£ * m hr «■ /0 lasa Sirarn PoSŽnina plačana v gofovinfr ujU po dogovoru; Straža“ izhaja v pondeljek, sredo )■ potek. Uredništvo in upravnišfvo Je v Mori» boru, Koroška cesta It. S Z uredništvom »o moro govoriti vsaki dan samo od 11. «b IS. uro. RokopiaJ' sé he rro&tàx IJpraTništvo sprejema naročnino, Inserat® STeodmsen političen Usi %a shtsensho tjudstoo ^ph« rekiamaciJTTo^alLine p£X tn reklamacije Telefon interurbani št 115. 30. številka. Delovna vlada P. p. V četrtek zjutraj se jte imesufcrat zvesdielo .po Red-^jatìlu. -da je izvbšena vladna rekomtmkoiijh. Nobeden d tiiruige, od' programa bloka narodbeiga sporazuma. Kar j se tiče Radičeve stranke, se nahaja v najtežavnejšem položaju. Starim preganjanjem so se pridružila nova, j zato je razumljivo, da ta stranka odkar j-e prišla na po-j Ki tivù o parlamentarno delovanje, išče stikov z vlado, da MARIBOR, dne 4. maja 1925. na ta način »lajša never jte to» preganjanje, kateremu je izpostavljena. - Drugi etan so opozicijonalni voditelji svoj» sej» nadaljevali ter določiti taktiko nastopa za prihodnje dimi. politične vesti. l’ivd verifikacije ostalih hr vlat stali mandatov. — Zagirtebški listi napovedluljej-o, da se bodo le dni verificirali ostali hrvatski mandati. Potrjena ne bodeta samo •mandata-= Marka Došena in Rude Bačiniča, ki se oba nahajata v inozemstvu! in mista vložila poverilnic svojih poslanskih mandatov. Bačimič, bivši tajnik narodne skupščine je bil svoje as v Beogradu aretiran in je na Sušaku, utekel policijski estorti. Mesto teh dveh poslancev bodo ravuotalo» kakor za zaprte voditelji© nekdanje HRlSS prišli v Beograd namieisitiniiki. Usoda Stjepana Radiča. Hrvati se» prvotno zahtevali, naj- se Radiča takoj izpidstd, čte hočejo, da radičevci podpiraj» vlado, in da 'se proces proti njemu abolirà. Prvotno jie bila ta zahteva tudi vladi simpatična. Odkar pa jte Radičev mandat razveljavljen in Radič ne uživa več poslanske imeniutitete;, se je vlada postavila na čisto drugo stališče. Sedaj je za Bašiča in njegovo vlado »djpadtel -očitek, da drži v zaporu izvoljenega poslanca. Misli, se, da je vsekakor potrebno, da gre proces proti Radiču svoj;» pot in da naj se postopanje izvrši, -pač -pa je Bašič pripravljen, da vlada, Radiča pomilosti v sltičajiu, če bi bil obsojen, in če bi vladi dal take garancije. da v bodoče ne bo več spreminjal politike hrvatskoga naroda, kakor bi hotel, oziroma, če pristane na to. da se ne bo aktivno udejstvoval. V vsakem slučaju pa zahteva Bašič jamstva, ki se bodo morala točno izpolniti. Razprava o stanovanjskem zakonu. V petek in Soboto je razpravljal zakonodajni odbor o stanovanjskem zakonu, Ker je debata o prvem delti zaključena, se je o posameznih členih samo glasovalo, ozir. -s-o- se smela na navzočega ministra. Grisogona staviti vprašanja glede tolmačenja raznih določb zakonskega načrta.' Vladina večina je pa- sprejela zelo malo sprem i njeva lnih predlogov in je bil zakonski predlog sprejet skoro v isti obliki, kakor je bil predložen zakonodajnemu odboru-. Najvažnejši predlogi opozicije so bili večinoma odhiti, ker vladni poročevalec skoro nobene,, še tako važne, spremembe ni hotel sprejeli. Vladinovei,— medi njimi tudi poslanec Pivko — šo glasovali proti predlogu Jugoslovanskega kluba, da se naj! -ustanovi višje stanovanjsko sodišče v Ljubljani, kakor tuldi proti ostalim socialnim predlogom. Odbit je tudi predlog štede-nja glob v lokalne fondle 'za zagradb® stanovanji ter se bodo globe stekale v »fondi za zgradbe« — v Beogradu,. Prekinjenje pogajanj v Florenci. V Beogradu se vršijo še vedilo posvetovanja mled' zunan jim ministrom Ninčičemi in našimi delegati na konferenci v Florenci, ■ glede nastopa proti nenasitnim Italijanom!) 'ki prihajo-jo -od dne do dne z večjimi in n-esram-nejšimi zahtteva-rni. Tako srno že zadnjič omenili, da bi radi Italijani ustvarili iz Reke in Zadra oporišče za gospodarsko in politično za s užil j en j e Balkana, Pr zahtevajo, da jim naša država gre pri tein kar najbolj na roko. Pogajanja so se radi tega prekinila in nadaljevala se bodo, ko se doseže med! obema strankama sporazum. Iz Slovenije. šikaniranj© penzijonistov. Železniški penzijonisli po večini niso -dobili penzije izplačane ne za april in tudi za mesec rnajj ne. Direkci ja v LjjuMjani piše posameznim, da od *1. aprila naprej! penzi j ne bo izplačevalo ravnaleljslvo v Ljubljani, ampak finančno ministrstvo. Reveži penzijonisli pa zaman,jj čakajo na izplačilo penzije. Beograd podi sedanjim režimom kljjuto prošnjam in urgencami še niti d» danes, 4. maja ni poslal prizadetim penzijo,nils toni njih borne penzije. Poslanec Že-bot je te 'dini v Beogradu v ministrstvu financ energično zahteval, naj 'se penzija vendar v redu izplačuj©. Dobu je zagotovilo, da bo finančno ministrstvo le dni odposlalo penzi je za april in maj. Gospoda delegata dr. Savnika v Ljubljani in njegovega namestnika pozivamo, da poročata ministrstvu v Beogradu, koliko rubežev se mora vršiti v Sloveniji, osobi to V kraj ih,« kjer pašuje znani Čepin, poročata naj, kako iso se v Sloveniij koncem leta 1924 ugotovili ostanki pri vseh strankah, ki so točnOi plačale predpisane davke. Po vzglediu -pristašev vladne stranke v Žalcu, se bodo po celi Sloveniji vršili protestni simili, h. katerim bomo povabili ministra financ, njegovega delegata in g. Čepina. Ljudstvo ne zmore več neznosnih 'bremen, — G. delegai naj, uvidi, da je narodno gospodarsko in državno politično škodljivo, ako se za ceno pohvale, da Slovenija najboljše plačuje davke in da davčni aparat najboljše fumkfcijonira, uničuje slovenski kmet, obrtnik in Letnik I. trgovec. G. delegato» nujino svetujemo, da uredi kot priznan vešČak Vojvodino glede davkov in da privošči Sloveniji malo ddiha tako dolgo, da bo bogata Vojvodina v isti meri plačevala davke ko Slovenija. Dvomimo pa, da bi Vojvodina .vse tako mirno prenašala ko Slovenija. Župnij sta izpit sta napravita: g. Franc. Štiglic, kaplan v Vojniku in g. Vaupotič Franc,, kaplan .v Selnici ■ob Dravi. V Št. Uju v Slov. goricah je hotelir Sfiligoj; silno togoten, ker je »Naša Straža« zapisala o njegovem obnašanju čisto resnico. Če je Sfiligoj pristaš samostalne demokratske stranke in če je zadovoljen s sedanjo vlado, ki nalaga državljanom tako strašne, davke, je njegova slivar. A da bi ta človek še radi druge ljudi spravil v nesrečo, to je, da bi verjeli Pivku, ki je v Beogradu -glasoval za nove davke ini je sramotil ns obmejne Slovence, o tem vendar »Naša Straža« kot pošten list ne more molčati. Namera, da bo Sfiligoji škodoval »Straži« s tern, da je za sebe in sorodnika g. S. odpovedal lisi, se mu je popolnoma izjalovila. Namesto odpadlih dveh, je »Naša Straža« dobila v Št. liju na en dan šest novih naročnikov. Sfiligoj pa naj le vsake kratic povabi v Št. Ilj; Pivka, t. j« tistega poslanca učenih in bogatih go-sp-odov, ki v Beogradu dvigne obe roki, ko Pašičevi ministri predlagajo zvišanje davkov. Pa kaj je Sfiligoju na temi, če plača na leto po 10.000 D več davka! Take svote so zanjj prava malenkost! Najbolje je. da se. Sfiligoj javi pri davčni obliasti in zahteva, da mu zvišajo ; davke, ker je tako vesel Pivkov ega delovanja v jiaria-mciiitu — glasovanja za nove davke. Nekaj o razmerah v Dravski dolini. Iz’ Mute poročajo: V naši župniji love kaline iza svojo stranko vele- ; 'kapitalist Pahernik, notar Kolšek, Predan in drugi. —-; Nasedlo jim je nekoliko Ijjoldi, ki ne vedo, da laži-demo-kratska stranka nikdar ne upošteva potreb ljudstva in se ne poteguje za Tjjudlske koristi. Vsa- leta so demokrati V vilad-i, glasovali so za Vse proračune in povišanje davkov, a nikdar se niso zavzeli- za cesto po bistričkem jarku,, ne z.a podporo za porušene mosti »ve. ne za podporo onimi, ki so bili Urni tako močno po toči oškodovani. Namr je še dobro v spomimrr, da je Davidovičeva vlada po prizadevanju našega poslanca določila lepo svoto za poškodovane po toči, da se 'je prvi del le, podpore tudi podelil, a druga in tretja razdelitev, za katero je Davi-dovičeva vlada že preskrbela denar, je izostala, ker so vlado prevzeli radikalci in Pahemikovi laži-deniokrati. Tödi sedaj, ko so državni proračun povečali, se niso spomnili našega okraja; pač pa so nam naložili nove davke. Delavci, le pristopajte v demokratsko stranko, saj ste že sprejeli eno dobroto v obliki 2 odistot. davka na cel zaslužek. — Znano pa je, da so mnogi agitatorji laži-demokratake stranke prav mastno plačani zalo, da. agitirajo za stranko; zato so se v času volitev potrošili milijoni, katere mora v (Miki povišanih davkov sedaj plačevati ljudstvo. Tem milijonom se imajo zahvaliti dr. Pivko in drugixdteanokratski poslanici za svojo izvolitev, zato so glasovali in bodo vedno glasovali za povišanje davkov, na shodih pa zabavljajo čretz »klerikalce« in duhovščino,#o svojem »delovanju« pa'previdno molčijo in govorijo bas nasprotno. Hvala Bogu. da ima laž kratke noge in da vsaka demagogija Ubije stranko, ki se je po-slbžuje. Pozabiti se ne sme. da je dr. Žerjav, preskrbel Paherniku odlikovanje, nekim lačenberger-jem v 'Marenbergtu denar iz državne kase, pozabil; na podporo po toči, pač pa se je nas spomnil pri zvišanju davkov in — novih davkih. Auto-omnibus (promet. — V začetku maja se prične avto-ominibuis promet odi Sv. Jurja ob Pesnici—Zg. Sv. Kungota—S]>. Sv. Kungota—Maribor in ohi alno. — Vozil bo dvakrat na- dan. Natančnejše podatke še pri-»bčimo. Sijajni shodi dr. Pivka. Kakor svojčas o Francu Jožefu, poročajo -listi liberalcev ' o vseli korakih dr. Pivka, čudimo se, da ne pištejoi, ali pije zjutraj kavo- ali ča j, k «la j in, kolikokrat si prižge pipo, kak tobak kadi, ali nosi vedno belo kravato s socialdemokratsko rdečo iglo itd. Zabavna so poročila o sija jnih shodih, na katerih govori o terorju: klerikalcev — kljub terorju klerikalcev sijajni shodi, čudno, čudim! — Na shodih lahko vidi Pivko maloštevilne podeželske Sokole, sl. učiteljstvo ih pa mnogo radovednežev, ki se prav dobro zabavajo na račun Pivka. Tak sijajen shod; je bil. v Rečici ob Savinji. Svetujemo urednikom »Jutra« in »Tabora«, da poizvejo sodlbo udeležencev shoda in dognali bodo, da je 20 udeležencev tega sijajnega shoda za — Pivka. Je že čas, da bi se spametovjal. Od! Šl, Janža pri Dravogradu- smo prejeli: Naš nadučitelj- se je podal na pot — voditelja laži demokratske stranke, ne iz; navdušenja. temveč ker to — nese. Po celi župniji pošilja lastnoročno pisana pisma in vabila k pristopu v1 Žer javovo stranko. Možu svetujemo, naj se najprej briga za šolo in šolske razmere, da ne bo toliko nezadovoljnosti, na j si ozdravi svoje živce, kateri onemogočajo občevanje ž nje-m, a politiko maj pusti tako dolgo dragim, dokler ne bo popolnoma zdrav. Da treba imeti za politično delo močne žive e, mn bo povedat Jamnik in njegovi sinovi, ki imajo že bogato izkušnjo. Pred preobratom in do leta 1920 — prič dovolj v Dravogradu — je bil Jamnik nemškutar, delal se je nekaj, časa klerikalca, a sedaj je prijadral v tabor laži-demokratov in or june. Gotovo bo dobil mnogo odjemalcev, ko se bo zvedelo, da vneto podpira orjuino. Gospod nadučitelj; pa se naj, zaveda, da se njegovim pismom vse smeji in želi — skorajšnje i/.pametovanje. Novice iz Gornjesavinjske doline. V zadnjem času se vse muza, ako pride govorica na okrajno glavarstvo v Goinjemgrad'u. Demokrati v Mozirju ra vuota ko zabavljajo, ko pristaši vseh drugih strank. Vse se čudi zapravljanju davčnega denarja, ko se kopiči v Gornjem gradtu uradniški aparat, kakor ga nimajo uiti velika glavarstva. Kedo je tako »velikopotezen«, se ne ve, ali je to komisar Podkubovšek ali kedo drugi, je vse eno; obsojati treba v času, ko vladajo obupne gospodarske razmere, take — posebnosti. Kljjub temu, da mrgoli ura dni št va na glavarstvu, da nimajo dovolj dela — v Mozirju ni bilo niti polovice uslužbencev — se pa s strankami občuje v takem tonu, se vpije nad stranka -ani, kakor lai ležal Gomjigrad kje v Albaniji. Splošna želja ljudstva je, da se spet ripostavi ekspozitura, posle pa, katere ne more izvršiti, naj vrši glavarstvo v Celju, kamor itak pridemo mnogokrat po opravkih. V zvišanih davkih bomo za celo nepotrebno glavarstvo toliko plačevali, da (koristi niti od! daleč ne dosežejo stroškov. Za par šol v okraju se nam obeta poseben šolski nadzornik, dočim so dosedaj šolski nadzorniki oskrbovali okrog 50 šol. Ljudstvo je nezadovoljno osobito radi pretiranih kazni, katere se mu nalagaj in radi kršenja---------- ljudskih pravic. Ker j,e slavni kandidat (demokratske stranke Lesničar zahteval, se je razpustil obč. odbor v Bočni, zadnje dni pa obč. odbor v Solčavi. Maščevanje je sladko, kaj ne gospodje demokrati v Gornjemgradu? — Kdor ne pleše tako, kakor gode Kocbek ali »komisar« Podkubovšek, mora izgubili glavo. Ali so Solčavani zapravili obe. imetje, ali se niso brigali za obč. koristi? Ne, baš nasprotno! Ko so hoteli dobljeno podporo uporabiti za popravo občinskih cest, a ne za popravo ceste za tujce — kapitaliste — avtomobiliste, jih je zadela — strašna kazen. Kako se je postopalo z županom in obč. tajnikom, kako se je obnašal komisar Podkubovšek, ki je napravil izlet v Logarsko dolino, seveda na povelje od zgoraj, malo povohal v obč. knjige, iste vzel seboj, a brez stvarnega pregleda knjig — v gostilni v Gornjemgradu — menda najbolj, primeren kraj za uradovanje gospodov, ki strašno skrbe za točno izvršenje zakonskih predpisov — zmagoslavno poročal o velikem uspelim, se bo govorilo na1 dragem mestu. Gg. Kocbek in Podkiu-bovšek naj pomnita, da smo se borili Gornje,sa v i njčani, osobito Solčavani, proti nasilju Nemcev in se bomo znali ubraniti i demokratskih pretiranosti in nezakonitosti. Gospodje, ki tako ostro sodite delovanje občine, proučite raj|še boljše cestni zakon itd., da bodete znali delati razliko med; 14 q im 22 q, da bodete razločevali kmetske domače vozove od: vozov najetih voznikov. V nobeno čast ne služi našemu okraju, da sta se izmed 11 občin že razpustila dVa občinska odbora, dočim se je v vseh dragih okr. glavarstvih razpustila samo ena občina. Pozabiti se ne sme, da so se razpustiti izvršili povsod — na željo laži-demokratov. Kam bodo šli ti demokratski priv andr and, ako ne bosta več sedela Pri-bičevič in žerjav v vladi, ne pove g. Kocbek, 'katerega tako radi ubogajo. Gospodje, pomislite, kjer je doslednost; Na eni strani zatrjevanje, da se bo ljudstvu dalo najširšo samoupravo, najhujše kaznovanje malenkostnih prestopkov, na drugi strani pa dušta vi janje županov,in razpust obč. zasiopov, ako niso po godu — laži-demokratom, | Vesti o novih davkih, katere bi na j plačali posestniki žag. Iz Rečice ob Savinji poročajo: Po okraju se širijo glasovi, da bodo morali vsi posestniki žag plačevati posebno letno takso. Tudi za ta zakon so glasovali pristaši vladnih strank in se bo ta taksa sedaj; pobirala, ko so samostojni demokrati za časa volitev izpraznili državne blagajne. Lepe dobrote dobimo od poslanca Nackovega Petra, a zastonj čakamo, da bi se obljubljena grajščinska zemlja prepisala na ime onih, ki so volili Pivka. Povišani davki, novi davek za drvarje, flosarje, delavce v žagah itd., nove takse za posestnike žag nam je p re slabel Pivko, za katerega so agitirali in ga volili Goričarji v Mozirju, Nackov Peter in učitelj Zemljič v Rečici. Dva shoda poslanca Pušenjaka. V četrtek, 23. t. m. se je vršil v Velenju shod zaupnikov za šoštanjski okraj kateri je bil prav dobro obiskan. Poslanec Pušenjak je podal poročilo o političnem položaju in nato razpravljal o raznih vprašanjih organizacije stranke. — Shodu je predsedoval župan M. Steblovnik, ki je govoril o oblastni skupščini. Zborovalci so se pritoževali o postopanju davčnega oblastva v Slov.^ Gradcu glede predpisa davkov in razpravljali o raznih gospodarskih zadevah. — V sredo 22. t. m. je pri Sv. Frančišku v Sav. dolini tako močno snežilo, da sta bila kmalu hrib in dol pokrita s precejšnjo sneženo plastjo. Ni se treba radi tega čuditi, da ni bila udeležba na shodu zaupnikov taka, kakor običajno. Predsedoval je shodu predsednik krajevne organizacije, ki je podal besedo poslancu Pušenjaku, ki je poročal o političen! položaju in o raznih vprašanjih organizacije stranke. Zborovalci šo obsojali pretirano obdačenje, osobito nova bremena, katera nam je naklonila sedanja vlada. Kako je to mogoče? Iz Solčave nam poročajo : Po Solčavi in okrog se vzdiržujiejio vesti, da jie gospod Kocbek odstavil gospoda župana in cel obč. odbor. Resnici na ljubo moramo povedati, da čeprav je on imel svojo nesrečno roko zraven — vendar' je le g. veliki župan ma- üGT Novodail» "SSt® originalno angleško sukno modno perilo, samoveznice, klobuki itd. Fr. Našteli, Glavni trg 16. (S9iSBiffi©BBiüHeBsgi@n3!iiBeBigtBMssaEnieiHm riborškr z odtokom z dine 10. t. m. odstavil cel obč. odbor z županom vredi, ker ne daje garancije za zadostno iiradovanje in upravljanje obč. premoženja, čudno je pa le, da je gospod Kocbek že 10. aprila zjjutraij po Solčavi trosil vesli, .da-jte župan odvržen in ž njim cel občinski odbor iin da je tudi vedette, dia bo gpispod Šturm garetta, učfMj; pai tajnik. Torej, tisti dan, ko je gpspod veliki župan pisal odistavitveni odtok, oziroma še prej, — kako je to mogoče? Adii (se Uraduijje v Gornjemgradu na sredi trga? Odstavljeni Občinski (odbor pa naj inna zavest, da je branil fcorjisti občine dio zaictajjega. vestno in natančno in da j|e padel kot žrtev zahrbtnih lažnjivih obrekovanj; par solčavskih žerljavovcev: in za povzdigo tajskega prometa nadvse skibbe, pravične, nadstrankarske vlade v Gornjetagradu. Se bomo še vid el i ! iz Gelja. Liberalni listi pišejo o sijajnem shodu dr. Pivka v Celju. Da niso bili samo pristni demokrati udeleženci shoda, je uvidel vsakdo, ki se je ozrl po dvorani. Prišlo je mnogo radovednežev, da vidijo »slavnega« junaka, ki tako vztrajno ubija »klerikalnega zmaja«. Niso prišli zastonj! Pivko je ponavljal stare čenče, osobito se hudoval radi poslanca Smodeja, kateri mu jie v zbornici trikrat zabrusil v obraz, da laže, kar Pivko ni mogel ovreči. Da je glasoval za povišanje drž. proračuna za 3.300 milijonov dinarjev, da je glasoval za zvišane davke, da pa ust ni odprl za bedne uradnike in upokojence, čettudi so »klerikalni« poslanci stavili tozadevne predloge, o katerih pusti mirno po »Jutra« pisati, da niso nič storili za uradnike in upokojence, nismo od njega izvedeli, »Resnicoljuben« poslanec mora samo blatiti duhovščino, glasovati za povišane davke, potem se bo pa dobro godilo delavcu, kmetu, obrtniku, trgovcu, potem bo sit uradnik in upokojenec. K besedi se je oglasil neizogibni profesor Rajič, ki je predlagal zaupnico stranici, ki tako dobro skrbi za uradnike. Nič ga ni motilo, da je na uradniškem kongresu v Ljubljani precej drugače govoril. Mož menda upa, da se bo kmečka Radičeva stranka zavzela za uradnike, ker se laži-demokratska, kateri so državni nameščenci pripomogli do par mandatov, zanje ni brigala. Zaprtje okrajne ceste Rogatec—Žetale za težke vožnje se podaljša do 16. maja t I., ker radi slabega vremena popravilo še ni gotovo. Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Na seji upravnega odbora dne 21. aprila t L so bili za pogodbene uradiove zdravnike imenovani; gospodi primarij dir. A. Kuhar v Ptuju, g. dr. J. Trenz v Celju in g. dri M. Neugebauer v Hrastniku. Službe zdravnikov-uradnikov so se med drugimi sistemizirale v Jesenicah, Kranju, Radečah pri Zidanem mostu, Rušah, Šoštanju, Tržiču in na Vrhniki. Dnevne novice. Beg dr. Vukašina Markoviča. Te dni je pobegnil iz cetinjskega zapora- znani odmetnik dir. Vukašdn Markovič. Na nepojasnjen način se miu je posrečilo razbitji vrata na svoji celici, odkoder je pobegnil na dvorišče, ki je obdano s 3 m visokim zidom. Dr. Markovič, ki je znan kot dober skakač, je z lahkoto preplezal zid ter se skril v gozdu za kaznilnico, kjer so ga brezuspešiho iskale patrulje. Letalska nezgoda v Novem Sadu. Na novosadskem letališču se jje zopet pripetila težka nesreča.. Na popravljenem letalu sta se dvignila v zrak pilot Križman in mehanik Hitrec. V višini kakih 200 metrov jje v trenutku, ko je letalo na pravilo zavoj, odpovedali mlotor in aparat se jte zrušil v ispirali na zemljo. Oba letalca sta bila na mostu ubila in letalo je popolnoma, uničeno. — čudlno je, da se pri nas dogajajo tako pogosto letalske nesreče, dočim se -iste zelo redko dogajajo v državah, ki imajo neprimerno bolj razvito avijatiko, nego mi. V pijanosti ubila mater. V Privlakih se je te dini dogodil žalosten slučaji, da je hčerka ubila svojo mater radi steklenice žganja. Delavska obitelj Turk je znana okrog kot pijanska.'Oče, mali in hči, so se mnogokrat upijanili. Usodnega dne šobili zopet vsi trije pijani. Ko je hotela mati vzeti svoji hčerki Ani steklenico z žganjem, je ta skočila s kriiinjlskim nožem nad svojo mater ter ji zadala šest smrtnih ran, katerim je ranjena kmalu podlegla. Japonske protidemonstracije na Tihem oceanu. V Zvezi z velikim ameriškimi pomorskimi vajami, s katerimi namerava Amerika v prvi vrsti ftstrašiti nevarno Japonsko, pripravlja tudi ta kot odgovor veliko demonstracijo vseh svojih obrambnih sil. V vajah bo sodelovala cela mornarica, velik del kopne armade in celokupna aviatika. Na ji n ter es a n tnejš i del vaj bo ponovitev slavne pomorske bitke pri Čušinu iz časov rusko-japonjske vojne. Obe najmočnejši državi ob Tihem oceanu sta pričeli z nevarno tekmo pomorskih demonstracij in ni izključeno, da se v bodočnosti ne spremene v krvavo resnico. '-.č k.i;S,-.»»«e Sv. pismo Novega zakona. (Izdala Bog. akudemàljfc. v Ljubljani.) Glede na izvajanje gospoda prof. Zidaa- šefca v »Naši Straži« (10. in 15. aprila t' 1.) o novem slovenskem sv. pismu naj. mi bo dovoljeno nàsMtajje pio-Jalsmjäo: Načela., po katerih se je priredil slovenski pate-vod, so plodi znanstvenega raziskovanja! nai polju Rodovine 'bibličnega teksta. Znanstveniki, katoliški kaiksor * protestantski, jih priznaVajo kot prava. Podpisani sein se meseca februarja 1. 1923. razgovarjpl o teh načelih s tremi najodličnejšimi člani biblične k;omisijle v Ste (Fonckonr, Hopfìom in Freyem). Odobravali so jih vsi. Ko sem se pravkar mudil za .sveto leto v Rimu, sem predložil P. Fonckui, profesorju na papežklem bibUačnjean zavodu, dovršeni prvi del Novega zakona in mu še enkrat prečita! načelai za prevod, kakor simo jih na kratko povzeli v Uvodu. Z njimi popolnoma soglaša. Ko sem miu v razgovora prebrali tudi oceno v »Straži« (10. aprila), je dejial s poudarkom; »Povejte jiavmiosti, da: delate v popolnem soglasju s člani biblične komisije. Povejte, da moramo prevajati iz izvirnega, teksta zaradi protestantov, da jih ne odtoijtemo, ampak jim -uigladimo pot v kat. Cerkev. Če kdo trdi, da Rim ne odobrava prevajanja po izvirnikih, maji ve, da profesorji papeškega. bibličnega zavoda v Rimu pravkar prirejajo italijanski pieVOd po izjsktniku in je piva knjiga (II Pentateuco) že izšla.« — Toliko v pojjalshilo in pomiirjenje tistim, M mislijo, da je Rim proti prevedbam sv. pisma po hebrejskem in grškem teksta. Kritika v »Naši Straži« je v teas pogleda preožkosrena. Podrobnejši1 odgovor na posiamone očitke prinese »Bogoslovni vestnik«, ker take diskuzije ne spadajjo v 'dnevno čascpisjle. — Prof. A. Snoj. Jllapci tujega kapitala. Po ustanovitvi države Srbov, Hrvatov in Slovencev je izgledalo, da se z idealov polnim poletom ne emancipiramo le tujega političnega in jezikovnega vpliva. v naši državi, temveč tudi ekonomskega-kapitali-stičnega. Nova slovenska podjetja ‘so nastajala, stara so prehajala v isloveniske roke; povsod' se je čutil razmah sposobnega :in delavoljnega naroda. Posebej štajerski Slovenci smo z veseljem in po- f nosom gledali, kako se uveljavlja osobito v Mariboru naša politična in gosp'odarska moč. Vse jie šlo tako, da je bilo pričakovati v nekaj letih popolno premoč in penetracijo od naše strani. Toda zadnj|e leto in letos se ta proces ne le ni samo ustavil, temveč izvršujejo se izpromeinlbe v našo narodno in gospodarsko škodo. .Seveda se še razvijajo prapori »Grjume«, »Sokola« (itd., navidezno, po ‘zunanji barvi 'se proces na c i j omili zi ranja nadaljjuje, stvarno pa nazaduje in tisti; ki stojijo v vrstah omenjenih dlrin-štev ali pa so jih podporni člani ali njihovi financijski pokrovitelji, ;gredo ravino nasprotno pot in nam Slovencem 'ostane pač korajžna narodna fraza, tujcem —• gospodarska Vsebina. Da ne govorimo na prazno, hočetoo navesti le par slučajev! V Mariboru imamo precej razvito trgovino z železnino. Skoraj, povsod' se lepo na firmah bleščijo slovenska imena, toda za temi imeni so v gotovih stačajih taji gospodarji, ki niso niti Nemci — državljani naše države. Slovenec je dal ime, dejansko pa je on hlapec Sir avstrijsko-nemški kapitalist »Greinitz« itd,, so ja1 gospodarji, dejanski lastniki in uživalci našega dela. Kakor v železni branži, tako je deloma tudi v manufakturi. Tudi tukaj se uveljavljajo pod! pristnimi slovenskimi imeni tuje držaVue firme. Ne naš državljan, pa naj si bo Slovenec ali prej, takaji nastanjeni Nemec, temfveč tujec postaja gospodar in slovensko ime je te figovo pero za pokritje sramote našega gospodarskega hlapčevanja. Domače firme pešajo, znani Kastner ite Oehler pa se ugnjezdi! V Ptuju smo srečno prijadrali s »Petovio« pod tuj. jarem. V Ljubljani dejansko in razven Zadružne gospodarske banke in Trgovine' banke, Mestne hranilnice ter .nekaj manjših posojilnic in slovenskih denarnih zavodov: vse je pod odločujočim vplivom tajiega kapitala. Malo manjka, da nismo na slabšem, ‘kakor smo h® pred isveitovno vojno. ' Pa ni čulda, ako se vrši ta proces, saj vemo, kje so krivci. Podi lažnjivo firmo nacijonalistov in naprednjakov se skrivajo! Njihov »oče« pa je politični sadist dr. Žerjav s svojo kliko. Vprašajjte vi resnični, iskreni jugoslovanski, slovenski naeijonaliisti, kdo je financiral tem ljudem tetašnjle volitve, poglejte jih, kako s svojte delom sistematično uničujejo vse, kar je resnično pristno naše ih kako jim zadostuje krinka tam, kjer hi ismotrmo s pomočjo javnih organov 'brez nasilja m! iz-vojjevali, da bi marsikaj postalo naše! Da, tukaj je za prave macijonaliste in domoljube zelo široko polje plemenitega, poštenega in — nujno potrebnega dela! Toda tega dela ne vidijo gospodje, (ki vodijo strokovne organizacije posebej recimo Wedxl, Pinter itd. prav nič ne posvečajo skrbi takšnim vprašanjem in prav nič ne vplivajo na svoje Lipoide, Žerjave in Pivke, da bi svoje politično, gospodarsko delo usmerili res v cilj, da postanemo na svoji zemlji sami svoji gospodarji. Iz Maribora. Delavci se zahvaljujejo poslancu dr. Pivku. To pismo pišemo samostalno-demofcratskemu poslancu dr. Ljudevita Pivku ubogi delavci v Mariboru. G. poslanec! Vi ste pred volitvami tudi nam delavcem obljubovali, da se boste v parlamentu potegovali za nas in za naše pravice. Upali smo, da boste besedo držali in da boste, ker ste v vladni stranki, skušali preprečiti vsaj nove krivice. Mislili smo; 1 r St* ''sl ;tf~ I ?.'ivko je študiran človek. On bo držal besedo. Ali bridko smo se varali. Vi še ust niste odprli proti predlogu o no-vem delavskem davku, lei ga je vladna večina pod Pasi-gem> Pribičevičem in Žerjavu predložila. Vi, g. dr. Pivko, ste glasovali za ta nesrečni davek. V podjetju, v katerem jiao zaposleni, nam je podjetnik odtegnil v soboto,- dne 2. ,s maja, kot delavski davek 20, 38 do 45 din. za mesec april. To je za nas uboge delavske trpine velik denar! Vi, g. dr. pivko, ste s svojim glasom v parlamentu iztrgali iz ust nam in našim gladnim otrokom zopet veliki kos kruha. Ko Vas .opozarjamo na ta Vaš 'greh, Vas pozivamo, da nam odgovorite: Zakaj niste glasovali v parlamentu s poslanci SLS proti tej strašni 'krivici? To Vam pišemo in se Vam zahva-: Ijujemo ubogi delavci v Mariboru. Iz službene potrebe. Gospod: profesor Ribarič je bil na žerjav___Pivkov pritisk odi Pribieeviča podi pretvezo službene potrebe prestavljen iz Maribora v južno-srbski I.c.kovač, kamor je tudi odsek Gospod Ribarič je skoro i na vseh mariborskih srednješolskih zavodih podučeval j srbohrvaščino. Odkar je dobil Ribarič dekret za pre-I mestilo v, 'so omenjeni zavodi brez pouka v srbohrvaščini in bodo ostali do konica 'šolskega leta. Pribičevič— , žerjav in Pivko bi tudi Slovence radi potegnili na čisto j srbsko kopito; a dekretirajo profesorja za srbohrvaščino . iz slovenskega Maribora v srbski Leskovar, kjer tudi j med čistimi Srbi pod)ujöuj|e srbščino, slovenski šolski zavodi v Mariboru pa os-tanej-o pol leta brez srbohrvaščine! Ravnokar povedano govori dovolj kako da izgleda v resnici Pribičevičeva premestitev iz službene potrebe, ki ni nič drugega, nego izpolnitev maščevalnosti na Pivko—-Žerjavovo ovadiuširvo — da pa pri tein neizmerno trpi pouk to je tej gospodi postranska istvar. Predsednik luityrilmrskcga trgovskega gremija —, AVeixl in Marijini prazniki. G. Weixliu) ležijo v želodcu Marijini prazniki. Ob vsak priliki priporoča ta gospod popolino odpravo vseh Marijinih praznikov. Svojo gorečo kuhurnobojnost je razvil gospod Viljem na zadnjem zborovanj ju branjevcev im sejjmarjev0 ki se je vršilo pri Halbwidhi. Gospodi Weixl ni 'imel zbranim nič drugega povedati, kakor to, da so naj večji škodljivci za branjevce in .sejmarje ravno Marijini prazniki, Ivi se po njegovem mnenj« morajo odpraviti. On, g. Viljem Weixl) ne rabi ne Marije in ne papeža in zakaj bi ga v tem oziru ne posnemali tudi drugi branjevci in sejmarji. Zborovalci se niso strinjali z Weixlovo ktfl-fumobojonstjo, se nad njim zgražali in se čudili, kako da je ravno Weixl za odpravo praznikov in vendar so njegova izložbena okna polna svetih in še prav posebno Marijinih podob. G. Weixl bi se rajši kot predsednik gremija brigal za to, da bi preprečil prepiavo Maribora z nemškim kapitalom;, Marij ine* praznike pa naj pusti v miru, 'ker tudi on kšeftari z Marijinimi podobami. Somišljenikom SLS v Mariboru naznanjam, da naj raz ne prošnje za intervencije in prošnje pošiljajo meni v Beograd; kjer se sedaj nahajam, potom Tajništva SLS za mesto Maribor. Tajništvo ima stalne uradne ure vsako nedeljo od 9. do 12. ure v hiši Koroška Cesta cesta št. 1, pritličje, ob sobotah pa cd 3. do 6. ure popoldne. — Franjo Žehot, narodni poslanec. i ; Okrajna organizacija SLS za II. okraj v Mariboru je imela dne 3. maja svojo odborovo sejo, katere so Se udeležili člani ožjega in širšega odbora polnoštevilno. Ob tej priliki je poročal poslanec Franjo Žebof o političnem položaju. Poročil se je včeraj v cerkvi sv. Magdalene v Mariboru gospod' Zlatko Bende, meter v Cirilovi tiskarni z gospico Marico Zupančič. N o v o p o r oč en emu paru obilo sreče in blagoslova! Umrl je v Mariboru zadnji četrtek p. -e. g. Janez Sušnik, Rojen je bil 3. maja 1861 v Ljubljani. V maš-#ka je bil posvečen 16. julija 1888. Dolgo časa je, kapano val v. Dobovi pri Brežicah. Župnik je bil na Črešnjevcu. Svoja starostna leta je preživel v Mariboru, kjer jè opravljali pri kmezoškofijtefceiii ordinarijata službo P^egledtevaica cerkvenih računov. Že skoro eno leto je boleli al, ker se ga je lotila jetika, ki mu je tudi.v četrtek, 30. maja upihnila luč življenja. Pogreb blagopokojnega st je vršil v soboto. Pokoj njegovi duši. I ! Danes zjutraj je umrla Milašič Ana, rojena Jeres. iBIagopokojnica je bila lastnica gostilne »Tržaški dvor« in je umrla v 'starosti 78 let. Pogreb se bo vršil iz mrtvašnice v bolnici dine 6. maja ob 15. uri na Pobrežje. Poklapana je bila zadnji petek popoldne častita šolska sestra Veronika Kralji. Znana je bila po Mariboru kot bolniška strežnica. Doma je bila od Sv. Križa pri Ljutomeru, N. v m. p.! VIII. redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v torek, dire 5. maja; Ob 5. umi pojpoMne v prostorih meiStne piotsv.etov'alnlicei Dnevni ned: 1. Pte-nočilto predsedstvu. 2. Predlogi-‘in~5#rialšan[jlai. 3. Poročilo odsekov. Koncert Glasbene Matice preložen. Radi opasne obolelosti ravnatelja Topiča se za sredo, dire 6. maja določeni koncert preloži na soboto, dire 9. maja. Na naslov mestnega magistrata. Ob Stritarjevi, iBeograjjski in Betnavski cesti ter na prostoru med temi cestami, kakor tudi drugod' okoli artilerijske vojašnice so se v zadnjem1 času pojavile cele črede prašičev, ki so last tukajšnjega artilerijskega puka. Te sVimjie pasejo in gonijo vojaki vsak dan po omenjenem prostoru in ulicah; svinje rijejo po trati, kakor tudi p0 n-ovonapravlje-nih ulicah; da 'še razen tega vse onesnažijo, ni treba posebej .omeniti. Policija, ki se zanima 'za vsako kokoš, kije zašla na ulico, pa tolike množine svinj) ne vidi. Bilo bi hvalevredno, ako bi mestni magistrat ta nedostatak odpravil in prizadete činitelje opozoril na lo, da Maribor ni kaka banatska vas. Podružnica Jugoslovenske matice v Mariboru prosi, da se z-glasijo pioverjenlM v društveni- pisarni ob uradnih urah, sto jje v torek in četrtek od 3. do 4. ure. Prosimo, dia se istotako jla-viijlo vsi tSÄ,, idi bi bolteli prevzeli: poverjeništvo v kakem uriadiu alii podjetju, kjer ga, dusciiaj še ni bilo. — Tajplilstvjo. Vrli dečki III. A. in B. razredu tukajšnje meščanske šole so zbrali 150 D za venec pokiojjnieimiu smučemo« Koširju im svolto darovali podpornemu diruštvu za revne učence. Za dobro vnieltim mladimi prijateljcm .izreka srčna zahvalo .odbor. Aprovizaeijska zadruga v Mariboru niamainjja, da se vrši. vajeniška preizkušnja dne 24. magai 1925 v zadružni pisarni Grajski itirig 1 ion da se imajo v poštev pri-hajiijiodi učenci: pismeno javiti. Maribor, dirle 29. aprila 1925. Za nnčeks-tvte: Ivain Pelikan. Jadranska noč. Društvo »Jadran« v Mariboru priredi dne 9. t. m. v vseh prostorih Narodnega doma »Jadransko noč,« Jadranska noč bode nudila udeležencem veliko zabave. Postavljena bo v imali dvorani II. nadstropja kraška hiša, katera bo opremljena po stari kraški šegi. Marsikdo se bo pri tem pogledu spomnil na kraška tla. Društvo Jadran, ki obstoja od leta 1919, prireja vedno družabne večere, izlete in druge prireditve. Njegov zbor, ki obstoja iz samo moškega, samo ženskega in skupnega mešanega zbo ra, poje danes mnogo krasnih domačih in umetnih pesmi. Na Jadranski noći bo zbor zapel več komadov lepih umetnih pesmi, Iki bodo nudile udeležencem veliko navdušenja, kakor: Na boj, H.ajdrih, moški zbor. Po zimi iz, šole. Medved, mešani zbor. Katrica, Mirk, moški zbor. Oj planine, Barle, mešani zbor. Venček narodnih pesmi, Ferluga, moški zbor. Slovenske mladenke, Volarič, ženski zbor, s spre mljevenjem orkestra. Priporoča se slavnemu občinstvu, da ne zamudi prilike ter naj si pred časom kupi vstopnice, katere se prodajajo pri gospej Zlati Brišnik, trgovina s papirjem, Slovenska ulica in -pri g. Klanšče-k, tobakarna, Tržaška cesta 1. V predprodaji komad 10.din., pri blagajni 15 din. Narodno gledališče. Danes, 4. maja zaprto. Torek, 5. maja »Marta« ab. B. Sreda, 6. maja zaprto, četrtek, 7. maja »Tri sestre« ab C (kuponi). Zadnjič v sezoni. Petek, 8. maja zaprto. Sobota, 9. maja «Scampolo« ab. B (kuponi). Zadnjič v sezoni. Društva stöhavanjskih najemnikov z;i Maribor je svoje uradne ure popolnoma spremenilo ter uraduje od ,1. majnika naprej do preklica vsak delavnik od! pol 5, do 7. ure. Pisarna: Rotovški trg j. Občinski odbornik Jakob Majerič, nadzornik pri kontroli dohodkov je včeraj umrl. Pogreb se bo vršil jutri ob četrti uri popoldne. Zahvala. Gospod Ivan Völker,, oskrbnik Šerbaumo-vih posestev je na mesto venca na grob pokoji. Josipu Korber daroval 50 I) v prid tukajšnjemu ubpžneami ‘zakladu, zakar mu podpisani urad izreka prisrčno zahvalo.,— Obč. urad Lajtertsbeng. Požavko, župan. Za 50 dinarjev dobite 10. junija t. 1. novo hišo z štirimi sobami in vsemi pritiklinami, ako si kupite srečko diobrodietoe loterije Doma. ubogih v Mariihoau. Ne esa-mudite ugodne prilike! Posebni parte sc nc bodo izdali. Potiti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem pretres lijočo vest, da je naš iskreno-ljubljeni soprog, ozir. oče, sin, brat, last, svak in stric gosp. Jakob Majerič inspektor drž. železnice, občinski svetnik mariborski itd. v soboto, dne 2. maja 1925 ob 20. uri pb dolgotrajni, muke-polni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 48. letu svoje dobe v boguvdano preminul. Truplo nepozabnega pokjnika se bo v torek, dne 5. majnika 1925 ob pol 16. uri v hiši žalosti, Frankopanova ulica 20 svečano blagoslovilo, prepeljalo na cerkveno pokopališče v Pobrežju in tam položilo k zadnjemu počitku. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 6. t. m. ob 7. ori V župni cerkvi sv. Magdalene. Maribor, dne 4. majnika 1925. Globoko žalujoči rodbini Majerič in Lovredič. Najcenejše in najuspešnejše oglašujete samo potom Gglisnsga zaseda F. Uoršič-a naslednik, lariir, SIjuušIcđif trs 16. Pojasnila brezplačno I kltkikMMiM I. občni zbor glavnega odbora »Jadranske Straže« v Mariboru. V torek, dne 5. maijia se vrši ob 20.' uri občni •zbor glavnega odbora »Jadranske Straže« za mariborsko oblast v malli dlwwainà Narodnega doma. V torek, dne 5. utaja vsi na občni zbor, kjjeir se. ‘bodo določile smernice za bodoče uspešno delte Posebno važno je, da- se udeleže občnega zbora oni gospodje, ki so svojčas sprejel izvolitev v glavni odbor. Veselo dejstvo jje, da je zadnje čase pristopilo k organizaciji jak» obilo- oseb viseh stanov; posebno pohvalno je treba- -omenjiti ob tej p-iiliki naš oficirski in podiofied-rrivi Zbor, ki j.e 'korporativno ppstopiiil k »Jadranski Straži«. Redno glavno cepljenje. Obllgafori.čno brezplačno cepljenje prolili kozjim