Leto XXVII.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za ‘/s leta 50 lir, za '/• leta 25 lir, mesečno 9 lir Te
TRGOVSKI UST
Plača in toži se v Ljubljani,
Številka 38.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava; Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47.61. Rokopisov ne vračamo. —
** letn°60 “ Časopis za trgovino. Industrijo, obrt In denarništvo “pn
nici v Ljubljani št. 11.953.
Izhaja rn”k„rk
Liubliana, torek 9. maia 1944
imm
Dvojne mezde za 1. maj 1944
> Pokrajinska zveza delodajalcev sporoča:
Pristojni organi Vrhovnega komisarja na operacijskem področju »Jadransko Primorje«, v Trstu so glede izvedbe naredbe Vrhovnega komisarja z dne ‘28. aprila 1944. o izplačilu dvojne mezde delavcem za li. maj 1944. izjavili, da navedena naredba velja tudi za Ljub ljansko i>okrajino.
Istočasno je bilo pojasnjeno, da velja naredba samo za delavce in ne za nameščence.
Zvišanje mezd za stroke brez kolektivnih pogodb
Pokrajinska zveza delodajalcev sporoča:
Pristojni organi Vrhovnega komisarja na operacijskem področju Jadransko Primorje« (Urad za delo) v Trstu so sporazumni s povišanjem mezd v smislu člena 1. točka 1. dodatka z dne 29. marca 1944, za delavce, ki so zaposleni v strokah in podjetjih, kjer delovni pogoji niso urejeni s kolektivnimi pogodbami, in zalo delodajalci lahko izplačajo v navedenem členu predvidena zvišanja mezd.
Prizadeta podjetja sindikatov gostinskih podjetij, slaščičarjev, pekov, mesarjev in trgovcev s luiri-vom bodo prejela besedilo mezdnega sporazuma z dne 29. marca ki je bilo objavljeno v »Trgovskem listu« št. ‘29. z dne 7. aprila 1944.
Popis vseh trošarinskih predmetov
Z ozirom na naredbo z dne ‘2(5. aprila 1944 o spremembah in dopolnitvah davčnih zakonskih predpisov in izvršilne naredbe k tej naredbi, objavljeni v Služb, listu kos 3*2/44 ter v »Trgovskem Listu z dne 5. maja 1944, se morajo zaloge vseh trošarinskih predmetov prijaviti p« stanju z dne 3. maja finančni kontroli radi odmere in plačila zvišane državne ter posebne iu skupne banovinske trošarine.
Prijave se morajo izvršiti takoj v treh izvodih in je plačilo izvršiti do 18. maja 1944.
Dolžnost prijave se tiče sledečih trgovcev: , trgovcev s steklom (za luksuzno, lino in navadno), trgovcev s čevlji za uvožena tvoraiška obuvala, trgovcev s konfekcijo za tvorni-ske obleke in suknje, t rgo vce v-drogeristo v, trgovoev-špeceristov, trgovcev s papirjem, trgovcev z žarnicami.
Združenje je vsem obveznikom že raz]x>slalo tozadevne okrožnice s točnimi seznami prejšnje in nove trošarine ter z navedbo razlike, ki se bo morala doplačati. Vsi prizadeti, ki teh okrožnic ne bi prejeli, naj se takoj javijo v tajništvu Združenja radi pojasnil.
Vse ostale določbe; naredbe so razvidne iz besedila naredbe ter izvršilne naredbe same.
Za trgovce z vinom in gostinska podjetja dajeta pojasnila njih sindikata.
Združenje trgovcev v Ljubljani.
Zvišanje papirnih cen na Slovaškem
V slovaških gospodarskih krogih se govori o potrebi zvišanja cen za papir. Ugotovilo se je, da se morajo cene papirja na doma-
Nastanek evropske celinske
skupnosti
Pod naslovom »Pot brez dogmo izvrševati svoje obsežne naloge.
je objavil v zadnjem »Reichu« dr. Martin Brockmeyer članek, iz ka terega posnemamo:
Dočim skušata Anglija in Ame rika poda tj s povojnimi načrti sliko bodoče' ureditve svetovnega gospodarstva, izpopolnjujejo narodi evropske celine svoja narodna gospodarstva v vseli važnih panogah na podlagi organično zraslega sodelovanja.
Agrarna delitev dela
Blokada sovražnika se je danes razširila ne samo na Nemčijo, temveč tudi na vse celinske evropske države. Zlasti je postavila kmetijstvo evropske celine pred novi naloge. Treba je bilo nadomestiti izpadek čezmorskih proizvodov iu kmetijsko proizvodnjo tako povečali, da bo zagotovljena zadostna oskrba celinske Evrope.
Ob izbruhu vojne so morale mnoge dežele spremeniti svojo kmetijsko proizvodnjo, ki je bila odvisna tudi od uvoza kmetijskih proizvodov iz čezmorskih dežel, da so mogle same prehraniti svoje prebivalstvo. V ta namen se jv morala povečati površina obdelane zemlje, zlasti pa se je morala povečati gojitev okopavin, da se zmanjšala odvisnost od uvoza krmil. Druge države, kakor jugovzhodne, ki so izrazite agrarne dežele, so ukrenile vse potrebno, da so povečale svojo agrarno proizvodnjo. Ta prizadevanja je zlasti podpirala Nemčija z dobavljanjem kmetijskega orodja in kmetijskih strojev v zelo velikem obsegu. Poleg tega so se sklenili dolgoročni meddržavni dogovori, s katerimi naj bi se pospešil kmetijski razvoj teh dežel. S sodelovanjem Nemčije se je tako dosegla večja kmetijska proizvodnja, ki tvori podlago za evropsko prehrano.
Medevropska industrija
Strukturne razlike evropskega gospodarstva med industrijsko koncentracijo zapada in agrarnim gospodarstvom zlasti Jugovzhoda zahtevajo skrajno napetost vseh sil, da se doseže ravnovesje med industrijsko in agrarno proizvodnjo. še nerazvite pokrajine je treba industrijsko dvigniti, da se morejo še neizkoriščeni naravni zakladi uporabiti za evropsko celino.
Od mnogih medevropskih industrijskih dogovorov je treba zlasti omeniti dogovore glede steklarske industrije. Ti dogovori urejajo vprašanja odjema, cen in zunanjih trg°v ter tvorijo tako važen donesek k ureditvi evropskih gos]K>-darskih odnošajev. Poleg tega pospešujejo industrijska pogajanja ene dežele z drugo prepletenost evropskega gospodarstva. Meddržavni industrijski razgovori so zavzeli že določeno obliko v podobi industrijskih odborov, da morejo
čem trgu zvišati za 25 odstotkov, če se hoče doseči 6odstotui čisti dobiček. Naglaša se tudi potreba, da papirnice znižajo svoje režijske stroške in da ne zahtevajo višjih dobičkov za. izvoženi papir, kakor jih dosezajo na domačem trgu. Tako dobljena sredstva naj bi se porabila za javne namene. Domače cene za rotacijski papir ostanejo neizpremenjene, kakor se poroča od informirane strani.
Te ozke industrijske zveze so istočasno pospeševale tudi prizadevanja glede določevanja novih norm. Dočim je bil prej nacionalni interes v ospredju, se skuša sedaj ustvariti za vso Evropo veljavne norme, ki naj koristijo vsem evropskim industrijam.
Novo etapo v evropskem gozdnem in lesnem gospodarstvu pomeni ustanovitev dansko-nemško-finsko-švedske komisije glede skupnega določevanja lesnega kritja v Severnem in Vzliodno-morskem prostoru. Namen tega dogovora je urejena izmenjava lesnih presežkov, da se enakomerno dobavlja blago lesno-uvoznim državam. Tudi z jugovzhodnimi deželami je bila dosežena z meddržavnimi dogovori izravnava medsebojnih interesov.
Evropsko sodelovanje ni možno brez smiselne prometne politike. Meddržavna izmenjava blaga zahteva od prometnih sredstev in prometnih naprav vseh držav zelo velike napore, ki se morejo zmagati samo z ustreznimi organizacijskimi ukrepi, Na zapadu Evrope, na vzhodu in jugovzhodu so začeli s poenotevanjem cestnega omrežja. Kot potrebno dopolnilo se je začelo tudi z regulacijo rek. Načelo evropske prometne politike je zato načrtno urejevanje vseli prometnih sredstev in onemogočenje konkurence med železnicami, avtomobili, rečno in morsko plovbo.
Cena in delo
Posebno očitnp je gospodarsko sodelovanje evropske celine v trgovinski politiki. Ze dolgo pred vojno je nemška trgovinska politika z vodenjem zunanje trgovine in kontrolo plačilne bilance omogočila, da je postal velik del evropske kontinentalne blagovne izmenjave neodvisen od konjunkturnih kolebanj. Sčasoma pa so se tudi posamezne dežele prilagodile medsebojnim gospodarskim potrebam, kar je privedlo do vedno bolj intenzivne gospodarske prepletenosti. Predvsem je to bilo v korist jugovzhodnim državam, ki so mogle v večjem obsegu za dobre in trdne cene svoje blago prodajati v Nemčijo ter so s tem dosegle močno oživljanje svojih gospodarskih sil.
Sedanja vojna tega razvoja ni pretrgata, temveč ga še okrepila.
Z vsemi evropskimi državami je
mogla Nemčija skleniti dogovore glede blagovnega in plačilnega prometa ter je z njimi prilagodila veljavne trgovinske pogodbe vojnim potrebam. Poleg tega pa je Nemčija z vrsto dežel, kakor n. pr. z Romunijo, sklenila dolgoročne načrtne dogovore, ki se nanašajo na blagovno proizvodnjo, na ustanovitev industrij ter povečanje kmetijske proizvodnje. *
Naloge evropske trgovinske politike pa se ne omejujejo samo na vprašanja blagovne izmenjave. Bi. stvena vloga pripada tudi vpraša nju cen, ki je postalo temeljno vprašanje medevropske zunanje trgovine. Kajti dobro delujoč bla govni promet med posameznimi narodnimi gospodarstvi je niogo samo tedaj, če se doseže organična izravnava med gospodarskimi interesi držav. Sprememba izvoznih cen povzroča vedno tudi spremeni ')o uvoznih cen. Stremljenje evropske trgovinske politike mora zato biti doseči stabilne cene evropski blagovni izmenjavi.
Trgovinski promet v Evropi se razvija po kliringu. Med vojno je prišlo do obremenitve kliringa, ki sloni na mnogih razlogih. Nemčija izvaža sedaj v glavnem vojno-važno blago in investicijske pred mete, Poleg tega je dovolila Nem «ija celi vrsti držav za nabavo tega blaga dolgoročne kredite, dočim se to blago dobavlja tem državam kratkoročno. Naravno morajo zaradi tega nastati klirinška dobro-imetja, ki pa ob zapadlosti kreditov zopet izginejo. Upoštevati je nadalje tudi nakazila mezd inozemskih delavcev v njih domovino. K temu treba prišteti še neraz-merje cen in razne storitve, ki so posledica vojnih potreb. Iz vseh teh vzrokov so morala nastati klirinška dobroimetja nemških trgovinskih partnerjev, ki pa jih bo mogla Nemčija po vojni z dobavami gladko poravnati.
Gospodarsko sodelovanje narodov celinske Evrope ni nastalo šele zaradi od vojne povzročenih razmer. Že od nekdaj je bilo gospodarstvo našega kontinenta usmerjeno na evropske trge. Te na Evropo orientirane odnošaje je vojna v veliki meri poglobila in jih razširila na mnoge gospodarske panoge. Iz tega nastala gospodarska prepletenost je podlaga za nadaljnjo izgraditev in razmah posameznih narodnih gospodarstev in s tem tudi celotnega gospodarstva kontinentalne Evrope.
Preis - Cena L 0*80
lovnih dni v premogovnikih. Razdelitve premoga in koksa za podjetja in gospodinjstva so bile spet skrčene iu ves izvoz premoga v nevtralne države je bil ustavljen.
V Združenih državah Severne Amerike narašča pomanjkanje premoga, ker ni dovolj rudarjev. Proizvodnja premoga je bila na višku 1. 1929. Takrat so ga pridobili nad 000 milijonov ton, v premogovnikih pa je delalo okrog
654.000 rudarjev. Zdaj, ko je potrošnja dosti večja in ko so se mnogi premogovniki razširili, pa jo samo okrog 500.000 rudarjev. Baje bo v kratkem nameščenih
85.000 novih in z novimi, boljšimi tehničnimi napravami upajo letos proizvodnjo dvigniti na 700 milijonov ton, kar pa bo v primerjavi z letom 1929. težko doseženo.
V Španiji se produkcija premoga polagoma dviga; 1. 1942. je znašala 19.4, lani pa 10.8 milijona ton. Od tega pride na črni premog 8.15, na antracit 1.3, na rjavi premog pa 1.2 milijona ton. Tudi letos se bo proizvodnja premoga nekoliko povečala.
Na Danskem cenijo rezerve rjavega premoga na 25 milijonov ton. Letos so našli nekaj novih ležišč premoga, ni pa gotovo, če bo mogoče1 vsa ta ležišča izkoriščati že v doglednem času.
Tudi na Madžarskem nameravajo izkoristiti nekaj novih ležišč premoga in je vlada za to že napravila načrte ter določila potrebne prispevke.
V Turčiji je vodstvo državnih rudnikov razširilo obrat velikega premogovnika v Zonguldaku.
V Južni Afriki obratuje zdaj (i8 premogovnikov1, ki imajo okrog
40.000 rudarjev. Letna proizvodnja je okrog 22 milijonov ton, od tega pa prevzamejo železnice približno 25 °/o. Proizvodnja premoga jo ovirana zaradi nezadostnih tehničnih naprav in transportnih ovir.
V Kanadi je bila proizvodnja premoga lani okrog 18 milijonov,
1942. okrog 18.7 milijona, leta 19119. pa 13 milijonov ton. Ta proizvodnja zaostaja daleč za potrošnjo, ki je lani znašala 40 milijonov ton. Kanada dobiva premog iz USA.
Pregled proizvodnje in potrošnje premoga
Na vsem svetu so 1. 1938. izkopali 1191 milijonov ton črnega premoga in antracita. Po odstotkih je bil ta svetovni izkop razdeljen takole: Anglija 19.5, Nemčija 16, ostala Evropa 19.5, USA 29J5, Rusija 9.5, vsi ostali 6. Rjavega premoga so izkopali 265 milijonov ton in je od tega prišlo na Nemčijo 80.5, na Rusijo 7.3, na Madžarsko 3.1, na bivšo Jugoslavijo 2, na vse ostale pa 7.1 »/o. Rezultat tekme črni premog proti rjavemu je bil 82 :18.
Pri svetovni proizvodnji obeh vrst premoga med vojno ni bistvenih sprememb, važne pa so spre-
membe pri proizvodnji in potrošnji v posameznih državah. V svojem pregledu mednarodnega premogovnega trga navaja »Siidost-Echo«:
V Angliji so se posledice rudarskih stavk najbolj pokazale letos meseca marca. Od začetka vojne je bila ta mesec produkcija premoga najmanjša. Zaradi stavk se je produkcija na teden zmanjšala za 188.000 ton, zaradi transportnih ovir pa še za 45.000 ton. Po uradnih podatkih se je v zadnjih mesecih zaradi stavk produkcija zmanjšala za 1.5 milijona ton, zgubljenih pa je bilo 216.000 de-
Spremembe V angleškem rudarstvu
Po daljšem obotavljanju je deželna organizacija britanskih premogovnih lastnikov pristala na vladni načrt o gospodarstvu v rudnikih. Po tem načrtu naj bi se rudniki v posameznih okrajih združili v delovne skupine. Istočasno bi se v posameznih revirjih ustanovili državni rudniški inšpektorati, ki bodo mogli izdajati obvezne predpise glede dela v rudnikih. Lastninske pravice v rudnikih bi ostale nedotaknjene. Strokovne zveze zahtevajo totalno nacionalizacijo premogovnikov. Njih zahteva pa je menda le na papirju.
Olje in premog iz rastlin?
V American Chemical Society je govoril prof. Carnegiejevega zavoda dr. Beri o eksperimentih, da bi se pridobivali olje, gazolin in premog iz navadnih rastlin, a tudi iz sladkornega trsa. Dr. Beri je poudaril, da v bodoče po zaslugi novega postopka ne bi bilo več naroda, kateremu bi primanjkovalo olja ali oglja, samo če je zadosti zemlje, iz 'katere bi se mogli dobiti potrebni hidrati premoga.
Prijava trošarinskih predmetov
za zvišanje državne in banovinske trošarine
Na podlagi naredbe o spremembah in dopolnitvah davčnih zakonskih predpisov z dnei 26. aprila 1944 in izvršilnih določb k tej naredbi, objavljeni v Službenem listu kos 32/44, se morajo popisati zaloge vseh trošarinskih predmetov pri prodajalcih na debelo in na drobno.
Prijavo je treba sestaviti v treh izvodih in jo takoj predložiti finančni kontroli. Po pregledu predpiše finančna kontrola zvišano skupno banovinsko trošarino, ki jo j« plačati do 18. maja na položnico št. 10330 Pokrajinske uprave.
En izvod prijave vrne finančna kontrola prijavitelju v dokaz izpolnjene obveznosti.
Prijava mora biti sestavljena po stanju dne 3. maja 15)44.
Kdor zaloge ne prijavi ali pa netočno, se kaznuje zaradi tihotapstva.
Finančna direkcija sine na obrazloženo prošnjo prizadetih oseb dovoliti odplačevanje trošarine na ugotovljene zaloge v obrokih, vendar ne sme trajati tako odplačevanje več ko 6 mesecev. Za zneske do 1000 Lir se obroki ne dovoljujejo, za zneske do 10 tisoč lir se dovolijo trije zaporedni mesečni obroki, za višje zneske pa največ šest zaporednih mesečnih obrokov.
Redukcija olja po bolniških nakazilih
Prevod sporoča Sindikatu trgovcev s špecerijo:
Radi oviranega dovoza racioni-ranih živil, predvsem maščob, Vam im podstavi določil okrožnice 16/111 z dne 13. VI. 1942, priloga točka »h«, naročamo, da pri izdaji racioniranih živil za bolnike po bolniških nakazilih znižate začenši z mesecem majem količino maščob (olja) na največ 4 del mesečno, izvaemši za tuberkulozne in diabetike (sladkorno bolne), kjer naj količina olja ostane taka, kot je določena v zdravniškem |spriče-valu, toda največ 8 del.
V »Navodila za preskrbovalno službo« vpišite na strani 21, levo v višini točke 60 d) — »11—25/44.« *
Z ozirom na okrožnici 1259/44 priloženi izkaz trošarin, je pomoto: »sladkor, ki ne služi za hrano ljudem« in pod št. 2 »surov ali rafiniran sladkor, ki ne služi za hrano ljudem v kg«, nadomestiti s sledečim pravilnim besedilom: »ostali sladkor bodisi surov ali rafiniran, izvzemši tisti sirup, ki se ne da uporabiti za hrano ljudem za kg — od 100 kg.«
Občni zbori
Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani ima redno glavno skupščino dne 22. maja ob 16. uri v prostorih mestnega županstva. Posest ene delnice daje pravico do
Srebro
Od svetovne proizvodnje srebra, ki je znašala 1. 15)38. blizu 8.400 ton, je prišlo na Mehiko 30.5 "/o, na Združene države Severne Amerike 22 °/o, na Kanado 8.5 °/o, na Peru 7.5 °/o, na Avstralijo 5.5 %, na ves ostali svet pa 20°/o. Leta 1937. je bila dosežena v dosedanji zgodovini največja proizvodnja srebra. Pridobili so ga 8.428 ton, skoraj 2000 ton več ko i. 1913. Od tega ga je bilo kakih 5 "/o iz Evrope. Mehika ga je sama pridobila 31 °/o, Kanada, Združene države in Mehika skupaj pa 65 %.
Združene države imajo največje zaloge srebra, ki jih je iz Amerike in Avstralije zbral zakladni urad. Med vojno so na svetovnem trgu srebra in v ameriškem gospodarstvu nastale spremembe, ki jih »Siidost-Echo« označuje takole:
Pred petnajstimi leti so bile Združene države še največji producent srebra, zaradi politike cen pa so 1. 1932. proizvodnjo omejili na letnih 24 milijonov unč. Naslednje leto je bil delež USA pri svetovni proizvodnji srebra saino še 14.17 °/o. Pozneje se je delež spet povečal, zdaj med vojno, ko je srebro zelo potrebno v vojni industriji, pa proizvodnja spet močno nazaduje. Od 65 milijonov unč 1. 1939. se je do 1. 1942. znižala na 54.3 milijona unč, do lani pa na 44.5 milijona unč.
Pri tej zmanjšani proizvodnji pa je potrošnja srebra v industriji vedno večja. Zaradi tega je začel ameriški državni zakladni urad po devetih letih spet kupovati srebro. Razmerje med zalogami, proizvodnjo in industrijsko potrošnjo sre-
bra (v milijonih unč) v USA je
razvidno iz naslednjega pregleda:
	zakladni	proiz- iiiduslr
	urad	vodnja potroi
1939	2932	65.1 30
1940	3140	71.7 35
1941	3280	74.2 70
1942	3343	54.3 115
1943	3289	44.5 125
Zaradi pomanjkanja delovnih moči in strojev se je proizvodnja srebra v USA v zadnjih dveh letih zmanjšala skoraj za 40 °/«, pri tem pa se je potrošnja srebra v industriji povečala za skoraj dve tretjini. Pri pregledu zalog srebra v zakladnem uradu pa je treba upoštevati tudi to, da niso odpisane one količine srebra, ki so bile po zakonu o posoji in zakupu prepuščene Angliji. Zaloge zakladnega urada so zaradi tega gotovo precej manjše.
Na vsak način se lahko reče, da je tudi srebro med onimi kovinami, ki jih v vojnem gospodarstvu USA že primanjkuje. Ameriški producenti srebra bi seveda radi izkoristili dobro konjunkturo, kar pa ni mogoče zaradi vedno večjega pomanjkanja delovnih moči in naposled tudi zaradi tega, ker so nedostatki pri tehničnih napravah v rudniških obratih. Posebna ovira in nevarnost so tudi previsoke cene ameriške proizvodnje srebra, kajti zaradi teh cen, ki se vzdržujejo že od 1. 1934., utegne nastati velika zmeda na svetovnem trgu po vojni, ko bodo proste tudi nove zaloge srebra, ki med vojno ne bodo izrabljene v industriji.
Kožuhovina na svetovnem trgu
Središče svetovne trgovine s kožuhovino je bil do 1. 15)40. London. Družba Hudsons Bay Company je tam že od leta 1672. prirejala svoje velike letne razprodaje kožuhovine iz vsega sveta, 1. 1940. pa je bila taka razprodaja prvič preložena v New York. Prva sprememba na svetovnem trgu kožuhovine je nastala v letih gospodarske krize, sedanja vojna pa je povzročila še večje spremembe.
V letih gospodarske krize se je angleški trg močno uveljavil na škodo nemškega, ki ima svoje središče v •Leipzigu. »Neues Wiener Tagblatt« navaja, da se je od leta 1923. do 1982. vrednost nemškega uvoza kožuhovine zmanjšala od 151.6 na 86.3, vrednost izvoza pa od 108.7 na 91.9 milijona mark. Položaj na nemškem trgu se je potem spet naglo zboljšal, angleška trgovina se je pa že v zadnjih letih pred sedanjo vojno precej omejila. Vzrok te omejitve je tudi osamosvojitev trgovine v RuMji, ki daje razmeroma na vsem svetu največ kožuhovine. Veliko razprodajo kožuhovine so v Rusiji prvič priredili 1. 1931. v Leningradu in čeprav so bili pri teh razprodajah
Zdaj med vojno je kontinentalni evropski trg za angleško trgovino
zaprt in v velikem evropskem gospodarskem prostoru se najdejo tudi nadomestila za kožuhovino, ki je ni več iz Rusije in čezmorskih dežel. Na svetovni trg je prišlo na leto povprečno 1 milijon srebrnih lisic, trgu evropske celine pa zdaj prispeva sama Norve* ška od tega že več ko eno tretjino. Tudi Finska je prispevala v prvem vojnem letu okrog 35.000 srebrnih lisic. Dovolj ovčjih in zajčjih kož dajejo južnovzhodne dežele in tudi v Nemčiji sami se je pridobivanje kožuhovine že od 1. 1940. do 1941. povečalo za približno 50°/o.
fmviBski reaister SospSarske vesti
enega glasu. Delnice se morajo položiti dva dni pred glavno skup- glavni kupci Angleži, je tradicio ščino pri mestni blagajni v Ljub-1 nalni londonski trg kožuhovine ljani.	I vendarle precej zgubil.
Mineralna olja, nafta derivati, kemični in mineralni proizvodi
stalno na zalogi
Petronafta A. Hmelak
Ali ste že poravnali naročnino?
zahvala
Vsem, la ste kakor koli počastili spomin naše nepozabne, ljubljene hčerke, sestre, gopodicne
Marije Fronner
ji poklonili cvetje i" i° spremili k večnemu počitku, naša prisrčna globoka zalivala.
Ljubljana, 7. maja 1944. LE0P0LDINA FRONNER, mati POLIH FRONNER, sestra
Lovro Šebenik, trgovina z vinom, kuhanje malinovega soka, tvornica žganja, likerja in rumove esence. Z bog smrti se izbriše lastnik firme Šebenik Lovro, vpiše pa nova lastnica Svetlin Adela, roj. Šebenik, trgovka v Ljubljani. Obratni predmet odslej: Obrt izdelovanja likerjev in alkohol, pijač, sadnih sokov in kuhanja žganja.
M. Tičar, družba z o. z. v Ljubljani. Dosedanja namestnika-poslo-vodji Premrov Majda roj. Šušteršič in Šušteršič Peter sta določena kot poslovodji, kot namestnik-poslo-vodja pa se vpiše Šušteršič Jernej v Ljubljani. Izbriše se poslovodja Šušteršič Anton. Firmo zastopata oba poslovodja kolektivno ali pa en poslovodja in poslovodja-na-mestnik.
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani. Vpiše se član upravnega sveta inž. Knez Torno, veletrgovec v Ljubljani. Izbrišeta se član upravnega sveta inž. Sernec Dušan in družbeni ravnatelj s pro-kuro Srebre Egon.
Izbrisi;
Izbrisala se je d. d. Carl Pollak — zaradi končanega konkurza.
Iz zadružnega registra
Pri Gospodarski zadrugi, nabavni in prodajni zadrugi v Ljubljani se izbriše pooblaščenec Petar Jakob, vpiše pa se pooblaščenec Korče Ludvik, poslovodja v Ljubljani, Rožna dolina.
Pri Gospodarski zadrugi Vajenski dom v Ljubljani se izbriše /.bog smrti član upravnega odbora Martinčič Avgust, vpiše pa se član upravnega odbora Krvina Ivan, urarski poslovodja v Ljubljani.
Pri Kreditni zadrugi uslužbencev železničarskih gospodarskih ustanov v Ljubljani se izbriše član upravnega odbora Gvardjančič Vladimir, vpiše- pa član upravnega odbora Pureber Franc, trgovski pomočnik v Ljubljani.
Pri Vzajemni pomoči, kreditni zadrugi z o. j. v Ljubljani se izbriše član upravnega odbora Mirtič Josip, vpiše pa član upravnega odbora Štele Matko, uradnik v Ljubljani.
Pri Zadružni zvezi v Ljubljani se izbriše član upravnega odbora Platiša Ivan, vpiše pa se član upravnega odbora Babnik Anton, poslovodja v Ljubljani.
Pri Ljudski posojilnici v Novem mestu sta se zbrisala: Bajželj Zinka, pooblaščena uslužbenka in Šonc Viktor, dosedanji član upravnega odbora.
Med Nemčijo in ITrvatsko je bila sklenjena dodatna pogodba o malem obmejnem prometu ter je tudi že stopila v veljavo. Po novi pogodbi se dovoljujejo carinske olajšave med obmejnimi Industrijami za oskrbo s premogom in drugim gorivom iz druge pogodbene države.
Na Hrvatskem smejo v bodoče prodajati proizvajalci in prodajalci kmetijskih strojev te stroje samo kmetovalcem, ki dokažejo, da so oddali predpisano količino kmetijskih proizvodov. Poleg tega je tudi predpisana količina pšenice in masti, ki se mora oddali za posamezni kmetijski stroj. Za enorazorni traktorski plug se mora ponuditi v odkup drž. monopolu 100 kg pšenice in 50 kg masti, za traktorji do 30 HP 11.000 kg pšenice in 300 kg masti. Namesto pšenice Se more oddati tudi ustrezna količina drugega žita, namesto masti pa 1.30 kg prekajene slanine. Ministrstvo za prehrano in kmetijstvo pa more odrediti, da so tudi morejo za nabavo kmetijskih strojev oddati tudi druga živila.
Romunsko gospodarsko ministrstvo je zvišalo izvozne cene za zemeljsko olje in njegove derivate za 30%, za domačo potrošnjo pa so cene zvišane samo za 25 odstotkov. Nove cene veljajo za nazaj od 1. novembra 1943.
Slovaška vlada je razvila veliko propagando za pogozdovanje. Zlasti naj se pogozde neplodni travniki in jase, ob cestah pa naj se za sad e drevesa. Za pogozdovanje je pripravila slovaška gozdna uprava pol milijona sadik.
Na Slovaškem je bila predpisana obvezna gojitev murve v vseh onih okrajih, v katerih rastejo murve. Takih okrajev je 21.
Danske življenjske zavarovalnice poročajo, da so se v 1. četrtletji! 1944 povečale premije za 128.6 milijona kron proti 84 milijonom v 1. četrtletju 1943.
Letošnja proizvodnja kokonov sc bo v Španiji povečala od 475.000 na 500 tisoč kg. Cena kilogramu kokonov je zvišana na 15 pezet.
Dohodki španskih državnih železnic so se lani zvišali od 1.44 na 1.62 milijarde pezet.
t
Umrl jc gospod
Ervin Valentič
naS dolgoletni knjigovodja
Bil je vesten uradnik in srčno dober, značajen človek. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Ljubljana 9. 5. 1944.
Tovarna
Hrovat & Komp.
: : j Manufakturna in modna trgovina jj
A. Žlender
I Ljubljana — Mestni trg št. 22 [
SCHNEIDER t VEROVSEK
Trgovina z železnino
LJUBLJANA
NA 0R0BNI	NA	DEBELO
1
l
Z O. J.
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 12
Fllr das Konsortium »Trgovski list« als Verlag — Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Plesa — Schriftleiter — Urednik: Aleksander Železnikar Mir die Druckerei »Merkur« A. G.
Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Alle — vsi v Ljubljani.