DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. nUkih ulicah U. 2. Naroin>M m tftltrat, pa opratnihm ,DOMOLJUBA• Vodnikove ulict «. 4 - Itananila M v^rejemajo in plaivjejo po dogovor*. liter. e V Ljubljani, 16. marca 1893. Letnik VI. Zalivala svetega Očeta. Pievzvišeni gospod knezoik >f ljubljanski sporoiili so v pismo t dne 38 februvsnja t. I. sr. Očetu po dunajskem apostolskem nuseijo ksrdioslo A'oisiiu Oshmbertiju, ksko izredno lepo m spodbudoo se je t ljubljanski škofij praznova'a škofovska ^etdeaetletoies sr. Očeta, jsvlisj č ob jedoem ratoa odsnostos čutila, katera so se jim ob tej prilki isrekla is a*, očeta Leooa XIII. Ns to sporočilo dobili so prevtnšeoi gospod koetoškof It Uma od papeževega državnega tajoika kardinala Mariaoa Bampolle predrsgoesoo pismo t dne 10. t. m., t katerem se sveti Oče priurčoo zahvaljujejo celi ljubljanski školM io vsem, ki so posebej čestitsli, vzlssti ie „itiršuioč*mu odseku osrednjega slovenskega odbora" ta izrsze Ijubetni in uda-nosti ter podelč isun svoj spostolski blagoslov, P.smo se glasi: Prev t v i ieo i iu preča s t i t i gospod! Po prevzvišeuem apostolskem pronuuc ju, bivajočim ua Dunaju, zvedeli so sv O ie o tem. ksr se je zgodilo v Tvoji škofiji izrednega v zntmenje radosti oui dau. ko so dopolnili petdeseto leto svojega škofoianja. Močno so se ve selili sv. Oče zaradi tolikih in tako mnogobrojtjih »pričevanj udauosti in ljubezni do Sube io to tem bolj, ker so slišali, da je njihova škofovska petdesetletnica nemalo ogrela pobožnost io pospešila obiskovanje službe božje. Zato hočejo sv. Oče, ds so po Tvojem posredovanju naznanijo čutila očetovske njihove naklonjenosti vs»m vernikom Tebi izročeum, kakor tudi čntila hvaležooiti do vseh tistih, ki so v liubljsuskem mestu bodisi zssebuo v svojem imenu, sli pa kot jsvne osebe pred Teboj izrstili svojo odsnost do ojih. Poiebno zahvslo izrekajo dalje .isvršojočemu (d seko" katoliškega shoda, ki je skrbel ta to, ds je pismeno sporočil svojo čestitko in svojs voščils. Sveti Oče podel« preblsgohotno spostolski blagoslov Tebi in celi škofiji, ksteri stojiš ns čelo, kskor todi imenovsntmu odseku v poroštvo božje pomoči, kstere prosijo od B ga, delilca vseb darov, da rodi delo od njega začeto, veselih in obilnih ssdov. Ko sem Ti po svoji dulžuoeti to sporočil, preostaje mi še dolžnost, da Ti izrazim čutila odkritosrčnega spošto-vaoja, s katerim sem iz dna srca najudanejši M. kardinal Kampolla. V Kimu, 10. marca 1893 Knez in škof lavantinski so dobili ta le cdgovor: Potrebno se mi je zdelo sv. Očetu takoj sporočiti o slovesnostih. s katerimi so »eroiki v latamintki škofiji praznovali jubilej sv. Očeta. V posebno radost mi je Vali koe-zoškofovski milosti izrasiti čutila tolažbe io očetmke zadovol mesti, ki so prešinjala sv. Očels zsrsdi toliko lepi b dokazov liubezoi iu vdanosti vaše šttofije. V zagotovilo posebne nakloojeoosti podeljujejo iz dos srca Vaši ku.-škof. milosti in Vaši pastirski skrbi izročeoim vernikom svoj spostolski blagoslov. To nam kaže, kako dobro so sv. Oče poučeni o naših slavnostih in kako so jih veselili ti dokszi udanosti in ljubezni. — Vzlasti še povdarjamo, kar je važoo za vse Sluveuee, kako sveti Oče b pis.boim zanimanjem omenjajo isvršujočega cdneka I. slov. kstol. shods in želrf, ds delo os tem shoda rodi veselih io obilnih ssdov. Sv. Oče, ki so blsgoilovili katoliški slud iu zborovalce tedaj, ko so zborovali, topet blagoslavljajo njegovo delo, želeč mu vesel h in obiluih sadov. Kako mirno in lahko se zsto prenašajo vss neopravljena očitanja zaslepljenih nekaterih rojakov, e katerimi v naroda nečast blatijo to prelepo, prepomenljivo dejanje slovenskega naroda v njega novejši dobi. — Blagotliv sv. Očets nam j« poroštvo, da delujemo na pravem potu, blagoslov njegov aaa bo podpiral, da t združenimi močmi vseh dobro mislečih Slovencev usdsljujemo to p jI, spopoloimo pomanjkljivosti ler s tem pričetemu dolu zsgotovimo vedoo lepše vspehe. Kaj je novega po Slovenskem? Krai\J«ko Dae 2 marca izročila »1» »op" >■ *uP»'k občine pri Sv. Gregorijo prevzvifansma knezu in škofu ljubljanskemu krasno Izdelano spomenico, s katero so gs iifolili za častnega občana. Škof so ae zahvalili g*. Breoce-to ia F r. Jakbč«, tar jti »prosili, naj sporo-č ta to zahvalo vsem obfin-k m moi^m in eeli občini, ki se naj vsikdar vdino oklepa svojih dušoib pastirjev. — V Idriji je lepo praznoval 1. t. m. g. šolski ravnatelj Jak. Inglič petindvajaetletuieo, odkar deiaje kol učiteli v Idriji. — T Cerkljah pa se je d nd 29 febrnvarija prelepo poslovil od šole gosp. vodja in nadučiteli A »dr. V a ? k e n , v kateri je učil nad 87 lot Za to priliko ao imeli lepe šolsko slavnost. — V Radovljici j« umrl 4. t. aa. uradnik g. Jakob Bntalič. BI je veren ia pošten in zato povsod priljubljen. — lito noč je umila blaga gospa Franja II o m a n , rojena Mslljr. iz znane drniine v Tržiča. Naj v mira počivata! — T Hruiovhi pri Kamniku je za tupana izvoljen Fr. Matjao, svetovalca pa Jakob Korošec in Anton Vrankar. — Dvoratredoa šola v Škocijanu v krškem okraja s« razširi v trirazredoo, na novo a« ostanke šole v hrvatskem Brodo, v Telčjem in vsporedni razred na štirrazredniei v Starem Trga — V S t. Petra na Krasa se je prikazala hripa, ki otroke nadleguje. Sploh je tam mnogi revščine, ker krompirja, glavnega pridelka, lani niao mnogo pridelali in jim je š* U v bodi zimi zmrznil po mnogih sbrsmbsL O. ko bi se nas pač spomoili gori pri bogati miti na Doosjo t»r nam po«»gali • se«wo« ali daaarje«! — V I'o! h®, vem Uraden ao Imeli hudo simo in mnogo bolcoij. Oodotni šoli je kraojika hranilnica podarila 50 gtj „ šolski vrt. — Na Z s m o n u pri Bi str e je umrl 4. t. B. posestnik in mnogoletni trli tapaa M. P o t e p a o. h svoje taalags prejel js od eanrja arebrni krilec, kakor rajnki L'čan Sedaj pjčivata oba na trnovskem pokopa, lišča. — Ponesrečil se js. kskor se usm poročs it M e -k i o, dne 0. t. m., v Umošoji tovarni ta cement štiri-inpetdesetletni Janez Mrak. doma it Podgorja pri Kta-mku. Uetel je ssmreč spustiti vodo ns kolo. a odpirajoč tatvoroic« spodrsae mu ter pada pod kolo, ka|e ma pri tej priči tdrobi nogi in tmečkt spodnji iivot. Mrtvega m čez malo minut izvlekli ter odpeljali domov gotovo ne r veselje ubogi ženi-vdovi. — Prečast. provincijsl u«m lj»-Dih bratov v Gradca, kateri mialijo zidati v N o t e ■ mesta bolnišnico, naročil j« stavbenemu mojstri Tre o-ta, da napravi načrt« ta zidanje. S Koroškega, dod 10. marca. Povodom pspehve petdesetletnice so rametili f Spod. Dravogradu na predvečer slavnostnega dne ves trg. Vse hiše so bile lepo razsvetljene, ssmo okna stanovanja — učiteljev m ostala čisto temna! Uboičeti menda nis* imeli drobit, ds bi bili kopili par avečie in rauvatli avoja ataoovaaja! Pokatali pa ao s tem zopet jasno ia neovrgljivo, kak« j m mrti katoliška eerkev in njea poglavar rimski papel! S tem pa so se učitelii sami avrauli med .mračnjak«', Listek. Angclj — pri prvem sv. obhajilu. Kedar ta«'ne sijali gorko pomladansko solnce, tedaj se prebodi zemlja iz dolzega zimskega spanja, iu povsod v naravi se prične veselo, novo življenje. Prijetna toplota privabi iz tAl rumene trobentice. ljubeznive marjetic«, iu različne druga trave ia zelišča. In polje in log. in gora in hrib: vae je v kratkem času zagrnjeno v prijazno telrno odejo. Kedo je vse to naredil? Solnce je naredilo tako veliko spremembo. Rsvno tako milost božja, dušno solnce, spreminja, proboja in oživlja našo dušo. Milo*t božja prikliče oa dan iz našega srca mnogovrstnih lepih cvetic in zalih cvetov: čednosti krščanske, veselje do m -litve, pohleinost, potrpežljivost, ubogljivost itd. Pa, ljubi čitalelj, poslušaj, kako se je to res spol-nilo pri neki dekliei, ki je šla prvikrat k sv. obhajilu. Jerica ji je bilo ime in pri hiši ae je reklo pri Severji. Stara j« bila 10 let, ali bila je modra in previdna, da bi vsakdo solil da j« mn delajo otroci, katerim ae ukaie dvakrat, trikrat, pa še ne ubogajo. S tujimi ljudmi je tnala biti tako prijavna. da te j« njim takoj prikupila Vsaka reč ji je prav prišla in hitro j« dobila priložnost, kjer je mogla bližnjemu kaj d'brega storiti. Ljudje so rekli: ,Ta bo pravu uMniljenko dobra " VenJer deklica ui bi!a vle od »store taka. Kakor je bila še mlada, trudila se je vže tendar Veliko, da si j« teh čednosti pridobila. Btariii njeni so jo jako lepo učili. Navadila se je vže zgodaj satnnttojoo miiliii, da je s*ma od sebe se kake stvari lotila, ne da bi jo za vsako reč posebej priganjali. Gospod župnik so bili med drugimi otroci odbrali tudi Jerico, da pojde k prvemu sv. obhajilu. Pri krščanskem nauku so priporočali enkrat, da morajo otroci, ki se sedaj pripravljajo ta sr. obhajilo, biti prav poaebno pridni. Povedai so njim, kako naj vsak dan molijo, tjutrsj in zvečer, da bi mogli lepše in vrednejše prejeti prvo svelo obhajilo. Pa gospod župuik ao tudi dostavili, da še ni zadosti, da se simti, namreč grehi, pometajo iz srca. Treba je naredili tako, kakor o procesiji sv. R. Telesa. Najprej se posnažijo ceste, potem se pa še mlaji postavijo in z zelenjem oialjšajo ceste in h še. Tako je treba za sv. obhajilo pomesti ne samo smeti it sres, ampak postaviti tudi mlajev, cvetic vsaditi v dušo. Te cvetice so čednosti, recimo, da Šolar prav rad uboga, da se vestno varuje lati, ali komu kaj dobrega itori itd. kateri priimek Uko ndi dajejo oem vernim katoličanom!! In Ukl ljudje naj o H io vtgojujejo našo katolilko deco! Kes laloatna nam usode t — Z.letnico v tiljsko dolino taČLO gradiU te letos. — V Celovcu se je ustrelil mi-noli teden dijsk učiteljske pripravnice J. Laog. Strašno, kako se na Koroškem mnoiš samomori I — G. e. kr. glavar celovški baron llic Nevln, tigriten nasprotnik Slovencev, j« nedavne topst pokatal svaje .dobro arce" do 8lovencev. Prepovedal je vrlemu narodnemu tupanu kotmarovaškema g. M. Prosekarju, da ne sme slovenski uradsvsti (t!), in ko je' poslal v drugič slovensk dopis, ga je mogočni okrajni glavar kratkomalo obsodil ns 20 gold. globeli Tako se dela na Koroškem proti Slovencem, ki se niti svojik postavnih prane ne smejo več poslutevatil Kdaj bode se vendar enkrat obrnilo na boljše? — J odete ve groše tloglasnega nemškega .scbnlvere na" sta dobili šoli v Stolno na Žili in na Bistriei v rotni dol ni. Tndi mnogim učiteljem dal je .schulverein" svoje groše. da s tem večjo vnemo ponsmčnjejo slovenske otroke. «•— V Črni so vkljab silnemu pritisku od nasprotoe nem-čnrako Iberalne strani pri občinakih volitvah amagali aa-vedni Slovenci! Ziviol Slava neustrašenim voliloeml —m— Cerkev in šola. Misijon na Studencu pri Krikem. h Studenca se nam poroča: Cas od 25. febr. do 6. marca t. 1. bil ja ta našo faro večdnevni pratnik. Naš skrbni gotpod topnik udeteiivfti se v pretečenem letu maijonov blitnjih farš, sklenil je todi domači fari pri redti misijon, ter je nsprosil ta to preč. gospode ljub-Ijtnske latariite, ki to rade volje ustregli ter prišli k nsm na dan av. Matije. Dirnači gospod topaik pripravljal je svoje inpljaae ie dolgo časa na to pobatoost. In Uko so gg. misijonsrji nsdaljevali a svojimi itbornimi, prepričevalnimi in v srce segajočimi govori, kaUrih se je vse staro in mlado udeleževalo. Ljudstvo je hitelo od blitu in daleč k tej redki pobožni slavnosti v tolikem število, da ja bila oarkev premajhna. Vso slavnost je pa {pove- Le poslušajte, kako je Jerica spolnjevala opomine svojega dnšnega pastirja. Pri sosedovih je bil na stanovanji sUr, bolehav samec. Ljudje so mu rekli .gosposki stric"; .stric' isto, ker v tisti vasi sploh vsakemu radi pravijo .stric' ali pa .teta', Še posebno otroci; .gosposkega" pa so ga imenovali, ker se je nosil res nekam bolj gosposko. Sodil bi ga človek po zunanje, da je bil nekdaj vojak ali kak drog .gospod". Obleka njegova, dasiravno obnošena, katala je vendar, da ni bila narejena ta navadnega kmeta. Sicer pa je bil mož resen, včasih jako zamišljen, skoraj bi rekli, čmeren. Pred sosedovo hišo je sedel, zrl pred-se, pogledal za hip ljudi, ki so prihajali mimo, pa topot povesil oči, ne da bi koga kaj vprašal ali s kom kaj govoril. Odraščeni vaščani ao ga pustili pri miru, tudi radi niso govorili o njem; otioci so se ga bali. Jerica se mu je jednoč plašno približale, in ga je tudi obgovorils. In glej, mož jej je tudi odgovoril, in govoril je t deklico lepo, prijazno: od Ukrat ga je Jerica rada imela. Nekaj dni sem ga pred hišo ni bilo več videti. Bil je obolel. Ko Severjeva Itve, da je moi bolan, Ukoj poprosi mater, če sme obiskati .strica" pri sosedovih. .Nesla mu bom rožic" — pravi nedoltno dekletce. Mati so ji dovolili. Vaa vesela prltoče Jerica domu. .Sem vie bila Um — hiti v eni sapi — Uko s strahom sera potrkala na ličevalo lepo cerkveno petje, katero ee tu prav pridno goji z moškimi močmi. — Ratven gg. misijonarjev so še prav pridne spovedovali gg. žapnlka sretoduški in domači, Ur č. oče kspucin it Krškegs. Prstoični dnevi so nam le hitro pretekli in prišel je sklep sv. misijona. Lep epomladni dan nas je zbral k skupnemu sv. obhajilu. Popoludsn ob 3. ori bil je slovesen sprevod z Najsvetejšim, kaUrega je vodil prešaatiti gasp. dekan t ubilno asisteaeo. Zbralo se je oa tisoče ljudstva, iolika mladina .z učiteljema in tasUvo. Sprevod je bil veličasten in v najlepšem redu; posebno lepo je bilo gledati dolgo vrsto z venci okinčanih učenk in tudi odraslih deklet; pa tudi okaa bila so talo olepšana in raisvetljena. Vse je poboiao molilo in videlo se je, ds . ._!__c ___« J JTr _ j_i__'_''. i mi II te* vraU, šla sem noter pa sem mu dala šopek vijolic. Bekla sem, da sem jih tanj nabrala. Bil jih je prav vesel. Polotil jib je na tglavje poleg sebe, češ, da ima vijolice rad, ker Uko lepo diM. Vprašala sem, kaj mu je: „Trga me po udih, noge, punčika, imam vse tviU" —je odgovoril. Mati, pa tako mrat ima moi r aobi. Zakurila sem mu peč, io odprla okno, da ae je prevetrilo stanovanja; ko sem vie mislila oditi, prinesla je gospodioja kosilo, pa čisto mrzlo. Stric je bil nejevoljen, da mu Uko mrzlo prinese. ,Ce ti ni prav, pa si svojo kuharico dobi!' — se je hudovala sosedinja. Nič ni mogel jesti .. . Mati, kaj me bote pustili, da bom hodila tja in bom jaz motu stregla, dokler bo bolan ? Jaz bom laije in hitreje hodila iz gostilne, kakor sUra Antonovka, ki ima še svojih skrbi vse polno v glavi." Jerica je posUla gospodinja ubogemu bolniku. Zmeraj je brisala in pometala ia snažila v sieer priprosti pritlični izbi, Uko, da je bilo v sobici v kratkem času vse spremenjeno. Seboj je jemala, ali .berilo" ali .katekitem", da ni časa zamajala. Vsedlaseje poleg postelje bolnikove in se uČils, kar so dali v šoli gospod učiUi, učiti. .Go-eposki stric" pa je poslušal in natadnje iipraševal, če je vže dovelj znala avojo ns>ogo. In kako je bila vesela, če je mož smehljaje rekel: .Jerica, vte tnaš!' kako je bil pa tudi vesel zapuščen! moi vselej, kadar ga je obiakala angeljska deklica. ji mhri Ulrnao io dafcvao prataičao ibkč*n«. Miaeli M v* »kredi ev. milijona. priM je "i" '» Ml mo ** Ur mili f tkem veeeija ia aekako porojeni a« avoi do«. Cal n h a tog b ast b«««de: Pretgodai \t aioalo. B0g ga aaa daj ta dočakati! Kako ja Me pa Ijedetvo v Ua Utm r« vbsU ta m sveto, aa ne dt popisati. l« tako aa ja Učil« od čast uh f«ip Isuristov. Pa todi ff. aisijoflarji ao ou upestili a aopoloo tedovoljeoeljo. katera ee »rastli kljač.rjea, »dom krsjaegt toUkrga svita ia vodji tole. kateri so a« i:m pokloaili po koočao b duhovnih va;ah ur i« v inifno vseh fsraoov dosujoo tahvalili ta Bjibov trad pri preteiavoem posla Kooečoo pa iirekamo v»em onim, ki so pri Um raitketn vaaaija sodelovali. ar/oo ubvalo s priauvkom, da bi uiu katero •* j« sejalo v Um pj aa 24 78 — bi pač vaak upal da se v kratkem povror vsa Aog'tita v Beroč o svoie prave matere sv. kalil tk« e*rk«e. — Io veadar pravijo .Timei*. da pri vtem Um oi bila Aagl ja ie aikdar Uko malo aagajeoa povroiti »> v katoliiko eerkev. kakor ravoo sedaj. Ia kardiaaJ Veagbao, met. ki Knkrat popoludoe ja tačslo pri serkvi tvooiii. Pokopavali aa starega Boldioa. Dekletce poklekne, sklene roki ia pravi: .Moramo moliti ta ranjetga.* Ia na glas je molila tri očeoate io čettens si Marije ta verne duto v vieah. bolnik ja bil tiho. Nekako tačodeno ga deklica pogleda ia vpraia: .Stric! takaj pa aiata molili; ta v«se dote je lr«ba bvUu!' Motu ae je videlo, da je nekam r tadregi. Neljabo mu je bile to vpraianje. .Gororia triko — odgovori čet nekaj časa — bom molil drogi pot.' Kmaia ae je posodila jednaka prilika, da j« Jariet pri kolaika molila. Bila je ramo nedelja. Goapod iupoik aa priporočali tolarjem, da so ob aedeijab popoludne v cerkvi ev. kriiavi pot molili posebno pa ao ieleb, da pridejo tisti, ki ao se pripravljali na prvo sveU obhajilo, večkrat počastit presv. B. Telo v taberoakeljoo. Tadi mati Jeričina ja rada po krščanskem naoku nekoliko v cerkvi oetala, če je le mogla. Tedaj — bila je nedelja. Jerica je priila pogledat k bolnika. Saboj prinesla je maJoo knjiiiee, t namenom, da gre poUa v eerkev. Ba«no ae je odpravljala, ko aoia hode bolečine popadejo, kar vil to je aa poatoiji. Zdaj pa na moram iti, ai misli otrok. .Bea pa takaj aaUU. pravi deklica, vaaj tudi pri vas Ukke molim." In poklekoila ja k okoo, skoti kaUro se je videlo k farni cerkvi, m »poitljivo ia poboiao molila najprej liUnije sv. P.. Telesa, potem pa to nekatere droge t bistr « očeeoa jasoo spregleda vee p loiaj aa Aogktk,, aaa pravi, da je veliko resmee aa Uj itjar. J, udflH acd nami*, pravi. „ki drogoverce odvrača ud aaa, di M ns spreobrnejo, in dokler U tadriek oi odatrtojen nmM na«, je usUoj apati, da bi Fslika BriUoija bil« ptl. doblieoa ta av. kaUliiko vero. — Ta tadriek ja pa k«fl p i j a a » s t i." .NI ga morab.U naroda', pravi UdaV ,ki bi toliko po učinkih aodil, kakor Aoglaki. m ,ot<| dokat o resa ci kakega aaaka pn njb tohko o« udi, k»k.r čvdncstoo livleoj«, ki te prikait kot sad tistega aaeU' H čejo Urej katoliki — Uko trdi kardinal - lfff. obrniti detelo k svoii veri, tsmorejo vspevati lamo \,t potom, da s svoj m iivljeojem pokaiejo 'bod si v nravie« ali »ocijaloem tivl|eo a), da katoličaostvo je rti >m m. predka Oe bode drugovrrei vidili, da ajih vera vodi tU dejai.jsko iivljeoie, da (Bi ao poiteoejti, čiaU.k vidiisiii, treimii. pravičn ii kakor dragi krog ajih iivičt atU toliiti kriatiiaoi. . . . potem goUvo bo priila ajih vera i v«ja>o todi pred on mi, io spreobrnjenj« vaike AojU.i potem oa bodo vtč le aaao lepe aaoj«. A oajvrča napaki je, tadi med katol čvoi — pijanost. Zato se pa meoda tadi nikjer s Ulik> odločnost,: ia uko vsesTaosko oe Lite bo| toper oetrrčoo igi;* pitje, kakor na Ai g eito-Irakem. 20 ikcloi ae ;e ntdtru tdraiilo, da hočejo vplivati oa vlado da ae po-tate v wa otira sprtmeoe in potem tudi vtdriujtjo. Na vse »tram h bsUoovliajo .droib« Uatnorli* in kauliiki čas>piai ve»u> pr.naiajo v posebnih predalih poročila o delavcoiU n ii-predku v teh druibah. — Sk.fje opomiojajo umi l|i4>tto v pastirskih liatib, in aar«.čajo avoj m duhovaikooi, u vra avoj vpliv obraejo oa ta. da tatro io ittrtbijo to itn« ——'i'"i~ 'Tlfi llfj molitve. Bolnik jo pogledoje po auani. nič oe reč«, tto ne »klene rok ia oe naredi knia, da bi i« on oaolil. Ni njegovem obratu se je bralo, da ae trii hud boi v njegon dali. Prig sam ne more nikdar reči člo veko: Dovolieno je lagati. Tedaj bi grešil Bog sam proti sebi, ker je večoa resnica sama: s tem pa bi uničil samega sebe." .To |e pa prehudo," odvrne sveten gospod — b.a General je b I blagega iu meh kega srca ter »e naposled udil siluim pro£ujam ; obsodbo prekliče, češ, ds je neka p >m>U. S tem pa so se zaceli hudi dušui boji v jetoikovem srcu. Generalov spremljevalec ga obišče v ječi ter mu uamigue. da se Uhko reši, sko naznani, da ni vedel za ukaz, katerega je bil dal podkralj italijanski 12. uovemtira 1809. Ta ukaz je pretit s smrtio vsakemu, kogar bi vjeli oboroženega; po tem ukazu obsojen je bil tudi Peter v «mrt. „Tega nikdar ue," odvrne jetuik ter poncsno upre svoj pogled v vojaka, .lagal ne bom ia naj bi si imel tudi odkupiti svoje življeoie, raiti grem čistega srca v večnost, kakor bi omadeževan še dalje živel ua svetu. Vem. kaj sem zakrivil in bom tudi mirno nastavil svoje srce smrtnim kroglam." .To so njegove la«toe besede," pravi duhovnik ga-nien, .popolnoma dobro vem." Potem nadaljuje: .S tem pa še ui bilo v,e pri kraju. Jetnikova velikodošuo« vestnost |e napravila na blago ženo sovratneg» P0Tt| globok vtis; prav sedaj |e sklenila, da mora r*bu b iuljenie. Prišla |e sama v ječo — oj«n mož |*j dovolil — da bi jetuiks pregovorila iu rešila. Pro»,i4,, je v solzah sa upommiala tibe družnske ereče. njvgoi^, ut|ljiibšega imetja na sveto, a v«e je b Io zaman, nit t, ui omajalo. Prosila ga je še, naj se je spomni v »e4uo«j potem pa se ibteč ločila od njega, zakaj spozosia j«, lt tega junaka ne more nikdo priprav,ti do leg*, ds bi i. voril tudi le uajmamšo uereiuico." Zopet je klarček duhovnik nekoliko ponehal. p,;(| pa z uova nadaljeval: .A prestali mu ie bilo i« buii človeško srce pretresljivo izkušnjo. Drugo jutro te as reč zopet idpro jetinščina vrata. 2eus in otroci njtgoii * prišli k njemu. Obupiitvo se oklepa žeua tvojega o?u, ob,eiul|e|i) otroci svojega očeta, vti prosijo. n*j »r<š ŽhljeU|e Otrpel buoe bolesti zie ljubeči oče na »»o« drage. Na to pa se iztrga svoji i*ni, poljubi otrohči p visti, vzame najmanjše dete na koleoi ter ie boža. ave; ženi pa pravi: .Draga, obiskala si me tu. da me odvrni od pota pravice. Ali res misliš, da imam kanieoito a«, da mi ne gori ljubezfli za le male? Sedaj pa me sodi ti sama! Zahtevaš, usj trdim, da mi podkraljevs prep«v«d ni bila znana. Vprašam te pa: ali nisein vpričo Ub* u vpričo tovarišev prebral prepovedi in ali nisem vseb tpri šal: ali se uklonimo prepovedi? In ali niso vsi odgovorili; .Bog živi cesarja Franca!" Sedaj so me kot načeloika ujeli, ponujajo pa mi zavoljo viiokih priprošujikov proito«, sko z lažjo omsdežujetn svoje ustnice. Io sedaj, povej bi, draga: ali sme kristijan grešili, ia ako bi zato tudi celi io nemogoče. Obsojen sem. da tako živim in tako urnrjem. Tako je bil mož po duši in telesu prav siromak na svetu. Kukrai pred nekaj časom je bil hudo bolan. Gospod župnik so ga obiskali; prigovarjali so mu. da bi se spo-vedal. Ni bil ravno hud, da so .prišli. A odgovarjal je hladno in nazadnje je rekel, da se častiterau gospodu pač ni treba drugi pol truditi za Uko stvar, češ, kadar vas bom rabil, vas bodem vže poklical. Česar župnik niso mogli doseči, to je dosegla v svoji priprostosti ljubezniva Jerica, Bil je večer pred .belo nedeljo". Jerica je bila zopet pri .stricu" — sli recimo, ker ga zdaj poznamo, pri Ko-, renu. Tisti popoldan bila je zadnjikrat pri spovedi; pripravljala se je za veliki dan prtega sv. obhajila. Vsa je bila srečna. Navdajala jo je trdna vera, prisrčna vdanost do milega Jezusa; nedolžnost ji je igrala v očesih in sveto veselje ji je odsevalo z obraza. Tiha in resna vstopi v bolnikovo sobo. Videti je danes nekam drugačna, govori le malo, vsaka beseda je premišljena, tudi hodi in vede se danes drugače, kakor sicer. Duh Božji se je vže vselil v to srce, zato se milost Božja razodeva tudi v zunanji telesni lepoti; kar dopovedati ni mogla, kako vesela je, da bo prejela Gospoda v presv. rešnjem Telesu. Tja k postelji je stopila in govorila je Uko otroško, ljubeznivo, nedolžno tn odkritosrčno, kakor bi pred seboj imela svoje ljubo mater, ne pa zasuraoega grešnika. O te r>esetle nedolžne deklice, kaki hudi udarci i» bili za bolnika na postelji! Potem je s .stricem" molila. .Kaj ne, »trie, o»«j bete tudi vi en očenaš molili za-me, da bom jutri *reda» prijela prvo sv. obhajilo?" Bolnik prikima. Nato deklica poklekne k postelji, rekoč: dni; prosim, blagoslovu« me ta juteršuji dan . . .1" To je bilo zadosti. Srce se je ornečilo. Molče ji položi roko na rumeue laske m z ihtečia glasom izgovarja, da niti prav Jerica vsega razumela si: .0 Bog v nebesih . . .! ako te smem — še kaj — prositi prosim te . . . blagoslovi . . . tegs atigelja tuksj! h Jerics, ti jutri tudi za me moli. In . . . in . . . .0. kaj rada. To »em vie prej mislila, ds bon » vas molila. In — kaj ste še hoteli reči? Le povejte! V« rada storim za vas, če le morem." .Dobro! Potem boš še nekaj za-me opravila!' Govoril je odločno: .Imaš čas?' .0 da, imam, imam!" .Prosim, pojdi in pokliči gospods župniks Tadi j« hočem jutri sv. obhajilo prejeti!" Mislite si Jeričino veselje Kakor lahkonogs srni« tekla je v farovž. S« tinti večer so prišli gospod lup»lk s „štolu\ Dolgo so se mudili pri bolniko. „T«ko!' -pravijo oa zadnje zadovoljni. .Jutri je sv. maša radi pr"*1 svet pridobil? Ali lahke vesti priporoča« kaj takega svojemu moiu?" Bolestno je za odgovor odmajala z glavo. Dvignila se je srčno uboga tena, tesno se oklenila t otroki očeta ter mu s tresočo roko podala posodico blagoslovljene vode, da v slovo še enkrat blagoslovi svoje drage. Srčni moiak je plakal, ko je prekrižaval vsakemu čelo, silne bolesti omaga ter se zgrudi. Mater in otroke, ibteče in tožeče, odpeljejo." Duhovnik je utihnil za trenotek, minister ni zapazil, ali ni bolel zapaziti, da si je otrl starček solzo iz očess. Potem tiho nadaljuje: .Drugi dau je stal junak pred vrsto vojakpv. Ni imel zavezanih očij, v roki le sv. krit. oko pa je te enkrat pozdravljalo ljubljene domače griče. Votlo je zapel boben, in s klicem: .Bog tivi Avstrijo in detelo Tirolsko!" se je krčmar, v prsi zadet, mrtev zgrudil." — .To je te nadčloveško", pravi minister. .Saj |e pa kaj takega mogoče tudi le z botjo milostjo", odvrne dnhovnik. .Glejte, obsojenec je, kakor so pričali duhovnik in stražniki, na kolenih glasno molil in Boga pronil. naj mu dd moči. da ne omaga v tej strašni izkušojavi. In Bog sam je obvaroval mučenika za resnico!" — .Vi imate pa dober spomin", pravi naposled minister ter s« duhovniku pokloni, .da te davne stvari še tako tivo in zvesto opiiujele." .Sej imam pa todi poseben vzrok za to", odvrne dohovnik resno, .moi, ki je tako junaško spoznal resnico, bil j« moj oče: ševt let sem bil tedaj star, ko sem ga bil obiakal z materjo v ječi in ko nas je zadnjič blagoslovil." sv. obhajila ob 7. uri — pridem pa vas še pred mašn obhajal." Bolnik se je jokal veselja. Drugo jutro za rana glasil se je zvonček proti hiši, kjer je letal bolan naš ubogi znanec. Nekaj pohotnih molilcev je spremljalo Najsvetejše. Ko duhovnik vstopijo v sobo, bilo je vse lepo pripravljeno. Jerica bila je naprosila mater, da so ji poso dili sveto razpelo, svečnike iu sveče in beli, domači prt, da je i njim pregrnila mizo v bolnikovi sobi. Sama je klečč pri postelji pričakovala dohoda duhovnikovega. Belo je bila oblečena, venec je imela na glavi, svečo z belim robcem in mafcno knjigo je driala v roki. Kako bi mogel povedati, kako lepo, veličastno je bilo sv. obhajilo tega bolnika! Kako bi mogel pokazali radost .Jeričino, ko je s .stricem" vred izgovarjala besede ^Gospod, jaz nisem vreden, da greš pod mojo streho . . ." Solznih oči so vstali pričujoči, ko je bilo sveto opravilo skončano. Jerica pa je šla naravnost v šolo, kjer se je pridruiila drugim učenkam, namenjenim k prvemu svetemu obhajilu. S koliko ljubeznivostjo je gotovo Gospod pričakoval tega angelja pri angeljski mizi! Da bi pač Korena posnemali odraščeni pri velikonočni spovedi; ljubki prvoobhajanci pa nedolino, jnnaško Jerico I Po teh besedah minister vstane, odkrije se, pomenljivo pogleda častitljivega duhovnika ter mu molč4 podu roko. — Mi pa ne pozabimo nikdar junakovega vzgleda, sveta bodi vsikdar tudi nam resnica! 16. Ptič je bil! .Pred tepnimi tatovi avarimo!" Tako je bilo napisano blizo izhoda iz kolodvorske lope v nekem velikem mestu, kjer je polno zvitih tatinskih ptičev, ki ljudem denar kradejo iz iepov. .Pred žepnimi tatovi svarimo!" bral je polglasno lepo oblečen, postaren gospod dobrosrčnega, prikupljivega obraza. Gledal je skozi okno v svojem ielezniškem vozu. .Slab vtis napravi na popotnika, ko čiU tak napis; a svarilo je gotovo zelo potrebno" opomni, ko sede zopet na svoj prostor, mlajšemu gospodu, ki je bil malo prej vstopil. Sopotnik takoj porabi priliko za razgovor in kaj uljudno odgovori: .Zal, da res svarilo ni nepotrebno; zakaj vkljub naporom človekoljubnih društev je še vedno veliko izgubljenih, ki n« ločijo, kaj je moje, kaj tvoje; resnično se tat malo kdo poboljša." Zažvižgalo je, vlak se je začel premikati; nikdo več ni vstopil. .Ali se neki človek res tako teiko povrne s poti pregrehe?" vprašuje stari gospcd. .Vsekako, jaz o tem lahko sodim", odvrne mlajši sopotnik. .Sedaj sem mestni uradnik, prejšnja moja obrt pa je bila tatiostvo." Nehote se oddalji stari gospod nekoliko od svojega tovsriša ter osuplo vpraša: .Kaj — vi? . . ." .Tako je. Za pokoro sem si naloiil, da vsakemu odkritosrčno povem, kaj sem bil nekdaj. Grozen dogodek me je naenkrat odvrnil od poti, po kateri sem prej hodil; dsnes mi Ishko izroči vsakdo denarja kolikor hoče; sedaj vem. da je vsakemu nedotakljiva njegova last, sedaj ume vam, kaj pomeni zapoved, ki nam pravi: Ne kradl!" Stari moi se zopet nekoliko bliže pomakne; ni bil več osupel in uezaupljiv, postal je radoveden. .Grozen dogodek?" vpraša. .Saj bi mi morebiti lahko več o tem povedali!" „0 seveda, le poslušajte! Bil sem z mladega tat. Drugače tudi ni moglo biti. Sin brezvestnih starišev, med nepoštenjaki sem vzrastel brez odgoje; petnajst let sem bil star, in te sem veljal med tovariši ta premetenega zmikavca. Kradel pa nisem le it iepov, ampak kjer in kadar je nanesla prilika. Tako sem se nekega dn4 sukal na kolodvoru, da bi morebiti tmaknil kak uevarovan kovček prtljage, ki se vidijo na kolodvorih po klopeh. Tu pride neki gospod — pozneje sem zvedel, da je bil trgovec iz Hamburga — s podolgastim košem, zaklenjenim in vrhu še prerezanim z vrvjo; postavil je lastnik koš v kot ter se pogovarjal t nekim popotnikom. Slišal sem besede: .Naposled se mi je vendar posrečilo dobiti to lepo redko stvar; draga je pa, draga." Cul sem še nekaj o tisočih goldinarjev, potem pa se je oddaljil po- sestoik od svojegs tovariša, rekoč. da gre votnino kupit. Trenutek potem ae je obrnil tudi njegov tnanec v »Iran, naglo porabim priliko, ugrabim koš, ter itginem i njim. Zunaj na kolodvoru so bili vrtni nasadi; v te »e akrijem, prereiem t ostrim, močnim uotem vrv. odtrgam vnečo ključavnico. Ravno, ko prividignem pokrov, tačujejo se u mano koraki; oirem se. a ni bilo nič. vrtni delavec je šel po svojih potih. Zopet »em se oirl na koš. čegar pokrov sem drial š« v roki, ter pogledam v koi. (iudno. bil je prašen. Osupel ogledam si ničvredno stvar Je enkrat, pa ni bilo ničetar 1'reklinjevaje pustim koi in grmovie; o. takrat sem bil »e velik greAnik! Tu me nekaj tgrabi tadaj; v istem trenutku oklene se moje levice, pjtem desnice. Hotel sem se iztrgati ter skočim korak naprej To je sicer še šlo, a mirn ie nisem imel; vedno tesneje mi je bilo okrog prsij. tako tesno, da so mi rebra pokala, in mi |e upiralo sapo Hripavo tavpijem. strme kričalo je tudi več Ijodij, ki so me gledali Telo mi je oklepala velikanska — kača. .Strupena kača?' lakliče stari go«pod. Bilo ca je groia .Da, boa. velikanska kača, ki se j« iunotala ii koša. ko >era privtdigml pokrov, potem pa se od tadaj m-ne oprijela. Groie sem pal na kolena." Tu se prikaže pri koludvorakih vratih trgovec a pri-rodninami; pogledal me je. in vse mu je bilo jaano. „Aha, ukradli ate mi kačo?" pravi glasno, .kača pa je ujela tatu. Sedaj pa bodit« prav mirni, ne ganit« nobenega uda, aic«r ste itgubljeni. Le en pomoček je ta vas." .Le hitro, le hitro." idiboval sem. .sicer se uduiim I" .Imeti moram skledtco mleka", pravi kačin goi^ .prinesite mi ga hitro'" .Več Ijadij je hitelo v kolodvorsko gostilno. sltn pa ao bili gledalci mirni m Uhi, preval jih i« ,Ulk grou." (iospod. kaj som prestal onih psr treaotkov, so prinesli mleko, m mogoče opisati I Smrtni »trati f odtegnil vso kri t obrata, laaje so s« mi jetili, na čtk je stopil mrtel pot. Naposled prineoo mleka; akledieo posumo bhii mene. Kača je polagoma popokala, vedno rahiejti w ^ oklepi, uaudnj« itpuali moje telo, ter a« aplau k mleti Omahnil »em neaveateu So le v joči sem <* ^ Dolgo me je mučila huda mrtlica. Potem pa irQ p,,.^ čisto drug človek." .Nad tem moram strmeti", pravi dobri stan rcepod .Kako pa se je vas oklenila kača?" pripovedovale«* i« enkrat to iivo opisuje .(tospnd* pravi končno ter ae dotakne jodne rame poslušata* .tukaj je bil jeden oklep, Um drugi, m tako i oklene n okolu pasu | j« btio oklenjeno telo . . . Toda vlak ie noji jat moram tukaj izstopiti". — lljudiio |« potdratil aiidi mol starega popotnika in od«**l. Stari go»pod j« i« dolgo miaiil na la dogodek No, ai |e mislil, vsakemu tatu bi privoščil tako h-skušnjo, potem bi jih ne bilo več mnogo na svetu. — V teh mislih pogledati hoče na uro, a — oi |« i kepu, išč« denarnico po lepih, a itgtaila ja . . . Spoiai. je, da j« mladi človek le aktpanl. ko je pnpoted ival * kači. tato, da se ga je lahko dotikal ter mu ukradel ari in denarnieo. Poboljšani tatovi — bel« vrane I Gospodarske in obrtnijske stvari. Zlvlneka šol. VsLd mnogih dolgoletnih prošenj je vendar aklenil letos drlavni tbor, da s« bode dalo ti* vinorsjcem vaško leto 500 000 meterskib stotov (po 100 kilogr.) kivioske soli po 5 kr. jtden kilogram. To ii vinsko sol bodo tako pobarvali, da ae bode takoj razločila od kuhiniake sol-. Kdor bi hotel živinsko sol rabiti ta jedila mesto kuhinjske soli, bode ostro kstnovsn. Živinorejci bodo ps tamogli dobivali te iivinske soli ie-le prihodnje leto. Kaljivost uelenjadnlh nemen. Nekatera semena itgobe kmalu svojo kaljivost, druga je pa dalje ohranijo. Kaljiva ostanejo ssmo jedno, k večjemu dre leti: msjorsn, knmma (kimelj), čebula. Kaljivost ohranijo 2—8 leta: pesa, ipargelj, telena. 8—4 leta ostanejo kaljivi: salsta, korenje, buče, fitol, kapu«, koleraba. Naidalje 4—6 let ohranijo kaljivost: iajbelj, leča, kumara, Špinača. Zemlja ta aadno drevje. Dostikrat sadimo drevesce. ga skrbno gojimo in vendar ne vapeva. Kaj je temu vtrok? Zemlja, v katero smo drevesce vsadili, mu ne ugaja. Kdor hoče, da bode drevesce ures lepo ranilo, naj pati na sledeče: Jablane Ijabijo globoko, močno, ilovnato temljo, ki j« nekoliko vlaina, ne pa mokra Tudi neke-Itko peičena tetnlja i« ugaja jablani. Hruikova drevtstt liubijo suho in gorko temljo. Taka temlja, na kateri vodi stoji, ni ta hruike, ker ne more ratiir.li tla-ti o* i globočino svojih korenin. Crcšnja naibolje vspevs na siki. ilovnati, s peskom tmeisni temlii. Drevesce potrebuj« tadi gnoja, kakor druge rastline. Kdor na bode drevesca gnojil, ne bode dobil od njih moogo sadja. Najbolj*« gnojilo drevescem ie tekoči gnoj. Naredd se ob konci debla v u m I ji luknje in vlijs se v te loknje gnojoic« sli tudi luga. Kdor teli. da bi mu drevesce krepko nitk, naj mu gnoji pomladi. Kdor hoče, da bode drevesc« ni-staiilo mnogo cvetnih popiov, naj mu gnoji poioo P° leli ali pa v jeseni. Ds bode gnoj res tudi drevescu p«-magal, j« potreba, da se ruševina okrog debla odm«« io da sploh nekaj čevljev okrog debls nič ne Potneje, ko drevo veliko postane, se sme pač tako »k»-pavanje opustiti, ker se korenine te predsleč na okrog ratletajo in bi, ko bi hoteli odstraniti vso ruševino. H drevesci v sadovnjakih sploh nič sena ne prideltli- Razne (Udanostn* isjave) poslale *o prevzviš«nemu go-»prdu knezoškofu ljubljanskemu nadalje občine: G oče na Vipavskem, Gojtd nad Kamuikom, Kresnice, Mošnje pri Radovljici in Planina nad Vipavo. — Slava! (Nsvi stolni dekan mariborski) je imeuotao starosta mariborskih kapitularier mil gisp aaost. proionotarii Fran Koaar. Prebla.temu pr«ta slninemu in zuateraa slivenskemu domoljubu iskreno če»t tamo. (Prezeatari a.) Za (ara Jeiieo pri Ljubl|ani je prezentovau č. g. Simon Zupan, katehet pri či. gg. ur-šunukab * Šk^f i Loki. (Semenj v Žirek) je bil kakor ae nam poroča sred-po>tno aredo prav dobro obiskan. Živine ao ljudja prignali blizu 700 glav; zlasti j« bilo videti mnogo lepih volov in krav. Tudi kupčija je bila precej iivabna posebno ta boljše vola. Prišli ao kupci tudi iz Ljubljane, gotovo bodo drugič tudi pri*li. ako bode na prodaj vedno lepa ftivina. — Gledd zidanja nove cerkve nam poroča dopisnik, da sedaj še niso vh jedini, ali naj se nova cerkev tida na novem ali na prostoru, kjer sloji sedanja cerkev. Želeti je, da ae to nav-kriije kmalu in t lepa poravna, da se bode prej ko mogoče začelo t zidanjem nove cerkve, katere smo zares zelo potrebni. (Tatevi v cerkvi.) Iz Trebnjega se nam poroča: V nedeljo (5. marca) zjutraj vlomila sta v podruinično cerkev av. Plorijana pri Kačjem salu dva zločinca. Pregnal iU> ja cerkvenik gredoč dan zvonit vaaj ob tiatem časn je videla neka letin dva moka beitati od cerkve. Odnesla mata ti č. Skoda j* le. ker sta zid razkopala. Do«edaj še nismo bili navajeni kaj na tacega. (Ponehai vlak v Rim ) Pogodb« t ieletnilkim ravna teljMvora o tadavi posebnega romarskega vlaka v R m ao ugodno dogiiane. Natančno ae še ta teden natoanijo; tudi izdaja voinih listkov (kart) pričela s« bi d« pr bodaje dni. (Kava maši« v Ameriki) Kakor poroča .Amtrikantki Slovence", imeli bo v mesta Kaosas lepo slovesnost. Dud 5. (Vbruvsrije je namreč daroval novo sv. mašo čast. g. Anton Podgoršek, rodom Slovenec s Štajerskega. Slovesnega sprevoda v cerkev udeleiila so se: društvo a». Cirila iu Metode, eloveosko - hrvaUko društvo av. Joitia ia poljsko društvo »v. Stanislava. — Čast. goaiod novo-mašnik ih sedaj na sluibi v raesiu Greelej. (Tatinska kanda pred peratniki.) V četrtek 2 t. m. se je pričela porotna obravnava gladi tatvin, katere je v ta tujih letih na Kranjskem in Stajmskem mršila drutba pretkanih, ie večkrat poprej kaznovanih tatov. Na obtožni klopi so sedeli: 52letni Anton Prelovšek, po domače Irke it Trroa bajtar Janet Abe, po domač .Maček" it Trtina, gostilničar Pr. Kaber ia Mengša, lovec Lorenc Friškovec it Mengša, Antou Prelovšek it Trzina in Janet Lotrič. — Jenko, p) domače .Tonček" il Radomeli, 27letoi A. Kakor obtolha pravi, vlomili so I. 1882 v kriški grad Apfal-treroov, ukradli it *i«alue mite 849 gld., odvedli kašo ter jo ratbili v hliinjem gotdu. To sta mršila Anton Prelovšek m Janet Abe po dogovoru a kriškim lovcem Friškovcem novice. in Fr. Kebrom. Dobrih 14 duij potneje ukradli rr> tri/ovcu Juriju Sioficu v St. Vidu UBnja in drugih stvari za 458 gld. Zato ao bili obsojeui 1. 1885 Anton Prelovš.-k in ČetiQ'ja Jakcb m Frauce; pri tej tatviui pa je bil tudi A Jenko it Radomelj. Lorenc Friškovec je okradel gostilničarja J. Podbevška v 8pitaliču. Leta 1891 je b-U ukradena posestniku J. Š«rcu v Radomljah konjska oprava. Za to tatvino je na aumu Anton Jenko, ker »e je pri njem našlo nekaj tet;a blaga. L. 1892 so tatovi vlomili v prodajalnico Lor. Učakarja v Moravčah ter odnesli usnja, kave, tobaka, denarja itd. v vrednosti 285 gld. Anton Jenko prizna, da j« tisto noč peljal v Moravče Antona inJaneta Prelovška, počakal pred vasjo, kamor sta prinesla ua voz ukradene stvari; za plačilo je Jeuko dobil 10 gld. iu še nekaj kave po vihu; Prelovška sicer tajita tstvioo, seveda jima po itpovedhah Jenkota m prič nihče ne verjame. Toda ti tatovi niso svoie srečo poskusili pri tatvini samo na Kranjskem, ampak segali ao tuJi ua Štajersko. Leta 1892 so okradli poštni urid na Vranskem ta 1830 gld. 97 kr., in sicer Anton Prelovšek in Janet Lotrič. — Obravnava je bila končaoa proti znani tatinski druibi tretji dan zvečer. Dobili so Friškovec 4, Abe 6, Lotrič 5, Keber 5, Anton Prelovšek 8, Jenko 2 leti in Janet Prelovšek 13 mesecev. (V Žrečah) je od dr>.avne ceste Celje-Konjice pa nekoliko mimo farne cerkve ce-ta, ki jo oskrbljuje blagajuk-a okrajna. Nadaljevanje iste ceste proti Pohorju pa je na skrbi občine. In t deskami teiko obloienih votov se po okraju ne pomika nikjer toliko število, kakor skot Zreče. Vsled lega je pač umevno, da ta popravljanje ceste tik deroče vode Dravinje mora občinska blagajnica ne malo trpeti. Da se teiko breme občini vtlajša. je gosp. Dobnik pri zborovanju okrainega zastopnštva v Konjicah predlagal in svoj predlog prav živo podpiral t razlogi, da še okraj za Zreče razmeroma ni storil nič, zatorej naj pač prevzame ua svojo skrb cesto, ki je gledd prometa velike važnosti ne samo za okraj, ampak tudi za deielo in še dalje, ker se taiu dobivam les razvaža tudi čez mejo naše krouovine. Predlog bil je vsprejet, pa pod pogojem, da okrajna blagajnica prevzame cesto še-le tistokrat, kadar bode pot lepo vravnau, in v to svrho je okrajno zastopništvo dovolilo 1500 gld. podpore. (Ia šole.) Na Dobrni je tretji razred bil dozdnj .začasen", tanaprej bode .stalen"; in tamošnji začasni .podučitelj", g. Iglar, postal je stalni .učitelj"; g. Šah, podučitelj pri Novicerkvi, dobil je sluibo .učitelja v Tre-bovljah; g. Rautar, podučitelj v Brežicah, postal je .nad-učitelj" na Planini. (Ogenj.) Iz Vodic se nam poroča 9. t. m.: Danes zvečer imeli smo pri nas ogeoi. Pogorelo je dvoje pohištev t gospodarskimi poslopji vred. Ljudje s silo rešeni; neko bolno teno so ie t ognja privlekli. Kdo je tapalil, se še ne vi; najbri je pijanost utrok nesreče. Pogorelca sta bila ta mal« svote zavarovana; jtden izmed njiju menda pri Slaviji". Ogenj.) OJ sv. Pavrla v Savinjski dolini se nam p ie: ViVrai dne 11. t. m. bil je strahu ogenj pri svrU-in Ruoertu. vaai župutie gomilske. Vpepelil je og-nj >-o ve-UKO »aH intemAi Cerkve iu (reb biA. U tro so pnpel|»l' b.itgalu'ce, tudi od daleč vseh vkup 18i, pa ui lira bilo mogoče udu« ti. ognja ker je bil veler sila močan. iujI, j. na in 2 otroka ao telo opečen". Skoda »elika (V Mradrnjso mestni očetje pred trmn leii sklenili. J.» v mestno sluibo ne bodo jemali nobenega Slovenca. To so pa gospodje pozabili, da je Gradec poglavituo mesto za vso deželo in da za plačilo iteviluim gospodom ta-m-šnjim, ki mestjanom dajejo ta«lu*ek. mora skoz dtv-samico «krbeti tudi Slovenec. Torrj .liberalen" Nemec blapcu Slovencu in dekli Slovenki ue privošči »kvrjife kruha. Kaj pa bi bilo. ako bi Slovenci posku-ili p<> krajih -.»vetukih meriti z nem^koliberalno mero po »zgledu m-etnega zbora v Gradcu? ako bi se ljudstvo slovensko tibalo v.>akcga trgovca, rokodelca, itd., »ploh vsakega N*mce, naj ie bo pravi Nemec ali samo po-sili-NVniec, ki med Slovenci rad živi? Ce i«o takemu Človeku-Sloveuci že dali preveč skupiti, toliko bolj marsikateri mieli, da .tna prauco .Nemec* biti in ob eneui Sloteoca dobrot-tika na zid poti>ka»ati Ntdatno so v Gradcu \ mestnem z< oru top* t prišli Slovani ua vrsto. Neki odb- ruik je t a m reč predlagaj, naj bi v mestnem glediMu ali .teatru" ne dajali zaslužka igralcem, ako so Slovani ali pa /id"VJ<-1 da nir*tm očetje so predlog odklonili s «7 glasovi proti M. Ko bi predlagelec bil stoj predlot: r»rde|il teko, da bi j. 'Srbej glasovali glede Slovauov in posebej glede Židov, morda bi [dosegel vsaj polotico. l'o onokratnem sklepu • liti, ti gospodje kiuh odrekli Slovanu, Židu pa ue u eiraba pred kričsm p iidoiskih časuikih, a te, žaiibog krislijani najbolj podpirajo s stojim denarjem Prihodnja številka »DOMOLJUBA 6 aprila 1893 zvečer. izida dne Lot«rUak« HriWSk«. Dana} II. marca: DC, 61, Hi, «m4m. U. marca: 13. «7, Llae, 4 mar.'a: «4, 37, 8. * Trat, 4. marce: 62, T». 45. 85, 1«. 85, Ml. 18. 45 71. Tržne cent? v Ljubljani 1«* ll. marca ('keel-a m.st. . . Kei. . . . Ječmen. . , . Ovea. . . . Ajda. . . . Proee. . . . Koruza, _. krompir. . Uča, biti . . , . . Miol. . . . Maslo. ker Masi iM gl1 kr 8 20 t, KO 1 6 - 6 Ti 26 , 5 50 5 M 3 4 V 13 — 13 —. ti — — — 7} —• 60 Speb porojen, kgr Sirovo mulo . Jajue, jfcdno Ml«ko. liter, . Goveje >w. ker T*W-i« . . Sviojako „ > Kofcraao>o . . 1'iaanee .... Golob . . . Sen«. 100 ker . Slaan. . . . Drva uda, 4 keb. mtr pj^ I1-! w t 10 A4i 5«. «4 40 55 » 67 8| M — - -J a Podfoafornaato ]>neii< kisli XIII MU< up prireja lekaml&ar Julij Herbabn? n* Dua^ji. T« i* il' let « največji« uipeliooi rabinom, o.| mnogik _ uikur u« i. ! »• prunSui in priporo.-a«j prsni sirup raataniu ales. upokojuj« kaSsU, pomaajKJ« pflt daje ala« do J«di poepeiuje pr«bavljanje in redllnoet, i« Jafil n krepi. 2#l»io ai j# v .irut,u t iabk« m |tU»m,/ obliki, j* »ko i«ri«tno aa aarejaajs krvi, rutopiji,, 't*. forno-apnene eoll, ki »o t pa |»»»bne pr. aUbotsli otroolh narejenje koetlj • #r.a .|..»i»Mcj jj,( hebnvjet»ga apn#n« »»-»»ni-ga »irupa je 1 (Id S.r. kr, po 211 kr «- ■ »» i»*ii*nja. iPolovitaib »itklenic ni i kr »•■• <» i*»ij*iij« sc M M Svaril«! ;»'';»• I-d jedn»» » , Ig mini inirni a au vendar poevejt sestavi tn svojem aAlnka ; pi.inania tailiAn* «1 naA iri „t,t na.nrga 1*1 »i..: p^j. fosfornasto kislega apaano telesnega strup«. /.«kt*u tit H- M<, tw>i'j lsredao Harbabay-J«v apn«no- leletal slrnp. Paat naj s« tudi na to, da J« traven etojeia oblastveno protokollrana varstvena snanaka aa vsaki ateklaalol in pr<«i«w. aa dajte m aapeljaU niti a nitjo eeno. niti a druslnal pretvezami da bi kupili kak« p«aar*dh«! 47* SO-11 vi 'matija raip««< jalnira » na Donajn. lekarna ^sar Barmberslgkelt" JULIJA HZJtBAJ ITT-J a. lfeoban Kaleeretraae« 70. 1'roda .v m r«|4d.i lekarnarji V Ljubljani J, Stvl ^la. *ial>. 1'ic v.i I | Trnk^-iv. W M»vr. dal»» ga pMajaj« v ' »l.u J. k'tff»f-•rbiniH Itaemba. novi iIHi -I ; na H*ki 1 iia»im •• Prodam A Nhindlor Ani Muiam. Irkarni.-ar K l'i b A Kupp«rt . na S<.> -lj»ii •nt.acii K Muller v -«iu A p i Sladu m.i »n Vida A H«i''brl n« Trki.o A. Si»gl » Tr.tu K 7.ane(ti A S.t-tina >1. Hiaanlatln. J S<>r*tallo, K v l^ni«nhur ll.'l,aku K. S.boU, dr K. kuii.pl. » ''rauBljl J Blalrk . v Velikot<« J J b.t . v W>lf.t«r«u J llstb. f S s M H 8 L AT 4ur TB Pre^aatitl duh«višini in al «>li<*in«tvu usnjam ae podpisani vljudno javljali, da snni "tvoril v Ljubljani, v Šdenbuncovl ulici št. 1 krojadki obrt ter »e priporočam v blagohotna mnoga naro/ila Imam v zalogi vsakovrstno trpežno blago, ter it-lcijujem obleko po najnov«>j»em ali aploh poljubnem kroju po najnižji ceni. VeleapoMovanjem Franc Železu t ka r, 126 (6 — 3) krojač, r LJubljani, Selenburgnve ulice *t. /. Al 1« M H A 8 Jedino pristna Kneippova sladna kava bratov 0«la v ruilečib kttrioglaiib zavitkih •e dobiva v |„j»bljani pri M. ^agnerjevl »dovi m t vaeh ipecerijakih in kmiamnih pro-dtjalnuah 29-1 g Olzova kava priznano najbol.ia in Bajii^ naji. d^aja kavi s« glavni aalogi za kranj.ka pn in konaumnib prol»j»'fl,o staro-mano zdravilno iredttvo. — ?e mnogo desetletij ao te krogljic« sploino raiiirjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo in malo j* rodbin, r katerih ni uiale zalog« tega izvrstnega domačega zdravila. — Od t«h krogljio vtlja 1 ikatljloa a 16 krogljloaml 21 kr., 1 jtavoj s e ikatljloaml 1 gld. 6 kr., pri no-frankovanej poiiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — č« »e naprej poilja denar, velja s poitnine prosto poiiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld 26 kr.. 2 zavoja 2 gld 30 kr.. 3 zavoji 3 gld. 86 kr.. 4 zavoji 4gld 40 kr , 5 zavojov 5 gld. 20 kr., 10 zavojev U gld. 20 kr (Menj n«go jeden zavoj m n« mor« odposlali) — Prost se, da so zahtevajo ltroono W0~ facrhoferju kri iMUite kroff-litre "Va in gleda na to, da ima vsaka ikatljica na pokrovu ua navodila z« rabo stojeii imenski pečat J. Pierhofer in sic-er v MJT rade« Tttt baivi. Balzam aa ozobljlne J. Piarholarja, 1 lonček 40 kr., s frankovano poiiljatvijo 6S kr. — proti katarn. hrip&vooti. krčevitemu kailju itd. I steklenica 60 kr. — Amorlika 1 gld. 20 kr. — Praiok proti potenja nAr, ikafjica 60 kr., • frankovano Trpot6ev sok mata sa protln, poiiljatvijo ?6 kr. '— Baliam za gnio. 1 ftakon ii) kr., frank. poillj. 65 kr. - Zdravilna L,... fPraik« kapljice), proti spiijenemn ieloden. »labej prebavljivosti itd. 1 stok). 28 kr. — eaenoa t™™* .teklenica 80 kr. - Fljakarakl praiok, proti kailju itd 1 ikatlja frunko\am> poiiljatvijo 60 kr. - Tannoohlntn-pomada, J. Pserboferja, aaibolje srtdstvo oran o rasti Ia«, 1 ikatljiea 2 gld. - Univerzalni obltt, prof. 8 t* h dol-a. mdstvo ' oteklinam itd 1 lonček 5U kr., a frank, poiiliat. 76 kr. - Unlvoraalna fttstUna Anglolkl čudežni balzam, 1 steklenica KO kr. — Fljakarakl praiok, proti kailju itd 1 Uatlja 36 kr., « frankoi-----11"" ' za poepeievanje aol' i'"'wBullrloh-a. Domač« zdravilo proti posloduaui «i&b«ga prebavljanja, 1 pak. 1 gld ' Bazen tukaj oiu»nj«nih izd«lkov ima i« v»» v avatrljskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farmacevti,''•ne »peciialitele in ie vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zabtevanj« točno in po eni rr«.krh< - aBF" Poilljatvo po poitl zvrM s« najhitreje proti predpoiiljatvi zneska, voijopatndi proti povzetju^— 6a so donar napraj poilje (naj bolj ep o poitnoj nakaaalot), Jo poitalaa '^SVJATSSSSISSV^ vTjublJanl pri O. PtocoU-Jo. IV. zvezek: O VESTI Andrej Kalan izšel je ravuokar ter se dobira komad 20 kr., po pofitl 23 kr. v Katoliški Hukvarni in TiHkarnI v Ljubljani. — Tudi III. zvezek je Se v zalogi. S7cdcxdc H H 1 I I I M M H f ■f-H-t ; Matevž Lipar t o v n r 11 rt r coni«* »C " t Šmaroi pri Kamnika, javljam preeeatiti dahottfini in ilavnema občinilvu. da it m lirovil zalogo cementa kateri je piitnan ko« uvraten, goajod« M. Mateku, « <33» trgovcu t Kamnika, p. d .pri Kodelcu*. V »a njemu doila naroč la iitrti! bod« nataniao in točno po tovarttlikl o«ni. Priporočam toraj »alagaUlja >a »roj iidtlak i blagohotno a»alanj*. M J M M i i t M I I I M H-+++ Prostovoljna prodaja posestva, obaegajote dobro urejen mlin m petero tečaji iu p o h IS t v o ni, dalje *aga in kakili 1-4 oralov zemlJMča. Pogoji in cena poitrS te pri poiettniku v Molnah tt. 34 na liorenjfkem. 18 i9-?) IJrotIfijrt iiiAo in zoinlJiArft It pmta rake M preda c na.Upieui krajo t Malem Menge« j dobro ohrai^jena hiša i «oip«dartkim poalapjam in koiel-om. pole* tega polovico Minljiva (pol grunta) obrtojtee u nji*, (oiia in travnika. »kupa; bluo trir.^j«t oralov ir#ta. nadalje g'-«[>odanko orod,e, vozovi in irina — Tadi j« na proda; ietrt lejn.ji^e. obtejcaj'«-« 7 oralov, ki j« nekdaj »padalo k tema poaeitvu. — V«.; o t-m '» po«v< pr laatulol ▼ Kal a m ■eafaiu h.-dt. 40. 97 (J -J) Kurja JaJoa iveia (frl*ue> kapo}* t riaki ranolmi po dobrih canah trdo« ■■ m t «a v T reo, trjavae • Kalnijckasi p«il*pjl v Ljubljani, pritlitnt na dasnt pod trk« C Za ;aj--a ni treba plakati nikake viitnine. nejr» ae isti preko v«ak» mitnic« ljnb!;»n»k» ako •• na mttniei denar talrši, kateri 1« potem trne aa mltatel. lahko vpeljejo tranalt«, to j« viitnine fro«to, kar kolitejiko potlopje ne »pada U v viitniniki okvir ljoMjan»kejra •tolnega metta. 93 (3-9) '♦♦i (Jospotiu lekarnarju coliju .pri angrlju' v Ljut.ljan,, jlJ nnjska cata. \ Podpirani javljamo t (,m ^ j *mo po Vat priprailj.no 4 turo ma irloeltsc" tpurulj, „ 4 nje idratdno moč ta iclodtc « ostale prebavne organe ^ podlagi tega pnj^t^amt delujoet niramlo vtakemu ki It y ^ gnil potrebovati. Pat«r Studinai iapnik. Canfaaaro. I»tra. 1891. - | Baaelia, iopmk Ajdon«*. 1891 - i*aip iV.ka, l««ll V »kred. 1891. - O Ivan Gakrleli« lupnik, Uallnmi.' Utra. 181/1. - hraa Belec, iapnik. Sv. Martin pn A.lw i I.ira. 1*M — 0. A«Ub Utmiaal kooperaW m kateb«,ki foanra pri Sebenikn, Dalmacija. 1»91 - D . Capraal iUpu! ID dek*n. Ulice, Tifvliko 18*1. — f erd« Bak«. ..mj j ♦ kanonik Rarnafra. Mrvaiko 1&9I — F. Bcncalj. hp« 1 1 Jurij Me* iupr. i N. VW e«»i«k, kaplu, 1 ------„..„. Zajir, lif«4, | Kupiak, ilrraiko, 1^1. — 4t«faa Jerta vikar » Podiraj T llimka Hiiir 11«. IHKI - kale Hefevar. kanonik t .Sorta T M "tu Kran iko 18S*t — Aale« Vadrai kaplan 1 Urku i pri lladejuvicah, Caako. 1892. (ii f) j Uraicoa*. Kraojiku, liyi — jmtij m11 iuli ,W.,„iu» Kranjiko. I89l — 0 Laka Rak Uiuri -h, Petaito, lialnacija, J89I *»|u«1 Za|ar, lojtl. ^ France Cudeii preje Geba 11 r rt r v Ljubljani. Slonov« ulice it. II prif-r «-a ob-inetm, i- ^bn« 1 ra' duhartoiai najvaijo iviji aalofo ilatlh, 1 rebrnih la nlkelnaatlh švicarskih žepnih ur I« najni/j h einah, 4«akw«i stenskih ur In ur hiidilnk verliio, pratanov, akaw in vaeh v to atfko •padi.'« predmetov. Popravila «"»» natančno, poi«na n»ro<. » £ »krbuie hitro. - Caalk»> 1 Ija brejplaeno p' popinan« »o naiaa.no ari B« omamen jau»f'Ba a "V nort in trpelm>»t ~ * SSf ^ » Jt JUT Zamenjavam tudi alar« arabrn« are. _ Neobhodno potrebno za rnako gospodinjstvo Jc Kathreiner-jeva Ecsitp-a slab kava x okusom navadne kave. Ta kava da;* to mdoieino prtdooii da kbSllll l "Toe ali . .nr/u pomtian« na^ne LtI -fin 1* l in okuaneiao. Pri t«a p» k« zdravejio in k w -|N*P«koai3lva U dodaja navadni ka'-P^ SSCtoH M lkrbn° - kilo 25 kr. - Dobiva ae povsod. Priatno aamo v belih zavitkih a podobo iu Knelppa kot varatveno znamko. ?r nika 1*4-5) K Koverte s Ar®0! t vizltnice m >{ pnporora { Katol tiskarna j f t LJubljani. Mlovongfci romarski vlnl^vint«,." VABILO prvo » » » > 4 i romanje povodom petdesetletnice škofovskega jubileja sv. Očeta i za kjtaro priredita spodaj podpisana posebni vlak po jako znižani ceni y pondeljek, dne 10. aprila 1893 lil sicer aj 25 oseb. R a 7. ven tega prirejen bo pa tudi skupni izlet iz Rima v NapoIJ, oziroma .Valle di Pompeji", in to najbrž v ponedeljek 17. aprila zjutraj. Stranska taka vožnja traja nekako o ur. Na podlagi rimskega listka znižana jo oena za vožnjo po Laikem tudi za posamezne priklopljene vožnje nnzajgredč, n. pr. od Koligno do Assissi ali Perudiije, od Ilologne do Kirenče in nazaj. — Od več prtljago nego ae seboj v voz vzame, plaža se posebej. Potovalna pravica ni neobhodno potrebna, vendar pi je priporočljivo, oskrbeti si kako uradno listino, n. pr. domovinski ali krstni list. potovalno legitimacijo itd., ker so te listine potrebne posebno pri \ sprejemanju po&mih pošiljatev. Vozni listki preskrbi naj se prej ko prej, skrajni čas pa do 4. aprila L, ker pozneje, če bo vsprejem sploh se mogoč, bode vsak listek 50 kr. dražji. Dobivajo se pa vozni listki pri s|>odaj podpisanem podjetniku vlaka, pri „Katolliki družbi" v Ljubljani, kakor tudi pri mnogih Župnijskih, občinskih in poitnih uradih. Prijatelji podjetja, ki bi hoteli v prospvh uuatoga z dobrohotnim prodajanjem voznih listkov pripomoči, profrni ho, to takoj naznaniti apodaj navedenemu. Neprodani listki vzamejo se nazaj. Mod tjevožnjo bo oskrbljena večerja v Vidmu ((Mine), zujutrek v Kironci in obod v ("biusi. Kratek kažipot in tolmač, knjižica, katera bo obsegala vapored bivanja v Rimu, načrt in zanimivosti taistega, najpotrebnejše Izraze v laičini, načrt laikih železnio z voznim redom, in vseui drugim potrubuim. dobivala ac bodo zadujo dni pred odhodom iu med vožnjo v vlaku, kakor tudi znamke, h katerimi le bo vstop v Kimu povsod brezplačno mogoč. 0. ob Vlaki, v najpripravnejii zvezi s posebnim vlakom vozijo sledečo: Iz Dunaja ob L— zvečer (dan poprej), i/, (iradea taisti dan ob 5.00 zjutraj, iz Spod. Dravogradu b 4.50 zjutraj, i/. Ptuja ob ?.;t:J zjutraj, i/. Vedenj ob 5.50 zjutraj, iz Zagreba ob 8.02 zjutraj, iz Kamniku ob «.».50 dopoldne, iz Trbiža v Ljubljano ob 3.4»» zjutraj, iz K ob 8.— dopoldne, iz Pulja ob «.55 zjutraj, iz TrsUi ob 4.35 popoldne, iz Trbiža Videm ob 5.20 ali ob 1.11 popoldne, iz Beljaka na Videm ob 4.33 popoldne ali 11.55 dopoldne, iz Celovca po juž. želez, na Videm ob 2.45 popoldne ali 10.— dopok iz Reke na ob popoldne ali 10.—dopoldne Om koroški udeleženci, ki želijo v Vidmu v posebni vlak vstopiti, morajo to takoj pri kupovanju listka naznaniti. Hlovenei! Ne zamudimo te lejte prilike in jmkaiimo v prav mnofjo-brojnem številu remont in u danost našemu štetemu Očetu, oglejmo si pa ob enem prekrasno prestotico katolištra in lepe laške pokrajine, v kar sU> vljudno vabljeni. Jo8. Pa idin Katoliška družba v Ljubljani mejn potov p/suma Ljubljani (dr. Ani. Jure. predsednik) podjetnik j posebnega vlaka ujetnica slanosti.