, ne zamerite, vi ste prav čedna in lepa ženska, he..." že trčiti z glavo v streho. Tu le začnite! Sezona se bliža Skozi bledico Jukunde je planil ki frt so Tečaji za domače zdravstvo. Ma »nI Imel n. Tgral sem, oni so plo *m je bila stvar konca Ohraniti zdravje ljudstva bodisi za časa vojne ali miru je javna n bila stvar več ista.(in družinska dolžnost. Dognano ^ 1/1t je. da preprečitev nalezljivih bo- bih >rt«i kis ven M-m i/trotovi j en natan- ,ezni ^ popOin0nia odvi«na od na- n/ U za potovanje po Juzn. ^ kmko ?nvamo zdravjp doma,l!ledll° nf vs. m, datumi, mest. ,n to je ^ doma£e hkgrjeue. Kadite- J?™* Vsta\-ila sta se visoko gori. izgovori besedice. Dobro vidi, ( lovek je čutil, da mora vsak hip kako se trudi, in da se ji delo od- seda spešno in dobro. Videti mo-jval vroče krvi, nara\-nost od srca, ra, kako so vsak večer umazane ki je kriknilo in se uprlo s silo Okrtačite in osnažite to zalogo ijnjene bele roke in da se ji tresejo j matere. Poprijela je Židov denar. Pa le pomislite, da ste na preskuK-1 od napora, ker niso vajene tako dvignila roko in telebnila krone nji!" j trdega dela. Uganil bi lahko, dajob tla, da je zažvenketalo v kom- Jukunda je odložila klobuk,I utegnejo te roke spretno voditi' toarju in so se zakotalili srebrni kolesci po kotih. "Satan!" Jukunda je zakričala, kakor bi ji kdo prebodel dušo in napol blazna je odhitela po ulici... * * * Visoko gori v podstrešnem o-keneu bdi vsako noč pozna luč. pristavila k prvi skladavnici lah-[svilnate nitke, pero po papirju, in ko lestvico, stopila do vrha in bi lahko rekel: Pa za poskušnjo -------kaj drugega, v komtoarju morda, ali pri vezilkah...- Ne reče tega in ne reče drugega. Ves sklad do zadnje otroške jopice in pa do težkih kožuhov — vse je prevzdignila, vse preložila. dvignila tovor sukfenj Žid se je ozrl nanjo, namuzal se in izginil navzdol. Jukunda je ostala sama. Vsako obleko, vsak komad po-sebe je razgrnila, nobena gubica ni bila tako skrita, da ne bi za- d< ijnmi. V k on traktu pa vzula, da je kontrakt ftfaeai. da aj, do tako urejen L da bodo \\ »Muri zonenitn poslanikom Poljske . . ...... ru/^nfli državah. Sel sem v pn*t^1 vsaki ženski in vsake-on 1 r-r Prz.bil na piano.^111 d*kletu v f^ruzenih državah. Po. asi „ veliki trcKlbenik p«ja- Z*vedaniP «f ^ nil kako je i/.,»remet.il svojo « J^o zdravje pa- metniiko ka-ijero v državniško, i . v prvi mtl na doma. v službi Poljske. Tekom vseh let'N'amen teh ni pripraviti njegovega fenonienalne ^a uspeha /enske za sln2bo bolničarke v slu-k i it umetnik, je vedno mislil mI«'«^ težke bolezni, mar\eč ti teto, kak., bi pomajral svoji deželi. , a>i v.^30sob!jajo ženske za bolni- rmetnost je priljubljena. _ O«krbo v slučajih običajnih j* rekel. V vseh deželah je naj ',ol(,zni in nezgod, ki se dogajajo ti odli. ne ljudi, ki podpirajo nmet ,v v»aki družini, n os t in umetnike. Pozdravljajo' Namen tečajev Ameriškega umetnike na svojih domovih ter Rdečega Križa je, poučevati o te-spopri jate'jijo z njimi. Po ee-jmeljnfh pojmih domače liigijene ]< tn svetu sem imel take prijate-'in domaČega zdravstva; pouk o lj* Mogoče lahko'rečem, da sem j vzrokih, synptomih in preprečitvi marsikaten -ju zainteresiral za svo nalezljivih in manjših bolezni; po-jo Poljsko. Skušal sem. Mogoče uk dekletom in mladim materam sem bil uspeh on v gotovem oziru. o negovanju otrok in domači bolhi ko sem šel na mirovno niški oskrbi v slučajih manjših em bil morda jaz e«li-.bolezni; da se naučijo umno izvr-elovek, ki ni potreboval nobe |^ vati o*lre _ -na ,, so elan, .Iru,,- |!aJ(. y Akr(m„ M j(.,, ' ne. kjer oee zasluzuje manj. kot je potrebno za deeentno življe- ,, „ . . j ot ■ i - , Frank Sakser State Bank, nje. Skoraj polovica vseh mater ^ je bila Zaposlena v tovarnah, zla-i sti v pavolarnah, tekom leta pred! porodom deteta in dve petini te- DELO! — DELO!! — DELO!!! Portland t St.. New York, S*. V. vse osnažila in iztepla prah iz1 Pri njej se sklanja riad šivanjem nje pazljivo oko najmanj- njih. In Žid nima pohvalne besede suho telo Jukunde. Stroj drdra zanjo. Sami čudni pogledi, kima-nje in molk. Deseti dan — zadnji dan. Vse je bolelo Jukundo. Kakor domislila tistih trenutkov, ko je|^bičana se je opravIjalaT Komaj Andreju pripravljala obleko za Je ganila z rokami, da se je oT>- pripravljala obleko pot. Tudi takrat je opazila najmanjši prašek, katerega ni zasledilo ipovršuo oko postrežnice. Da bi šel kdaj Andrej s prahom na suknji od hiše!... Ali to so bile samo trenutne misli. Zatopila se je rajši v lepo prihodnjost, ko bo s ponosom vzela v roko vsak kosec kruha, ki ga da otrokoma. S ponom, ker ga je zaslužila njena roka. Zaškripale so stopnice. Pojavil se je Abraham in pokimal z glavo. Pristopil je. prevrnil kup ob- neavozno in hrepeneče. Prozorni prsti zbadajo s tresočo naglico v platno. Tn vsa kri je že izsesana iz njenih drobnih -prstov in iz: njenega upalega lica. Samb v o-. , - -- čeh gori še vedno močna iri Iju- lekla. Da ni bilo onih dveh kodra- bežni polna duša matere, stih glavic na postelji! Lačna bi Poleg nje na belih blazinicah rajši ležala po eele dneve, da se pa sanjata dve kodrasti glavi, odpočije, potem pa gre in potrka brezskrbni iu srečni. Jukunda ju Icon i pnj Paderewski je preživel poletje 1914 v svoji krasi vili v Švici ob Ženevskem jezeru. Leta 1915 je prišel v Združene države kot na- telji. Govoril __________t maeinov itd. Tečaji za domačo liigijeno in bolniško oskrbo (Courses in Home Hygiene and Tare of the Sick) obdržujejo se sedaj po vseh Zdru-, .. , » . ... žen i h državah pod nadzorstvom eurnk polj.ko pomo/ne kotni«je, 'bolnit,ark Ameriškega Rdečega d. pomoč, z. svojo deželo. |^riža. obiskovati more tečaje Amerika je lurk velikodušna. . , , , - ... - . , * , , t i- vsakdo, ki zna ceniti potrebo ta- — je rekel. — Ljudje so mi poma- , t ... . . . „. i: .....- t 4 . kega pouka; ni nikake meje glede gali v vce kot enem oziru. Nisem! . J pa mogel dosti opraviti, dokler ni! !" " . _ s . Sla Amerika v vojno. Vedel sem.! ^menSki Rde,-. Križ zeli mte-ria se bo zgodilo tako. resirati za te teiaje tujerodne Pozneje se močjo polj*k* Paderewski s po-ga narodnega komi- Ženske, zlasti one, ki so zaposlene v tovarnah in sploh v industriji. teja ter franeske vlade pričel u- P.ouk v ^b tečajih za one ženske. spešno pogajati ter otvoril kampanjo za re!j ruti ra nje poljskih prostovoljcev za ranco&ko arma- ki ne morejo biti vedno doma, je neprecenljive vrednosti v slučaju bolezni doma ali glede občega do do Pofjska legija, mina k«t 6al-1 mieeg* udravja. Tujerodna deTcle-lerjeva armada, je bila poslana v|ta * poučujejo v temeljnih zdn^v-Franeijo ter sla v boj. jstvenih načelih, ki so dika prave- Ko je prišlo premirje, je bil Pa- J a^aeriske^a doma. Daje se jim ske neverjetno malo vežibe v šoli za svoj 'poznejši poklic. Raditega ti tečaji postavljajo podlago za domačo sreSo. Tečaj obstoja iz 15 lekcij ali najmanj 23 ur. Polovica vsake lekcije je posvečena teoretičnemu pouku in druga polovica mayrii&-mu pouku. Kdor želi obiskati tečaje, ki se vrSjo v njihovi naseIT bini, naj se prijavijo pri najbliž^ jem odseku (Chapter) ali podružnici Rdečega Križa. Urs pouka so primerno urejene, tako da ne ovirajo izvrševanja domačih dolžnosti. Program tečaja so sledeči predmeti : 1. — Vzroki iri preprečitev bolezni. 2. — Zdravje in dom. 3."-— Deva in njih negovanje. 4. — Predznaki holezni. 5. — Oprema in iakrba bolniške sobe. ^ 6. — Postelje in nj ih priprava 7. — Kopeli in kopanje. — Potrebščine in metode za bolniško sobo. 9. — Hrabijenje bolnikov, lo: — Leti in akqp -zdravila 11 — Ibrvrianjii glMe gorkote, mraza in protidražil: 12. — Oskrba p«jiJjentov, kateri imajo nalezljivo bolezen. 13.'— Navadne slabosti in ne- pri ugledni gospe in popraša, če rabijo hišne, kuharice, pestunje. Ali tako mora biti pri otrocih, mora živeti zanje — in zato to trojno trpljenje. Mora, hoče, jn ker hoee, more. Opoldne mine dogovorjeni čas. Zopet je šla v trgovino. Dopoldne se j P je danes plazilo brezkončno' počasno. Vsaka stopinja jo je vznemirila. Ko so prihajala dekleta iskat oblek, da jih kažejo knpcem, je vselej vztrepetala. Živo je upala, da zdiff-zdaj stopi zid prednjo in poreče: "Gospa pohvalim vas! Ilazumni ste in pridni! Pojdite z menoj, pa se domeniva za plačilo." Ali Žida ni bilo blizu. Odbilo je poldne, iz trgovine so se Vsuli uslužbenci. Tudi Jukunda je šla, a ni mogla ven. V tej negotovosti ne sropi na cesto. Potrkala je na komtoar. "Prosim, če dovolite, čas za poskušnjo je pretekel... " Žid je nervozno pisal in bil globoko sklonjen nad mizo. Ni se ozrl, šejrenil ni, kakor bi ne bilo mkogar. Počasi je še prebral pismo. zalepil je in naslovil. /'Kaj želite?" sie oglhsi malomarno. Jukundo je zapeklo to vprašanje. Ponovi še enkrat prošnjo. Zvečer pravzaprav poteče rok!" "Dovolite, popoldne sem začela pred desetimi dnevi." "E; kako natančno. Naj bol Za silo vas porabim!" Jukunda bf bila' skoro skoprne-la same bradkosti. Za sdlo jo porabi! To strašno delo, kakor te-v gozdu! — Spomnila sc je redi s kapljami lastnega nja — kakor pelikan___ življe- Italijani ih ukenjenje zasebnih šol v Jugoslaviji. Italijani se pečajo obširno z na-redbo našega ministra za prosve-tn o ukmjenju zasebnih šol in zahtevajo varstvo za italijanske šole Izvedfca rapallake pogodbe. Jz Belgrada poročajo, da se bo kmalu izvršila izvedba rapalske pogodbe. Naša država je že imenovala člane v razmejitveno komisijo, kateri bo prideljen tudi polkovnik KalatoviČ. Narodni delavski sindikati v Romuniji. Iz Bukarešte poročajo, da se ro- derewski eden prvih, ki so dobili,Ugodna prilikal da pridobijo zase iziedne potne listine. S svojo ženo 'h za bodočo Ameriko te4esn<} pilo in vojaškim a t« sejem je prišel na 'U veselje, ki izhajata le iz dobre- Poljsko v decembu 1918. Kmalu iga sdravja. Biti žena in mati je'zgode. ^ potem je bil izvoljen ministrskim [gotovo najsterodavn^jli in naj- 14. — Poglavitne tnelfe ^de imam lepo pisavo, knjigovodstvo predsednikom nove republike ter .bolj priljubljeni poklic lenske jlnegbvanja ^ke, okrevaioSh, Ibo-.mi ni tuje..." tm« tanil v Zameko, kraljevi i ki jttb temu dobiva*, mlade' ftn-'ittfcitlf WttkX In' starw* I "Ne, no - nehajte! Toliko otrok in rekla: "Hv|0a lepa! Tudi v bodoče se potrudim. Sem spretna vezilja koan leta po porodu. Večina jih je delala pred porodom in tudi za njim. Itako grozne posledice ima odtegoVan.)V materine oskrbe in dojenja, je dokazano po dejstvu, da je pri onih materah, ki so hodile na delo, predno je dete bilo štiri mesece staro, pomirnnje dece skoraj dvakrat večje kot povprečno razmerje. Skupina z nizkimi plačami je pokazala visoko mortaliteto (odstotek smrti), dočim skupina z zadostnimi plačami, ki zagotavljajo pravilno oskrbo za mater in do jenčka. ima nizek odstotek smrti. V skupini nizkih plač je izmed vsekih 100 živorojenih detet po dvajset dojenčkov umrlo .pred koncem prvega leta. V.skupini najboljših plač je umrlo le 6 izmed, vsakih 100 dojenčkov. Charcoal Iron Company v Newberry. Mieh., potrebuje 200 mož za delati drva. Plata .$2.00 od klaftre. Stalno delo, dobra šuma, vsa v ravnini, dobre Ln nove kam-pe. Prednost imajo možje z družinami, ker so nalašč za družine narejene kampe. Do sedaj je 24 novih kamp za družine. Prosto stanovanje in kurivo. Za nadalj-na pojasnila se obrnite na svojega rojaka: John Knaus, Box 20, Limestone, Mich. Komunizem v Julijski Benečiji. Italijansko časopisje konstatira da so se »Jugoslovani v Julijski Benečiji pri glasovanju na soeija-lističnem kongresu v Livornu izjavili za komunistično stranko. Piccolo pravi, da tiči vzrok tej o-rijeUtaciji v političnem mentalite-tu. Jugoslovani v Julijski Benečiji so na ta način hoteli izraziti svoje sovraštvo do Italije in da bodo vedno na strani onih, ki ho cejo liničiti italijansko državo. Francija zapušča gen. Wrangla. Po vesteh iz Carigrada je dobil general Wrangel uradno obvestile, da preneha s prvim februarjem vsaka materijalna francoska pomoč ruskim vojakom in civil ni m beguncem. Francoska vlada utemeljuje svoj sklep s potrebo nujne omejitve državnih, izdatkov Ameriški Rdeči križ je raditega prosil v "Washingtonu za inštruk-eije. — Tako so Francozi piistil? na cedilu vsfe one, ki so jih vabili iz domovine ter jih naselili po celem svetu, samo ne v Franciji. V francoskih pristaniščih se nahaja vojna hi trgovska momari-murisko delavstvo v vedno večjem1 "Wrangla, dočim je pri številu izjavljal proti ekstremi stom, ki so prestopili v tretjo in- Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Pan Ave. Pittsburgh, Pa, Dr. Koler Je najstarejši slovenski zdravnik Specialist v Pittsburrhu. ki Ima 24-letno prakso v zdravljenju vseh mofikih bolezni. Z&struptJenje krvi zdravi s gla -sovitem 60C. ki ga je lsumel dr. prof. ICrlich. Če lnrnte mozolje ali mehurčke po. telesu, v grlu. Izpadanje las. bolečine v kosteh, pridite in izčisUI \-arn bom kri Ne čakajte, ker ta bolezen naleze. Vse moške bolezni xdravlm po o-" fcrajSani metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne čakaj-te. temveč pridite in jaz vam ga bom zopet povrnil. Hyrosolo ali vodno kilo ozdravim v 36. urah ln sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi !>rl puSčanju vode. ozdravim a gotovostjo Revmatizcm. trganje, bolečine o-tekllne srbečice, Skrofle ln druge kotne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času tn ni potrebno ležati. Nekateri drugi zdravniki rabijo tol-raače, da vas razumejo. Jaz znam Pe iz starega kraja, zato vas lalje sdravlm. ker vas razumen slovenski. Uradne ure: ob delavnikih od ». do 8. Ob nedeljah od 1 do t ■f ZAČIMBE, ŽEL¥Šf \ IN NAJ £ J RAZNO\"KSTNE-IŠA l domaČa zdravila : ^katera priporoča msgr. Kneipp. ♦ t t imam vedno v zalogi. ♦ X t ♦ Pilite po brezplačni cenik. ^ t MATH. PEZDIR ternaeijonalo. Po zadnjem neuspelem splošnem Strajku zapušča delavstvo v masah boljSeviSke sindikate ter se organizira v novih narodnih sindikatih. Buska sovjetska vlada se preseli. Iz Moskve poročajo, da sena merava sovjetska vlada preseliti zopet v P^troarrtid, kar bi pomenilo, da boljaeviki ne računajo več na možnost antantnih napadov na Rusijo. NftfcSki strofcoVntaki ^e gredo V Kurijo. Nemška vlada je izročila boljše vi Skim komisarjem potne liste z1 motivacijo, da riein^ki" strokovni delavci ne morejo iti v Rusijo, ker se nahajata ruska industtrija IH gospodarsko stanje sovjetske driave v takem položaju, da ino-semei ne iborejo pričakovati nič dobrega v Rusiji pod sedanjim re Sla v našo državo množica nesreč- j tp Q ^ €ity Hall statio„; mh beguncev, ki so popolnoma od- 1 visni od naše pomoči. t ^. New York City COLUMBIA v _ OD. 138.00 — 1550.00 — VELIKA ZALOGA — _ ■ - _ ptoftC ▼ VSEH JEZI- GRAMOFONE ™ VWTBR NtVMSEK, 331 Breeve St., CONEMMIGH, PA, Most! Grozdje! Mošt! Crnl garantiran naravni mošt. sod 69 galon »60.00 C - *r®*dje malo srno rdečkasto. 100 funtov S15XO Kalifornijsko malo *mo. Korane. 100 funtov. $16.00 k Belo Kalifornijsko Muikat. 100 funtov, prva vrsta $24.00 B^o Kalifornijsko Muikat. 100 funtov, drufca vrsta 122.Ou Kalifornijsko Zlnfanael. 100 funtov prva vrsta S24JOO Crnq KalUornJJako Zinfaodel. 100 funtov, druga vrsta, $23.00 Cmo Kalifom I jakjo najboljša Bartoera. 100 funt. t vrsta 128.00 Črno Kalifornijsko najbolifts. Ha rbera 100 funt. 2. vrata $25 00 Pre*« sa xrotdje od $15.00 do $80.00. Rdeče barve ena onca Si.00. en funt $11.00. Z" vsakim naroeiloo- za sto funtov grosdia Je treba poslati $5 00 are z vsakim naročiloma sod mogta pa »20.00. i 0EA,B co m CORTLANDT entCfT NEW YORK. N. V. ŽENSKA VOJNA. Zgodovinski roman. — Francoski spisal Aleksandtr Donu. Za "Olaa Naroda" priredil O. P. 44 (Nadaljevanje) Tam je obstal. Okna v pritličju so dejanski blestela v tako svetli luči, da je c'ovek nehote sklepa), da so osvetljeni prostori znotraj od nestevil-nih luči in razven odseva luči je bilo videti tudi sencf ljudi, ki so se pomikali seinintja. Canolles je takoj razumel, da mora biti tukaj tudi središče celega podjetja, kajti delavnost je bila tu največja. Izprva se je pom&tjal prodreti v to skrivnost, katero so skušali priskriti pred njim. Kmalu pa se je spomnil, da ima na svoji m rani naslov odposlanca kraljice in tudi odgovornost, katero mu je nalagala ta poverjena mu služba. Sel je vsled tega previdno ob zidu naprej, kajti tam je bilo tembolj temno, čimbolj je prihajala svetloba skozi okna. Stopil je na J*« ki kamen in od tam na kos zidu, ki je molel naprej. Od tam se mu je odpiral pogled v svetišče skrivnostnega delovanja. Videl pa je naslednje: Poleg neke ženske, ki je stala ter pritrjevala zadnjo bučko na *roj potni klobuk, je nekaj žensk oblačilo otroka v lovsko obleko. Otrok je kazal Canollesu lirbet in slednji je mogel razločiti le njegove plave lase I)Aina, koje obraz je bil osvetljen od nebroja sveč, katere so dr-ičtli lakaji, je kazal t anollesu natančno profil, katerega je videl v spalni sobi na sliki, viseči na zidu. Bil je to isti podolgasti obraz, ista stroga lista, isti zakrivljen nos ženske, katero je videl Canolles na sliki. Vse na njej je kazalo, da je vajena nkazovanja in dejajiski so bili vsi navzoči pozorni, tla se pokore vsakemu migljaju in vsakemu pogledu tc ženske. Več uslužbencev hiše. med katerimi je spoznal Canolles komor trika, ki ga je bil predstavil princesinji usodi, je spravljalo v kovče-pe in zavoje dragocenosti in drugi arzenal, katerega imenujejo žen ske toaleto. Mali princ se je igral med tem med uslužbenci, a Ca-Lolles žali bog ni mogel videti njegovega obraza. — Zdelo se mi je, — je mrmral, — da me vodijo za nos. Ti lju-ilje ^e pripravljajo na odpotovanje. Z eno samo kretnjo pa lahko iz-premenim ta prizor smešenja v prizor žalosti. Treba mi je le pohiteti na teraso ter trikrat zažvižgati na srebrno niščal. nakar bo dvesto mož udrlo v grad, ujelo prineesinjo ter uklenilo te služabnike, ki se sedaj tako potuhnjeno smejejo. — Da, — je nade.'jeval Canolles sam pri sebi ter govoril pri tem srcem, ne pa /. ustnicami, — da, a ona, ki tam spi ali se vsaj dela kot da spi! .laz jo bom izgubil za vse večne čase. Najela se bo srdu proti meni in v tem slučaja srdu, katerega bom v polni meri zaslužil. Se več, — zaničevala me bo ter rekla, da som gnal svojo špijon-s'.:o delo do viška. Zakaj pa bi jaz konečno ne ubogal kraljice, ko ac (»na pokori princesinji# V istem trenutku, kot da se hoče slučaj boiiti proti njegovemu omahovanju, so se odprla vrata sobe, v kateri .se je oblačila prince-smja in vstopili sta dve osebi radostnega obraza, — en možki, star krog petdesetih let m neka mlada ženska, stara krog dvajset. «Ob pogledu na to žensko so se izbulile baronu de Canolle« oči. Spoznal je namreč Vicomta d? Cainbes, ki je poljubil roko princesinje. Vi-« omte pa je nosil obleko svojega pravega spola ter predstavljal najbolj dražestno vikoniicso celega sveta. Canolles bi z veseljem dal deset let svojega življenja, če bi mogel čuti pogovor med obema. Zaman pa je trdno pritiskal glavo ob š'po. Na njegovo uho so prihajali le nerazločni glasovi. Videl je, kako je napravila princesinja poslovilno kretnjo proti vikomtesi, jo poljubila na čelo ter ji priporočila nekaj, vspričo česar so se vsi smejali. Nato se je vikomtesa de Cambes vrnila v sosednjo sobo. Canol- je videl tudi Ponipee-ja, napihnjenega v svojem ponosu ter oblečenega v sijajno uniformo, kako je stopical za tvojo gospodinjo. Kmalu nSto se je pričel pomikati sprevod iz dvorane. Najprvo ;e prišla princesinja, ki se ni nikakor vedla kot begunka, temveč kot kraljica. Za njo je prišel konjušnik Vialas, ki je nosil princa de Eng hien v svojem naročju in za njim svetnik Lenet, s škatljo v roki Sprevod je zaključil kastelan v družbi služinčadi. Vsi ti ljudje so se odstranili skozi neki skrivni hodnik. Canol les je takoj skočil s svoje opazovalnice ter pohitel proti oboku, kjer je bilo temno. Videl je, kako se je celi sprevod pomikal proti hle \om. Hoteli so na vsak način odpotovati. V istem trenutku se je zopet spomnil obveznosti, katere mu je i.aloiilo poslaništvo kraljice. Ženska, ki se je odstranila, je predstav liala oboroženo državljansko vojno, ki bi zopet enkrat opustošila Francijo, če bi se ji pustilo oditi svobodno. Na vsak način je bilo za rjega, moža, sramotno, postati špijon in ogleduh ženske. Ona Lon gtieville, ki je zažgala Pariz na štirih koncih, pa je bila tudi ženska Canolles je pohitel proti terasi, ki je obvladovala park ter pritis nil srebrno piščalko na svoja usta. Vse priprave princesinje bi bile zaman, kakorhitro bi se bil oglasil prvi zvok piščalke. Gospa de Con de bi ne prišla iz Chatilly in ee bi že prišla, bi ne mogla napraviti t iti sto korakov, kajti celo njeno spremstvo bi bilo obkoljeno v istem trenutku od trikratne moči. Canolles bi lahko izvršil svoje poslani š.vo, ne da bi se izpostavili niti najmanjši nevarnosti. Z enim udarcem bi bil uničil srečo in bodočnost hiše Conde in z istim udarcem bi tudi na razvalinah ustanovil svojo lastno srečo in bodočnost kot so t j že ob različnih prilikah storili drugi. Canolles pa je dvignil svoje oči proti sobi. skozi koje okna je prihajala medla in otožna rdečkasta luč, ki je svetila napačni princesinji, koje ljubljeno senco je videl Canolles v svoji domišljiji. Vsi sklepi, vsi preračuni in vsi nagibi sebičnosti so izginili vspri-č« teh nežnih in medlih žarkov, kot izginejo ob prvem svitanju dne va vse sanje in vsi strahovi. — Mazarin, — je rekel sam proti sebi s strastnim povdarkom, — Mazarin je dosti bogat, da izgubi vse te prince in princesinje, ki mu nbegnejo. Jaz pa nisem dosti bogat, da bi izgubil zaklad, ki pripada < d sedaj naprej meni in katerega bom strašil z večjo ljubosumnostjo k«>t straži zmaj bajni rakUd v duplini. Sedaj je sama, v moji moči ter a od mene. Ob vsaki uri dneva ali noči stopim lahko v njeno Ona ne bo bežala, ne da bi mi to povedala, kajti dobil sem njeno besedo. Kaj mi je na tem, če je kraljica prekajena in če se bo axarin razsrdil? Da'i so mi nalog, da strašim prineesinjo de Conde o delam. Dati bi mi morali njen nataneir opis tdi poslati proti njej j rebinanejšega špijons. kot sem jaz sam. Canolles je zopet utaknil svojo*piščalko v žep ter čul, kako so ropotala kolesa vozov, ko so vozila preko mostičev v gradu. Ko je vse iKgimlo in vse utihnilo, se je previdno zopet splazil po stopnjicah navzgor proti svoji »obi. NAROKA, 28. FEBR. 1921 Čeprav je zelo p revi dp o postopal, je vrhu stopnjic vendar zadel i a uekega človeka, ki je prisluškoval pri njegovih vratih ter zakrik-nil od strahu, ko je za zagledal Canollesa. — Kdo ste vit — je vprašal dotični s strahopetnim glasom. — Kdo pa si ti, ki se kot špijon plaziš po hodnikih? — je odvr-ril Canolles. — Jaz sem Pompee. — Intenant gospe princesinje? — Da, intendant gospe princesinje. — To je izvrstno, — je rekel Canolles, — jaz sem Castorin. — Castorin, služabnik gospoda barona, de Canolles? — Da, v svoji lastni osebi. — Ah, moj dragi Castorin, stavim, da sem vas grdo zastrasil. — Mene? — Da, prokleto, če ni bil človek nikdar vojak. Ali morem kaj storiti za vas? — je nadaljeval Pompe z odvažnim izrazom. — Da. • — Govorite. da hrvatski narod (mislil je na svoje kmete) ne sprejme rapallske pogodbe, ker ni bil direktno vprašan za svet. lstina je, da on ni pretresal pogodbe, ali jasno je kakor solnee, da je bila rapallska pogodba mogoča samo tako, da je velika jugoslovanska država žrtvovala neke specifične interese višjim, splošnim in je poiskala druge poti izhoda razven onih, ki jih je zavzela Italija. ' Neodvisna' Hrvatska bi morala pritiskati na Heko. Samo da prične, drugo bi sledilo. Bedasto je, pozabljati, da slovenskega prebivalstva v Istri lic tvorijo Srbi, marveč Slovenci in Hrvatje. Vse kaže, da se skon- KRETANJE PARNIKOV KCDAJ PRIBLIŽNO OOM.UJIM S NIW YORKA. — Takoj lahko sporočite gospej princesinji, da hoče moj gospod ča krik s pravičnim sporazumon govoriti z njo. — Ob tej uri? — Seveda. — To je nemogoče. — Ali mislite! — To vem zagotovo. — Torej ne bo sprejela mojega gospoda ? Ne. — Povelje kralja, gospod Pompee. Povejte ji to. — Povelje kralju! — je vzkliknil Pompee. — Že grem. (Dalje prihodnjič.) Resen italjanski glas o hrvatski krizi. Razni nacijonalistični listi v Italiji pišejo na dolgo in široko z najnevrjetniškimi zaključki o Ra-dičevem donkižotstvu v Zagrebu, obetajoči soglasno veliko korist Italiji od notranjih sporov v Jugoslaviji. "Corriere della Sera" pa je napisal o stvari resen članek. ki izvaja : kor se na primer irski upor dotika pogodeb. sklenjenih z ujedi-njeno kraljevino Velike Britanije in Irske. Ali ne glede na to bi bilo uničenje rapallske pogodbe in razpad Jugoslavije za Italijo ne sreča, marveč prava nesreča, ker bi to značilo pričetek osnovanja podonovske države, katere aspiracije bi se ne zvale Šibenik med jedmstvom in avtonomijo. To je tudi želeti. Vsekakor ima hrvatska kriza značaj, da mora pripraviti Italijo ne na pustolovščine in izneverjenje, ampak na r.ajlojalnejše in najintegralnejše spoštovanje rapallsk*; pogodbe in na najintimnejše odnošaje z vlado v Belgradu. Solidarnost te vlade je največje jamstvo, s katerim razpalagamo proti vstajenju Av-stro-Ogrske. Prevajanje jugoslovanske literature na francoski jezik. Nekoliko franeoakih in naših književnikov in profesorjev je pričelo prevajati jugoslovanske literaturne proizvode na francoski jezik. Pari&ka "Revue Yougo- slave" je zopet objavila nekaj in Knin, nego Trst, Gorica, Reka | preVodov slovenskih, hrvatskih in ostalo. On«ga dne bi prišlo v ]n srbskih pesmi: Prešerna, Gre- LEOPOLDINA ROTTERDAM CALABRIA LA LORRAINK KROONLANO ROCHAMBEAU PR. MATOIKA SAXON IA IMPCRATOR Z EE LAND .A TOURAINE SRETIC COLUMBIA FRANCE OLYMPIC BYNDAM ALBANIA ARGENTINA AQUITANIA ALBANIA H. AMSTERDAM PRES. WILSON LA 8AV0IE BELVEDERE -A LORRAINE ADRIATIC MAUPETANIA AQUITANIA 31 1 marca — Havre 1 marca — Boulogne 2 marca — Havre 2 marca — Havre 5 marca — Cherbourg S marca — Havre • marca — Genoa <0 marca — Cherbourg | 2 marca — Cherbourg 12 marca — Cherbourg 12 marca — Havre 1S marca — Omo« 1«. marca — Trgi 17 marca — Havre IS marca — Cherbourg 1« marca — Boulogne 1» marca — Cherbourg 1* marca — Trat 22 marca — Cherbourg M marca 2 Cherbourg 28 marca — Boulogne 28 marca — Tret 26 marca — Havre 2 aprila — Tret 2 aprila — Havre C aprila — Cherbourg 7 aprila — Cherbourg 12 aprila — Cherbourg lletlce In vee *>Jaenlia. obrnite m na tvrtftao. FRANK 8AK6ER STATE BANK 82 Cortlandt St.. New York IŠČE SE USNJARJE. Vprašajo naj samo oni, ki so vešči delati na vardu, v Scrub house in Beam hands. Dobra plača, stalno delo brez delavskih nemirov. — Proctor Ellison, Co., Elk land, Pa. Blaznikova Pratika Levarnost vse ono, kar smo dobili pri Vittoriu Venetu. Italjanski krivi aneksijonsti mislijo, da bo Kako se drže | Italjani napram do izigravali hrvatske seeesijoni ■vatslci krizi C Vainrpi ne noža- _■».____jl ■ •» _»?»* . hrvatski krizi ? Najprej ne poza blmo, da so se skoro na vsa uje-dinjenja (najbolje primere nam ste vzpodbujajoč jih k stvarjanju neprilik Srbijo, katere bi imeli mi izkoristiti- anektirajoč Krk, Rab, podajajo Francoska, Angleška, gplit in Boko Rotorsko. Hrvatski Nemka, Združene države) izvrši la s tragičnimi težkočami in meščanskimi vojnami. Potem treba, dr. imamo pred očmi svoje interese in se ne damo zapeljati od pa-rodoksa onih, po katerih bi b^o odcepljenje Hrvatske od Srbije sreča za Italijo, ker bi uničilo ra-pallsgo pogodbo. Juridično je Italija priznala jedinstveno Jugoslavijo in bi se upor jedne province tako malo dotikal pogodbe, ka- secesijomsti pa izigravajo italijanske aneksijoniste, obetavajo jim vse in deleč jim kraljestva, pridržavajoč sebi. da ponovno vza mejo to in še več, kadar bi stopili kot Člani v podonavsko državo in se čutili dovolj močne, da z orožjem v roki krenejo v maščevalno vojno. Izmed obeh dveh iger je perfidneja druga. Radič je med tem že pričel, izjavljajoč, NOVE COLUMBIA PLOacE. Nore slovenske Columbia pišite. Nemška vojaška godba. E44SS M Jll zvonček z melodlamom 11654 Hoizhackerbaum m ari. naprej zaatava elave. (Peti«) Hoch vam Dachateln -nari. E4689 Na tujih tleh. E21l7 steirerlieoer mar«. _____ Ko bi moj ljubi vedel, (oetjo) Hop hop. Sehellpolka. E4S4S Se enkrat te objamem. E40M Beautiful Girl. Polka. Nedolžno oko. fpetjel Sky Rocket Gallop. E4S4S HauemaJaterca v telatru. E21S4 Auf dor Aim Valcer Kakino pečenko je Špela Jedla Poetlllon — marl, (ialjlval Novih ploSč nismo mogli dobiti med vojno za noben denar, sedaj pa smo dobili par tisoč in sicer Štiri slovenske in Štiri nemSke-vojaSka fina godba. Cena plofičam je aopet stara, namreč $1.00. kakor so bile pred vojno. Naročite jib takoj, dokler jib imamo v zalogi. 8 plofič po fl.00 stanejo f&00. Dajte nam točni ezpresani naslov, kadar jib naročite. IVAN PAJK, 24 Mam Street, Conesnaugh, Pa. CENIK katere KNJIG dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St New York Poučna knjiga. Hitri računa r Nemški abcednik Nemško-angleški tolmač Pravilo dostojnosti Slovensko-angleški alo-var. trdo v platno vezan .50 35 .60 .80 1.50 81ovensko-nemski slovar (Janežič Bartol) 4.00 Slovensko-nemiki slo- varfek 1.00 la kBjff*. Amerika in Amerikan- ci 5.00 Knjiga za lahkomilelne ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Prokleta, 6 knjig 3.00 Prekleta, trdo t platno vezano ^00 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Doli z orožjem .50 Zbrani - spisi Jakob Alešovec Kako sem ae jaz likal. Prvi del 1.25 Drugi del 1.25 Tretji del 1.00 Ljubljanske slike. Četrti in peti del 1 50 Ne ▼ Ameriko. Sesti del 1.25 OledaHBn igra. Revček Andrejcek .50 Dve ialoigri: Čarijiva že-nitev, Trije ženini .25 tailjavidi. Združenih držav .25 Celega sveta .10 Kranjske dežele .10 Zemljevidi: New York, 111., Kana., Colo., Moot. Pa^ Minn., Wia^ Wyo., W. Va., Alaska vsaki po .25 goreiča, S. Jenka. Silvija Kratij-čeviča, Stevana Lukoviča, Sveti-slava Štefanoviča, Danice Markovi«?, S Ime Panduroviča, Veljka Petroviča, Siba Milica. Milutina Bojiča in Desanke Maksimovič. Xa francoski jezik prevajajo: francoski pesnik Fileas Lebeg, L. Mervil, gdč. E. Privat, C. Moulv, L. Or v, Jean Bourgoin in ga. J. Ibrovac. 71 let v vjetništvu. V Budimpešto je prišel ^e dni skupno z drugimi vojnimi vjetni-ki 901etni Jurij Bum.be, ki je brl 71 let v vojnem vjetništvu. Leta 1849. v času madžarske revolucije so tga vjele ruske čete generala Paskjeviča, koje je na prošnjo poslal car Avstriji na pomoč, ter ga odvedle v Sibirijo. Pozneje je dobil sicer več prostosti, toda Si birije ni smel zapustiti. V vjetni štvu si je služil kruh kot lončar. Pozval je k sebi v Sibirijo svojo nevesto, s katero se je poročil in imel ž njo šest otrok. Sedaj pa je prišla v Budimpešto vsa družina. Kaj se je vse iapremenilo v teku let njegove odsotnosti! French Line COMMMIE SEIEMLE TRAHSATUKTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE LEOPOLOINA ............... 1. marca ROCHAMBEAU ............. 8 marca LA TOURAINE .............. 12. marca FRANCE .................... 17. marca NARAVNOST DO HAMBUBOA. NIAGARA .................. 15. marca NEW YORK . VIGO - HAVRE. ROUS8ILLCN ...............24. marca Olraktna toionlika mu is Partu vm Qlavn* toik* Jutfoalavlja. Hltii Ptrttiki • ttlrimi in tfvaina vijakoma Po—ban zastopnik Jugoslovanska vlad« ha prlttkal potnik« ob prihodu nailh par« (likov v Hryru tar Jih loino odprsmll. kamor M namonjonl. Pamlkl Francosko Črto oo transporti rail tokom vojno na ftlooto lohoalovoiklh oo. lakov bru vso noorlllka. Za ilfkarto In ootio opraftajto v 0RU2BINI PISARNI, 19 StatiSt, «.Y. C. nil po pri lokalnih atantlh. wimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaanB — Zakaj pa ne kupujete vee pri meni 1 — je vprašal mesar žen sko, ki je preje redno obiskovala njegovo mesnico. — Well, zadnji kos mesa, kate rega sem kupila pri vas, je bil ta ko trd, da bi si dala iz njega lahko napraviti nove podplate za moje čevlje. — Zakaj pa tega niste storili? — je vprašal mesar, ki se je hotel s tem pošalili. — Ker nisem mogla dobiti tako močnih žebljev, da bi ali skozi. wssHssjfisa Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. SAN GIUSTO ...... 5. marca COLUMBIA ........ 16. marca ARGENTINA ...... 19. marca hnnia sa «oo krajo v Juooatavljl In IrMJI. olna uteanoatl prvo«a. tfruao. •n in trotjofla rasroOa. Ntnlki trotjoos brozplaino vino. PHELPS BROTHERS. & CO. 4 West Street New York mniiiiiiiHiiniiiniiiiiuniiiiiiiiiniiin^ iwTlMMilfMitillaaii Anchor Line Parnik CALABRIA odpluje 2. marca v Dubrovnik in Trst Cene za tretji razred: V Dubrovnik .......... $125.00 V Trat .............. «115.00 in $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je Cunard — Anchor agent. Pojdite k nJemu. ..........................—.........-.....T~T TT11 llllll ll>M Cena je 15 centoy. Posebno iadajo za Ameriko tmo prejeli iz starega kraja. Kdor jo hoče imeti naj poi.je takoj poštne znamke in natančen naslov in poslali mn jo bomo Slovenic Publishing Oo., 82 Cortlandt St^ New York, N. Y. 610« Bt Clair Ave. V Cleveiandu, O., — jik dobi ▼ naii podružnici: OGLASI NAJ SE FRANK OTONlC-AR. Zanj je pri nas več pisem, ki so bila naiilov-Ijena na 1614 E. 41. St., Cleveland, Ohio. Upravniištvo Glas Naroda. NAZNA2TILO IN PKIPOEOClLO. Bojakom v Johnstownn tn okolici naznanjamo, da jih bo te did obiikal naš saatopnik Mr. MTftwn VIDMAR, k? je pooblaščen pobirati narisi, nc sa "Glas Naroda". Rojakom ga toplo priporočamo in jih pro-simo, naj mn gredo v vseh ozirih na roko. Upravništvo "Glas Naroda". Dospelo je novo suho grozdje* Muškate! zelo sladke debele jagode, boksa 60 funtov _ Cipar grozd j ajia j več j e in saj. ■ladkejše, jagode boksa 50 funtov .............. $11.50 Malo črno gr&o grozdje, se* lo sladko, boksa 50 funt. $9._ Pošljite $3.00 na račun vsake bokse ki jo naročite in po* slali bomo takoj. Balkan Importing Co. 51 — 53 Cherry St. New York, N. Y. LLOYD SABAUDO Prihodnji odnhitfo Is N. T narnfh as 2 vUaJca REGINA D' ITALIA — 23. marca. RE D* ITALIA — 23. apr. Izdajajo se direktni vozni listki do vseh glavnih mest v Jugoslaviji. Brezplačno vino potnikom 3. razreda. AMERICAN LINE Direktna služb« NEW YORK - HAMBURG VELIKI MODERNI PAKNIKI NA DVA VIJAKA: Panrik MONGOLIA ................ odpluje 17. marce Pardk MINNKKAHDA (novi) ; samo 3. razred 31. marca Parnik MANCHLRIA ................ odpluje 14. aprila Najkmjžm in Bajpriprmvnejšs pot. Prevala potnike prvega in tretjega razreda. Potniki Tretjega razreda so pontrefenl v veliki jedilnicL Cisti prostori rezervi-rani sa ienake is otroke. sernl: 9 Broadway agenta. vnoat v na^^geheTo^ "PRINCESS MATOIIcX^pl^X^arca - 21. aprila j "POCAHONTAS99 odphfc 7. apriU - 19. maja PREDNO SE GDLOČUE z« svojo družino sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, sli poslati denar v domovino, da si ga potnik sam kupi, pifite najprvo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko FRANK SAKflER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York Potovanje iz starega kraja Vsem onim, ki so nas vprašali v zadevi voznih listkov po Cosulich progi, katere parniki vozijo iz Trsta, tem potom javljamo, da se sedaj zopet lahko izdajajo vozni listki po tej p^ogi iz Trsta do vseh krajev Združenih držav. Cena iz Trsta do New Yorka $150 in $8 našel ruškega davka. Kdor želi poslati kak vozni listek v stari kraj, naj se obrne za vsa tozadevna navodila na znano tvrdko FRANK SAK8ER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York vNsrsg: s» Za tretji razred |HJ| New York. Telefon: Whitehall 1200. Y—fc. Telefon: Sector 0300. SLOVENSKO - AMERXKANSKI KOLEDAR ■ a lato 192L Največji slovenski koledar t Ameriki in edini za 40 CENTOV (i poštnino vred) Pošljite ga sorodnikom in prijateljem v Jugoslavijo. Oena sa Jugoslavijo ista. Vsebuje povesti, členke nzprave, potopise, šalo itd. — Hrtsne alike. •/ zalogi ga ima le ie par sto iztisov; Slovenic Publishing Oo, 82 Cortlandt 8k, Now York Gtty. 65318&93SS3SE9 _t_____ _______ _______ ________________ _______ ____i______