r Edini slovenski dnevnik -s v Zedi njenih državah. :« ■ ■ ■ Velja za vse .. $3.00 Ima 10,000 naročnikov:- GLA list slovenskih delavcev v Ameriki. ll] The only Slovenian da^.. in the United States Issned every day except Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 CQBTLANDTj NO. 188. — ŠTEV. 188. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 11, 1915. — SREDA, 11. AVGUSTA, 1915. VOLUME XXIH. — LETNIK XXHL NEMŠKE ČETE ZAVZELE TRDNJAVO LOMŠO. BOLGARSKA VLADA ZAHTEVA MACEDONIJO. RUSI SO PREPODILI NEMŠKO BRODOVJE, KI SE JE POJAVIJO PRED RIGO. — POROČILO O ZAVZETJU PRAGE. — BALKANSKE DRŽAVE SE ŠE SEDAJ NISO ODLOČILE, KAKŠNO STALIŠČE BODO ZAVZELE. — BOLGARSKA BI SE PRIDRUŽILA ZAVEZNIKOM, ČE BI DOBILA MACEDONIJO. — TURČIJA IN ITALIJA. — TURŠKI ZRAKOPLOVEC JE BOMBARDIRAL ANGLEŠKI PODMORSKI ČOLN. — BAGDADSKA ŽELEZNICA. L Nemško poročilo. Berlin, Nemčija, 10. avgusta. — Vrhovno vodstvo nemške armade j«1 izdalo danes sledeče poročilo: V okolici Kovna se boji še vedno nadaljujejo. Zadnje dni smo zavzeli nekaj zelo važnih strate- gu-iiih postojank in pognali na par mest ill sovražnika v beg. Ko smo zavzeli neko utrdbo, smo vjeli 100 ruskih vojakov in zaplenili 4 velike topove. Armada generala Faleke-ja je prodrla obrambno črto pri Lomši in zavzela utrdbo štv. 4. Danes zjutraj so zavzeli vojaki Lomšo. •Južno od Lomae smo zasedli cesto. ki vodi proti Ostrovn. V ta-mošnji okolici so vjeli nemški vojaki 2."» častnikov in 10,000 mož. Armada bavarskega princa Leopolda je dospela do ceste Stani-slav-Novi Minsk, vzhodno od Varšave. Dunajsko poročilo. Dunaj, Avstrija, 10. avgusta. — Avstrijsko vojno ministrstvo poroča : Naše čete zasledujejo Ruse ki se umikajo iz okolice Varšave. Čete! avstrijskega nadvojvode Josipa Ferdinanda so prekoračile reko Wye prš. Ob Bugu in pri Zloti Lipi je položaj neizpremenjen. Rusi so zapustili Vilno. London, Anglija, 10. avgusta. --Keuterjevi agenturi so sporočili iz Petrograda, da so ruske čete zapustile mesto Vilno. Arhive, zbirke in knjižnice so .preselili v Petro-grad. Železniško progo, ki vodi mimo Vilne so obstreljevali nemški zrakoplovci in jo precej poškodovali. Ko so se pojavili zrakoplovci nad mestom Kovel so jih Rusi pregnali. Petrogradsko poročilo Petrograd, Rusija. 10. avgusta. Kakor kaže, bodo Nemci obrnili v so svojo pozornost na vzhodno baltiške province. Zadnje dni se vr-še na severu zelo vroči boji, dočim je položaj na jugu neizpremenjen. Pred pristaniščem mesta Rige se j<- pojavil precej močan oddelek nemških bojnih ladij. Naša artile-rija je bila takoj na mestu in je častno rešila svojo nalogo. Bojne ladije so se morate umakniti, še p redno so oddale kak strel. Ker je ozemlje južno od Rige zelo močvirno, si Nemci prizadevajo po drugi poti priti do mesta in ga zavzeti. Nad Rigo krožijo skoraj vsak dan nemški zrakoplovci. Če bomo prisiljeni zapustiti mesto, bo izvr-fcevalo policijsko službo .'1000 mož močna meščanska garda. Londonska vest. London, Anglija, 10. avgusta. -Nemci so zavzeli močno trdnjavo Lomso, ki je igrala na severu isto ii logo kot Ivan go rod na jugu. — Mesto Ostrov, katero leži 25 milj južno od Ijomše, se nahaja še v ruskih rokah. Da se Rusi nameravajo umakniti, je razvidno iz tega ker se že pripravljajo na izprazne-nje Vilne. Ta vest je povzročila tukaj zelo veliko razburjenje. Zavietje Prage. Berlin, Nemčija, 10. avgusta. — Trdnja va Praga leži ob desnem bregu reke V isle in je nekako predmestje Varšave. Ko so Nemci zavzeli Varšavo, so razpostavili ob levem bregu reke Visle svojo težko artilerijo in zaceli obstreljevati Prago. Rusi »o se zelo junaško branili. V soboto ponoči so Nemei zgradili preko Varšave pontonski most, v nedeljo zjutraj so pa pod varstvom svojih topov začeli prihajati v mesto. Ko so Rusi izpre-videli, da je vsak odpor brezuspešen, so se umakniti. Pri cestnih bojih je bilo mrtvih 15 civilistov, kakih dvesto je bilo pa težko ranjenih. Nemška artilerija pred Rigo. Petrograd, Rusija, 10. avgusta. Ruski generalni štab naznanja: — No cestah, ki vodijo proti Rigi smo odbili sovražniške napade. Nemci niso mogli ničesar opraviti, kljub temu, da jih je podpirala težka artilerija. Ob Narevu se boji še nadaljujejo. Turške zmage na Galipolisu. Berlin, Nemčija, 10. avgusta. — Zavezniške čete na Galipolisu so že večkrat hotele stopiti v ofenzivo pa so vedno naletele na tak odpor, da so se morale umakniti v svoje strelne jarke. Ko so pri Avi Burnu navalili zavezniki na naše postojanke, smo jih s tako silo odbili, da je obležalo na bojišču preko 2000 mrtvih. Včeraj so zavezniki mirovali. Najbrže čakajo novih ojačenj, katerih pa ne bodo tako zlepa dobili, ker mi kontroliramo skoraj vse one točke, pri katerih so izkrcali prve vojake. A f Uničen podmorski čoln. Berlin, Nemčija, 10. avgusta. — Generalni štab turške armade naznanja : Neki naš letalec se je pojavil nad zalivom Saros, v katerem je precej sovražniških bojnih ladij. Na neki angleški čoln je vrgel tri bombe in ga zadel. Podmorski čoln se je takoj nato potopil. Vsa posadka je utonila. Napredovanje zaveznikov. London, Anglija, 10. avgusta. ~ Sir Hamilton, vrhovni poveljnik zavezniških čet na Galipolisu, je sporočil, da se je posrečilo zaveznikom vzhodno od Krithije napredovati za 200 jardov. Pri Sari Ba-hru so izkrcali nekaj eet, ki so takoj zatem stopile v akcijo. Zadnje dni so vjeli francoski in angleški vojaki 650 Turkov in zaplenili veliko strojnih pušk ter drugega materija la. Ko so Turki izprevideli, da ne morejo ničesar opraviti, so se skoraj brez boja umaknili. Balkanske države. London, Anglija, 10. avgusta. --Zavezniki si na vse načine prizadevajo pregovoriti balkanske države, da bi se jim pridružile. Do-sedaj še nikdo ne ve, na katero stran bodo stopile. Pariško časopisje pravi, da sta se Rumunska in Bolgarska odločili za zaveznike. To poročilo seveda še ni potrjeno, kljub temu, da je precej vrjetno. Zavezniki si prizadevajo pregovoriti Srbijo, da bi odstopila Grkom in Bolgarom oni del Maeedo-nije, katerega je dobila po zadnji balkanski vojni. Srbija se bo najbrže morala ukloniti. Italija. Pariz, Francija, 10. avgusta. — Italija bo tedaj napovedala Turčiji vojno, ko bodo stopile balkanske države na stran zaveznikov. Neki italijanski minister je rekel včeraj poročevalcu tukajšnega "Journala": Mi smo sklenili napraviti konec nemškemu militarizmu in zategadelj bomo tudi napovedali Turčiji vojno. Turčija ni samo zaveznica Nemčije ampak je tudi eisto pod njenim uplivom. Bolgarska. Sofija, Bolgarsko, 10. avgusta. Bolgarski ministrski predsednik je rekel danes nekemu časnikarskemu poročevalcu : Ce dobimo od Srbije in Grške Maeedonijo, bomo dali zaveznikom takoj svojo močno in hrabro armado na razpolago. S samimi obljubami pa nismo zadovoljni. Srbija in Grška nam morata dati zahtevano ozemlje takoj ; čimprej ga nam dasta, temboljše bo za zaveznike. Mi se pogajamo tudi z Nemčijo, Turčijo in Avstrijo. Pridružili se bomo onemu, ki nam bo največ ponudil. Nemčija bi nam dala velike koncesije, če bi ostali nevtralni. Ce nam zavezniki več ponudijo, ne bomo nevtralni, ampak bomo udarili na Avstrijo in Turčijo. Maeedonijo moramo imeti; za Carigrad nam ni nič mar. Nam je vseeno, kdorkoli ga dobi. Grška dementira. Atene, Grško, 10. avgusta. — Grška vlada je danes odločno de mentirala, da hoče dobiti od Nemčije 200.000.000 frankov posojila ter da se tozadevna pogajanja že vrše. Rusi in Varšava. Dunaj, Avstrija, 10. avgusta. — Avstrijsko časopisje pravi, da Rusi ne bodo nikdar več dobiu Varšave nazaj. Veliko avstrijskih ari-stokratov je že izjavilo, da se bodo po vojni preselili v Varšavo. Bagdadska železnica. Berlin* Nemčija, 30. avgusta. — Gradnja bagdadske železnice prav dobro napreduje. Zadnje dni so zgradili 51 kilometrov dolgo progo od Tuanni do Requimain. 800 metrov dolg most preko Evfrata je bil že meseca aprila končan. Torpediranje parnika. V bližini švedske obali je bila potopljena angleška pomožna križar ka "India." Berlin, Nemčija, 10. avgusta. V bližini švedske obali so torpe-dirali Nemci angleško pomožno križarko "India", vsebujočo 7900 ton. Rešiti je bilo mogoče le 80 mož posadke, dočim so izgubili ostali življenje. "India" je bila preje last Peninsula in Oriental parobrodne družbe ter se jo je po izbruhu vojne stavilo v službo kot pomožno križarko. Potop nadaljnih parnikov. Berlin, Nemčija, 10. avgusta. Nemški podmorski čolni so potopili angleška ribiška parnika "Hartford Wiper" in "Roycnar-do". Od posadke zadnjega parnika sta utonila dva moža. Neka vest iz Amsterdama jav-jlja potop angleškega ribiškega parnika "Westminster" v Severnem morju. Iz Kristijanije pa je prišlo poročilo, da je neki nemški podmorski čoln torpediral norveško barko "Nordmand". Posadke so se rešile. Poslanica na Nemčijo in Avstrijo Washington, D. C., 10. avgusta. Odgovor Združenih držav na zadnjo poslanico Nemčije, tikajočo se zadeve jadernice "Frye'\ je odposlal danes državni department v roke ameriškega poslanika Gerarda v Berlinu. Tukajšnl uradniki dajejo izraza upanju, da bo mogoče mirnim potom rešiti spor, čeprav ne bo mogoče vseh nastalih diferenc rešiti na način, kot si želita obe vladi. Poslanico se bo istočasno, koncem tega tedna, objavilo v obeh deželah. Avstro-ogrski vladi bo došel v prihodnjih dneh odgovor na avstrijsko poslanieo, v kateri se protestira proti izvozu orožja in municije. Združene države bodo priprosto izjavile, da ne morejo sprejeti nobenega predloga av-stro-ogrske vlade ter pri.tem navedle iste vzroke, katere se je navedlo aprila meseca v poslanici na grofa Bernstorffa. Povdar-jalo se to, da je trgovina z orožjem in municijo popolnoma legitimna. Z zapadnih bojišč. Demoliran most, Nemška artilerija je razdejala prehod preko reke Harg, katerega so zgradili - Francozi. IZPRAZNJENE POZICIJE. Vsled strašnega ognja artilerije so postale angleške pozicije južno od Hooge nevzdržljive. Berlin, Nemčija, 10. avgusta. V danes objavljenem oficijelnem poročilu nemške vlade se priznava, da so zasedle angleške čete zapadni del Hooge. Nadalje se poroča, da je nemška artilerija razdejala neki most, katerega so zgradili Francozi preko reke Harg. V poročilu se glasi: — Iztočno do Ypres se je posrečilo močnim angleškim četam zasesti zapadni del Hooge. Brez uspeha so ostale razstrel be v min v okolici vasi Beause jour, v Champagne. Po razdejanju nekega viadukta zapadno od Dammerkirch od strani naše artilerije, so zgradili Fran cozi južno od Mansbach most preko roke Harg. Ta most. ki je bil dovršen šele pred kratkim, je razdejala naša artilerija s par dobro namerjonimi streli. Na izrastkih Harz-gorovja, za padno od Verduna, smo izstrelili iz zraka neki francoski opazovalni balon. Med Bellingen in Rhein weiler se je prisililo neki francoski aeroplan, da je pristal ter se je ujelo pilota in opazovalca. — Neki drugi sovražni letalec pa je bil prisiljen pristati na švicarskem ozemlju. Francosko poročilo. Pariz, Francija. 10. avsrusta. V danes popoldne objavljenem poročilu francoskega vojnega ministrstva se poroča o nočnih naskokih Nemcev pri Souchez, nadalje pri La Croix-des-Charmes, v gozdu Le Pretre. Vse te naskoke Nemcev pa se je odbilo. Pri Souchez so vprizorili Nem-/;i severno od železniške postaje Souchez v pretekli noči dva naskoka. pri katerih so metali bombe v francoske postojanke. Vsled Juspešnega ognja Francozov pa so bili Nemci prisiljeni umakniti se nazaj v njih lastne postojanke. V iztočnem delu Argon o v se je vršila v pretekli noči kanona da, a ni prišlo do nobenega naskoka infanterije. Pri Vauqois se je istotako metalo bombe in ročne granate. Krog osme ure zvečer so vprizorili Nemci po ostrem obstreljevanju naskok na francoske pozicije v okolici Croix-des-Char-mes, v gozdu Le Pretre. Naskok se je zavrnilo kakor tudi onega, katerega so vprizorili Nemei pozneje in pri katerem so uporabljali bombe s strupenimi plini. Štirje letalci izostali. Francosko vojno ministrstvo pravi v svojem večernem poročilu, da je potekel dan na zapadni fronti primeroma mirno. Omeni-Ji je le akcije artilerije v Arto-•is, v dolini reke Aisne ter na meji Argon ov. Izmed 32 letalcev, ki so se včeraj vdeležili obstreljevanja Sa-arbruecken, se štirje niso vrnili k francoskim postojankam. V ko Jikor se je zaznalo dosedaj. je bil eden teh prisiljen pristati na švicarskem ozemlju. Izpraznjene pozicije. London, Anglija, 10. avgusta. Južno od Hooge so se Angleži po njih včerajšnem uspehu zopet nekoliko umaknili, ker je bil del za-|kopov radi izvanredno ostrega obstreljevanja za naše čete naravnost nevzdržljiv. Tozadevno poročilo je poslal angleški vrhovni poveljnik, maršal French. Fruit Co. kupila nemške parnike. Kingston, Jamaica. 10. avgusta. Danes se je tukaj objavilo, da je kupila Atlantic Fruit Co. nemška parnika "Princ Joachim" in "August Wilhelm." Oba parnika se bo stavilo v službo pri Indian Fruit O. Delo Zeppelinov. Nemško zračno brodovje je metalo požigalne bombe. Neki Zeppelin je bil poškodovan ter je padel v morje. London, Anglija, 10. avgusta.— Neko nemško zračno brodovje je vprizorilo v pretekli noči in danes zjutraj napade na angleško iztočno obal ter povzročilo veliko škodo. Angleški letalci -so se spustiti z napadalci v boj in v tem boju je padel neki angleški po-ročnik-avijatik. V celoti je bilo pri napadu ubitih 13 oseb, 12 pa ranjenih. Eden izmed Zeppelinov, ki so se vdeležili napada, je bil poškodovan vsled ognja angleških topov. Glasom nekega poročila je padel ta Zeppelin v morje ter se ga je baje prevedlo v Ostende. Neko drugo poročilo pa pravi, da je nemška zračna križarka eksplodirala. Kljub kratkemu poročilu vlade, v katerem se ne o-menja niti število vdeleženih Zeppelinov, niti krajev, katere so napadli Nemci, pa se splošno domneva, da je bil to najmočnejši zračni napad, katerega so Nemci dosedaj vprizorili. Admiral i tet a poroča glede napada sledeče: "Nemške zračne križarke so se prikazale v pretekli noči in danes zjutraj na iztočni obali ter metale požigalne bombe. Napravilo se je precej škode. 13 oseb je bilo ubitih in 12 ranjenih. Vse požare, povzročene vsled bomb, se je kmalu pogasilo. Eden Zeppelinov je bil poškodovan vsled ognja naše artilerije ter je padel glasom nekega poročila v Severno morje, odkoder se ga je zavleklo v Ostende. Poznejše poročilo pa pravi, da je Zeppelin eksplodiral. Tiskovni urad izjavlja, da je bilo med 15 osebami, ki so bile ubite, osem žensk, štirje otroci in en možki. Gosta megla je ležala nad oba-ljo, ko so izvedli Zeppelini napad. Ta megla je ovirala angleške avi-jatike v njih operacijah proti nemškim zrakoplovom, ker jih je bilo mogoče videti le na kratko razdaljo. Amsterdam, Holandska, 10. avgusta. — Danes zjutraj se je zapazilo v bližini otoka Vlieland 5 Zeppelinov, ki so pluli v severo-zapadni smeri. Ta smer bi dovedla Zeppeline na obal Škotske, če bi pozneje ne izpremenili smeri. Holandska kupuje municijo. Nizozemska je v zadnjih dveh mesecih uvažala veliko vojnega inaterijala in municije. Tozadevno izjavo je dal včeraj posebni ata-šej holandskega poslaništva, grof Liinburg. Izjavil je, da je odredila njegova vlada vse potrebno, da stori vsak eventuelen korak, ki bi bil potreben, da se vstraja pri absolutni nevtralnosti. Holandski narod je baje zelo ogorčen vsled despotičnih metod Velike Britanije, vsled katerih sj omejuje legitimno in nevtralno prekmorsko trgovino Hclandske. Stiskači naj plačajo. Washington, D. C., 10. avgusta. Zakladniški tajnik McAdoo je danes objavil, da bo dne 1. oktobra objavil imena vseh oseb, katere se je na stroške Združenih držav prevedlo semkaj iz vojnega ozemlja. ki pa še niso vrnili posojenega jim denarja. Objavilo se bo pa imena le onih ljudi, ki lahko plačajo, a niso tega storili. Na razstavi ukradeni dragulji. San Francisco, Cal., 10. avgusta. — Dragulje v vrednosti $5000 ki so bili last tvrdke Tiffany & Co., se je danes zjutraj ukradlo iz paviljona za rove in metale. — Dragulji so se nahajali v stekleni omari, katero so tatovi razbili. Rabili so le pet minut za drzno tatvino. Zaloga bombaža na Ogrskem. Iz Curiha se poroča, da je ogrska vlada odredila ugotovitev celokupne zaloge bombaža po celi deželi. Istočasno se je izdalo gobove omejitve glede fabrikacije in prodaje bombaževine. ■ #4 . J" ' ' : Z italijanskih fronti Obstreljevanje Tržiča, Avstrijci so obstreljevali Tržič, ki se nahaja sedaj v rokah Italijanov ter zanetili požar. KONEC OFENZIVE. Italijanski vrhovni poveljnik, general Cadcrna, je opustil za enkrat misel na ofenzivo. Rim, Italija, 10. avgusta. — V C-adora sekciji se nahajajo Italijani v trdni posesti krajev Cima Undiei in Carbieo. Glasom danes tukaj objavljenih poročil s fronte so naskočile italijanske čete, ki straži j o Capella-prelaz, ki se nahaja med Freikogel in Val Gran- de. v pretekli noči sprednje postojanke Avstrijcev ter jih osvojile. Avstrijci so vprizorili proti-naskok ter skušali Italijanom odvzeti zakope. Protinaskok pa seje odbilo. V distriktu Plava so zasedli Italijani par zakopov v smeri proti Zagori in Paliene (?). Tri tem so osvojile precej vojnega materi j ala. Na Krasu se razvijajo operacije zelo ugodno za Italijane ( !). Včeraj so obstreljevali Avstrijci pristaniške naprave v Tržiču ter jih zažgali. Kljub neprestanemu streljanju pa so Italijani pogasili ogenj. Avstrijci ojaceni. Ženeva, Švica, 30. avgusta. — Glasom neke brzojavke na "Tribune" so vrgli Avstrijci na italijansko fronto močna ojačenja, katera so prišla iz Rusije in Galicije. Nekemu naskoku teh čet pri Gorici so stavili Italijani nasproti ojaeeno artilerijo in po petnajst ur trajajočem boju so bili Avstrijci prisiljeni umakniti se nazaj v Gorico. Ustavljena italijanska ofenziva. Videm, Italija, 10. avgusta. — Sem dospela poročila pravijo, da je italijanski vrhovni poveljnik, general Cadorna, sklenil za nekaj časa opustiti ofenzivo v večjem obsegu, dokler italijanske čete boljše ne utrdijo postojank, katere so v zadnjem času zavzele. Izgube Avstrijcev na ranjenih se ceni na 85.000 mož. Ojačenja za Haiti. V prihodnjih dneh se bodo naj brž vršile volitve novega predsednika republike Haiti. Philadelphia, Pa., 30. avgusta. Z 862 mornariškimi vojaki m> krovu je zapustila danes križarka "Tennessee" tukajšni Navy Yard, da ojači na Haiti nahajajoče se čete. Na krovu bojne lati i je se je nahajal tudi polkovnik T. AValler s svojim štabom. Wal ler bo prevzel takoj po prihodu na Haiti vrhovno poveljstvo nad vsemi zveznimi četami, ki se bodo nahajale na Haiti ter je na kro vu "Tennessee" dosti provijan ta za trimesečno kampanjo. Danes se je sporočilo, da so haitske čete zapustile Port Liberate ter da se niso vršili nikaki na-daljni nemiri v Port-au-Prince. Cape Haytien in v Port-au-Paix. Ce bo mir trajen, se ne bo od stra ni ameriškega mornariškega poveljnika delalo nikakih zaprek pri izvolitvi novega predsednika. Port-au-Prince, Haiti. 10. avgusta. — Narodna skupščina se bo v četrtek sestala v svrho izvolitve novega predsednika ter se domneva, da bo novi predsednik general Dartiguenave, če bodo volitve sploh mogoče. Narod sam pa je bolj za to, da se razpusti poslansko zbornico jin senat, ustanovi provizorično vlado ter razpiše nove volitve. Bodoči poljski kralj, Turin, Italija. 10. avgusta. — Stampa" objavlja, da bo bodoči poljski kralj avstrijski nadvojvoda Karol Štefan. i Združene države in položaj v Mehiki, Mornariški department je poslal proti Vera Cruzu nekaj bojnih ladij. "Louisiana" in "New Hampshire ' CARRANZA. Predsednik Wilson se bo v najkrajšem času vrnil v Washington. Situacija je postala skrajno resna. Washington, D. C., 10. avgusta. Razmere v Mehiki so se zadnje dni tako izpremenile, da bodo morale Združene države posredovati in napraviti mir v republiki, v k;itori hoče imeti vsak zločinec odločilno besedo. McNamee, poveljnik ameriških bojnih ladij ob vzhodni obali, je sporočil državnemu departmentn, da so izbruhnili v Vera Cruzu veliki nemiri. Inozemcem preti resna nevarnost. Zadnje brzojavke naznanjajo, da so Mehikanci pomorili nekaj Ame-rikancev. Ko je dobil mornariški dep artment to poročilo, je takoj odredil, da sta odpluli proti Vera ('nizu bojni Iadiji "Louisiana' in New Hampshire". Bojni Iadiji spremlja nekaj kanonskih čolnov. Predsednik Wilson se bo v najkrajšem času vrnil v Washington. Državni tajnik Lansing j<> odpotoval danes ponoči v New York, kjer se bo začel jutri posvetovat^ v Baltimore hotelu z zastopniki južno-ameriških republik. Carranza dosedaj ni podal še nobene izjave, kaj misli v prihodnje začeti. Nekateri so mnenja, da se sploh ne bo veliko brigal za Združene države. El Paso, Tex.. 10. avgusta. — Konferenc\ ki se je vršila med generalnim majorjem Seottom in generalom Villo je še precej dobro izpadla. Villa je rekel ..da ho dal vse blago. katerega so zaplenili njegovi vojaki, lastnikom nazaj. Slednjič je obljubil, da ne bo konfisciral nobenega rudnika, ki je last kakega inozemca. Pozor, pošiljatelji denarja i Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni a Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE. Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in d<* loma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah. Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlji sorodnikom ali znancem, ki ga od-tara pošljejo vojaku, ako vedo xe njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati © e n e i i J K $ K t 5.... .80 19.20 10____ 1.60 I 13C--, 20. hO 15,... 2.40 146..,. 22.40 20.... 3.20 150.... 24.0C 25____ 4.(!0 160.... 2r».G0 30.... 4J80 17"____ 27.20 35.... #0 180____ 28.80 40.... £40 100.... 30.40 7.20 20C.„„ 32.00 50____ R. 00 250... 4O.00 55.... R.80 3™.... 48.00 60____ 9.(50 350.... E^.CO 65..., 10.40 400...» 64.00 70.... 11.20 4F.;>____ 72.00 75____ 12.00 80.(< 80.... 12. HO sr.. o 85.... 13.60 70o" 112 0 90 ... 14.40 8ool!II 128. C 16.00 000____ 144.«' 110.... 17. CO 1000 160.0 Ker se cene sedaj Jako spremi« - - * ■ • ---o----< - - naš oglas. TVRDKA PRANK 8AKSER, 82 Cortlandt gt.. N«w York. * ^ ROJAKI NAROČAJTE SE NA* "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZBIL DRŽAVAH, • GLAS NAKOPA, n. AVGUSTA, 1915. tUS NARODA" 'SKiwaic Daily.) .Vwutd and published by thm J-omif Publishing Co. (• corporation.» -AKSER, President, w ' • US BENEDIK, Treasurer. V ' f Business of the corporation and v1>lreMseft of above officers : ' >rtlaiidt Street, Borough of Man-^tuia. New York City, N. Y. e«io >eto velja Ust za Ameriko in 3ana>io........................$8.00 ** |r>I teta .- .................1.60 • -t.1o t i(c ka v»*» leto -.......... 4.50 C " ** pol t«ta........,....2.55 " "retr^žeU............ 1-70 .'"»1JLAS NARODA" izhaja vsak dan m«*m£i nedelj in pfaznikov. *<"U-A8 NARODA" ("Vnjee o/ tbe People") *-> every except S ud days Holidays. t i«uoeeription yearly $3.00. . t e turn porjpia* in o»obt.o^t> nre poobčujejo. — val m ^la^ovoli pošiljati po — «fi© 4387 Cortland t ^jiififfffi Rusija in Nemčija, Že večkrat se je povdarjalo, da je imela Nemčija že od pričetka vojne upanje, skleniti z Rusijo separaten mir ter udariti nato z vso silo proti zapadli, na pravega sovražnika. V sled tega ni tudi sedaj tako nevrjetna vest, da se je nemški cesar obrnil na carja z mirovnimi predlogi. Popolnoma razumljivo je, da je prišlo sedaj, po padcu Varšave, am površje upanje, in sicer v oja-č en i meri, iu dasiravno je v naravi stvari same, da se temu upanju še ne daje izraza z jasnimi besedami, kaže vendar celo nacionalistično časopisje Nemčije, kako zelo se računa s tem, da bi se prišlo z Rusijo do sporazuma. Kako si pa mislijo v nemških ©ficijoznili krogih razvoj stvari? Odgovor na to najdemo v članku, katerega je priobčila pred pad-rem Varšave "Ziirieher Post", ki je v ozki zvezi z nemškimi vladnimi krogi. V članku se glasi med drugim: "Cela situacija kulminira v vprašanju, kako dolgo bo mogla Rusija vzdržati poraze in notra-3ije nemire? Ruski generalisimus pade lahko jutri v nemilost, ali pa čez šest tednov ali pol leta. O možnosti te nemilosti se razpravlja in to zadostuje. Z njim pa bi padel njegov sistem, njegova vojna. Že se govori o bodoči rusko-nemško-avstrijski zvezi. Diplomatske vesti? Gotovo. Kdo pa more zanikati, da se ne skrivajo za tem čisto pozitivne želje? Ce se bo pa Rusija nekega lepega dne z njej lastno nenadnostjo naveličala vojne, bo prišla na površje stranka, ki si želi posebnega miru in ki bo znala pregovoriti carja. Ne car, ampak ona stranka v Rusiji vodi vojno, ki je najmočnejša. Kaj pa potem? Vzemimo slučaj, da bi sklenila danes Rusija mir. Dogodki bi se potem razvijali na veliko hitrejši način, tako vojni kot oni. ki imajo za predmet mir. Nemčija niti ne bo pustila Belgije, niti jo anektirala Teritorijalno posest Francije bi se kolikor mogoče ščitilo. V osvojeni poljski bi pripadalo ozemlje severno od Lodza Nemčiji, južno pa Avstriji. Glede Italije bo odločila bojna sreča. Balkanske zadeve bo uredil poseben kongres, a niso izključena presenečenja. Kaj pa z Anglijo? To je veliko vprašanje. Danes se smatra proti-vojno gibanje brezpomembnim. Ne sme se pa pozabiti, da je Anglija edina vojskujoča se država, v kateri javno obstaja tako gibanje. Z možmi, ki so vodili deželo pred enim letom, je sporazum nemogoč. Druga vlada pa lahko da deželi popolnoma nov značaj. Na podlagi vsega tega domnevamo, da ne bo vojna več tako dolgo trajala kot je že dosedaj." ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNICITQ NE UBEDNlSrm Dopisi, New York, N. Y. — Dne 22. avgusta bo v Chicagu velik shod, na katerem bo nastopil kot glavni govornik dr. Nikolaj Velimirovie. Ko se bo vrnil s zapada, bi zelo rad govoril tudi v New Torku na Jugoslovanskem shodu. Ta shod bi se vršil 28. ali 20. avgusta. Najboljše je, da se v ta namen izvoli pripravljalni odbor, ki bo celo stvar vodil, preskrbel dvorano itd. Lepo bi bilo, da bi se tudi Slovenci v kolikor mogoče velikem številu udeležili tega shoda. Rojaki, delujte že sedaj na to, da bodo prišli vsi, ki se zanimajo za Jugoslavijo. Posebno slovenska društva naj bodo v obilnem številu zastopana, (Jim več nas bo, toliko več ugleda bomo imeli. Vse podrobnosti bodo pravočasno objavljene. Pozdrav! — Poročevalec. Tyre — Imperial, Pa, — Dne 25. julija je imela podružnica Slovenske Lige v Imperialu sejo, na kateri se je vpisalo še 9 članov. Ti so sledeči: Jakob Janky, Dane Perakovič, Tomaž Svetlik, Marija Svetlik, Jurij Cišrathir, Ivan Virant, Anton Strniša, Ivan Mravlja in Andrej Pajntar. Vsi so plačali po 50$f vstopnine. Dosedaj je skupaj 35 članov in članic. Obenem se je na tej seji sklenilo sledeče: Ker se slišijo razni klici, da mi Slovenci potrebujemo v prvi vrsti izobrazbe in ne lig, apeliramo Člani naše podružnice Slov. Lige na glavni odbor omenjene samoobrambne organizacije in obenem na vse članstvo, da bi se ustanovilo slovstveni zavod, sličen Slovenski Matici v Ljubljani, katera je sedaj žal zatrta. Zavodu se izbere poljubno ime. Izdajal naj bi po možnosti 4—8 knjig na "leto. Biti bi moral popolnoma nestrankarski ter odprt vsakemu slovenskemu pisatelju. Ker pa nam je znano, da so slovenski pisatelji v Ameriki sila redki, naj bi se vzelo nekaj najlepših iz tujih jezikov. Pri tem bi bilo treba v prvi vrsti paziti, da bi bile knjige izobraževalnega značaja. Takozvanih šund romanov in povesti nQcemo. Članarina naj bi znašala od enega do dveh dolarjev. Samoobsebi je umevno, da bi se članarino poslalo vnaprej. Zavod naj bi se od kraja posluževal one tiskarne, ki bi najceneje izvrševala tozadevno delo. Članarino bi pobirali odbori podružnic Slov. Lige. Stvar je sicer precej težavna, vendar smo prepričani, da je mnogo rojakov, ki ljubijo lepo slovstvo. Nadalje svetujemo, da bi Slov. Liga dala napraviti nabiralne pušiee kot so n. pr. v stari domovini Ciril-Meto-dove. Načrt pušic bi izdelal Mr. John Jager. Pušiee se pošlje podružnicam in tudi na zahtevo zasebnim somišljenikom. Ako uvi-dite, da bi idea imela uspeti, naj se jo izvrši. Glede predlogov, pri-občenih od gl. blagajnika Slov. Lige g. J. Jagra, ne morem poročati, ker jih še nismo vzeli v pretres. Moje zasebno mnenje pa je: ne izdajati denarja še iz rok, ker potem nimamo nobene opore. Pač pa naj se plača g. R. Troštu, kot agitatorju za Slov. Ligo, potovalne stroške. (R. Trošt je odklonil vsako podporo. Op. xir.) Izplača naj se tudi nagrada g. Josipu Go-ričarju, pisatelju knjige o političnih in socialnih razmerah slovenskega naroda. -— Fran Magajna, tajnik podružnice Slov. Lige v Imperialu, Pa. Box 37, Tyre, Pa. Lorain, Ohio. — V nedeljo 15. avgusta se bo vršil v Maxovih prostorih velik shod. Kot govornika bosta nastopila Mr. Rudolf Trošt iz New Yorka in Don Niko Grškovič iz Clevelanda. Rojaki, udeležite se vsi tega velepomemb-nega shoda, pa tudi oni iz okolice naj ne pozabijo priti. Govornika bosta natančno razložila, kako moramo delati, da bomo prišli do svobode. Tako velike slovanske demonstracije, kakor bo ta, ni bilo še nikdar v našem mestu. Vstopnine ne bo nobene. Vsa slovenska in hrvaška društva, ki so sklenila udeležiti se tega shoda, naj se zberejo na Globe Ave. in 28. St. točno ob poldveh popoldne. Odtam odkorakamo skupno s slovensko godbo na čelu proti cilju. Po shodu bode prosta zabava in ples. Torej na veselo svidenje! — John Kumše, tajnik podružnice Slov. Lige. Eksplozija. V Havre je na kolodvoru eksplodiral zaboj, v katerem so bila razstreliva. Zgodilo se je to med transportom. Ena oseba je bila u-bita, več je bilo ranjenih. »Škoda je jako velika. J Odlomki iz pisem. Št. Vid pri Vipavi. Dne 17. junija sem sprejela tvoje pismo, 14 dni prej pa denar. Pri nas so silno slabi časi. Kdor se ni prej kaj pripravil, mora sedaj lakoto trpeti. Občina je dobila pred kratkim nekoliko tur-šice, katero so prodajali po 54 vinarjev kilogram. Mi smo jo z veliko težavo dobili 40 kilogramov. Pridelki so lepo kazali, naenkrat ie pa prišla toča in nam vse uničila, Delavcev zelo primanjkuje, ker morajo hoditi možki in ženske k armadi na Nanos. Po štiri krone na dan in hrano bi jim dali nekateri, pa jih ne morejo dobiti. Vso živino so morali kmetje prodati vladi. Oni kmet, ki ima enega vola, je lahko srečen. Škof j a Loka, Kranjsko. Radoveden si, kako je pri nas. Povem ti, da je tako, da kaj takega še nismo doživeli. Draginja je strašna. Sto kil pšenice stane 50 goldinarjev, turšiee pa nekaj čez 40 goldinarjev. V okolici je zelo veliko vojakov. Po dolini se pomikajo dannadan dolge kolone. Letina tako lepo kaže, da niti najstarejši ljudje ne pomnijo podobne. Nobena stvar ni falila in poleg tega je še vse tako zgodnje. V tem času (20. junija) ni še nikoli žito zorelo. Sedaj je pa ječmen že požet, rž bo pa tudi vsak čas zrela. Sadje izvanredno lepo kaže. Gašperjev Tomaž je pred enim tednom umrl. Sinova sta oba v vojski. Tako starih, kakor je Žnpee. ne jemljejo več. Janščev Matevžek, ki ima deset otrok, je pa moral iti. njič bi rekel o našem Dalmatin-en: "Dober je Mate!" Tako govori v šali, a govori resnico. Popoldne sem obiskal vojake v jarkih, to je pri delu v jarkih. Kar jim Italijani porušijo, vse iz-nova zgi-ade. Tuintam pade po kak šrapnel. A čudno, za to roparsko ptico se nihče ne meni. Slišiš šrapnel od daleč; stopi za drevo in nič hudega ne bo. Ljudje so vsi blatni. Nič čudnega. Dva dni je močno deževalo. Voda jim sega v poušenih jarkih do kolena. In tako stojiš na dežju noč in dan s puško v roki. Ko se bliža Italijan, ga mrko pozdravijo. Vsako noč prihaja do boja moža proti možu. Podnevi se ne upajo. Našim vojakom prav! "Podnevi ali"ponoči, kadar hočejo in kolikor jih hoče. Preje popuste oni kot pa mi. Tudi ponoči 3. julija so ljuto naskočili. V dveh urah smo jih zmagali." Tako je. Pogovarjal sem se z vojakom dalmatinskega polka. Ranjen je v nogo. Pripovedoval je: "Oni dan je naš drugi bataljon zmlatil celo njihovo divizijo. Padlo je nekaj naših, toda, brate, tudi njih! Deset ur smo se neprestano borili. Postrelili smo 90 zabojev niu-nicije. Toda umakniti so se morali s svojih pozicij/' Ne vem, če je bila ravno cela italijanska divizija; na vsak način jih je bilo veliko. Kakor sem izvedel z drugih strani, je ležalo pred okopi tisoče mrtvih Italijanov. Naj vedo, kako Hrvat brani svoje pravo! Živi svoje zemlje ne damo nikomur, a Italijanu pa še celo ne! Iz bojev ob Soči. V zagrebških "Novinah" čita-mo naslednji dopis iz strelskih za-kopov, pisan 1., oziroma 2. in 3. julija: Danes majhen odmor. Čas je! Od 23. junija pa do danes so bili neprestani napadi. Infanterija je naskakovala noč in dan. "Brez števila jih je", pravijo naši vojaki. "Toda ne bojimo se jih!" Poslušal sem nekega ranjenca od 1. stotnije. Krogla mu je šla skozi nos; vendar je čisto dobre volje in mu ni mar, da je ranjen; prej nego je bil sam ranjen, je do mrtvega ustrelil tri Italijane. Pripovedoval mi je, kako prodirajo: "Imajo vreče, polne zemlje. Rinejo jih pred seboj. Za njimi se skrivajo glave. Mi jih puščamo, da pridejo čim bliže. Njihovo število nas niti najmanj ne plaši. Včeraj je naskakovala cela stot-nija nas voj. Vodi jih stotnik Alfred Mizelli. Prišli so na 300 korakov. Tedaj smo se pogledali! Polegli so po tleh, mi ravno tako. Živahno se je streljalo. Krog ušes je brenčalo huje kot roj čebel. Stotnik Mizelli se je pripravil, da začne rezati žico. Krogla v glavo! Padel je. Kmalu smo videli, kako so drveli nizdol. Čez pol ure ni bilo več videti žive duše. Bežali so. Pred nami je ležal mrtev stotnik in okoli 40 vojakov. Pobrali smo jim orožje. Zvečer so Italijani razvili zastavo Rdečega križa. Pobrati hočejo mrtve. Pustili smo jih v miru. naj jih pobero. Prišel je neki naš nadporočnik. Vprašal je ranjence: "Kako je, bratje?" — "Dobro! A če bi dali vsakemu liter vina, bi prihodnjič Italijanov ne sprejeli s puškami. Dovolj bi bilo kamenje!" Dalma-tinec ostane Dalmatinee! Kolikor-krat govoriš ž njim o čemerkoli, vselej jo bo obrnil na vino. V naši vojski je že prišlo v pregovor, da "brez kruha in brez vinca glava boli Dalmatinca". Ponoči smo imeli nov napad. Odbili smo ga. Naši stoje in ostanejo kakor skale. Ako se začne naša ofenziva, pokažemo Italijanom, kako se naskakuje! Ali kje je poslušnost in srčnost naše in kje njihove vojske? V tem grmu leži zajec. Kje zdržnost v ognju! Kje junaštvo naših, da prenašajo vse neugodnosti vremena! Priti treba semkaj in videti, kaj vse prenašajo naši ljudje! Človek se zgraža nad grozotami vojne, a občuduje junaštvo naših fantov. Vidiš jih vse v blatu, vendar so ti ljubši in bolj jih častiš, kot Če bi bili v čistih, dragocenih oblekah. Da, ti stoj g na braniku. Oni čuvajo čast domovine. Taki zaslužijo vsakogar ljubezen in spoštovanje. Kljub vsemu trpljenju so vendar zadovoljni. A znajo zaso-liti tudi šaljivo: "Pa da bi mi mogli še iti v pekel! Za nas vojake ni več pekla. Prestali smo -ga v tej vojni."~Naš pesnik • Dugo-> Iz Avslriie, Poglavje o ceni živil. "Slovenski Narod" piše: Za Karlove vari na Češkem se je posrečilo dobiti čez Berlin iz Libave na Ruskem pet vagonov pšenične moke, dva vagona pa še prideta. 'S tem so Karlove vari preskrbljene do konca avgusta. Okrajno 'glavarstvo v Marijinih varili na ! Češkem je uvedlo maksimalne ce-|ne za jajca, za mleko, surovo ma-Jslo. Produeent sme prodajati jajca po 8 vin., en liter mleka po 16 vin., kilogram surovega masla po 3 krone 40 vin. Trgovci in bra-njenvci smejo prodajati jajca po 10 vin. eno, liter mleka po 20 vin. in kilogram surovega masla po 3 krone 60 vin. Če se pomisli, da so v Ljubljani zahtevali že po 1 K in več za kilogram črešenj — iu črešnje zrastejo same iu ne potrebujejo nič obdelovanja itd., nego se jih kar potrga — kako je potem šele z drugimi živili! Ljudje greše na to, da imajo razne ob-lastnije toliko dela, da še do sape ne pridejo. Konsument se navadno le jezi, ovadbe pa skoro nikoli ne napravj. Navadno tudi misli, da itak nič ne opravi, saj vidi, da so,podražili še vžigalice, črne jagode in zrnja solnčnili rož. Če či-tamo, kake cene so v Lvovu in v Črnovicali, kjer je divjala vojna, če pogledamo, kako je v Marijinih varili, potem šele prav vidimo, kako smo pri nas izkoriščani. Nove vladne odredbe. Vlada namerava tudi fižol, bob, grah, lečo itd. zapleniti in postavno urediti uporabo in prodajo teh pridelkov. Tudi uporaba krompirja in živinskih krmil se namerava urediti. Sladkorna centrala. Ustanovna seja sladkorne centrale na Dunaju je bila 13. julija in je bil za predsednika izvoljen član gosposke zbornice H. Janota. Agrarci na delu. Na Dunaju so zborovali zastopniki različnih kmetijskih korpo-racij in organizacij ter so se dogovorili, kake želje in zahteve izreka vlada. Zapisek teh zahtev in želja je dolg in vlada je tudi že obljubila, da jih bo upoštevala, kolikor bo le mogla. Posestniki imajo zdaj v vojnem času velikanske zaslužke, dočim je mestno prebivalstvo pred oderuštvom, a resnica je, da vladne odredbe niso dosti zalegle. Oderuštvo je cvetelo. Vse se je silno podražilo, tako da teh cen že ni več zmagovati. V mestih so ljudje morali uživati kruh, ki bi ga v mirnih časih še zadnji berač ne maral, slabši kruh, kakor ga imajo v mirnih časih kaznjenci, na kmetih pa so imeli skoro v vseh deželah dobrega kruha v izobilju. Spričo tega novega nastopa agrarcev je pač želeti, da vlada pri svojih^ ukrepih ne pozabi, da. daje tudi mestno prebivalstvo ravno toliko krvnega davka kakor kmečko in da je treba urediti vso preskrbo - z življenskimi potrebščinami tako, da ne bodo samo posamezniki bogateli, ampak da bo moglo tudi mestno prebivalstvo živeti. Župnik in učitelj kosita. j Župnik v vasi Gratsch na Tirolskem se je zadnje tedne, ko je radi vojne z Italijo zmanjkalo de-lazmožnih možkih, postavil na čelo čvrstih starčkov, fantov in žensk, ki so bile pripravne za kosce in je šel s svojo četo od posestva do posestva pomagat kosit in spravljat seno. Za travnike v rav-|nini si je župnik izposodil stroj za košnjo. Ljudstvo je bilo vsled župnikovega prizadevanja tako navdušeno, da je bila košnja iz-jvanredno hitro opravljena, i Češki učitelj Ivan Benda v Vo-strovi je imel v šoli le kratek pouk in je ob lepem vremenu z otro-.ei šel na travnike pomagat spravljati seno. Zjutraj zgodaj se je navadno pridružil koscem in je do časa, ko se je pričel pouk, pridno vlekel koso kakor drugi kosci. Vesele pesmi so se glasile na travniku, kjer je kosil učitelj Benda. i : Veliki dobički železne industrije. | Železna industrijska družba v Pragi na Češkem, ena največjih v celi državi, izkazuje v prvi polovici letošnjega leta nad 11 milijonov kron čistega dobička in bo izplačevala svojim delničarjem 100 kron dividende. Lansko leto je znašala dividenda samo 40 K. V vojnem času cvete tovarnarjem železja in orožja zlata pšenica. 7000 jajc zaplenjenih. V Aradu na Ogrskem je zaplenila tamošnja policija 7000 jajc, ker se je lastnik branil prodajati jajca za ondotno prebivalstvo. Bila so namreč namenjena za izvoz v inozemstvo. Lastnik je dobil za zaplenjena jajca postavno določeno ceno. Bankerot stare berlinske banke. Pariz, Francija, 9. avgusta. — j Poročilo iz Lausanne, ki pa še ni bilo potrjeno z druge strani, 'pravi, da je bankerotirala v Berlinu banka Mendeisolin-Barthol-\li. ena najstarejših bank na Pru-iskem. Domneva se. da so vredno -;stni papirji upropastili banko, ko-je glavni lastnik se nahaja kot jčastnik na fronti. Torpediranje švedskega parnika. Kodanj, Dansko, 9. avgusta. — Neki nemški podmorski čoln je potopil švedski parnik "Mai." — Drugi parniki so naleteli danes na čoln, v katerem je bilo šest možkih in ena ženska. — Drugi čoln, v katerem je bil kapitan in 9 mož posadke, se pogreša. Dvignjen je "Eastlanda". Chicago, 111., 9. avgusta. — Prihodnjo sredo se bo skušalo dvigniti pamik "Eastland", ki se je dne 24. julija preobrnil v Chicago reki ter je izgubilo nad tisoč ljudi življenje. Vrše se priprave za dvignjenje. Nova posvetovanja v italijanskem glavnem stanu. Namestnik načelnika italijanske ga generalnega štaba, general Porro ni prišel v Rim, temveč se je vrnil iz Pariza naravnost v i-talijanski glavni stan. Vsled njegovega poročila je odredil kralj novo posvetovanje ter pozval ministrskega predsednika Salandro iz Rima. -Salandra je že na potu. Italijanski listi pripisujejo tem konferencam v glavnem stanu kar največji pomen. Trdi se, da pričenja sedaj nova faza italijanske vojne. General Porro se je baje posvetoval z angleškimi in francoskimi generali o možnosti skupne srbsko-italijanske o-fenzive. V ta namen naj bi udarila italijanska armada čez Alba liijo in Srbijo na južno-vzhodno avstrijsko mejo. Italijanski krogi so si sicer svesti težavnosti in opasnosti takega podjetja, vendar pa so mu naklonjeni, ker so dosedanji neuspehi ob Soči izzvali v italijanski javnosti jako mučno razpoloženje in je absolutno potrebno. zaposliti javno pozornost z novo vojaško akcijo. General Porro je baje dosegel tudi podporo angleškega in francoskega brodovja za obrambo italijanske jadranske obale. Atentat na ženo. V Nagysebenu na Ogrskem je občinskega beležnika Ivana Rota zapustila žena in se ni hotela več k njemu vrniti. Ko jo je Rot zagledal na cesti, je nanjo trikrat u-strelil in jo vselej zadel, vendar ne smrtno nevarno. DAROVI ZA SLOVENSKO LIGO. Darovali so: Moundsville, W. Va. Josip Berili k $1.00. ^Wellington, Colo. Clias. Turk! $1.00. j Dillon. Mont. Anton Videk $1.00. Uredništvo. VABILO NA VESELICO, katero priredi društvo sv. Jožefa št. 29 JSKJ. v Imperial, Pa., v soboto dne 14. avgusta 1915 v svoji lastni dvorani. Tem potom vljudno vabimo vsa društva ter sploh vse slovensko prebivalstvo iz Imperial in okolice. da nas polnoštevilno posetijo. Za dobro zabavo in fino postrežbo bod»> obilno preskrbljeno. Na veselici bode tudi srečolov z lepimi dobitki. Vstopnina za možke $1, pivo prosto. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi Pripravljalni odbor. OPOMBA: Članom tega društva naznanjam, da mora vsaki član prispevati za to veselico svo-to $1, ker brez denarnih sredstev ne more društvo uspevati. Zato prosim vse člane, da to upoštevajo in store svojo dolžnost. Xad 3 milje oddaljeni člani, kateri se ne udeleže veselice, plačajo samo po 50^ za letne društvene stroške. Z bratskim pozdravom John Virant, tajnik. (11-12—8) Rad bi izvedel za naslov JOSIPA TOMANA, ki je član društva "Planina" št. 14 S. D. P. in P. D. v Johnstown, Pa. Pred enim letom je bival v Dutois, W. Va. Jaz sem mu pisal že več pisem in tudi poslal $25 podpore, k") je bil bolan, toda vsa pisma so mi bila vrnjena, dočim jaz dobim njegova. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, da mi javi njegov pravi naslov, ali naj se pa sam javi društvenemu tajniku: Joseph Glavač, R. F. D. 3. Box 144A. Johnstown. Pa. (11-12—8) Kje je ŠT K FAX TRFŠNIK ? Rojen je v vasi Trušnje na Benc-čanskem. Že 30 let nisem nič slišala o njem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Kose Kraj-nik. Box 16-3, Fromberg. Mont. NA PRODAJ imam tri pare konj. Tu je stalno delo za 40 do 50 mož za dobo šestih let za delati drva in jih voziti. Ce katerega veseli, naj se o-glasi. ali pa naj sam pride pogledati. Za ceno se že dogovoriva s kupcem. Joseph Uljan, Box 569, Kane, Pa. (11-12—S) Naša posestva v Paterson Park in ilmirili prostorih v bližini New Yorka se je prodalo na mesečne obroke ter so janicena po (Suarantee ilort^a^e & Title Co. v Passaic. X. J. S stanarino, katero plačate se0 St. Clair Avenue. Cleveland. Ohio. (ll-Ii—S) NAZNANILO, Cenjenim naročnikom ▼ Peat-gylvaniji sporočamo, da jih bo » kratkem obiskal naš potovalni stopnik Mr. ZVOHKO JAXSHB, ki je pooblaščen pobirati *aro5-nino in izdajati tozadeva* potrdila. Sedaj se mudi t Pittsburgh, Pa., in okolici. TJnravništvo Nareka'' dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako. da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. Jl 7r~ Sfi Kako pomagati * starišem, bratom, sestram in znancem v teh groznih časih, ki jih imajo v stari domovini? Znana najstarejša tvrdka FRANK JURJOVEC in največja slovenska trgovina z grocerijo in vinom v Ghicagi razpošilja v stari kraj RIŽ in KAVO, katere tam zelo primanjkuje ter je v večjih krajih sploh ne morejo kupiti za drag denar. — &T Mi pošiljamo najboljše vrste kave in riža v zabojih in sicer: Štev. 1. 5 funtov RIŽA in 5 funtov KAVE s poštnino vred . . Štev. 2. 10 funtov žgane KAVE fine s poštnino vred..... Štev, 3. 10 funtov RIŽA najfinejšega s poštnino vred..... Denar nam pošljite po Domestic Postal Money Order ter priložite natančen naslov, kateremu je blago namenjeno, kakor tudi Vaš naslov. mr Tudi DENAR pošiljamo točno in zanesljivo že več let. Sedaj je cena lOO Kron 31B.OO. Priložite Domestic Postal Money Order. Tvrdka Frank Jurjovec 1801 W. 22nd Street, Chicago, Illinois. S3.50 $4.00 $2,50 k s s s S Lri tfi ffi S iS ifi ifi ai s K Si s s hFi Hi Hi LR Hi Hi Ui Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi t _______ _______ ______ _ i _^ _-______________ th&OL&si.i.., '-jftVTliffi* . tulJK. ^Jfci^ 6 . i GLAS NARODA, 11. AVGUSTA, 1915. • r V žaru juga. Novela. — Spisala Lea Fatur. t. (Nadaljevanje). r v- V tri nadstropja, z visokim stolpičem, se dviga ob morju ljubka vila Strrnanova. Drobnoglava, žareča roža ovijača zagrinja verando, bršljan pokriva pritličje, ob-jemljc okna, se vzpenja proti strehi. Solnee stoji visoko. V pekočih žarkih vene roža. se zvija svetlo listje briUjana. Tožno vise rastline ob obrežju. Ni hladu, ni vetri-ea, zamrlo je življenje. Morje, gore, vsa narava spi poldansko spanji*, spi tudi vila z zaprtimi očmi, ni glasu, sledu življenja iz nje---- Lahno zaškripljejo pod bršja-noni skrita mala vrata, ki vodijo v kopalno hišico pod vilo. Po br-šljanu /.ašušti, martinček beži po stebelcu, roj music se dvigne. Širok slamnik, bel pajčolan se po-kažeta. Oči, ka terih dno je skaljeno, zvezdi, katerih žar so pogasile sol ze ponižanja, pogledajo oprezno po stezi, ki vije pod vilo, vodeč do Yolovske. do Ike. Prazna je steza, prazno morje. Iz Lov rane prihaja žvižg Liburni-je, vročina in duh razgretih plitvin ob bregu udarita Lijani v shujšano, prebledelo liee. To ni več lepa grofica, slavi jena umetnica. Ženska je. katero so postarali v kratkih dneh siloviti duševni vili;; rji, M njenih plahih očeh. okrog drhtečih ustnic se črta nemir človeka, ki se po brezuspešni borbi vdaja sili, močnejši od njegove volje, ki trepeee, ko stopa prvič na nepravo pot.... Meni, da mu očita narava, kar mu govori le lastni nemir. Tako se je zazdelo Lijani, da se je zazibala Adrija pod nejnim plahim pogledom in ji očitala: "Sama in peš v vročini, v žaru?.,.. V hlevu stoje spočiti konji. samodre počiva, čoln miruje. Po hodnikih poslaujajo strežaji, hišna leži na divanu v salonu, či-ta "Črnega Jurja*', sobar se pre-tega po naslonjaču, kadi grofove smodke. Soprog se «ruga v razpeti mreži. Anici se zdeha pri učenju, guvernanta zdihuje. Po zastrtih sobah razširjajo posode z vodo ter cvetoče rastline vonj in hlad. Tiho je vse. Grofica je bolna — trpi pri najmanjšem šumu.... Crez dan leži — ponoči hodi po sobah. . Nihče ne sme do nje.... Tudi A-nica, tudi Dana s Karlom ne.... Od koncerta je to, si šepečejo v kuhinji, se pogovarjajo v veži — govore o tvoji sramoti, Lijana — in ti hočeš izzvati sedaj ves svet. da govori o tebi? Zlato runo srca iščem — grem po sledu njegovih stopinj", je odgovarjala Lijana dozdevnemu glasu in se napotila proti Volovski. Kalilo ji je odsvetovalo morje: "Ne bodi prenežna! Ostani pri meni, ohrani si venec ponosa, časti !" Bridko se je nasmehnila Lijana : "Razumeš ti, mogočna, molčeča — valovanje srca? Se ubraniš ti viharju, ki ti razburja nenadoma «lno 7 Kazbesiiela se igraš z ostanki brodov, ki so se poverili tvojemu naročju.... Glej, Adrija, tako je človeško srce.... Divjal je vihar — nekdaj ponosna se vlečem zdaj sužnja do njegovih nog.... Kaj mi je čast? Miru iščem, miru. ..." Pljuskala je Adrija: "Kaj ni miru ob meni? Klopice so ob moji stezi, vilinji domovi, začarani gradovi. Drevje spušča veje črez klopi, šepeče, se pogovarja z menoj. Sedeš.... Poslušaš.... O mojem šepetu se umiriš. Zreš za lad i jo, za begočo. Tvoja duša se seda na jadra — jadra za izgubljeno srečo. Gaji in vrtovi, stara mesta, romantične luke. bujno razvito življenje dreves in rastlin je ob meni. Po belem produ prišu-me vode izpod zemlje, hite v moje naročje — se umirijo v meni. Kot golobji gnezdi sta se razkrožili ob meni Ičici in Ika. stari zvonik Lo-vrane. beneški lev na mestni hiši. strme Moščenice ti bude spomine starih časov, starega gorja mojih sinov.... In če te ne umiri lepota hrvaške Riviere, poleti po meni — na meni je mir. Krmilo se vrti, morje peni. Pred teboj je širina, prostost — za teboj, na kopnem, je ostala žalost, očitanje. . .. Čisto je morje — na njem ni strasti, ni hrepenenja...." "Adrija, na tebi ni več zdravila za moje rane. Plamen gori v duši. Ko dremlje nebo, zaspi ves svet. blodim sama od okna do jokna, od zrcala do zrcala. Skozi okno zrem v gluho noč----Slišim tvoje vabljivo šepetanje____Vidim zvezde, ki so ugasle meni.... Iz zrcala mi la se je na sv. Lucijo, kjer so stala žari naproti Kajnovo znamenje na nekdaj "vela vrata", stopila mi-čelu, iz očesa mi gleda ubita du- mo "fortizze", mimo "loggie"j ša. Kajnovo znamenje ker sem ho-j skozi mestna vrata, in se spustila tela — hočem — uničiti srečo dru- po tesnih ulicah. Skrivnostne, stage. .. . Da — hočem, zakaj moja re, so se spenjale hiše vrh hiš. Do-duša je zdvajala____" jsti ljudi je bivalo na tesnem pro-! Tolažeče je šepetalo morje: [sto. Zdaj se praznijo stare, na po-1 ku, ki je imel zakotno menažari-jo. Tam sem ostala dve leti. Daleč v predmestju je imel svo- joč; ko sem ga prijela pod vratom, se mi je zazdelo, da se je zgenilo pod mojim palcem; toda mislila jo kolibo ta človek. Nikoli ni bilo sem takoj, da se je bila zgenila le spodobne duše tja ; sama drhal. ^ moja roka. kakor časih vztrepeče-Poleti so prišli časih gospodje s! jo ustnice in se stresa ves život še svojimi damami, ampak smejali so dolgo po hudem ihtenju. Vzdignila se, kakor se smeje starec otroškim \ sem ga z obema rokama in težje igračam; niso spoštovali moje u-metnosti in pomislite čudo: bole- se mi je zdelo breme nego kdaj poprej. Pa sem pomislila: "Trud- "V meni je mir zdvajajočih. — drtinah rasto že tuintam nove Plava barka po meni — počiva v zgradbe. mojem duhu. Krasne lilije, bele ro-j Lijana je tavala brez cilja po lo me je v srcu, čisto natihoma, da|na sem od tistih žalostnih sanj, od že, zvezdnate školjke so v meni. mestu. Obiskala je stare stolpe,| Pridi, zlatolasa, ovenčam te z ro- stare vodnjake. Pod ostanki nedo-j žami, obvijem z liliajmi, posujer z zvezdicami. Pridi moja ljubica, počivala boš v meni! Nad teboj bodo plavali parniki, menjavalo solnee in zvezde svoj tek — pa ne bodo motili tebe v tihem miru. Slad- zidane velike cerkve se je ustavi-1 la za hip. se spomnila ljudske govorice. ki pravi, da so kleli tlača-j ni. vlačeč kamenje v breg. in da je podiral hudi duh po noči, kar so zgradili delavci črez dan. Lijana ki zvoki zvonov bodo zamirali v j je vedela, da se je ponesrečila stav-večernem mraku — dremala bo ba, ker je bilo strebovje prešibko, Cčka, skriva11 s Veprinae in Lisi-na gora.... Skozi tiho noč bo dehtel bosiljak. žarel klinček. — Spomenik davnih časov, neomajan od vekov, bo zrla Kastava na mene. Tesni grobovi pri Sv. Luciji bodo pozdravljali tvoj širni, neizmerni grob.... " Lijana je zastala, odmajala z glavico. Nasmeh umirajočega, ki ve. da je konec njegovih bolečin, se je razbil okrog ustnic, mrka zenica je zažarela. "Sladki so tvoji obeti, Adrija. . Pa mene čaka divna sreča. Da jo dosežem, treba poteptati zakone sveta. Premagala sem boj vesti. Drzno roko dvignem po sreči, si jo osvojim. On stoji na gori. Skozi vihar svetnih zakonov, obzirov, hitim k njemu.... Dolga leta je klila v rtieni ljubezen v srcu. V južnemu žaru se je razžarela.. . . Naj dehti.... Da bodo peli fantje de-klieem o Pavlovi in Lijanini ljubezni. ..." Skozi jasni vzduh je zabrnelo. da bi zdržalo mogočni obok. Taka je bila stavba njenega življenja. Otožno mole prazni stebri v zrak, drevje in grmovje raste po zidih.... kako postaviti kraseu obok na to pokvarjeno stavbo? Bilo je treba drugače zidati, Lijana. dušica.... Podilo jo je od slike njenega življenja. pripodilo na prostor, ki obdaja glavno cerkev. Na tesnem prostoru male Ka-stve stoje cerkvice kar tik druge. Tu je sv. Sebastijan, sv. Trojica, sv. Lucija. Glavna cerkev pa kraljuje na lepem prostoru, pozdravlja s svojim izrazitim kampanilom že od daleč Kastavca, ga bodri, da hiti vesel pod strmem bregu v njeno naročje. Kastaveu je ta prostor posebno drag. In pravijo, da je stala pred to cerkvijo že druga. Tu pred tisto je stal tam Teutin grad. Modra, čista žena je bila Teuta. pogumna in odločna. Zitniee je napravila v mestu, skrbela za celo o-kolieo. Zato da se je imenovalo Drug za drugim so se oglašali zvo- mesto "kašča". Ponosno Teuto je novi. peli slavo Prečiste. Klicali so Lijani: "Nazaj !" Pa drug glas je vabil, šepetal: "Lijana, moj pre-uežni cvet!" Ilitcla je skozi Volovsko. v breg, skozi Matulje, mimo Rubešev, proti Beličem. Po pokajoči zemiji. po razbeljenih skalah. Rdečica je ji zalila čelo, rosne kaplje so ji stale na obrazu, pa naprej je hitela no-ga. Sveže zelenje Opatije je ostalo za njo. Sežgana trava, vele sadike po izgorelih njivah, velo listje po drevesih. Na prst visoko stoji prah po grmovju, pokriva črne jagode, rdeči dren. Vodnjaki so zaklenjeni, živiee plitve, kalne. Od daleč privlečejo žene vodo na hrbtu, jo čuvajo kot drag zaklad. Ljudje si lilade žejo z jarbolo, živina zeva. trpi. Morje pa preliva svoje svetle valove. . .: Izza velikih loncev marve in kliučkov po mostovžih hiš so gledala zapaljena lica za Lijano. Od hiše do hiše je donelo vprašanje: "Čigava je ona malica?" Mački, ki so ležali leno v soln-eu so pomežiknili. psi so dvignili počasi glavo — od hiše do hiše se je glasilo: "Ne vemo!" Stari možje v modri prteni obleki. mamice v črni. s košem pink na hrbtu, pletilo v roki. so srečavale Lijano, ji klicale običajni: "Bog. minja! Kam?" "Bog z vami! Goreka", je odgovarjala. Bliža se cilj, odločitvi. Ze se dviga pred njo bran starih šeg. biser Liburnije. od vekov ne-omajana stara Kastva. Pravljični venec okrog zamišljenega čela. je sedela v solnčnem svitu na svojem prestolu kraljica okolice, ponos Kastavcev. Davni, davni časi so šumeli preko njene sive glave. Oil neznanega začetka do kraljevanja Teute, od rimskih bojev, grške oblasti, do pomorskih ropov, od obrambe Turkov do nadanašnjih časov je ostala Kastava biser, kraljica pokrajine. Nekdaj se ji je klanjala vsa Li-burnija — njej je pripadalo kar se je videlo z visokega stolpa. Pro-tnona. Bršeč, Moščenice in drugi gradovi, ki so že izginili.... Zdaj se klanja še sedemnajst vasi, ki čepe* tako bele in ljubke v krilu Uč-ke, po Veprincu, po skalovitem hribovju okrog Kastve, njenemu prvenstvu. Rimljani in Grki so pustili Ka-stvi večne spomine. Trije vodnjaki pod mestom hranijo še zdaj vodo kakor pred tisoč leti. Zelene so njih stene, polzke stopnice, ki vodijo skrite pod gostem rastlinjem globoko v dol. Nekdaj je oklepal mestni zid te vodnjake, nekdaj je segala Kastva do morja. Zdaj se je stisnila na svoj hrib. Opasana z ostanki zidov, devetero stolpov, zre od tukaj v menjajoči se obraz okolice — vedno ista, vedno enaka____ V to staro bajno mesto je zrla hrepeneče Lijana. vanj se je spe-njala črez devetindevetdesetero razbeljenih pražkov v Dukičevo, v stari zid vzidano predmestje. Ozr- obdajal venec devic. Nikdar ni smela stopiti moška noga v kraljičine dvore, nikdar ni ublažil moški poljub roparskega svita očes Teutinih dvorjank. Brzostreli lok je bil njih igrača — smrt kazen za prestopek čistosti. Pravljični, bajni časi! Rad se vas spominja Kastavec. Še so Kastaveu v čislili čistost, zvestoba, še je tu zaročni prstan trajna vez, še čaka zaročenka leta in leta. Prede, plete, čaka. Se žaluje vdova do smrti, še skrbi tu brat za sestro, hodi fant po svetu, a dekle, nežni cvet, ostaja doma. (Konec prihodnjič. Publikum. Spisal Ivan Cankar. ( asih. posebno ob sivem, pustem vremenu, se mi zdi, da je naša u-lica brezkončna, da se razprostira od vzhoda do zahoda, od severa na jug. kolikor daleč more korak in da je to temno zavetišče trudnih in obloženih prostrano kakor vesoljni svet sam. Kadar romam po tem žalostnem svetu, srečavam čudne ljudi. Bog vedi, kakšno naključje jih je bilo zagnalo v temo; en sam trenotek je bil morda, malenkosten in smešen — zdaj tavajo v mraku, za zmerom so jim zaklenjena vrata v svetlobo.... Prišel sem nekoč v zakotno kavarno, kakor jih je v teh krajih zelo veliko. Izba tesna in nizka in kljub svetilkam čudno mračna; po žganju diši in po slabem tobaku, vzduh je težak, poln plesnobe. Čemerni ljudje sede tam, tihi in zli; vzdrami jih šele žganje in takrat se zasveti v pijanih očeh tista strašna luč: spomin na nekaj, kar je bilo zdavnaj, v sanjah; in upanje, ki se nikoli ne bo izpolnilo. Ko sem stopil v izbo, sem ugledal za mizo žensko, ki je gledala v strop in kadila cigareto. Njena frizura je bila zelo visoka in spodaj so bili lasje temnejši nego zgoraj ; oblečena je bila v svetlo rdečo bluzo, v ušesih je imela velike uhane, kakor jih nosijo ciganke, in na roki je rožljala težka zapestnica. Priletna ženska je bila i.iorda že blizu štiridesetih; gube na licih, na čelu in posebno krog oči so bile le zašilo zamazane s šminko. Njen pogled pa se čisto nič ni podal ne frizuri, ne uhanom, ne šminki,- nemiren je bil, nekako plah in zelo otroški. Prisedel sem k nji, prižgal sem ji drugo cigareto in takoj sva se začela prijetno pogovarjati. Pripovedovala pa mi je tole zgodbo: Od začetka so mislili, da bi jahala v menaži; lepo sem že stala na konju, ko se je podil v kolobarju; ampak ko sem zagledala ljudi, sem padla na pesek in stvar se je nehala tako, da sem bila bolna mesec dni____ Nato bridkost in revščina — toda kaj bi o tem? .... Prišla sem nazadnje k elove- je niso spoštovali, dasi umetnost1 ni bila velika. Menežarija je bilo skromna ; par opic je imel. ki so bile zmerom lačne. z rezanico nabasanega krokodila, ki je smrdel, in živega leva. Tisti lev je bil res živ, ampak tako star in klavrn, da se mi je z mirom smili; žival je žival; gospod se je kazal z njim. lev pa se je tresel in ko je bilo komedije konec, se je skril v kot in strah ga je bilo. To je bilo vse za nameček. Ime-nitnost se je šele pričela, kadar sem stopila na oder jaz Gospod je imel veliko kačo. pitona, štiri metre dolgega. Jaz poznam tisto kačo in vem, da ni bila veliko prida; že zato ne, ker je stradala neprestano Lena. kakor mrtva je ležala v klopčič zavita. Ko sem jo ugledala prvikrat, sem se hudo prestrašila. Temno maro-gasta je bila. mokra, neblagodiše-ča; že pod glavo je bila debela kakor moja laket, samo bolj ploščata, bolj zgrbljena in melikotna; v životu pa je bila še veliko debelejša ; tiste majhne oči so gledale naravnost name. zaspano, toda tako mirno in naravnost.... "Stopi bliže, primi jo narahlo pod glavo, pobožaj jo!" pravi gospod. "Nastopila si to službo, služi zdaj!" sem mislila in sem se do-teknila s prsti tiste ozke. ploščna-te, trioglate glave. "Da bi tako mrzla ne bila!" me je spreletelo. Kača se ni genila, samo gledala je name. "Kmalu se bosta privadila drug drugega!" se je zasmejal gospod. In ko sva šla. se mi je zameglilo pred očmi.... Resnično sva se kmalu privadila drug drugega, jaz in tisti dolgi črni piton. Tesno mi je bilo pri srcu in sko-ro sem se jokala, ko sem stala prvi dan v visoki kletki in so zunaj strmeli ludje; len in čemeren je ležal piton v kotu, čisto miren, v klopčič zavit. Stala sem tam v tesni, krieečesvetli obleki, vrat gol. roke gole do ramen. Ljudje so zijali in so čakali, jezeu se je ozrl gospod. Poklonila sem se ljudem in se jim ljubeznjivo nasmehnila, kakor se je spodobilo. Nato sem stopila k njemu, ki je ležal v kotu grd in črn ter gledal name s tistimi mrtvimi, mirnimi očmi. Prijela sem ga z eno roko pod vratom, z drugom še niže, vzdignila sem krepko in sem si ovila tisto debelo, spolzko, črno vrv štirikrat okoli telesa, tako da je ostal na tleh okoli mojih nog samo še en sam kolobar. Glava je ležala mirna in mrzla na moji goli rami, čisto blizu mojih lic; telo, štirikrat ovito okoli mene, je bilo težko, toda se ni genilo. Stala sem mirno, mraz mi je bilo; ljudje so zijali in strmeli. Ko so se dovolj nazijali in sem bila trudna, sem počasi odvila težko vrv. in len in grd. kakor Prej ,je ležal ogromni svitek na tleh. Sčasoma sem se privadila temu poslu. Nič več mi ni bilo mraz. tudi gnusa nisem čutila več in ne strahu, kadar sem si ovijala okoli telesa. Nikoli mi ni prišlo na misel, da sem bila v tisti minuti, ko sem stala ovita od kače. popolnoma v oblasti te črne vrvi. Ni mi prišlo na misel, da je življenje v nji, globoko skrito, kakor za gostim mrakom, in da bi lehko nenadoma planilo iz noči. Naposled mi je bilo samo še dolgčas; dolgčas posebno zato. ker se mi je zdelo, da bo dremalo to življenje zmerom dalje, do tistega konca, ko bova nehala živeti piton in jaz,___ V davnem času, v rani mladosti sem se vozila po deželi s siromašnimi komedijanti: in smo prišli v pokrajino, ki je ni bolj žalostne na svetu; sam kamen in tiha samota ____ Sanjalo se mi je o tisti pokrajini in ko sem se vzdramila, so bila moja lica vsa solzna in hudo mi je bilo pri srcu. Poleti je bilo, vroč je bil dan in soparen. Trudna sem bila in vsa bolna, ko sem stopila v kletko. Le malo ljudi je bilo zunaj ; par belih slamnikov se je svetilo, par potnih obrazov je strmelo vame. Tudi meni je bilo zelo vroče in pot je tekel po tisti stezi. ki so jo bile zjutraj zarezale solze. Stopila sem k črnemu klopčiču, ki je ležal tam len, topo drema- spominov!".... Kadar so se vili okoli mojega telesa vsi štirje kolobarji, nisem mogla nagniti glave; moj vrat je bil bil napet in razločila sem obraze gledalcev samo, če sem globoko1, in šilom povesila oči. Zato nisem videla, če se je premikal poslednji kolobar, ki se je vil na tleh okoli mojih nog; tisti večer pa se je nenadoma nekaj doteknilo noge in čutila sem čudno, spolzko hladno-čo skozi žamet šolna. Morda je minilo šele par trenotkov, ko je bila utrujenost že tako velika, da sem se tresla v životu. "Vzdigni roko, nekaj!" sem mislila; pa glejte, roka je visela kakor mrtva. Šele par trenotkov je morda minilo, takrat pa se mi je zdelo, da so minile že zdavnaj tiste ukazane minute. V prsih mi je bilo tesno, kakor da bi tiščal kamen nanje; tedaj se je zgenilo narahlo tudi na rami, na plečih se je zgenilo, krog bokov. Zazeblo me je, da so mi za šklepetali zobje; ni bila groza — čisto navaden mraz je bil, kakor da bi stala razgaljena v snegu, razgaljena, uklenjena. Močneje so se napeli kolobarji ob mojem telesu, od rame do meč in spreletelo me je čuvstvo, ki ni bilo nič drugega nego velika osuplost. "Kako? Mrtev je ležal zmerom, samo toliko je imel življenja, kolikor sem mu ga dala jaz — in glej, nenadoma ima življenje tudi sam, čisto svoje, mojemu tuje in morda celo neprijazno.. Kaj je v tistem življenju, kam gre? Kaj hoče od me ne?".... Tako sem se bila privadila tiste velike vrvi, da ni bila zame drugega nič nego vrv, in resnična je bila moja osuplost, ko je vrv nenadoma oživela. In takoj nato me je spreletelo še nekaj bolj smešnega kakor osuplost. "Pozabila sem. da je življenje v njem in tako sem ga žalila v svoji nevednosti bogvedi kolikokrat. Kamen sune človek v stran brez usmiljenja — glej, pa če bi bilo življenje v kamnu!____Morda sem ga žalila, ko sem ga razkazovala ljudem----In tako je rasla v njem huda misel: pride dan!"____ Kolobar se je ovijal zmerom tesneje, dihala sem težko in sunkoma, kakor da bi me tiščalo za vrat. "Zdaj je čas.... zdaj je čas da odvijem!' sem mislila, pa nisem genila roke. Nikogar nisem videla zunaj, slišala pa sem dobro, da je nekdo vzkriknil in da je zašumelo. Tisti krik je morda razsrdil pitona in o-vil se me je s toliko močjo, da me je za hi}), samo za tisti hip, spre-letela črna groza... . kakor da se me je bilo oklenilo osmero mrzlih jeklenih rok s sovražno, spolzko silo----črna groza me je sprele- tela, ne bila bi me pač tako v objemu sovražnih rok, zakaj stud je bil v grozi.... Samo za hip — nato pa se je vse nenadoma izpremenilo. Zazdelo se mi je, da ne stojim več, temuč da plavam višje, polagoma in prijetno.. Videla sem nekoč zeleno pokrajino s svetlobelo cerkvijo na liol mu in s solnčno vasico, ki je visela ob liolmu, kakor da je počivala tam jata golobov. Nedelja je bila. vse je bilo tiho. po poljski stezi, med zorečim žitom, je šel lep kmetski fant----Glejte, nenadoma sem ugledala tisto pokrajino, kakor da se razprostira blizu pred menoj in moje srce je bilo veselo----Nekoč pred davnodav- nim časom ko smo romali po deželi pol komedijanti, pol berači, sem sedela za vozom in sem jokala. Pa je prišel nenadoma gospod, pobožal me je po laseh kakor o-troka, in mi je podaril pomarančo. En sam hip, in kakor v megli sem videla njegov obraz, ker so bile objokane moje oči____ in glejte, zdaj sem ga ugledala bolj jasno pred seboj, kkor v tistem davno-davnem času. nisem genila nog in sem mu šla naproti, on pa se je smehljal in mi je ponujal svetlo pomarančo____Visoko v sinji luči je trepetalo nebo, solnee je sijalo žarko.... sariio še tisto žarko luč sem videla in zdelo se mi je. da sije vsa ta Velika noč meni na Čast.... - * Ko sem se vzdramila, sem ležala na postelji. Ležala sem še dva meseca ali tri in ko sem vstala, sem bila trudna. Še zmerom sem trudna, gospod____ Tako je pripovedovala; in ko je nehala, sem ji zapalil novo cigareto. Slovens ko katoliško B podp. društvo svete Barbare ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorpprirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik : JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Ta. I. podpredsednik: KAROL. ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St., Rock Springs. Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City. Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St.. Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: *!: Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St., JoUet, I1L NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik : JOHN TORINČ, Box 622, Forest City. Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh. Pa. III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kans. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kans. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Green- field, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11 Vi, Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135, Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." "Kako pa se je zgodilo?" sem vprašal. "Ko se me je bil najtesneje o-klenil in je bila moja duša že v grlu, so prišli in so ga razsekaii na mojem živem telesu.... Do poslednjega trenotka sem stala pokonci. samo s prsti sem se dotikala tal.... Ubogi Publikum"" "Kdo?" sem se začudil. "Publikum! Tistemu pitonu smo namreč rekli Publikum.... go spod ga je bil tako krstil.*' Gledala je v strop s svojimi o-troškimi očmi in je.mislila bogvedi kam; dim cigarete se je vil o-krog njene visoke frizure. Jaz pa sem izpil kmalu svoje žganje in sem premišljeval, kako je prišlo človeku na pamet, da je krstil črnega pitona s tako čudnim imenom. prameni, Zložil Zvonimir. Na višku hriba vekovečno Solnee, moj Bog, moj Krist, stoji blesteč, oči razprte in plamteče, na gorkem srcu venec krvaveč. izpod trepalk božanskih iskre žarne prše v dolino, v črno noč, črta je v mrak poteze svetle in slamne koče vžigajoč. Kako vzplamtijo sela v božjem ognju Ljubezni — Kakor solnca žar.... da vse obzorje širno svita, da višje, višje plameni požar. lil zdaj-zdaj na obličju Krista zazrka ogenj iz noči: — Lubezen vrača se k Izvoru, da v Njem se vnovič razgori.... In sikajo prameni božji tudi na hladni marmor radostnih palač, proseče lesketajo----a v bližini bližnji ječi sirot potrtih neutešni plač: "V iskrenih solzah nekoč smo zidali razkošni dom — berači — ha.... da zašopiri v njem baržun in svila in črna neusmiljenost srca. O Bog, prijatelj bednih, vir ljubezni — zakaj v palače ogenj tvoj blesti... zakaj ? Saj hladni marmor medlo le od-svita in pramene odbija v noč nazaj. — In vrhu hriba, Solnee zlato-bojno, naš Krist, zakaj v ljubezni pla-meniš ? Zakaj oči v to črno noč odpiraš? Zakaj razpenjaš roke ti na križ? — . — In vihra besna iz globin za-joče, kot plakala bi zemlja težki plač..,. Srce Ljubezni nove gorke žarke pošilja v dol do koč in do palač. — PEVSKA DRUŠTVA, PRIJATELJI SLOVENSKE NAR. PESMI: POZOR! Slovenci gojimo svojo pesem iz prepričanja, iz ljubezni do pesmi. Slovenska pevska društva v stari in novi domovini streme po popolnosti v predavanju umetne pesmi in to visoko stališče zavzema pri vseh tudi naša narodna pesem. In da moremo svoje narodno blago, v narodni pesmici, v kateri odkriva slovenski rod svoje čustvovanje, svojo dušo, o-hraniti in gojiti, je samoposebi umevno; z narodno pesmijo dokazujemo tujcu, da Slovenec, četudi maloštevilen in skromen, ve cediti melodije, ki so se v teku časa pojavile po poljih gorskih naših vasi. Izšel je drugi zvezek izbranih narodnih pesmi in prepričan sem, da ustrežem z izdajo tega zvezka vsem slovenskim pevcem in prijateljem domačega lepega petja. — Pesmarica obsega 32 narodnih pesmi, in sicer: 20 možkih, 7 mešanih in 5 ženskih zborov. Pesmi so sledeče: 1. Dekle, podaj mi glažek vode; 2. Delaj, delaj pu-šeljc; 3. Dve let' in pol sva se midva ljubila; 4. Fantje se zbirajo; 5. Fantje po polj' gredo; 6. Jaz pa za eno deklico vem; 7. Je pa davi slanca pala; 8. Kako bom ljubila; 9. Le nocoj še luna mila; 10. Na Gorenjskem je fletno; 11. Naš maček je ljubco imel; 12. Oj, deklica, povej mi to; 13. Odpiraj, dekle, kamrico; 14. Oj, kod bova vandrala; 15. Oh, žena me krega; 16. Pa bom šel ila planince; 17. Rože je na vrtu plela; 18. Se davno mrači; 19. Soča voda je šumela; 20. Vsi so prihajali. Za mešan zbor: 21. En hribček bom kupil; i22. Imenitna je zemlja in okraj; 23. Jagar mi jaga; 24. Laudon; 25. Slavec; 26. Tam, kjer teče bistra Zilja; 27. Večerna. Za ženski zbor: 28. Jaz pa vrtec bom kopala; 29. Kako bom ljubila; 30. Ko iptičica ta mala; 31. Ko sem jaz še mlada bila; 32. Lahko noč. j Evo vam torej 32 slovenskih ; narodnih biserov! Da si jo lahko vsakdo naroči, posamezni p^vci in pevke, društva, sem določil ceno eni pesmarici samo $1.50. Društvom pri večjem naročilu 25% popusta. — Pesmaric 1. zvezka imam le še par v zalogi in ako želi še kdo 1. zvezek, naj se z naročbo požuri; cena sedaj tudi $1.50. Naročilu je priložiti dotično svoto v gotovini, poštnem Money Orderu ali v znamkah. Vsako naročilo sc izvrši z obratno pošto. Razen tega je pri meni dobiti muzikalije kakršnekoli vrste, par-titure ali poedini glasovi katerekoli pesmi, solo, dvospevi, fin papir za kopiranje not, kemična črnila in instrumente za orkestre, citre, violine itd. Pišite! Ivan M. Adamič, pevovodja slov. pevskega društva " Slavec", 1336 Lincoln PI., Brooklyn, N. Y. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZD*. DRŽAVAH. GLAS NARODA, 11. AVffUSTA, 191». BF Jugislovanska B : H Katol. Jednota ■B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: < ' Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Vay or box 57, Brad- doek, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOTIT«! KOSTELIC, Box 5S3,Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN 1YEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN YOG RICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC. 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISIILAR, 30S—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: ZI o. France Bevk. I T Gledal je po obrazih, da bi zel,kot da ima nekaj reči, a ne more pohvalo in začudenje. Liea so se in ne zna____ j — Razumem! Strah je v nas! Davis, W. Va. ia okolica: Johi Bro- llcb. W. Va. te akoBa; Frank Vlaku, ki je bežal čez zasneženo, na visoko zasneženo planjavo, smo sedeli in deloma molčali. Tu-patam se je kateremu ukral vzdih ali ušel pogled skozi okno v gosto naletavajoeo množico snežink, nepregledno, tja do sive daljave se raztezajočo. Kot bi nosili vsi nekaj na sebi, česar ne smemo razodeti drug drugemu aH ne zna Imo povedati v tem človeškem, jecljajočem jeziku. I Ob oknu vojak-sanitejee, na 'drugi klopi je ležal vojak-infan terist. Poleg sanitejca stara ženica z žalostnimi očmi in rokami na {kolenih in jaz. Se par ženic, debela gospodična s topim pogledom I in ca.ino na kolenih. Poieg nje jvo.ii k z mladimi brčicami in še .nekaj drugih ljudi; med njimi žena iz Istre, ki se pelje z obiska o«l sina, :n rdečeličen vojak. Na postaji v ozki dolinici, kjer se komaj vidi kos neba, je vstopilo nekaj ljudi in zasedlo bega-jočih pogledov prostore. Neki mož plahega pogleda se je usedel ;k nogam ležečega vojaka. Ta je j skrčil noge k sebi in prestrašeno pogledal. Sanitejec je vstal in za-: mahnil z roko vojaku, naj se raz-t položi po klopi, onemu pa, naj se odstrani. Opravičil se je: — Er ist krank! — Pokazal je na ležečega. Mož s plahim pogledom se je počasi dvignil. Sosed, ki mu je sedel nasproti, je 'pa rekel: — Tudi ta je plačal! Vstane naj, kaj leži! — Bolan je! — sem pojasnil. Pogledali so nanj vsi, telo iz sosednjih prostorov so se obrnile glave nanj in ga motrile. Imel je [velike, neznane groze polne oči, ^^^ ki so me s prvim trenutkom za-DRTJ- | nimale, kot da mi imajo mnogo (povedati. Na visokem čelu trud--rt ....... „ . . , _ jnost in po lieih.V potezah krog Vse proteste, mcijative, predloge m sploh vse uradne ust in v bradi, prjgpj5eni na nein" ški način, bolest in vse skup pomešano s hlastnim nemirom. — Geisteskrank! — je pojasnil mu svetila. | - Oh, jej! - Ženica je vzdih- \n če bi ne bilo tega sramotnega nila m pogledala skozi okno. —j znamenja na ljudeh, bi bili brez Sneg, neprestano se nasipajoč.... moči____Stroj razdrobi roko, ki Ob straneh visoke bele stene. Ku- poseže vanj____ Če bi nam popi snega mimo oken. Tu tam so stavili malika na trg? A?____ stali v snegu kidajoči delavci j — zlo! in zrli za vlakom, celo ženske soj Zajokala je skoraj na glas in -bile vmes. Premrlih rok in obra- Grafton, Wis.: Jotm stampfsL Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. John Vodovnlk In Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Frank Seplch ia Heronim Svetlin. West Allis, Wis.: Frank Skok U Lonia Iiončarie. Bock Springs, Wyo,: A. Justin 24 VaL Stallch. Keaunerer. Wys.: Josip Moto!« zov in vendar se smehljajo in po- pozorni, zdravijajo, naslonjeni na lopate vpraša: I si zakrila oči. Ljudje so postali Vojak z rdečimi JOSEPH MERTEL, od društva Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Minn. sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Slovenec, štev. 114, Ely. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošilja t ve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna aH neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." in zaviti v plašče ali žakljevino. Snežinke so jim priinrznile na telo. j Pogledal sem ženico z dolgim — Kaj joče? — Nič ! Za sinom!.... Molk. Par pogledov radoved nosti in sočutja. Vojak je pripo-! pogledom in tisti trenutek me je 1 vedoval dalje. v\ obvladala blazna misel, da bi raz-j ženica je utihnila in si brisala j } ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH ŠTEV V NAZNANJE! stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče "I"1*3*0' .potipa! žil°- _ „ " • ' sal sapo in nocrledal na. mmlipn Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobceno. Uredništvo G. N. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J. Ely, Minnesota. Asesment št v. 205. Dne 1. avgusta 1915. POROČILO UMRLIII ČLANOV IN ČLANIC ZA AVGUST. Umrli brat John Juliant, eert. 167-19, rojen leta 1879, član r.mštva sv. Jožefa, štv. 2®, v Gilbert, Minn.; umrl dne 5. julija. — Zavarovan je bil za $1000.—. Pristopil k Jednoti dne 4. avgusta 1913 leta. Meseca julija je Jednota izplačala krajevnim društvam sledeče svote Za pogrebne stroške brata John Julant ........ $ 136.25 Za poškodbe, bolezen in odpravnine ............ 3,714.48 Skupaj $3,850.73 VAŽNO NAZNANILO. S tem asesmentom je zopet razpisana doklada po 25 centov na vsakega enakopravnega člana in članico, da se pokrije deficit v bolniškem skladu. llo pravilih Jednote se razpiše posebna doklada po 25 centov na vsakega enakopravnega člana in članico v mesecu juliju v korist za onemogle. Z ozirom na slabe delavske razmere in na deficit \ Jednotinem bolniškem skledu. se ni to doklada pobirala zadnji me see, temveč se je bila razpisana doklada kreditirala v bolniški sklad. V preteklem mesecu je bilo veliko manj podpore izplačano kakor kdaj poprej. Ako se bode v bodoče tako malo izplačevalo iz Jt-dnotine blagajne za poškodbe in bolezni, je upanje, da se bode posebna doklada v kratkem odstranila. Sieer to je veliko odvisno «»d krajevnih društev, oziroma njih uradnikov in bolniških nadzornikov, kako da nadzorujejo svoje bolnike. Jednotino poslovanje je v trm oziru veliko odvisno le od krajevnih uradnikov in bolniških nadzornikov. Toraj ti so prošeni. da se strogo držijo svoje dolžnosti. Ako se dokaže glavnem uradu, da je kateri takozvani bolnik »prejel podporo po krivem .je odgovoren za tak slučaj le društveni odbor, katerega ima Jednota pod poroštvom. Glavni urad upa. da do kaj takega ne pride. Na glavni seji glavnega odbora meseca julija se je sklenilo kakor sledi (prepis iz zapisnika) : — Z ozirom na to, da je pri prejšnjem poslovanju Jednote po-lay.ila izkušnja, da je v veliko slučajih pošiljatev smrtnine potom društev zelo nepraktična, posebno, kadar je veliko mladoletanih dedičev, se sklene, da se plačajo potom društev smrtnine samo za polnoletne dediče, kateri živijo tam, kjer je sedež društva. Za mladoletne dediče naj poskrbe društva, da se jim postavi varuhe. Ce se to ne zgodi v teku 90 dni, pošlje glavni urad vse take svote naravnost na blagajnika neizplačanih smrtnin. Za vse pogrebne stroške naj, do meje, katero določajo pravila Jednote, vsako društvo pošlje na glavni urad Jednote notarsko potrjene račune za pogrebne stroške, nakar dobijo nakaznice za izplačila. V zgoraj navedenem računu izplačanih svot je prvi slučaj po tej novi odredbi, toraj to pojasnilo bode tolmačilo, kako se je zgodilo, da se je izplačalo za eno smrtnino le svoto $136.25. Z bratskih pozdravom Vam udani: GEO. L. BROZICH, glavni tajnik. Zvišanje plače za časa vojne. Chicago, 111., 9. avgusta. — Delavci v napravah Aetna Chemical Co. in Aetna Eiplosive Co. v New Torku in Thebes. 111., v Aetna, Ind., v pittsburškcm okraju ter drugih delih dežele dobili danes desetodstotno zvišanje plače, katero se bo v petih mesecih zvišalo za nadaljnih 10 odstotkov, Ce d o tedaj še ne bo končana vojna v Evropi, bo due 1. junija 1916 uveljavljeno novo zvišanje za deset odstotkov. Obletnica slamnika. Prvi slamnik je djal na glavo nemški cesar Oton Veliki 1. 946, ko je šel s svojimi vojaki na vojno zoper francosko kraljico Ger-bergo. Od tistega časa je torej ravno 969 let, odkar so prišli slamniki v veljavo.,_____^^ sapo in pogledal na majhen toplomer, ki ga je imel v žepu. Ženica se je nagnila k meni z boječimi očmi, kot bi nekaj slutila: — Kaj je? — Blazen je. Sklenila je suhi, žilasti roki. Bolnik je rahlo zaprl oči. — Ali---- tam.... gori?.... — Da! Marsikateri____Jaz bi tudi!.... Kake sledove bo pustilo v marsikateri duši, za celo življenje: polblaznost, živčni napadi in drugo----Mnogo, npjveč jih bo moralno podivjanih. Redki so oni jekleni ljudje, ki bodo izšli nedotaknjeni. Mlada gospa mi je pripovedovala : — Moj mož plane iz spanja in tresoč se kriči: — Vidim ga, vidim! Joj! —: Jaz: — Koga vidi? — On: Njega, njega, obešen-ca! Kako me gleda, joj. kako me gleda z rdečimi, izgubljenimi očmi. kot strta miš! Ta zabuhel obraz! Viseče roke! Kaj si zakrivil, ko imaš komaj dvanajst let? Pusti me! Pa le, kako me gleda, kot' da me česa toži!.... — Ko se je predramil, ni hotel vedeti ničesar o tem. Sploh o ničemer. — Nič! Nič! Dosti! Pusti me tudi ti! Ne vem ničesar Bil sem, bil, bil do omotice, nezavedno in strašno.... Ne vem ničesar! — Tako je pravila mlada gospa. Hudo je vse to in zlo, kar se glasno govori, kar t>e šepeta in v sanjah blede, in vse tisto, kar se niti sanjati ne sme. za kar ne vemo imena in ne dobimo besed.... Nekateri so poslušali. Vojak z malimi brčicami je nategnil obraz v značilni izraz, s katerim vojak prezira civilista, in je rekel: — Vsakdo naj bi poskusil! Mož. ki je sedel poleg mene. je uprl v vojaka strče svoje sive oči in ni rekel ničesar. Vojak je čutil odgovor teh oči in je pogledal skozi okno. Rdečelični vojak, ki sedi zadaj, se vtakne v pogovor. — Hudo? Kaj je hudo? Mraz in lakota, mokrota, trda tla — to je zlo! Ono. kar pravite Vi, to ni nič! Kdor znori____ kaj bi mu dejal? Samo eden me je oplazil po rokavu in to me je ujezilo, da .... ne smem reči, kaj in ne koliko----Zdaj grem nazaj____Ranjen sem. a vrnem jim!____Zlato svetinjo si zaslužim! Vojak z rdečimi lici je pripovedoval na široko, pri tem so se mu grobe poteze krog ust le še bolj razširile---- Skoraj kričal je in bolnik je planil pokonci. — Ljudje so ga gledali, nevoščljivi mu za zlato svetinjo, in so ga hvalili. Drugi so molčali. — A? Kaj pravite? Da! Tak mora biti yojak! Tak!____— bral vsebino teh neštevilnili in oči. Bolnik se je hipoma dvignil različnih gub na njenem obrazu. strmel skozi šipe z groznim - • • [pogledom---- Sneg je prenehal. _ _ Splasila se je mojega Skozi 0blake je predrlo solnce in vprašanja. Potem se je obrnila sijalo rdečekrvavo. Sanitejec je do mene. Kakšne so bile njene 'pomiril vojaka, ki se je ulegel,'z oci!.... — Ah — bo moral tudi 0čmi vedno uprtimi v okno. moj Pavel?---- — Beseda se ji je tresla in pogled in roke. Jok je stopil na tenke, brezkrvne, drhteče ustne. — Tudi! — Ah!----— Jok se je utrgal,- kot se zlomi veja z drevesa. Drugi se niso zmenili za naju, ali zato, ker je jok priskuten, ali zato, ker so poslušali anekdoto, ki jo je pripovedoval vojak. — Saj ne bo! Saj ne bo! On ne bo mogel .... Poznam ga! Razjokal se bo nad vsem in ne bo.... Moj dobri Pavel! — Mora! — Ali ga nisem učila? Če premislim: mnogo sem ga učila! Ali nima dovolj globoko v svojem srcu?. . .. Učila sem ga, kar je v moji vesti in v katekizmu____in je verjel! — Sem ga učila napač CENIK KNJIG katere ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. TJ no? Mislim: ni slab! Bog ve, kako je.... Kadar je mir, bi bilo kaznivo. — A j! — Pogledal sem jo z nasmehom; ona pa je gledala name s pogledom, kot bi nečesa prosila, povedala misel, ki nima dna v svoji čudežni tajnosti in bolesti in teži na njene materinske prsi. — Vedno mislim na to. Noč in dan mi ne da miru!.... Rekla sem mu, naj moli! — Molim, — je dejal, — molim, kot moli razbojnik, preden napade. — Ko bi vedel človek, kaj bo tam, saj veste.... Zunaj je švigalo mimo oken zasneženo smrečje.... — Jaz nisem kriva! Jaz sem ga učila! Kdo bo odgovoren zanj v večnosti? Če---- Mi smo ljudje! Vsi zmotljivi____vsi____vsi! — Drug drugega tiramo, tiramo! Kam*. . . . Saj oni ne vedo, ne vedo! Njen glas je bil mil, tožeč, lomeč se, opravičujoč, njen pogled trepetanje, kot da vidi najdražje za las viseti nad prepadom brez-danjega, nerazumljivega. Kdo je kriv? Kdo nekriv? Vsa ta prerivajoča se množica strasti, tiranja, ki ju vanja čuvstev, slasti mesa in krvi — nekaznovana? Tirajoči tirani, prostovoljni — ti vsi — kam? — Težko mi je bilo. Dvom, ki je visel nad mano že prej, me je pritisnil---- Zaprite in zapečatite evangelije! Iztrgajte srca! — Mora! Mora nima odgovornosti! — sem rekeL — Da! Mora! Kaj so napravili prvi kristjani, ko so jim ukazali, naj molijo žival?____Kaj lakota, kuga, mraz, trpljenje! To ni zlo! Vse bi prestal in dostal! — A tam? Kdo je pogledal tja zadaj? .. Kdo je tam povprašal?.... In.... in če ne stori, kar mora, ampak, kar more? Ali ni razločka? Ali je v besedi vojna že vesoljno odpuščanje? Kdo je postavil meje, če ne Bog?____ To je zlo, zlo! Sklonjena je bila. Z rokami je zakrivala obraz. Solze so ji ka-pale na krilo. — Umirite se! — sem dejal. Potem sem dolgo iskal besed. — Čudno je !.. .. Ne smemo misliti in.. v Ah! Kaj je dobro in častno? Čudovito sta se spletla Kristus in Protikristus. da ne ločimo obrazov.... Pojmi so prevrženi. zmisel besede je drugačen____ Ne smemo imenovati! Vse eno veliko pritajeno govorjenje____ Še je v nas morda mnogo lepega____ pa ne znamo.... jecljamo____la- žemo---- molčimo____ Samo v materinskih sreih je še dobro in častno! Tudi Vaš Pavel se bo spomnil. In v tem spominu bo spoved in odpuščanje radi Vas. Kdor išče in hoče krvi____ ta! Da. ta! Na lastno vest. na lasten odgovor bi ne gromadil obtožb! ----Gorje mu, ki bo moral dajati odgovor!..., Vsi ti brezverni in brezumni!---- Pomirite se! Pavel si ne bo zaslužil zlate svetinje! — — In vendar____ in vendar? Ženica je gledala name, NASI ZASTOPNIKI, kateri bo pooblaščeni pobi rt ti naročnino ca "Glas K-^r-la" In knjige, kakor tudi za vse aruge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lind. Ark. in okolica: Mlcbae' Clrar. 8a» Francisco, CaL: Jakob LovSLr , Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Janwik. Pueblo, Celo.: Peter Culi«, J. If Rojtz. Frank Janesh In John Germ SaJida, Colo, in- okolica: Louis Go a t ell o (The Bank Saloon). Walsenborg. Colo.: Ant Saftlch lr Frank Blatnik. Clinton. led.: T^aratvert Boltkar. Indianapolis. Ind.: Alois Rodman Woodward, Ia. in okolico: Lukas Potlbregrar. Aurora. I1L: Jernej B. Verbis. AS* Aurora Ave. Oelesby, 111.: Math. HriberniS. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. Depue, III.: Dan. Badovinac. La Salle, 111.: Mat. Knmp. Joliet, 111.: Frank Laurlch. John Z* letel In Frank Bamblch. Mineral, Kans.: John Stain. Wankegan, I1L: Frank PetkovSek 1? Math. O grin. So. Chicago, HL: Frank Oerns Is Rudolf Požek. Springfield, 111.: Matija Barborlf Frontenae, Kaos. In okolica: Frani Kerne. Mnlbery. Kana. la •kciiea: Martli Cos. Calumet. MIrfe. in okolica: Pavi" Shalt« In M. F. Kobe. Detroit, Hiek la okolica: Joaopl GIasl& Maulstfque, Mich, la okolica: B Kotadan. So. Range, Ml eh. la okolica: v. u TJkovifl. MIm. : Josip Fturiaa. Chisbolm, Minn.: K. Zgonc, Jako* Pefrleh 1n Frank Žagar. Dulnth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan GouSf M. h. Kapsch, Jos. J. Peshel In Loui* M. PemSek. Eveleth, Min.: Jurij Eotae. Gilbert, Minn, in okolica: L Yowl nibbing, Minn.: Ivan PoaSe. Kitzville, Minn, in okolieo: Jof Adamich. Nashwank. Minn.: Geo. Manrla. Virginia, Minn.: Frank Hrovaticb St. Iiouia, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch 3409 N. 5th Ave. Brooklyn, N. Y.z Alojzij ČeSarek Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J MarinCiC. Chaa. Karllnger In Jakot Beanik. Barberton, O. hi okolica: Aloia Ba Uot Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio in okolica: John Kam is 1735 E. 33. St Yoangston, O.: Ant KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. In okolica: M. Kla rich. Bessemer, Pa.: Loots Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterSek. Bnrdine, Pa. ia okolica: John Kor Gosemaagh, Pa.: Ivan Pajk. Qaridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsbnrg, Pa.: John Koklich. Bronghton, Pa. in okolica: A. Dea •ur. Datragh, Pa.: Dragutiu Si a via. Dunlo, Pa. in okolieo: Josip Suhor Export, Pa. In okolica: John Prostor Forest City, Pa.: Karl Zalar In Fr Le bon. — PavolL Fa. J intern ValoatiaiU. Greensburg Pa. in okolica: Joseph Novak. Irwia, Pa. la okolica: Frank Deat flar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc. Madiama, Pa.: F. Gottlieher. Meadow Lands, Pa.: Georg Schulta Monessen, Pa: Math. KikeL Moon Baa, Pa. la okolica: Frank Maček. Pittsburgh, IV: Ignacij Podvanlk Igaas Magister, Z. JakSe la U. B. Ja koblqh. Unity Etta* Pa.: Joseph flkerlj. West Newts* Pa. la okolica: Josli Jovan. Wfflock. Pa.: Frank Scans la Joospl Fs terasi. Toele, Uteh: Anton FaiOfe MOLIT VENIKI: Duhovni boj —.60' Evangelijska zakladnica r—.50 Gospod usliši mojo molitev z pesebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat —.50 ■ Jezus in Marija Marija Varhinja .—.60 j Marija Kraljica —.601 Skrbi za dušo —.60' Vrtec nebeški -40i POUČNE KNJIGE: 1 Abecednik slovenski, vezan —.25 Ahnov nemško-angleški tol- mač, vezan —.50 i Na indijskih otokih Na krivih potih Na različnih potih Narodne pripovest in 3. zvezek po 1., 2. 0 j etiki Angleško-slovenski in slo-vensko-angleški slovar Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina Dobra kuharica, vezano Domači živinozdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Hitri raČunar, vezano Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano Občna zgodovina Pesmarica, na grobnice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Schimpffov nemško-sloven- ski slovar Schimpffov slovensko-nem- ški slovar Slovenski pravnik Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po Slovensko-angleška slovnica, vez. Spisovnik ljubavnih pisem Spretna kuharica, brošir. Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Žirovnik, narodne pesmi, 1., in 3. zvezek, vez., po —.40 —.30 —.40 —.40 —.70 $3.00 —.50 —.50 —.45 —.40 —.40 —.15 $1.20 $4.00 $1.00 —.50 $1.00 —.20 —.25 $1.20 $1.20 $2.00 $1.20 —.G0 $1.00 —.40 —.SO —.40 —.50 —.50 —.50 r—.30 —.20 —.35 —.30 —.20 —.20 —.20 —.15 —.20 —.20 :-.15 r—.80 —.30 —.25 —.20 —.20 —.25 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk —.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Visu —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj s prirodo —.15 Božični darovi —.15 Burska vojska —.25 Cerkvica na skali —.15 Cesar Jožef H. —.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke —.20 Don Kižot —,20 Dobrota in hvaležnost —.60 Evstahija dobra hči —.20 Fabiola —.35 George Stephenson, oče že- leznic —.20 Grizelda Grof Radecky —.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hlapec Jernej —.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 Ilustrovani vodnik po Go- renjskem —.20 Izlet v Carigrad —.20 Ivan Resnicoljub —.20 Izanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet —.20 Jama nad Dobrušo —.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb —.20 Križana umilejnost —.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Lažnjivi Kljukee —.20 Leban, 100 beril —.20 Maksimilijan I. —.20 Marija, hči polkova —.eo Mati, soeijalen roman $1.00 Malomestne tradicije —.25 Miklova Zala —.35 Mirko Poštenjakovič —.20 Na divjem zapadu, vez. —.60 Prihajač Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogi Prst božji Randevouz Revolucija na Portugalskem —.20 Senila —.15 Simon Gregorčiča poezije —.45 Stanley v Afriki —.20 Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč :—.20 Srečolovec —.20 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec —.20 Sanjska knjiga, velika —.30 Štiri povesti :—.20 Tegetthof —.25 Turki pred Dunajem —.30 Vojan na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez. —.30 Življenjepis Simon Gregorčiča —.50 Življenja trnjeva pot —.50 Znamenje štirih —.30 Za kruhom —.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75 SPILMANOVE POVESTI: 1. z v. Ljubite svoje sovražnike —.20 2. zv. Maron, krščanski deček ;—.25 4. z v. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 8. zv. Tri indijanske povesti —.30 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin —.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.30 12. zv. Boj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.30 15. zv. Angelj sužnjev —.30 16. zv. Zlatokopi —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev 19. zv. Mlada mornarja —.30 —.30 - . J TALIJA. Zbirka gledaliških iger: Brat sokol —.25 Cigani —.40 Dobro došli —.20 Pri puščavniku —.20 Putifarka —.20 Raztresenca —.30 Starinariea —.20 Zupanova Mieka —.30 Idealna Tašča • —.20 RAZGLEDNICE: Newyorske,' s cvetlicami, humoristične, božične, no- voletne in velikonočne, komad po —.03 ducat po —.25 Z slikami mesta New Yorka po —.25 Album mesta New Yorka krasnimi slikami, mali —.35 veliki —.75 ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, mali —.15 Združenih držav, mali —.15 veliki —.25 Balkanskih držav —.15 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.50 Zemljevidi: New York, Co- lorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsyl- vania, Minnesota, "Wis- consin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po —.25 OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakasnici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah že vračunana, _■. — ^ GLAS NARODA. 11. AVGUSTA', 1915. ^pnpmii * J®"" IZVRŠEVALNI ODBOR: Frank Sakser. predsednik. 82 Cortlandt St., New York, N. T. Edward Kalish, tajnik, 0119 St. Clair Ave., Cleveland, Oliio. Rudolf Trošt, tajuik, 303 W. Central Tark, New York, N. Y. John .lager, blagajnik, 5211 TJpton Ave. So., Minneapolis, Minn. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. V ruskem ujetništvu. Fran Vrli umr se je oglasil po daljši dobi svoji materi Frančiški, ki biva v Topolju, pošta Selce na Gorenjskem. Piše: ...Ujet sem bil 21. decembra. Sedaj sem na Ruskem v sredini Azije. Tukaj je prav južno podnebje. Z Marineevim iz liesniee sva skupaj. Godi se mi še dosti dobro, jesti imam tudi že . . — Martin Šifler se je oglasil i/, vojnega ujetništva gospiei X. Piše; Naznanjam Ti, da sem živ, zdrav in ujet. Upanje je, da m- še vidiva. Bili smo tri tedne v vagonih, vožnje ni bilo ne konca ne kraja. Lahko si niisluš, da moram biti daleč. Vse najboljše k Tvojemu godu! Prisrčen pozdrav tebi in s t arise m. — Rok Kunovar je sporočil svoji materi Uršuli v Dravijak št. 42, pošta Šent Vid nad Ljubljano, da je še med živimi. Piše: ...Naznanjam Vam, da sem prišel v vojno ujetništvo v ltusiju Delam v sladkorni tvornimi. Denarja mi ni treba pošiljati. ker ga ne potrebujem. V O-bojanu v kurski guberniji v ev ljube domačije. Silno bridka je bila tisti ura, ko sem zapustila svoj "pension" v Dubrovniku. 16 ljudi je solznih oči gledalo za menoj, ko sem hitela v Gruš, da vlo-vim še zadnji vlak, ki popelje rodbine državnih uradnikov in oficirske gospe. Pod mojo streho so namreč prebivali ubožni ljudje iz daljne Budve. Že 11 mesecev je. kar sem jih na cesti ogovorila, kam da gredo, in so me siromaki prosili podstrešja. Ker ni bilo sezone, sem jim dala kotiček v stanovanju. Sedaj, ko sem morala odpotovati, je bilo to zanje šg huje, kakor zame, ki sem se tako težko ločila od ljubega Dubrovnika. Pridem v Bosno, pridem v Sarajevo in zagledam na oknu drugega vlaka drago prijateljico, soprogo arhitekta. Hjtro sva stopili druga k drugi in moje prvo vprašanje je bilo: Vi tukaj — kaj niste v Brnu na Moravskem? — Ah, mila gospa Strakova, je rekla prijateljica in se bridko razjokala. Vozila sem se s svojim možem na Iadiji "Baron Gautsch'7 in padla v morje — držala sem se r..pski Rusiji, dne 13. junija. _:«tiri ure za lase mrtvih — in obo-Martin Jamar je sporočil svoji j1|1,a Potern.> dobi,a tuberkulozo in ženi Mariji v Gradišču pri Tržiču flaj PotuJl'ni spet domov v Du-na Dolenjskem, da je bil v Gali-ibroviuk* et I>a ni" t. bi in otrocih. Prosite Boga, da kjer 1,1 bll° Prostora' da bl bl1 bi bil Zdrav in bi srečno prišel clovek «Iavo naslonil- V Slavoniji d in o v. Sprejmite vsi skupaj src- smV » unu!l na Poljski straž-ne p i;/, d rave. Z Bogom r _ lz Ta- mci in Potem ^prej... Kaj bo bkenta v Turkestanu se je oglasili? uami? Ml 2 jll-a> s solnčnega, Josip Drašler. Njegovi stariši, bi- lepega JU"a< so jesen ko,m,j Pre" v a joči v Borovnici, so bili mnogo mesecev v silnih skrbeh in žalosti, ker niso dobili od svojega sina nobenega sporočila, da je med živimi. Zato so bili pri Drašlerjevih dne 11. julija tembolj veseli, ko jim je prinesel pismonoša pismo, ki jim ga je pisal sam Jože. Vsa žalost je pozabljena, novo veselje je zavladalo v Drašlerjevi družini, saj se bodo še videli, ko bo na svetu zlati mir. — Josip Simončič se je oglasil tudi iz. Taškenta, kjer je ž. njim vred več slovenskih mož in fantov. Piše ženi v Mladici pri Semiču, da je v daljni ruski deželi, odkoder jim pošilja sto in sto pozdravov. — Po več mesecih mučnega molka se je oglasil Fran JI ladnik svoji žalostni ženi Mariji, ki biva v Brusovšah pri Idriji. Novembra meseca ji je pisal poslednje pismo s severnih boljuih poljan, potem pa ni bilo ne sluha ne duha po njem. Ko je pa žena sedaj prejela od svojega soproga pismo, tla je še med živimi, je bila na mah nepopisno srečna in vesela. Kakor je bila težka ločitev, tako bo vesela vrnitev, ko bo vojne konec. — Josip Hribar se je oglasil svojcem v Zagorju ob Savi iz Krasnojarska, ki leži na sibirski železnici. Proti jugu gleda visoke gore, ki tvorijo mogočno mejo ine.l Rusijo in Kitajsko. — Fran Bizjak se je oglasil iz Samarkan-:i apetita, kisloba v želodcu, povračanje lnane, bl.iuvsinje, žolčno ribanje, nečist jezik, sniranja. slabe sanje, slabost in nagla razburjenost, nervoznosfc in razdraženost, onemoglost ob jutrih, črni kolobarji poi moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki se nameravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se vaše teškoče obvladale, čitajte to knjižico, kažipot k zdravju, iu okoristite se z njo. Pošlfife fa kupon še danes. DR. J. RUSSELL PRICE CO.. S 1000. 208 N. Sth Ave.. Chlcatfu. III. Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnice prosto. KOROŠKO. Padel je na bojišču Pavel Go ričnik, posestnik iz Smarjete pri Kotmari vasi. Zapušča tri brate. PRIMORSKO. V ruskem ujetništvu. Fran Pir-jevee se je pojavil iz Taškenta v vročem Turkestanu in^pošilja prisrčne pozdrave svojcem v Prose-ku pri Trstu. V italijanskem ujetništvu. List "Avanti"' javlja: Več italijan-skili in avstrijskih duhovnikov iz zasedenih okrajev so ostro vklenjene odpeljali v zapore v Vero-110, Vicenco in Videm (Udine). Begunci. Goriška zdravnika dr. Rojič in dr. Thoma sta se naselila za čas vojne na Bledu, kjer sprejemata — ker sta domača dva zdravnika vpoklicana k vojakom — tudi bolnike. Prvi stanuje v vili Klarman. drugi v vili Olivot-ti. Na Bledu je letos vse polno stanovanj zelo poceni na razpolaganje. — Josipina Fon iz Bovca, Marija Leban in J. Marinič bivajo med begnnei v Kilb na Spodnjem Avstrijskem. — Nekaj naših beguncev iz Goriške se nahaja tudi v Spingesu pri Miihlbaehu v | Puste rak i dolini na Tirolskem. Za-pogleni so tam, pri delu na fioliu. Čitateljem in naročnikom naznanjamo, da nam je pošla zaloga Slovensko - Amerikanskega Koledarja za leto 1915. Namesto Koledarja, dobi vsak nov naročnik eno izmed letošnjih Mohorjevih knjig. Uredništvo Glas Naroda. NAZNANILO. ~ Tem potom se javlja vsem članom društva sv. Andreja št. 84 J. S. K. J. v Trinidad, Colo,, da naj vsa pisma in denarne pošiljatve, tičoče se društva, pošiljajo na naslov: Martin Orekar, 225 West M" St., Trinidad, Colo., ker sedanji tajnik Frank Bajt odpotuje. M. Orekar. (10-12—8) NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bo de obiskal naš zastopnik 6 Stev. in ulica ali Box No. Mesto..............................Država Največ denarja iz Amerike se nalaga v MESTNI v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko. Denarni promet koncem leta 1914 je znašal nad - 740 milijOnOV krOH. Hranilnih vlog nad Rezervnega zaklada nad 44*5 milijonov kron. 1,330.000 kron. Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 41 O o Mr. ££ANK MEH kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in iz dajati pravoveljaviia potrdila. Ko j&kom ga toplo priporočamo. _ Ppravnižtvo 'Glii Naroda'. brez odbitka. Ne vzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico. Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., NEW YORK. S104 St. Clair Ave, N. E. CLEVELAND, 0. TP 1 GLAS NARODA, 11. AVGUSTA, 1915. —-i' Manon Lescaut in Spisal: ABBE PREVOST. _ S Za Glas Naroda p r e v e 1: G. P. 3 (Nadaljevanje) Potem ko som večerjal z večjo slastjo kot kedaj poprej, sem {C<> odstranil da izvedem svoje načrte. Stvar sem izvedel tem lažje, kt-r s.-ni imel svoje že pripravljeno, ker sem nameraval drugri dan potovati k očtu. Spravil sem torej vstran svoj koveeg ter naročil j,osliii v«,z za pet uro zjutraj, ker so bila po mojem mnenju v tem (m mrtltna vrata ž«' odprt«. Naletel sem pa na nepričakovano oviri, ki je popolnoma onemogočila moj namen, Tiberge, dasiravno le za tri leta starejši oo izdal, če mu ne dam svoje častne besede, da bom postopal bolj pametno in pošteno. Skoro obupan sem bil. da sem se razodel na nepravem mestu. C a rov na sila ljubezni pa je mojega duha v tako kratkem času že tako-razbistrilu, da sem se pravočasno domislil, da nisem prijatelju t»poroeil ure odpotovalija. Takoj sem sklenil, da uporabim zvijačo. Smatral sem te dosedaj za svojega prijatelja, Tiberge, — si-m mu rekel. — S svojim razkritjem sem te hotel izpostaviti skušnji. Res j«*: jaz ljubim in se v tem ne varam. Kar se pa tiče bega, ie to stvar, katere se ne sme lahkomiselno započeti. Pridi po mene zjutraj ob deveti uri in seznanil te bom z ljubico. Potem se boš sam prepričal, če je vredna, da storim radi nje tak korak. S tisoči zagotovili prijateljstva me je nato zapustil. Noe sem uporabil za ureditev svojih zadev in ko sem prišei na vse zgodaj zjutraj v gostilno, kjer je stanovala Manon, sem jo liašel že pripravljeno. Sedela je ob oknu. obrnjenem na cesto, da me spusti sama noter, kakor hitro bi me videla prihajati. Odstranita sva se brez vsakega ropota. Ona ni imela nobene prtljage kot nekaj kosov obleke, katero sem vzel jaz v varstvo. — Voz je bil pripravljen i ti kmalu je bilo mesto za nama. Pozneje bom povedal, kaj je storil Tiberge. ko je izvedel, kako resrani.no sem ga varal. Njegovo prijateljstvo pa se kljub temu ni ohladilo. Videli boste, kako daleč je šel v svojih prizadevanjih in kako britke solze sem moral točiti on misli na plačilo, katero je dobil za vse to! Tako zelo smo pospešili potovanje, da smo dospeli do Saint .Denis š. predno je napočila noč. Ker sem jahal poleg voza, sem imel le takrat, kadar se j<» izmenjavalo konje, priliko govoriti z lijo. Ko pa sva videla, da je Pariz tako blizu, da se ni treba bati liohene stvari, sva si vzela čas ter obedovala, ker nisva že iz Ami-i'tis jedla nobene stvari. Dasiravno sem bil strašno zaljubljen v J»lanon me je vendar znala prepričati, da je tudi ona vame. Bila t v a tako nestrpna v izkazovanju ljubezni, da nisva čakala, da bi bila sain«. Gostilničar ji in postiljoni so naju začudeno jrledali ter so gotovo razmišljali o tem. kako moreta biti dva tako mlada člo->eka tako neznansko zaljubljena. Na svoje načrte glede poroke sva pozabila že v Saint Denis. Osleparila sva Cerkev za njeno pravico ter postala zakonska, ne da bi nadalje razmišljala o celi stvari. Vspričo svojega stalnega in tieizpremenljivega temperamenta bi lahko ostal srečen celo svoje življenje, če bi mi Manon ostala zvesta. Cim bolj sem jo spoznaval, |em več ljubezni vrednih lastnosti sem našel na njej. Kako strašno pa je vse to izpremenilo! Kar dela danes mojo obupnost, Di lahko tvorilo mojo srečo. Ista stalnost, ki mi je obetala najsladkejšo usodo, največji užitek ljubezni, me dela sedaj za najbolj nesrečnega Človeka pod božjim solncem! V Parizu sva vzela neko meblirano stanovanje. Nahajalo se je v uliei V.... in na mojo veliko nesrečo poleg hiše znanega generalnega zakupnika, gospoda pl. H. Potekli so trije tedni in v tem ča-fcii sem bil tako prepojen s strastjo, da sem malo mislil na svojo družino in na bolečine, katere je morala povzročati moja odsotnost •ubogemu, plemenitemu očetu. Ker pa moje ravnanje ni nastalo vsled zanikrnosti ter se je tudi Manon obnašala zelo spodobno, me je napotil mir. v katerem sva živela, do tega, da sem se pričel spominjati svojih dolžnosti. Sklenil strni, da se spravim po možnosti s svojim očetom. — £Ioja ljubica je bila tako ljubeznjiva, da nisem prav nič dvomil, da mu bo ugajala, če najdem sredstva, potom katerih bi ga seznanil z njenimi prednostmi. Z eno besedo, mislil sem. da bom dobil & NAJBOLJŠA ® ® ® SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y, Cena v platno vezani $1.00. Rojaki t Cleveland, 0. dobe isto v podružnici fr. Sitar, 1604 St Oair krt., N. L Najmodernejša. - TISKARNA "GLAS NARODA" iirrftaje vsakovrstne tiskovin« po nizkih Mi •km*. Inriifc prwodt v UnfJ«ko m dreitresa pravila. Vsa naročila poilJH« jug Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N- Y. Cenjenim naročnikom v Mon-tani, .Wyoming in Utah sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, 11=2 Mr. OTO PEZDIK, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda". Prosti nasvet in informacije priseljencem. "Tki Bar earn ol Imdnstrifr u4 bunigratiom" u državo New York varuje i* pomaga pri»elj«m-sem, ki so bili oaleparjemi, oropani ali ■ katerimi se je slabo ravnalo. Brezplačno a« daje aasvete pri •eljeacem, kateri io bili oelepar-jemi od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov lm posestnikov go-rtilm. Daje se iaformaeije v matarali-sasijskih aadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti sa državljanske listin«. Sorodniki naj bi se sestali s pri-»eljemei na Ellis Island« ali pri iarge Office. DfiŽAVNI DBLAVRI DEPARTMENT (State Department of La5oa0) BUREAU OF INDUSTRIE! AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Torku s M East 29th St., odprt vsaki daa od 9. ve sjutraj do i. popoldni in 7 nredo sveče? od 8. do lt, wart, POZOR ROJAKI! Najbolj n- • peč no mililo za* Ženske in moško lase, kakor tudi zm moške brke in brado. Ako Be rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, gosti in dolgi laaje. kakor tudi moškim krasne brke in brada in nebo-do odpadali in ne osiveli. Revmatizem. kostibol ali trganje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim. rane. opekline, bule. ture. kraste in grinte. potne noge, kurje oči. bradovice, ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila bres uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pilit« takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHClO. Utl m. Htfe Sfc, Cleveland, OUe. ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NAJIODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DB&ATAH. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil. Obsega 1 1 raznih zemljevidov. mm EOtih straneh in vsaka stran je 10} pri 13} palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas občega devet raznih zemljevidov i mm 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov. Vil semljevidi so narejeni v raznih barvah, da'se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg: površine, katero zavzemajo posameins države. Pošljite 25c. ali pa 16c. v znamkah In natančen naslov la mi vam takoj odpošljemo zazeljeni atlas. Pri vačjm edjemo damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (lZREŽlTE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako se ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali ved rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO, Frani am Dept. 490 Broome St., New York. N. I. (Ta ponudba ugasne 3L decembra 1915.) Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost Je pri 28 palcih. Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani jZjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. _ Naročila in denar; pošljite na G Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. m Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem Času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino, 100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Oair Ave., Cleveland, Ohio. t i