THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED • STATES OF AMERICA
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 174.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 7. SEPTEMBRA
SATURDAY, SEPTEMBER, 7, 1929.
LETNIK XXXIII.
ZBOROVANJE ŠE NI PRIŠLO DO NIKAKEGA DEFINI-
TIVNEGA SKLEPA. -ODPRAVO OROŽJA. DINJENE DRŽAVE.
95% LJUDI SI ŽELI MIR IN - NAČRT ZA EVROPSKE ZE-
Genova, Švica. — Sedanje zborovanje Lige narodov do zdaj še ne more zabeležiti ni-.kakega učinkovitega sklepa. Lepe besede padajo sem in tja, katerim se lahko polaga veliko važnost, ki pa se še ne morejo vzeti kot dejstvo. Min. predsednik MacDonald se je izra zil, da mora ta konferenca na vsak način priti do odločitve glede svetovnega razoroiževa-nja, kajti, kakor po pravici pravi, 95 odstotkov ljudi želi, da bi se nikoli več ne rabilo o-rožje in da sploh svet stremi za mirom bolj kakor kdaj poprej.
Na vsak način žele dobiti tudi Ameriko, da bi sodelovala v svetovnem razsodišču. Kakor vse kaže bodo to dosegli.
Francoski min. predsednik, Briand, je isdelal načrt, po katerem bi se evropske države e-konomsko združile in tvorile tako nekake "Evropske Zedi-njene države." Načrt je predložil zborovanju in upa, da bb vsaj v glavnih točkah sprejet.
NENAVADNA
REŠITEV
FORD KUPI ZNAMENITO LONDONSKO URO.
ZA "VISOKO ŽIVINO" NE VELJA POSTAVA.
Chicago, 111. — V Chicagi obstoji postava, da v okrožju v sredini mesta (loop) se ne sme avtomobila parkati dalje kakor tri minute. Očividno pa ta postava yelja samo za navadne Zemljane, kajti policijska inšpekcija je dognala, da je nekaj avtomobilov stalo po več ur celo pred "City Hall." Ko so poizvedeli za lastnike, se je izkazalo, da so sami višji uradniki ali pa njih prijatelji. Med drugimi je stal tam avto državnega pravnika Swansona. Da ti gospodje n:: bodo kaznovani, lahko pričakujemo, ker imajo pač "drag."
—L-o-
ŽENSKO UBILI IN TRUPLO ZAŠILI V ŽAKELJ.
Pretekli ponedeljek je bilo blizu mesta Morris, 111. najdeno mrtvo žensko truplo, zašito v vrečo. Kakor so dognali, je bilo truplo več tednov po u-moru skrito na nekem mrzlem prostoru. Kdo je bila ženska, še niso mogli poizvedeti, oglasil pa se je Chicažan R. Sheea, da je to mogoče truplo njegove žene, ki je ušla od njega pred tremi meseci. Ogledal si je truplo, ki pa se je tekom tednov po smrti tako izpremeni-lo, da ni mogel podati nika-ke gotove izjave.
-o-
NAMERAVANI PREKOOCE-
ANSKI POTNIŠKI PRO-MET.
Akron, O. — Kakor se poroča, se nameravate dve kom-paniji, ameriška Goodyear -Zeppelin in nemška Zeppelin korporacija združiti in ustanoviti skupno Zeppelin zračno linijo, ki bi vezala Ameriko z Evropo. Potrebovalo se bo dve do štiri leta, predno bo mogoče pričeti z rednim potniškim prometom.
Pilot po* nesreči padel iz aero-plana, a potnik, ki se je prvikrat v življenju vozil, je srečno pristal na zemljo.
—o—
Columbus, O. — Občudovanja vredno prisotnost duha je pokazal Norman Curtice iz Cincinnati. Iz radovednosti je stopil v aeroplan in dvignila sta se s pilotom 3000 čevljev visoko. Tam začne pilot proizvajati svoje umetne trike in prekucavanja in obrnil je aeroplan tako, da sta z glavo visela navzdol. V tem trenot-ku pa se pilotu utrga varnostni jermen, s katerim je bil privezan na aeroplan, in voznik je zletel v globočino. Potnik, prepuščen samemu sebi, popolnoma nevešč, kako se vodi aeroplan, se je v strahu stisnil v kot in čakal kaj pride. Hipoma pa mu pade na um, da se bo gotovo ubil, ako bo tako čakal. Med tem, ko je drevil aeroplan s hitrostjo 100 milj na uro, je zlezel na pilotovo mesto in začel obračati in premikati kretalne priprave in posrečilo se mu je, da je spravil aeroplan v ravnovesje, in da je tudi popolnoma nepoškodovan pristal na zemljo. "Nikoli več," je dejal, ko se je zopet znašel med ljudmi. -o-
STRELA RAZBILA DVA AEROPLANA.
Albuquerque, N. M. — 26 milj južno od mesta Gallup je v viharju našlo smrt osem o-seb, med njimi ena ženska, ko je v njih dva aeroplana udarila strela. Do zdaj o ponesrečencih še ni nikakega sledu , na raziskavo za njimi se je podalo 30 zrakoplovcev in mnogo ondukajšnjih prebivalcev na konjih. Zrakoplov je bil last Transcontinental Air Transport in se je imenoval City of San Francisco. Omenjena družba je razpisala nagrado $5000 za tistega, ki bi ponesrečeno družbo našel.
-o-
RUSIJA ZAVRGLA NEDELJE.
Moskva, Rusija. — Da pospeši delo v industriji, je sovjetska vlada odpravila splošni dan počitka, nedeljo. Na ta način želi doseči takozvani nepretrgani delovni čas. Vsak delavec bo še v naprej moral delati enako število ur, katerih je 39 do 46. Vsak pa bo dobil počitek po pet ali šestdnevnem delu; in dočim bo e-na skupina "imela nedeljo," bo druga skupina stala na njih mestih, dokler ne pride vrsta za njih "nedeljo."
-o-
DRZNI BANDITI.
Chicago, 111. — 6. sept. — Danes zjutraj, kmalu po polnoči, je vdrlo v hišo P. Prusi-tis, 3301 Walace St., pet ban-ditov, kjer so lastnika zgrabili, ga zvlekli v avto in oddrveli. Policija je poslala patrulje in detjektive za njim.

Na sliki je videti znamenito uro, ki se je nahajala nad eno stoletje v Londonu, nad neko zlatarsko trgovino. Na uri bijejo are vitezi in proizvajajo najlepše melodije. Ford bo dal inštalirati uro nad svojo tvornico v Detroitu.
IZGON PROSTOZIDARJEV
Diktator dal internirati italjan. prostozidarskega velikega mojstra in vse druge voditelje. — Krivičnost takega postopanja.
London, — Italijanski diktator Mussolini skrbi za vse, to se pravi, skrbi, da vsi tisti, ki se popolnoma ne strinjajo z njegovim režimom, pridejo na varno mesto, od koder jim več ni dana prilika, da bi mu delali zgago pri njegovem vladanju. Tako se je spravil tudi na prostozidarje in spravil s poti v internacijo njih velikega mojstra, D. Tor-rigiani, in z njim vse druge vodilne može v organizaciji. To je potrdil nečak bivšega i-talijanskega min. predsednika, Nittija, ki je bil z omenjenimi skupno interniran na otoku Lipari, in kateremu se je nedavno posrečilo uiti.
Da prostozidarji večinoma niso zaželjeni element v človeški družbi, je znano. Znano pa je tudi, da ima vsak človek pravico do svobodnega mišljenja. Da se torej Mussolini poslužuje oborožene sile, da premaga nasprotnika po prepričanju, je skrajno netaktno in surovo.
-o-
NOVI POGUBONOSNI PRAŠEK.
London. — Nov prašek s prav zverinskim učinkom je baje odkril profesor L. Hill, u-čeni angleški znanstvenik. Po njegovi izjavi zadostuje žliči-ca tega praška, ako se ga razprši, da umori milijon ljudi. Nikakor pa ni hotel izdati imena in sestoja tega praška, kajti pravi, ako bi se ga uporabljalo ob času vojne, bi sploh nihče več ne ostal pri življenju.
— Chicago, 111. — Med New Yorkom in Mexico City se bo v nedeljo otvorila nova zračna zveza, pri čemer bo igrala Chicago važno vlogo kot vmesna postaja. Vožnja med New Yorkom in Mexico City bo trajala okrog 50 ur.
DVOJNI
UMOR V CHICAGO
Dva znana bandita našli ustreljena. — Domneva se, da je to delo maščevanja ..drugih banditov. — Sumijo, da je bila Caponijeva roka vmes.
Chicago, III. — Naše mesto se nikakor ne more otresti "u-gleda" kot mesto roparjev in morilcev. Ako banditi ne najdejo nikake druge žrtve, se pričnejo streljati sami med seboj. V četrtek zjutraj ste bili najdeni mrtvi trupli McElli-gott, 30 let, in 25 letnega Fr. Cawley, in sicer na Narragan-sett ave. blizu Fullerton Ave. Oba sta bila vsled svojih številnih zločinov pri policiji prav "dobro" zapisana. Svoječasno sta tvorila z dvema drugimn banditoma štiriperesno deteljico, ki si je nadela ime "The four Horsemen," in v koje zgodovini je zabeleženo število zločinov. Dva izmed njih sta bila pred meseci ustreljena v Cicero in zdaj je njih tovariša zadela enaka smrt.
Povod za ta umor še ni do-gnan. S precejšnjo sigurnostjo pa policija domneva, da je to čin maščevanja drugih banditov in da je tudi Caponi i-mel pri tem svoje prste vmes.
-o-
AL. SMITH A ŽELE V SENAT J New York, N. Y. — Kakor * poroča neki tukajšnji list, se popolnoma tiho deluje na to, da bi se bivšemu guvernerju in kandidatu pri predsedniških volitvah, Alfred Smithu, pridobil sedež v zveznem senatu. — Baje je bilo županu Wal-kerju že naročeeno, naj odpokliče v New York senatoi-ja Copelanda in ga postavi na čelo vodne komisije, da bo na ta način izpraznjeno mesto za Al. Smitha.
-o-
Chicago, 111. — Ludviku Kesl se je zdelo sumljivo, kako njegova žena uporablja njegov denar in je zahteval pojasnila od nje; ker ga njena izjava ni zadovoljila, jo je pretepel, in na ženino pritožbo mu je sodišče takoj naložilo $200 kazni. Kdo je na škodi?
KRIZEMSVETA
—	Charlotte, N. C. — Za sodno obravnavanje proti „ 16 komunistom in stavkarjem, ki so obdolženi, da so ubili policijskega načelnika v Gasto-nia, je bila po sedemdnevnem preiskuševanju končno imenovana porota, ki bo določala o usodi obdolžencev.
—	Pariz, Francija. — Pripekajoča vročina, ki je obiskala tudi Pariz tekom zadnjih dni, je imela za posledico, da se v celem mestu ni moglo v sredo zvečer dobiti niti ene le-mone več. Termometer je kazal ta dan 95 stopinj v senci in čez 100 stopinj na solncu.
—	Krakovo, Poljska. — Po dolgi bolezni je izdihnil eden izmed največjih bogatašev Poljske, Jan K. Steczkowski. V letih 1917 in 1918 je bil ministerski predsednik in nato finančni minister.
—	Stockholm, Švedija. — Med štrajkujočimi delavci na omnibusih in policijo je prišlo do spopada, pri čemer so policisti rabili sablje, in je bilo na ta način ranjenih 16 oseb.
—	Montreal, Que. — Na meji med Canado in Zed. dr. so suhači navalili na vlak, na katerem so se vračali s konvencije U. S. vojni veterani. Kot plen jim je padlo v roke 500 steklenic opojnih pijač.
—	Rim, Italija. — Iz neznanega vzroka je v tovarni, ki producira bombe za italijansko .armado, nastala eksplozija, ki je zahtevala kot žrtev 17 življenj uslužbencev, večinoma žensk. Okrog 20 jih je bilo težko i*anjenih in več lahko poškodovanih.
■— Pariz, Francija. — Znameniti Clemenceau, ki je bil med vojnim časom francoski ministerski predsednik, je lahko obolel in se je moral podati na deželo. Mož je star že 88 let in se v zadnjem času bavi s pisanjem svojih spominov.

Iz Jugoslavi|e<
POŽAR ZANETEN OD STRELE V STRAŽI PRI MORAVČAH UPEPELIL HLEV IN POŠKODOVAL DRUGA POSLOPJA. — DRUGE NESREČE IN NEZGODE. — RAZNOTERE VESTI IZ DOMOVINE.
Strela
Moravče, 20. avgusta. V ponedeljek popoldne 19. avgusta je treščilo v Straži pri Moravčah v hlev posestnika Vider-garja, ki je bil naenkrat ves v plamenu. Četudi so bili ljudje takoj zraven, se ni dalo razen živine, ničesar rešiti. Vžgal se je tudi svinjak, po dolgem času so gasilci rešili prašiče, a e-nega so morali zaklati, ker je še komaj hropel. Pogorela sta tudi 2 kozolca z najmanj 60.-000 kg mrve in 6 štantov ovsa. Ker ni bilo dežja, razen par kapljic, nikakor niso mogli ognja udušiti. Vedno je iz tra-movja in kupa pepela vzplapo-lal zopet ogenj. O polnoči so bili moravški gasilci, ki so ves čas neumorno delali, še vedno na pogorišču. Sreča je, da ima vas okrog hiš toliko sadnega drevja, ki je veliko pripomoglo, da se sosedna poslopja niso vžgala. Tako velikega ognja, kot je bil ta, v na- j ši dolini že dolgo vrsto let nismo imeli. — En kozolec je bii last posestnika Vrbana, vse drugo pa od Vidergarja. -o-
in Zejnila Šehiča, Alija Cosič pa je bil le lažje opaljen po vsem telesu.
ZAHTEVAJO REGISTRACIJO INOZEMCEV.
Chicago, 111. — Po mnenju tukajšnjih oblasti se vse premalo pazi na inozemce; ko priseljenci zapuste Ellis Island, se razkrope po vsej deželi in ni mogoče dobiti o njih nika-kih podatkov več. Primerno bi zato bilo, da bi se upeljala po evropskem načinu za vse inozemce registracija, ki bi se izvedla na ta način, da bi se ino-zemec vpisal povsod kjer prenoči, oziroma, kjer se stalno naseli. To je naperjeno zlasti proti tistim inozemcem, ki ne pridejo v to deželo, da bi postali dobri državljani, ampak z namenom, da bi kot zločinci prišli do denarja.
-o-
DELAVSKI ŠTRAJK V NEW YORKU.
New York, N. Y. — Sedem tisoč šivilj, zaposlenih pri vezenju, kleklanju, itd je v sredo zapustilo delo. Štrajk ima za cilj dosego ugodnejših delavnih razmer, kakor tudi povi-šek plače in krajše dnevno delo.
Žrtev Save.
Dne 16. avgusta je Sava za* htevala novo žrtev. Kovaški mojster Janez Okoren se je šel po težkem dopoldanskem delir s svojo ženo, katero je poročil šele pred tremi tedni in s tovarišem kopat v Savo. Po nesreči je mladi mož zašel na kraj, ki mu je bil neznan. Od začetka je bila Sava plitva, kar naenkrat pa se je za skalo razširila v globoko kotlo z vrtincem. Ker je bil mož vroč, ga je bržkone prijel krč in ga zgrabil močan vrtinec. Ker ni bil dober plavač, ga je vrtinec potegnil na dno. Žena in tovariš, ki sta nesrečo zapazila takoj, si nista upala v vodo, ker nista znala toliko plavati, da bi si ga upala rešiti. V bližini ni bilo nikakega kopalca. Šele čez jnekaj časa je prišel neki učitelj, ki je iskal
Težka nesreča na Hlebovi žagi
pri Gornji Sv. Kungoti na Štajerskem se je dogodila 16. m. m. Ta dan je namreč prišel komaj 4 dni tam zaposleni Žagar Kinnerc po nesreči z levo nogo v stroj, kateri mu je debele čevlje naravnost prerezal in prste na nogi preklal. Slučajno v tem času v Gornji Sv. Kungoti nahajajoči se okrajni zdravnik je nudil ponesrečencu prvo pomoč, nakar so ga prepeljali v bolnico v Maribor.
-o-
V Bosni iščejo petrolej.
Te dni je odpotoval na planino Majevico v Bosni direktor drž. rudarskih podjetij dr. Velimir Jovanovič. Na Majevi-ci se že nahaja komisija pod vodstvom belgrajskega vseuči-liškega profesorja dr. Luiko-viča. Komisija preiskuje in določa kraje, kjer se bo vrtalo do ležišč nafte. Na podlagi rezultata tega preiskovanja bo komisija določila kraje za vrtanje končnih rovov.
ŠIRITE AMER. SLOVENEC!
dolgo časa, a ga ni mogel naj ti. Nato so prispeli še drugi ljudje s čolnom in po 1 in pol urnem iskanju se jim je posrečilo potegniti mrtvo truplo iz vode. Starši Janezove žene so bili o nesreči takoj obveščeni in šli nemudoma v Hrašče (pri Smledniku), kjer je pokojni stanoval z ženo in je imel ko-vačnico.
-o--
Strela ubila dva delavca.
V nedeljo, dne 18. avgusta se je v Bosni nad Palo in vso okolico nebo naenkrat pooblačilo, ob 7 zvečer pa se je vlila ploha. Bliskalo in grmelo je ves večer, vmes pa je padala toča, ki je napravila na polju mnogo škode. Troje delavcev, Abid Mizdrak, Zejnil Šehič in pa Alija Cosič, je ob 9 zvečer odšla z bližnje žage spat v skladišče. Med ploho pa sta u-darili v skladišče dve streli in ubili delavca Abida Mizdraka
Konj ubil dečka.
Na travniku v zagrebškem predmestju je kmet Lovrenčič pasel svojega konja. Gospodar je konja čuval celo popoldne, ob 6 pa je odšel večerjat. Konja je pustil brez nadzorstva na travniku. / V bližini so se i-grali otroci in 7-letni Mijo je vzel nek drog ter ž njim jel dražiti konja. Naenkrat je konj udaril z zadnjimi nogami, nazaj ter sunil malega fantka naravnost v prsa. Deček se je zgrudil na travo, drugi o-troci so poklicali njegovega očeta, toda ta je svojega otroka našel že mrtvega na travi.
—-o-
Nova tovarna cementa v Dalmaciji.
Svoječasno je bilo v naši javnosti mnogo govora o namenu neke belgijske industrij-ponesrečenca jske skupine, da zgradi v Sučur-
cu pri Splitu veliko tovarno cementa. Ta tovarna naj bi delala v družbi z nekaterimi domačimi ljudmi. Sedaj kaže, da se bliža ta načrt svojemu uresničenju, ker je omenjena belgijska skupina že pripravljena, da vloži v novo industrijo cementa nad 100 milijonov dinarjev. Tvrdka še ni proto-kolirana.
-o-
Iz celjske bolnišnice.
V nedeljo 18. avgusta je tukaj umrla 71-Ietna Marija Sa-lobir, zasebnica iz Vrhov 33 v teharski občini. — Te dni so prepeljali v bolnišnico težko poškodovanega posestnika Štefana Doberšeka iz Babne gore pri Sv. Štefanu. Z možnarji so streljali, pa je preveč nabasan možnar razneslo in Dober-šku so drobci možnarja grdo razmesarili desno stran telesa.
-o--
ŠIRITE AMER. SLOVENEC!
Staran 2.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota 7. septembra, 1929.
tAMERIKANSKI SUOVENEC
j P£vi |n najstarejši slovenski f	lisi v Ameriki. ^
Ustanovljen leta 1891.
' Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-leljkov in dnevov po praznikih.
'	Izdaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in oprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098
Za celo leto Za pol leta
Naročnina:
_$5.90
__2.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto---S6-00
Za pol leta_______________3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year---------
For half a year
___$5.00
_____ 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year________________$6.00
For half a year ...............—— 3.00
POZOR. _Številka poleg vašega naslova na listu znači,
Slo kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker k tem veliko pomagate listu.	____
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list -Za zadnjo številko^v tednu je čas do četrtka dopoldne.-Na dopise brez podpisa se ne ozira.-Rokopisov Inredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.____
Nasilnost fašizma.

tirale to razsodbo in so tudi ustavile vsako novo imenovanja otrok s slovanskimi krstnimi imeni. Sodnijski revizorji urado-dov civilnega stanja so dobili ukaz strogo postopati z onimi občinskimi uradniki, ki bi še dopustili kako novo slovansko imenovanje otrok. Končano je bilo toi*ej krščevanje otrok s slovanskimi imeni. Pa to jim še ni zadostovalo. Bila je velika množica odraslih ljudi v deželi s slovanskimi imeni. Na te so se sedaj spravili. Največ je trpela šolska mladina, predvsem pa srednješolci. Učitelji in profesorji so prevajali na najbolj nesmiselni način slovanska v neka laška imena ter jih vpisovali v spričevala in šolske kataloge. Odpor proti takemu postopanju je pomenil zlasti pri srednješolcih popolno nemilost pri profesorjih ter najslabše redovanje.
V aprilu 1926. smo dobili postavo za spremembo priimkov. Skozi tri leta se že vleče nasilno spreminjevanje družinskih priimkov. Temu podobno so v letu 1929. prišli nato, da bi spremenili še slovanska krstna imena že odraslim ljudem. Najprej se je pojavilo par glasov v laškem časopisu, v marcu 1929. pa je še izšel poziv od strani tržaške občine za vlaganje prošenj za spremembo krstnih imen. Postava z dne 8. maja 1929. št. 383 je tudi spremenila do takrat veljavne določbe civilnega zakonika o imenih. Zato so že dne 28. in 30. maja — res hitro za znano počasnost laških sodnij — bile izdane prve razsodbe tržaškega deželnega sodišča. Dne 2. avgusta so bile razsodbe že vročene. Od sedaj naprej jih bo sodna oblast bruhala na stotine.
Pot je uglajena, postopanje poznano že iz manipulacije 5; družinskimi imeni. Romale bodo okrožnice iz prefektur, ro-hnale okrožnice iz fašijev, romale okrožnice iz sindakatov, deževalo bo pozivov in izpolnjenih tiskovin za prošnje iz občinskih uradov. Kdor ne spremeni svojega nelatihskega krstnega imena, ta ni prijazen fašizmu, ta ni dober državljan, ta je protidržaven, antifašist, italofob! So to dovolj krepki argumenti in potem pa še grožnje za ta božji vsakdanji kruhek, ki je v Italiji že itak tako redek in tako grenak. Kdo ni odvisen in kdo se bo mogel zoperstavljati tem narobekrstnikom! ? Ki-jevski ruski knez je osramočen. Hujša je sila, ki goni naš narod v Primorju v umazan, nevreden krst fašistovske kloake.
Po nasilnem izpreminjaju družinskih priimkov kar v masah, so se fašistovske oblasti lotile prekrščevati že davno krščenim Slovanom njihova krstna imena v nova, latinsko se glaseča imena. Taktiko vporabljajo isto kot pri izpremembi družinskih priimkov. Vsak količkaj odvisen človek s slovanskim krstnim imenom dobi poziv, da mora napraviti prošnjo na o-krožno sodišče za spremembo imena. Ni potrebno zato plačati nikakih pristojbin. Občine razdeljujejo že izpolnjene tiskovine in ostrašeni slovanski "pagan" mora prošnjo lepo podpisati.	.
Gonja proti slovanskim krstnim imenom ni v Primorju
novejšega datuma. Že pred vojno je tu pa tam .v jezikovno mešanih krajih, kjer so imeli premoč Lahi, odnosno Lahom, nastal marsikak spor proti krščenju novorojenčkov s slovanskimi imeni. Kmalu po aneksiji so se pa Slovani morali še boriti proti organiziranemu odbijanju civilnih uradov v Gorici m Trstu ter po vseh laških istrskih mestecih, da bi njihovi otroci nosili slovanska imena.
Takrat veljavne določbe laškega civilnega zakonika so predpisovale le, da smejo biti dana otrokom imena, obsežena v koledarju kake veroizpovedi ter sploh resna zgodovinska imena, ne pa šaljiva ali nespodobna imena, ki bi lahko njihovim lastnikom kasneje v življenju škodovala. Postava je torej predvsem čuvala interese otroka. Pri veliki razširitvi anarhističnih in sploh prevratnih ter protiverskih strank v predvojni Italiji je bila zelo razpasena navada, da mnogi Italijani otrok sploh niso cerkveno krstili, ampak jim le v uradu za civilno stanje dali kaka imena, pogostokrat imena revolucionarjev ter sploh imena, ki niso bila posneta iz imenika koledarjev kake veroizpovedi. Sedanji nasilni gospodar Italije Benito Mussolini je bil sam med takimi ljudmi. Saj ni bil sprva sploh ne poročen. Poročil se je civilno šele ko je prišel na vlado. Po par letih vladanja se je poročil tudi cerkveno ter dal krstiti svoje že nekoliko odrasle otroke, ko je začel misliti nato, kako bi pridobil zase Vatikan.
Slovanska krstna imena, ki so jih izbirali Slovani v Primorju za svoje otroke, so bila povečini izbrana iz koledarjev. Le redko je tu pa tam kak svobodomislec izbral ime, ki ni bilo v nikakem koledarju. Navadno so se potem pogodili z duhovnikom, da je otrok dobil dvoje imen: eno, ki je bilo vneseno v krstno'knjigo kot krstno ime, drugo, dodatno, pa za družinsko rabo in klicanje. Ker so-bila in so podvržena imena neki modi ter se ljudje sedaj oprijemljejo enih, kasneje drugih, so bila pred vojno splošno priljubljena ruska imena, posneta po zelo (znanega Mr. Frank E. Vran: čitanih ruskih romanih ter krstna imena naših bratov na Bal- char, ki se poroči z nevesto kanu. In sicer so se razširila ta imena ne samo med Slovani, ampak v veliki meri tudi med Italijani po mestih.
S preganjanjem in odpravljanjem vseh znakov, ki bi pričali o prebivanju slovanskega prebivalstva v Primorju, se je naraščajoči šovinizem fašizma vrgel tudi na slovanske krstna imena. Predvsem ni dopuščal, da bi se novorojenčkom dajala slovanska imena. Izval je od čisto zasužnjene sodne oblasti v Trstu razsodbo v slučaju imena Gorazd, češ, chi se to ime ne sme dati otroku, ker je "zasmehljivo" in "nespodobno." Stranka se je sicer pritožila na prizivno sodišče, toda to je razsodbo prve stopnje le potrdilo. Brž, ko so imele pre-fekture primorske dežele to razsodbo v rokah, so razposlale vsem uradom civilnega stanja po deželi okrožnico, kjer so ci-
KAJ JE NOVEGA V JOLIE-TU?
Joliet, 111.
Kakor povsod tako tudi pri nas so avtomobilske nezgode na dnevnem redu. Vse radi neprevidnosti pri avtomobilistih, ki drve z avtomobili tjaven-dan. Te dni je umrl v bolnišnici 18-letni Peter Barnik iz Forest Parka, na poškodbah, ki jih je dobil v avtomobilski nezgodi še 25. avgusta.
Na Labor day je umrla tukaj Mrs. Frances Franetich, na 2209 — Cora street, na svojemu domu po kratki bolezni
vsi, ki ga poznajo ob vstopu v zakonski stan želijo obilo sreče in zadovoljnosti v novem stanu. Isto nevesti. Poroka se vrši s sv. mašo ob 8 uri dopoldne prihodnji ponedeljek.
Pri družini Mr. in Mrs. Anton Bluth, 2424 — No. Hickory street se je oglasila ga. Štorklja in jima prinesla krepkega sinčka. Naše čestitke!
Poročevalec.
-O-
DOPIS S POTA.
Aurora, Minn.
V malem mestecu Aurori
sem se tudi ustavil. List Amer. Tukaj zapušča soproga enegaj Slov. je tukaj zelo priljubljen.
sina in eno hčer. Pogreb se jo vršil v četrtek iz cerkve sv. Jožefa na pokopališče sv. Jožefa. R. I. P.
Poročati imam pa tudi veselo vest. V ponedeljek 9. sept. letos bo v slovenski cerkvi sv. Jožefa poroka tukaj dobro
Miss Frances C. Terlep. Ženin je sin tukaj dobro znane slovenske družine Mr. in Mrs. Nick Vranichar. Je že več let vodja pisarne tukajšnega o-krajnega pravdnika Mr. Reh-na, kjer vodi posle realitetne in zavarovalninske pisarne. Je član večili slovenskih podpornih društev v naselbini in pri vseh zelo aktiven in delaven. Od vseh, ki ga poznajo uživa
Vkljub zelo slabim delavskim razmeram, se jih je sedem naročilo na novo. Splošno so list vsi pohvalili. Najbolj se j^ postavil Mr. Anton Ceglar. Živahno se je smejal in pokazal deset otrok. Vsi zdravi. Mrs. tudi zgleda, kakor dekle. Pa so list precej naročili. Zdravi so. Anton dela v majni, jesti imajo tudi dovolj — srečna družina, kjer vlada pravi katoliški duh in blagoslov.
Mrs. Kastelic je šla z menoj in sva vse rojake obiskala. Vsi so bili zelo prijazni z nama. Rekli so povečini tako-le: Mr. Jaksetič za ta list je lahko a-gitirati, ker je tako "fejst." Res je tako, toda je še tudi precej takih, kateri list berejo, toda sami ga nočejo naročit,
veliko zaupanje. Zato mu tudi pa bi ga lahko. En cent in pol
na dan stane. To si lahko pač vsak utrga. Pomniti bi morali vsi, da list dnevnik ima velikanske stroške. Treba vsako soboto plačati tiskarje, papir, pošta in vse drugo v zvezi veliko stane. A nekateri mislijo, da je dovolj, če list le bero in istega od soseda izposojujejo. Vsak sam ga naroči. Pokaži svojo zavednost.
Naša zastopnica Mrs. E. Smolich me je tudi nad vse prijazno sprejela. Hvala vsem. Od tukaj sem odpotoval v Bi-wabick, kjer sem ostal tudi par dni pri uljudni družini De-belakovi. Njihov fant me je spremljal, da sva obiskala vse slovenske družine. Pozdrav in hvala vsem!
A. Jaksetič, pot. zastopnik.
-o-
BANKET.
Chicago, 111.
Kakor je že bilo poročano, priredi dne 8. sept. ob pol 8 uri zvečer skupščina III. reda z sodelovanjem faranov sv. Štefana slavnostni banket v počast Rev. Dr. Hugo Bren, 0» F. M.
Ponovno prav uljudno vabimo celo naselbino, kakor tudi naše sosede, da nas posetijo na ta večer z svojo navzočnostjo.
Vstopnice so po $1.00 in se dobijo pri Mr. Math Kreme-sec, Mr. George Sagadin, Mrs. Mary Kobal in v župnišču, kakor tudi v predprodaji na o-menjeni večer.
Odbor je pridno na delu in si dosti prizadeva, da se kar najboljše ustreže cenjenim gostom v vseh ozirih.
Dragi prijatelji, upamo, da se gotovo odzovete našemu skromnemu povabilu, ter Vas pričakujemo.
Prav prisrčno dobro došli Vam kliče
Odbor.
-o-
TO IN ONO IZ BARBERTONA Barberton, Ohio.
V Barberton so prišli iz Forest City, Pa. Družina J. Grum sedaj živi na Melvin St. Prišlo je še več družin sem v Barberton eni iz Pa. in z W. Vir. Pa mi niso znana imena vseh. Dobro došli vsi.
Državljanske papirje je dobilo več naših Slovenk. Mrs. Mary Mezich, Mrs. M. Jaklich, Mrs. Ana Blazich, Mrs. Mary Mekina, Mrs. Agnes Arko, sedaj v septembru pa še Mrs. Albina Poljanec in tudi nekaj možkih je dobilo Ameriško državljanstvo. Čestitamo vsem, ki so se pobrigali za to.
Mr. Joseph Logar iz Cleve-landa je kupil v Shermanu, veliko farmo, od Mr. John Šega. Nekaj več zemlje so si kupili družina Mr. John Cerne blizu tukaj, na Rockcut. So prav lepo popravili hišo, kjer vse lepo in novo zgleda. Prav lepo moderno nove hiše so si postavile te družine: Mr. August Maver, Mr. Frank Spetich, Mr. Anton Ošaben, Mr. Andrej Blazich. Vse je lepo sezidano v ponos sebi in drugim.
Pred kratkim nas je obiskal
Mr. Andrej Tomec in njihova svakinja Mrs. Tomec iz Johnstown, Pa. Mr. A. Tomec je že večkrat, kaj prav lepega napisal za A. Slovenca in za Ave Marijo. On je doma iz Podloža, in je prišel nas Loža-ne obiskat. Pridite še kdaj, boste dobro došli vselej.
Od tukaj so šle pa na obisk v Detroit in Canado, Miss Fr. Zupec iz Moore St., Miss Anna Sigmond in Angelina Vinsic. So rekle, da je bilo prav lu-štno.
Z obiska iz starega kraja, so pa prišli nazaj Mr. in Mrs. Joseph Richter in hčerka, pravijo, da je tukaj še vse glih dosti boljši za vse, kakor doma.
Mr. Frank Cič je pa odprl, svojo lastno popravljalnico čevljev. On je izučen čevljar še iz starega kraja, zelo dobro popravi, in tudi poceni, bolj kot drugi, zato Slovenci, podpirajte raje svojega rojaka, kakor pa druge.
Poročili so se v naši cerkvi: Mr. Frank Prostovich- iz Base-mer, Pa. z Mrs. Frances Stra-žišar, z Barbertona. Ter Mr. Anthony Adamicb iz Sherma-na z eno Slovaško deklico iz Doylestown, O. Želimo sreče vsem.
Mr. in Mrs. Frank Sterling so dobili prvo novorojenko fletkano zdravo punčko, katere so vsi veseli. Pri Mrs. Louis Mezich pa močnega fantička.
Na obisk k svojim starišem je prišla h Gerbcovim na 22nd St. Mrs. Joseph Trlep iz Wau-kegan, 111. Seboj je pripeljela svoji dve hčerki, baby staro en mesec, katero bojo krstili tukaj v nedeljo. Naše čestitke vsem. V nedeljo 8. septembra, bo v cerkvi sv. Bernarda, v A-ki'Qnu, velika slovesnost preoblečene bodo hčerke naših slovenskih starišev, v red sester Dominikank, katerega sedež je v Akronu. Vabim vse, kateri se zanimajo zato, da pridejd) v nedeljo popoldne ob štirih v cerkev sv. Bernarda k prekrasnim obredom, katere podele škof Clevelandski. Tsi cerkev je gori pri sodniji in jo lahko vsak najde. V prvič bo preoblečena Julia Hiti, hčerka Mr. in Mrs. Joseph Hiti, iz Mulbery St. V drugič preoblečeni boste Vera Lintol iz 23rd St. in Josephina Rataj iz 7th St. Miss Mary Mažek, sedaj sestra Dolorosa ter Miss Vera Lintol sedaj sestra Christine, bosti ostale še v samostanu, kjer so zdaj. Miss Josephina Rataj, sedaj sestra Margaret ter Miss Sophia Gerbec, sedaj sestra Lorita, bosti pa premeščeni skupaj na eno novo faro pri Firestone Park, v Akronu. Mrs. A. Polh so bili operirani, za nevarno operacijo v Cleve-landu, še sedaj so tam pri svoji hčeri, ki jih oskrbuje dokler bodo toliko- boljši, da bodo lahko prišli domov k družini. Mr. John Dormish je odšel v Sanitorium blizu Marion, O. Kjer se zdravi, je bil že zelo slab, sedaj je pa že malo boljši. Vsem bolnikom želimo ljubega zdravja. Mr. in Mrs. Fr.
Uspeh na račun tiskovne pomote. — V nekem mestu na Slovenskem so sklenili inteli-genti, ki so istega leta naredili izpit na gimnaziji primerno proslaviti 25-letnico gimnazijskega izpita. V ta namen so priredili primerno zabavo in na isto vabili svoje prijatelje in znance. Enemu izmed jubilantov je bilo naročeno, da poskrbi za reklamo v časopisju. Ta res pošlje tozadevno notico v časopis, ki se je glasila: "Dijaki, ki so naredili izpit tega in tega leta, se vabijo na skupni sestanek, ki se vrši tu in tu. Tudi vsi prijatelji in znanci so iskreno povabljeni .. ." — V tiskarni pa se je vsedel na prvo besedo v notici "Dijaki" tiskarski škrat in je v isto utaknil še eno črko "v", da se je ta beseda čita-la "Divjaki." — Kajpada, da je zavladalo silno zanimanje za 25-letnico "Divjakov" in poročilo omenja, da je bil naval na zabavo tak, da je zmanjkalo prostora in vsega, ker vse je hotelo videti, kako prirejajo 25-letnice "Divjaki." Prireditelji so vsled te tiskovne pomote dosegli sijajen uspeh, kakoršnega bi drugače najbrž nikoli ne dosegli. Tako ima vsaka slaba stvar tudi svojo dobro stran.
"Kovačeva kobila in čevljar-jeva žena sta zmeraj bosi," pravi narodni pregovor. Da je to res, dokazuje glavna pariška zavarovalnica za življenje, ki zdravnikov noče več zavarovati. Pravijo, da zdravniki umirajo v povprečni starosti 38 do 40 let. Drugi ljudje se ločijo od sveta v precej .višji starosti. Se vidi, da zdravniki druge zdravijo, sebe pa ne znajo ali pa morda nimajo časa . . .
* S: *
Zagovoril se je. Prijatelj A. je dražil in begal svojega prijatelja B, kolikor je mogel.
B: "Beži no, beži, kaj se boš delal iz mene — norca!"
-A- "O jej, koliko norcev se pa da napraviti iz tebe!"
B (v naglici) : "Več že, kakor iz tebe!"
Grum je umrl njih mali baby, sožalje družini. EnkraJ; novem-, bra bo pa igralo okoli 80 otrok. Igra se imenuje: "K Mamici" ter tri druge skupine otrok, ki bojo predstavljali vsaka skupina drugo stvar. To bo nekaj lepega za pogledat. Na zadnjem cerkvenem pikniku smo so imeli prav dobro, nekateri so odnesli dobitke domov, drugi pa nič, pa smo bili vseeno zadovoljni vsi.
Pozdrav vsem, *
Mrs. A. J. Okolish.
(Op. ured.: — Za petkovo številko došlo prepozno).
VENEZUELA
Izmed držav Južne Amerike je nemara Venezuela večini naših čitateljev najmanj znana. Naslednji članek je spisal venezuelski novinar Humbert Tejera v pe-ruanskem listu "Amante."
Venezuela zavzema površino nad 1 milijon četvornih km. Andi in primorsko gorovje pokrivajo četrtino tega ozemlja, drugo četrtino zavzemajo pašniki, ostalo pa guayanajski gozdovi. Slednji so skoro docela neobljudeni in tudi pašnike Pampasa naseljuje malo ljudi. Skoraj vse prebivalstvo, ki šteje 3 milijone duš, biva tedaj v goratih krajih. Vzlic temu ima Venezuela skoraj toliko poljedelske zemlje kot Argentina, a tudi za živinorejo so pogoji tako ugodni, da bi lah-
ko dajala vsaj tretjino tega. kar daje Argentina, to se pravi: desetkrat toliko kot daje sedaj. Doslej so ovirale razvoj Venezuele klimatske razmere (tropsko podnebje) in silno razširjene tropske bolezni, ki so samo visoko v gorah nekak pojav. Toda znano je, da je stvaritev zdravejših življenjskih pogojev zgolj gospodarsko vprašanje.
Venezuela ima mnogo naravnih pridelkov. Zlato in baker sta poglavitni izvozni rudnini. Živinoreja se tudi razvija in v zadnjih letih že opažamo izvoz venezuelske živine. Pred petimi leti je ta dežela izvažala v glavnem kavo, kakao in kože; zatem je nastopila doba petroleja. Venezuela je poleg Brazilije in Kolumbije največji producent kave v Ameriki. Njen pridelek kave znaša približno 1 milijon vreč na leto, pridelek sladkor-
ne pese 20.000 ton, goji pa so tudi bombaž.
Odkar "vlada" prezident Castro, si je general Juan Vicente Gomez, ki je postal najprej podpredsednik republike, potem pa dosmrtni diktator, prisvojil najboljšo zemljo in industrijska podjetja v deželi. Ta "vzorni" državnik je postal eden največjih južnoameriških milijonarjev.
Venezuela ni industrijska dežela v pravem pomenu besede, lahko pa to postane, ker ima zelo mnogo železa, kuriva in sirovin. V produkciji nafte zavzema drugo mesto na svetu, vendar nič ne napreduje v destilaciji in predelavi; angleško - holandski podjetniki so ustanovili svoje rafinerije na holandskem otoku Curacao, ki leži blizu venezuelske obale, dočim severni Američani prevažajo venezuelsko nafto kar v Zedinjene države.
Venezuela ima štiri reke, ki so na kakih 18.000 km plovne za parnike. Toda te reke se izlivajo v Orinoco in maraca-ibsko jezero, kjer so kraji zelo slabo obljudeni, tako da s svojo plovnostjo kaj malo koristijo. Tudi niso dostopne kolumbijski, brazilski in mednarodni trgovini, zato je njihov gospodarski razvoj enak ničli. Dolžina železniškega omrežja, ki pa je bilo zgrajeno že pred kakimi petdesetimi leti, ni večja od 1000 km. V letu 1908. je začela Gomezova vlada graditi ceste. Izprva je bil ta sklep sprejet simpatično, kmalu pa so morali ljudje opaziti, da je bila zgradba cest samo pretveza, pod katero so se skrivale velikopotezne sleparije z državnim denarjem. Tisoče političnih osumljencev in vseučiliških dijakov, ki se niso strinjali z vladno politiko, je bilo prisiljenih, da delajo kot
kaznenci na cestah.
L. 1894. je štela Venezuela približno 2.4 milijona prebivalcev. Danes, po 35 letih, iznaša število prebivalstva komaj 600.000 več. V tem času se je število prebivalstva v Kolumbiji, Argentini, Mehiki in sploh skoraj v vseh južnoame-' riških državah znatno bolj dvignilo. Celega stoletja je bilo treba, da še podvoji prebivalstvo glavnega mesta Caracas. Ne čudimo se, da prebivalstvo te dežele vzlic prirod-nemu bogastvu tako slabo narašča, če vemo, da državljanske vojne in brutalne diktature ovirajo v Venezueli vsak napredek.
Otroška umrljivost je v glavnem mestu Caracas večja od števila porodov. Dr. Luisa Razettija, ki je bil to pred nekaj leti dokazal z zanesljivimi številkami, je vlada zaradi njegovih znanstvenih študjj iz-
gnala iz dežele. Caracas in Maracaibo so edina mesta, čf-jih prebivalstvo je v zadnjih letih zaradi priseljevanja s kmetov nekaj naraslo. V Va-lenciji, Meridi, Ciudadu Bolivar in v drugih mestih se število prebivalcev stalno znižuje. Po uradnih podatkih se v Venezueli narodi vsako letu 85.000, umrje pa 55.000 otrok.
Po Gomezovi statistiki živi dobrih 10.000 Venezuelcev v tujini. To so brez dvoma samo oni, ki so jih sprejeli v svoje liste venezuelski konzulati in ki vzdržujejo vezi z njimi.* Velika večina izven svoje držilve živečih Venezuelcev pa sploh nima stikov s konzulati, ker sovražijo Gomezovo tiranijo. Tujci in narodno - gospodarski strokovnjaki sodijo, da je \ zadnjih letih zapustilo to deželo iz političnih razlogov več ko 300.000 ljudi.
Za leto 1928-29 izkazuje
budžet 195 in pol milijona bo-livarjev; 98.2 milijona, torej približno polovica, gre za javna dela. Znano pa je, da se leta izvršujejo po veČini s prisilnim delom, zato general Gomez in njegovi prijatelji vtaknejo največ tega denarja v lastne žepe.
Treba pa je priznati, da so se pod Gomezom zelo zmanjšali vnanji državhi dolgovi. L. 1912. so znašali 181 milijonov, 1928. pa samo še 78 milijonov bolivarjev. Sedanji dolgovi Venezuele, ki niso višji od 20 milijonov dolarjev, so spričo velikega prirodnega bogastva te dežele zelo neznatni, zaradi česar se ji ni bati, da bi se v njene notranje zadeve vmešavale tuje države.
Gomez opravlja dela na svojih posestvih in rudnikih največ z vojaki. Njegovi dninarji dobivajo mizerne mezde, (Konec na 3. strani).
Sobota 7. septembra, 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran
IIIIIHIIIIHIII
m SVETILNIK
katoliškega shoda.
Urejuje Rev. Bern. Ambrožič, O.F.M.
Katoliška akcija — ali sedaj že vemo, kaj je to? Veliko se o tem piše in govori po vsem katoliškem svetu, veliko se o tem piše in govori tudi v slovenski besedi, posebno v naši ljubljeni Sloveniji v starem kraju. Poklicani možje, ki stvar dobro poznajo in razumejo, razlagajo katoliško akcijo izobraženim in preprostim v učeni in preprosti, vsakomur lahko razumljivi besedi. Vendar se še vedno najdejo ljudje, ki ne razumejo, kaj je in kaj hoče katoliška akcija.
Katoliška akcija nikakor ni kakšna politična stranka. Naši verski nasprotniki nalašč nočejo razumeti namenov katoliške akcije, zato radi očitajo, da katoličani pod krinko te nedolžno zveneče besede uganjamo strankarstvo. Strankar-stva je pa današnji človek v splošnem precej sit, zato skušajo naši verski nasprotniki katoliški akciji vtisliiti pečat strankarstva in ji tako že naprej vzeti veljavo in kredit med narodom.
Toda že iz vsega tega, kar smo dosedaj pisali na tem mestu in drugod o katoliški akciji, lahko trezno misleč človek spozna, da katoliška akcija ni nikako strankarstvo in zlasti s kako politično stranko ali strujo nima prav nobenega opravka. Kdor to trdi; je ali nevednež ali lažnik. Nevednež bi pa moral molčati, dokler se o stvari natančno ne pouči. Lažnik pa — no ja, kaj naj zapišem o njem? Laž ima kratke noge in daleč se ž njo ne pride.
Marsikdo misli, da je katoliška akcija že po svojem bistvu vsaj organizacija, to se pravi nekako delavno udruženje e-nako mislečih oseb. Kaj bomo rekli na to, Ali je katoliška akcija organizacija ali ne? Ali je katoliška akcija nemogoča brez društva, brez sej in občnih zborov, brez predsednika, tajnika, blagajnika in tako dalje?.
Da, mogoča je! Nikakor ni nujno potrebno, da bi katoli; ška akcija bila organizacija. Katoliška akcija je predvsem neka ideja, lepa misel, kakor je na, primer lepa ideja ljubezen do bliž. Nihče ne bo trdil, da je ljubezen do bližnjega nemogoča brez organizacije. Tudi če si sam v velikem mestu, kjer še nikogar po bliže ne poznaš, lahko imaš ljubezen do bližnjega. Pa ne samo v srcu jo lahko imaš, tudi v dejanju jo že lahko pokažeš, saj je toliko prilik in načinov •vsepovsod, da tisto, kar imaš v srcu, tudi v življenju u dejstvu ješ. Prav neumno bi govoril, ako bi dejal na priliko tale: Hm, ljubezen do bližnjega je lepa reč. Jaz sem precej za to, da se nas zbere nekaj ducatov in si ustanovimo društvo za udejstvovanje Jjubezni do bližnjega. Kadar bomo tako društvo imeli, bom začel ljubiti vse ljudi in jim fevojo ljubezen tudi izkazovati. Dokler pa takega društva ni, naj me vsi moji "bližnji" v. uho pišejo, do tistega časa bom previdno ob-
držal vso ljubezen le sam zase.
Kdo bi hotel tako govorjenje hvaliti? Gotovo nihče! Kdor čaka na društvo, da bo
"z združenimi
ljubil
bližnjega, ta že zastonj čaka. Tak bo v društvu, če se ustanovi, najprej gledal na to, da dobi kakšen primeren stolček in bo hotel biti vsem članom ne samo bližnji, temveč celo "naj-bližnji." Potem se mu bo seveda zdelo naravno in samo po sebi umljivo, da vsi koncentri-i-ajo svojo ljubezen na njega samega. . .
©
Ljubezen do bližnjega se torej prav lahko udejstvuje brez vsake organizacije. En sam človek lahko jako mnogo stori. Gotovo pa je, da dva lahko več storita nego en sam. Še več lahko store trije, štirje, pet, deset. Recimo, da je nekdo bolan. Ljubezen do bližnjega žene njegovega soseda, da gre bolnika obiskat in potolažit. Gotovo se bolniku dobro zdi in se čuti v trpljenju polaj-šanega. Še bolje se mu pa zdi, ako ne pride na obisk le en sosed, temveč dva, trije, pet deset. Tu je že nekaka organizacija. Posebno lahko tako obiskovanje bolnika imenujemo organizacija, ako se sosedje zmenijo med seboj in si rečejo: Danes zvečer se zberemo in gremo bolnega soseda obiskat.
Še lepše nam utegne stvar pojasniti tale slučaj. Nekdo je po nedolžnem izgubil dobro ir me. Svet verjame obrekovanju in dotični človek trpi, ker ga obrekovanje boli v dno srca. Ti si pa slučajno eden tistih, ki ve, da oni človek trpi po nedolžnem. Kaj boš storil? Če imaš le iskrico ljubezni do bližnjega v srcu, boš nastopil kot njegov zagovornik. Kjerkoli boš našel priliko, boš ljudem pojasnjeval in dopovedoval, da ona grda očitanja niso resnična. Ako dotični človek .zve za tvoje delo, je gotovo, da se mu bo zelo dobro zdelo. Njegovo trpljenje bo olajšane. Toda ako ostaneš za dolgo časa ti edini zagovornik nedolžnega trpina, je lahko verjetno, da *ne boš posebno mnogo opravil, ljudje bodo rekli: en sam ga zagovarja, sto jih je, ki ga obtožujejo. Enemu samemu ne moremo verjeti,»sto je stokrat več nego ena. Obrekovanje bo šlo dalje, oni trpin bo še dalje trpel. Tebi bo sicer hvaležen za zagovor, vendar bo tisto olajšanje v njegovem trpljenju komaj kot majhna kapljica v ogromno morje. *
Vse drugače pa se bp zadeva zasukala, ako se poleg tebe dvignejo še drugi zagovorniki po nedolžnem obdolženega človeka. Da je le še eden poleg tebe, že mnogo več pomeni. Še bolje, če ste trije, štirje, pet.
Če se zmenite, da boste skupno nastopili v obrambo po krivici obrekovanega in to tudi res storite, je to že en kos organizacije. In ko bo dotični trpin zvedel za vaš organizirani nastop v obrambo njegovega dobrega imena, mu bo ta novica prinesla olajšanje, da bo zavriskal in njegovega trpljenja bo konec, čeprav jih je morda za enkrat še sto, ki o njem slabo mislijo. Nehalo ga bo boleti, ker dobro ve, da pet mož, ki delajo skupno in organizirano, pomeni skorajšnjo zmago nad eno stotino obreko-* valcev.
Tu je jasen in iahko razumljiv zgled, kaj premore organiziran ali skupen nastop tudi v takih rečeh, ki same po sebi še ne kličejo po organizaciji. Je veliko, veliko takega na svetu, kar lahko stori en sam človek, če ni zanikern, len in mevžast. Za vsako najmanjšo reč na svetu res še ni treba organizacije. Pa se najdejo ljudje — in še mnogo jih je — ki celo na to čakajo, da se bo u-stanovilo društvo za izrabljanje njihove pameti. Mislijo namreč, da sami ne morejo dvigniti zakladov, ki jih je Stvarnik položil v njihove možgane.
Vendar pa ostane vekomaj resnično, da ste dva bolj močna nego en sam, trije bolj nego dva, štirje bolj nego trije in tako dalje. To velja v vseh zadevah človeškega »življenja in udejstvovanja. Videli smo, kako ta reč velja tudi pri takih in podobnih idejah kot je ljubezen do bližnjega. Prav tako in nič drugače bomo našli položaj, ako se hočemo spustiti v podrobnosti glede vprašanja: ali je za katoliško akcijo potrebna organizacija ' ali ni potrebna?
O tem pa nekoliko več v prihodnjem "Svetilniku."
-o-
Politično geslo državnikov je: V miru se pripravljaj za
vojno in v vojni za mir . . .
* * *
Dober trgovec je tisti, ki človeku, ki pride v trgovino po gumb, še srajco proda z i-stim.
-o-
Kdor oglašuje, ta napreduje!
VESTI IZ STARE DOMOVINE.
POCITNICE SO MINULE
Vsakdo sc je povrnil na vsakdanje dolžnosti. Vsaka želodčna nerednost uničuje duševno energijo človeka, povzroči trudnoSt in potrtost. Da boste delali z veseljem, uživajte
TRINERJEVO GRENKO VINO
redno, pol ure pred vsakim obedom. "Heisler, Alta., Can., 25. jun. Triner-jevo Rrtnko vino me je navdalo z novim življenjem. Jos. Zajac." Poskusite ga. Pri vseh lekarnarjih.
PRODAM HIŠO
v sredi slovenske naselbine; 2 nadstropja s štirimi sobami in pokritim porčem. — Prodam radi družinskih razmer, za u-godno ponudbo. Ker sem po dnevi odsoten, vprašajte zvečer po peti uri na 1942 W. 22nd PI. Chicago, 111.
(2868)
Tragična smrt.
Nedavno je bil imenovan za sodnika v Krškem g. dr. Josip Kernev. 14. m. m. je prišel, da nastopi službo. Komaj pa je položil prisego, je omahnil in umrl. Smrtni vzrok je paralysis cordis. Zapušča vdovo in sinčka edinca.
-o-
Mišja nadloga v Črni gori.
V	nekaterih srezih Črne gore, zlasti v kolašinskem in de-renskem so se v velikih množinah pojavile poljske miši, ki uničujejo letino, zlasti pa žito.
-o-
Smrtna kosa.
V	Gorici, kjer je iskala zdravja, je umrla gospa Martina Hupert, polkovnikova soproga. Pokopana je v Gorici. V Ljubljani je umrla g. Marija Sovre. V Radovljici je podlegla težki bolezni gospa Terezija Kulovec.
-o-
Sraka ustavila obratovanje rudnika.
Pred dnevi se je pripetil izredni primer, da je sraka ustavila skoro za 3 ure obratovanje rudnika. Sraka je namreč v bližini Sv. Urha sedla na i-zolator in s tem povzročila kratki stik.
-o-
Piščanec s 4 nogami.
V	Smolenji vasi pri Novem mestu pri posestniku Sladku je izvalila koklja več piščancev, med njimi piščanca $ 4 nogami. Prečuden stvor hodijo gledat kmetje od blizu in daleč.
-o-
Umrli so v Ljubljani
od 1. do 7. avgusta: Fabjan Stanko, (žel. strojevodja, 27 let; Ferleš Mihael, delavec, Miklošičeva cesta, 77 let, Ho-jan Marija, uradniška hči, Streliška ulica, 9 let; Janež Marjeta, žena užitkarja v Dragi, 58 let; Novak Fr., sin posestnika v Podgori, okraj Kamnik, novorojenček; Sever Ivana, posestnika hči iz Česni-ce, okraj Kamnik, 14 let; Vu-te V., novorojenček; Zagrad-nik Martin, delovodja drž. žel. Janševa ulica, 45 let; Krvina ^Frančiška, užitkarica v Logu Ljubljanska okolica, 60 let; Holobar Rozalija, hči tesarja Žalec, 15 let; Žagar N., novorojenček učitelja na Dobravi., občina Ovsiše; Žagar N., dvojnik istega; Klavžar Anica, hči delavca, 1 mesec; Dolinšek Uršula, posestnica v Ljubljani, Cesta v Mestni log, 79 let; Mo-dip Terezjja, užitkarica iz Iške Loke, 54 let; Šmid Ivan, delavec, Trbovlje, 16 let; Eampič Josip, novorojenček delavca iz Mavčič pri Kranju.
kavarno delavec J. Ranko ter zahteval čašo rakije. Ker je bil Ranko že prej dolžan ka-varnarju, mu je ta rekel: "Najprej plačaj, potem pa dobiš!" Menda razžaljen je Ranko nato potegnil iz žepa nož in ga kavarnarju zasadil globoko v prsa. Z bolestnim krikom se je kavarnar zgrudil na tla in je kmalu nato izdihnil. Orožniki so Ranka izročili okrožnemu sodišču v Tuzli.
-o-
V Krki utonil.
V nedeljo popoldne dne 11. avgusta se je šel kopat v Krko pri Draškovcu 16-letni fant Alojzij Plantan iz Vrha pri pri Št. Jerneju. Z njim je šel tudi Železnikov iz Št. Jerneja. Kar sta se med potjo nekaj sprla, je le-ta odšel domov.
Plantan pa se je šel kopat. Če je znal plavati ali ne, se ne ve. Lahko ga je prijel krč ali pa ga je vrtinec potegnil v globočino. Na bregu so našli njegovo obleko, njega pa še niso dobili.
Drzen vlom.
V	noči od sobote na nedeljo 17. avgusta so neznani vlomilci vdrli v gostilno Franca Vozla pri kolodvoru. Razbili so okno ter prišli v kuhinjo, kjer so našli 2000 dinarjev. .Ker sta bila v Ljubljani sedaj aretirana dva vlomilca, se domneva, da sta onadva izvršila ta vlom.
-o--
Hrvat — misijonar v Sudanu.
V	Sudan, v ono deželo v srednji Afriki, kjer je s,voj čas misijonaril Slovenec Knoble-har, se odpravlja te dni za misijonarja Hrvat p. Tvrtkovič, rojen v Hercegovini. P. Tvrtkovič namerava pred svojim odhodom imeti med bosanskimi katoličani več predavanj s skioptičnimi slikami, da jih zainteresirat za katoliške misi-jone med divjim: narodi.
-o-
Smrtna kosa.
V	Ljubljani je umrla gdč. Marica Jelen, kontoristinja. —
V	Krškem je preminul dr. Josip Kernev, 43 let st;ar. — V Trbovljah s« je smrtno ponesrečil 21-letni delavec Med-vešček, doma iz Rajhenberga. — Na kliniki v Gradcu je umrla ga. Amalija Jurjovec iz Celja. — V Fužinah je umrla Marija Babnik, 58 let stara. —
V	Ljutomeru je umrl dr. Kari Grossman.
-o-
Kdor bi postal malodušen zato, ker mu nasprotujejo bedaki, bi s tem samo dokazal, da je sam bedak.
NOTARSKA DELA
kot kupne pogodbe, dolžna pisma, pooblastila, oporoke, farmarske af-fidavite za dobavo poljedelskih delavcev v Ameriko in vsa druga notarska dela izdeluje točno in po zmernih cenah
JOHN J ERICH
— SLOVENSKI NOTAR —
1849 West 22nd Street
CHICAGO, ILL.
Naznanilo in zahvala.
Vsem znancem in sorodnikom naznanjam, da sem prejel iz Ktare domovine prežalostno vest, da je za vedno preminula moja draga sestra
Reza Mojstrovič
Dolgo jo je mučila bolezen naduha, kateri je 14. avgusta tudi podlegla, in sicer na svojem domu v vasi Germule, fara Škocjan na Dolenjskem. Zapušča eno hčerko v starem kraju, tukaj pa žalujočega brata
JOHNA TURK, Milwaukee, Wis.
VENEZUELA.
(Nadaljevanje z 2. strani). Ko so jele inozemske družbe za izkopavanje nafte plačevati svojim delavcem višje mezde in je diktator Gomez, največji živinorejec in poljedelec Venezuele, ugotovil, da ga njegovi delavci zapuščajo, je e-nostavno zabranil inozemskim družbam plačevanje višjih mezd nego veljajo na njegovih veleposestvih. Posledica je bila, da so si Američani in Angleži naročili zapadnoindijske črnce in tako vidimo, da se v Venezueli razvija polagoma e-nak rasni problem kakor v Panami in v srednjeameriških republikah, kjer gospodujejo severnoameriški magnati banan-skih plantaž.
Za šolstvo gre v proračunu Venezuele komaj 9 milijonov bolivar j ev, torej manj nego borih 5 odstot. Več ko 80 odstot. prebivalcev je nepismenih. Spričo takih razmer ni težko vzdržati diktature, težko pa se je boriti v tej deželi za napredek in za najbolj preproste človeške pravice. -o-
OTPOTOVALI V STARO DOMOVINO.
Tomo Lackovič v Plešivicu,, Marija, Miloslava in Silvi j a Gruener v Holin, Cenek Kos-telnik v Viden, Ana Kutnik v Kraljevo, Ivan Vinko v Strigo-vo v Medjimurju, Henry Bat-ka s soprogo Barbaro v Ledenice, Mary Bečvarva v Vostre-šan v Pardubicah, Ivan Gju-rek v Črešnovce, Prekmurje, John Vratinina z ženo Baro in hčerko Marijo v Gajar, Berta Korenič s sinom Karlom v Sila-dič, Kata Prokop v Hrašče, Franjica Vilem s hčerko Jele-no v Lozor, Kata Surovič v Gajar, John Knobla v Bolare, Ludmila in Bedriška Vitkova v Hrabuvky, Robert Tomanek s soprogo Marijo in sinom Old-rihom ter hčerko Mildred v Moravske Ostravy, Frank Šert-ler in Ema Sertler v Zagreb, Ana Ivičič v Hovoran, Marija Kočirikova v Konic, na Mora-ve, Uršula Mušič v Ljubljano, Ladislav Svaler v Bistru, Primož Benedičič v Ljubljano in Tomislav Cesar mlajši v Zagreb. Vsi ti odpotovali so skozi potniški oddelek Kaspar American State-Bank-e, 1900 Blue Island Ave., Chicago, 111.
-o-
SlRITE AMER. SLOVENEC I
Konjač ustrelil 15-letnega dečka.
V	Bosenski Krupi je v nedeljo zvečer 11. avg. tamkajšnji konjač Mašič s puško ustrelil 15-letnega dečka Hašima Ala-giča, obrtnega vajenca, ki je zvečer ležal na trati v bližini hiše njegovega mojstra. Mimo je prišel vinjen konjač, ki je\ opazil, da se nekaj giblje na trati. Misleč, da je kak pes, je sprožil puško in zadel vajenca tako nesrečno, da je naslednjega dne v bolnici podlegel težki poškodbi.
-o--
Pijani gost umoril kavarnarja.
V	Brčkem je bil te dni izvršen grozen umor. Že močno pijan je prišel v tamkajšnjo
LEO MLADIC
ICE CREAM PARLOR
1941 W. 22nd St., Chicago
Tel.: Canal 4446.
Smodke, cigarete, tobak in raznovrstne slaščice.
Gostom so ua razpolago domači prigrizki in druga okrepčava.
Vsem se priporočam v naklonjenost!
ROJAKOM
ki se jim ne dopade, kjer žive in se nameravajo seliti, priporočamo, da si ogledajo Milwaukee.
V slučaju, da nameravate kupovati dom, trgovino ali obrt ,zglasite se pri nas za nasvet.
Na prodaj imamo želez-ninske, grocerijske, mesarske trgovine, gostilne, eno-ali večdružinske domove itd.
RIGHT REALTY CO.
Ernrens & Ocvirk 502 National Avenue, Milwaukee, Wis.
Telephone: Hanover 308.
KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE
A. F. WARHANIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street
vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL.
ŠEST DNI PREKO'OCEANA
najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
MEXIQUE, 14. sept., 9. okt.
(11. dop.)
FRANCE, 11. okt. (6. zveč.),
20. sept'. (7. zveč.)
ILE DE FRANCE, 18. okt.
(7. zv.), 27. sept. (4.pop.)
Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini a vsemi moder, nimi Udobnostmi. — , Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali
Sreaek Jkfi
213 N. Michigan Avenue, Chicago, 111.
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 St. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ...	Cleveland, Ohio.
0 TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOCI
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849
KLIC IZ DOMOVINE.
Cleveland, O.
Spodaj podpisani sem prejel iz stare domovine sledeče pismo:
DRAGI SOROJAKI!
Nevlje, dne 1. maja 1929.
Od raznih strani se je izrazila želja, naj se kakor drugod tudi v naši občini postavi dostojen spomenik v svetovni vojni od leta 14—18 padlim vojakom z tukajšnje občine.
Zato je občinski odbor tukajšnje občine v seji dne 10. marca t. 1. soglasno sklenil, da ta načrt tekoče leto izvede. Na spomenik se bodo vklesala i-mena vseh 24 občanov, ki so padli v svetovni vojni kot žrtve brezvestnih voj. mogotcev. Ta spomenik naj bi še poznim rodovom oživljal spomin na naše drage sorojake, ki so izgubili najdražje na svetu, svoje življenje, opomin in svarilo na grozovito svetovno vojno, ki je človeškemu rodu prizadela toliko gorja in ran, da se bodo njih žalostne posledice poznale in čutile še več desetletij.
Pieteta nas sili, da se tej dolžnosti do naših dragih v vojni padlih čimpreje oddolžimo.
Stroški bodo pa precej veliki, ter jih kljub požrtvovalnosti domači občani sami ne bomo zmogli.
Zato se dragi sorojaki obračamo na Vas, da nam pomagate izvršiti to delo. Tudi Vi ste poznali te žrtve, z enim ali drugim ste bili v prijateljstvu ali celo v sorodu. V največjem trpljenju in zapuščenosti so u-mirali, daleč od svojih domačih.
Njihove kosti krije v zapuščenih grobovih galiških planjav, Karpatov, Goriških iri Tirolskih hribov tuja zemlja.
Dragi sorojaki! Vi ste bili po večini tako srečni, da Vas svetovna vojna ni posredno zadela. Ob spominu na padle Vaše soobčane, naj Vam čut hvaležnosti do Boga preveva Vaša srca, ki naj se izkažejo velikodušna v ljubezni do njih. Z zaupanjem zremo na Vas, in prosimo pomagajte izvršiti našo in Vašo dolžnost.
Spomenik bo postavljen na pokopališču pri farni cerkvi v Nevljah, ter ga občina bo prevzela v svoje varstvo.
Imena vseh darovalcev se bodo prečitala na žalni seji občinskega odbora, ter vpisala v poseben zapisnik, kot trajna priča o plemenitem in velikodušnem Vašem čutu in dejanju.
Za odbor:
Leopold Rihar, župnik.
Frank Ferdiž, župan.
Moja pripomba: — Ko sem
se pred par leti nahajal na obisku v domovini, sem se na lastne oči prepričal, kako marljivo so že takrat zbirali prispevke v ta namen. Ker pa je tam cena za vsako stvar jako visoka, zaslužek pa zelo boren, da skoro ne zadostuje za življenje in vsakdanje potrebščine, zato se jim še do danes ni uresničil njihov načrt. Radi tega se obračajo s to milo prošnjo do dobrih src ameriških rojakov, od katerih upajo, da jim bodo priskočili na pomoč.
Veliko enakih prošenj je že prišlo iz naše rojstne domovine in na vsako so se naši rojaki odzvali s prispevki,, tako upajo naši sorojaki v domovini, da tudi te prošnje ne bomo prezrli. Vsak najmanjši dar bodo s hvaležnostjo sprejeli. Vse dardve naj se pošlje na moj naslov, katere bom potem odposlal z imeni darovalcev na županstvo Nevlje pri Kamniku.
George Pančur,
829 — East 143rd St.
Cleveland, Ohio.
(Ogl.) /
"Am. Slovenec" je tvoj prijatelj, predstavi tega svojega prijatelja svojim drugim prijateljem in jih nagovori, da si
ga naroce
' Stran f
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota 7. septembra, 1929.
^■MnMlimHimWtIlJHnUH[II[»I]!lHIIIIHMI[«i:]lH!miH!Ill«UlllBil!l!!H!t[I[Hi!!tl!fl

	SIR H. RIDER HAGGARD: j	
• * A % • m.	KLEOPATRA	> •»1»•
	> Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. !	

Znano ti je, kako je bilo v bitki pri Akciju. Kleopatra se je bila podala s svojim brodovjem tjakaj, popolnoma zoper voljo Antonija. Jaz pa sem ga prosila za kraljico, kakor si mi bil naročil, in mu s solzami v očeh zatrjevala, da bi ona od žalosti umrla, ako jo izpusti. In ta reva, ta suženj mi je vse verjel. Ob času pa, ko je bitka dosegla svoj višek, je ona dala svojemu brodovju znamenje — kaj jo je nagnilo do tega, ne vem, morebiti pa boš ti vedel, Harmakis, — in njeno brodovje se je obrnilo, pobegnilo iz boja in odplulo proti Peloponezu. Sedaj pa poslušaj konec! Ko je Antonij videl, da je Kleopatra odšla, je v svoji blazni norosti vzel ladijo, popustil vse in se odpeljal tik za njo; vsled tega je bilo njegovo brodovje razkropljeno ali pogreznjeno, njegova velika vojska na Grškem, ki je štela dvajset legij in dvanajst tisoč konjenikov ,pa brez poveljnika. Živa duša ni hotela verjeti, da je Antonij, ki so ga bogovi udarili, tako globoko padel v sramoti. Njegova vojska se je zavoljo tega nekaj časa pomišljala, nocoj pa je dospela vest, ki jo je prinesel poveljnik Kani-dij, da se je vsa Antonijeva velika vojska, ki je bila nekoliko časa v popolni negotovosti, a se je naposled prepričala, da jo je bil Antonij res zapustil in pobegnil, naposled uda-la Cezarju."
"Kje pa je Antonij ?"
"Na nekem majhnem otoku v velikem pristanišču si je bil sezidal bivališče in mu nadel ime Timonium; podobno kakor nekoč Timon vpije sedaj, da je človeštvo nehvaležno in ga zapustilo. Lotila se ga je možganska vročina in sedaj leži tam. Jutri ob zori se moraš podati k njemu, tako hoče kraljica, da ga o-zdraviš in ga ji zopet pripelješ zdravega. On namreč noče do nje in se tudi še ne zaveda vse veličine svoje nesreče. Najprvo pa mi je naročeno, da te nevtegoma popeljem h Kleo-patri, ki te hoče vprašati za svet."
"Takoj grem," sem odgovoril in vstal. "Pojdiva!"
Stopala sva skozi velika vrata in po ala-bastrski dvorani in kmalu sem bil zopet enkrat pred vrati Kleopatrine sobe in zopet me je Karmion zapustila, da oznani moj prihod.
V malo trenutkih se je vrnila in mi namignila. "Bodi trden," mi je šepnila, "in pazi, da se ji ne izdaš, kajti Kleopatrine oči so še vedno bistre. Vstopi!"
"Res bistre morajo biti, da bi spoznale v učenem Olimpu Harmakisa! Saj bi me niti ti ne spoznala, ako jaz ne bi hotel, Karmion," sem ji odgovoril.
Nato sem stopil v ono znano mi sobano in zopet slišal pljuskanje vodometa, petje slavca in šumenje poletnega morja. S povešeno glavo in šepavo sem stopal po sobani, dokler nisem naposled obstal pred Kleopatrinim ležiščem — pred taistim zlatim ležiščem, na katerem je bila sedela v oni noči, ko me je prevladala. Zbral sem' vso svojo moč in se ozrl kvišku. Pred menoj je bila Kleopatra, prekrasna kot nekdanje čase, ampak, oj, kako izpremenjena izza one noči, v kateri sem jo videl, ko jo je Antonij objel tam v Tarzu! Lepota jo je še vedno obdajala kakor oblačilo; oči so bile še vedno globoke in nedoumljive kakor sinje morje, obraz je bil v svoji veliki dražesti še vedno prekrasen, in vendar je bilo vse izpremenjeno. Čas, ki se njenih čarov ni mogel dotakniti, ji je začrtal v obraz tak izraz silne žalosti, da ga ni mogoče popisati. Strast, ki ji je še vedno plula v tistem
I
IIIIIBIIIHE
silnem srcu, ji je zarezala svoje znamenje na čelo in v očeh se ji je svetila otožna svetloba žalosti in tuge.
Globoko sem se priklonil pred to kraljevsko žensko, ki je nekoč bila moja ljubezen in moje pogubljenje, vendar me ni poznala.
Trudno je pogledala in rekla s počasnim, dobro mi znanim glasom :
"Naposled si vendar prišel, zdravnik. Kako ti je ime ?— Olimp ? Mnogo obetajoče ime, kajti sedaj, ko so nas bogovi Egipta tako zapustili, v resnici potrebujemo pomoč od Olimpa. No, videti si učen, saj se učenost ne druži z lepoto. Čudno pa, na tebi je nekaj, kar me spominja, sama ne vem na kaj. Olimp, ali se nisva že videla?"
"Nikdar, kraljica, te moje(oči niso osebno gledale," sem odgovoril s ponarejenim glasom. "Nikdar, vse do te ure, ko prihajam iz svoje samote, da izvršim' tvoj ukaz in te o-zdravim tvojih boli."
"Čudno ! Celo po glasu--pah ! Spominjam se na nekaj, kar ne morem doumeti. Osebno, praviš? Potem sem te morebiti videla v sanjah, kaj ?"
"Da, kraljica, v sanjah sva se sešla."
"Čuden človek si, ko tako govoriš, ampak jako učen, ako je res, kar čujem o tebi: Da, spominjam se tvojega sveta, ko si mi velel, da naj se podam k Antoniju v Sirijo in tako se je vse zgodilo, kakor si bil napovedal. Res, vešč moraš biti v napovedovanju in vedeževanju, v čemer imajo ti aleksandrijski bedaki malo znanja. Nekoč sem poznala še enega takega kot si ti, nekega Harmakisa," pri teh besedah je vzdihnila; "a ta je že zdavnaj mrtev — in želim si, da bi bila tudi jaz! — in včasih mi je prav žal za njim."
Umolknila je, jaz pa sem povesil glavo na prsa in molče stal pred njo.
"Obrazloži mi pa tole, Olimp! V bitki pri tistem prokletem Akciju, baš ko je divjal najhujši boj in se je zmaga že pričela nagibati na našo stran, je silen strah obšel moje srce; gosta tema se mi je zgrnila čez oči, na ušesa pa mi je vpil nek glas, da, bil je glas tistega že zdavnaj mrtvega Harmakisa: 'Beži ! Beži — ali pogini!' In res sem zbežala. Groza pa je iz mojega srca preskočila v srce Antonija in on mi je sledil in tako je bila bitka izgubljena. Povej mi, kateri bog je naredil to zlo?"
"Ne, kraljica," sem ji odgovoril, "noben bog ni tega naredil — s čim pa bi tudi bila razsrdila bogove Egipta ? Mar si oropala templje njihove vere? Ali si izdala Egipt? Ker nisi storila ne tega ne onega, kako se potem bogovi Egipta morejo srditi nad teboj? Ne boj se, to ni bilo nič drugega, kakor kaka naravna para tvojega duha, ki je prevladala tvojo milo dušo, kateri je bilo slabo, ker je videla in slišala klanje. In kar se tiče plemenitega Antonija, mora on iti tja, kamor greš ti.'
Ko sem govoril te besede, je Kleopatra prebledela in se tresla in ves čas vpirala oči vame, da bi doznala, kaj hočem s tem reči. Jaz pa sem dobro vedel, da so mi te besede navdali maščujoči bogovi, ki so delovali po meni, ki sem bil njihovo orožje.
"Učeni Olimp," je rekla, ne da bi odgovorila na moje besede, "Antonij je bolan, tuga ga je vsega zmešala. Skriva se kakor beden preganjan suženj v onem stolpu tam1, ki ga okrog in okrog obdaja morje, in se izogiblje vsakega človeka — da, izogiblje se celo mene, ki trpim zavoljo njega toliko gorja. Da veš, naročam ti tole:
(Dalje prih.).
VELIKO ŠTEVILO POTNIKOV,
ki so bili tekom tega leta odpremljeni od nas v Evropo, dokazuje našo točno in zadovoljivo postrežbo.
Že zdaj sprejemamo priglase za bodoči božični izlet v staro domovino. MI PRODAJAMO ŠIF KARTE VSEH PAROBRODSKIH KOM-PANIJ.
Mi izdelujemo afidavite, prošnje za deklaracijo o zakonitem prihodu semkaj, prošnje za potne liste in za dovoljenje za povratek v Ameriko; pooblastitve in tako dalje.
PREPRIČAJTE SE O TEM, kako je pripravno pošiljati denar z našim posredovanjem.
RAZEN V NAŠO DOMOVINO POŠILJAMO DENAR TUDI V VSE OSTALE DELE CIVILIZIRANEGA SVETA — PO POŠTI IN BRZOJAVNO — V TUJI VALUTI IN V DOLARJIH. HITRA POSTltlEŽBA; NIZKE CENE.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
i
J!
J

1900 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
ZANIMIVE POVESTI.
DŽUNGLA. Roman iz afriških pragozdov v dveh delih; angleški spisal E. R. Burroughs. Nad vse zanimiv popis življenja človeka in opic v velikanskih pragozdih Afrike, kjer je življenje divje in izpostavljeno vsa-kojakim nevarnostim. Človek živi z živalmi v pragozdu, deli z njimi žalost in veselje, se z njimi pogovarja, hodi na lov, a konečno se loči od njih in odide med ljudi. Zanimovo od začetak do konca. Dva broširana zvezka ................................. $1.20
FABIOLA ali cerkev v katakombah, spisal učeni kardinal M. Wieseman, poslovenil A. Zupančič. Ta veleza-nimiva in strokovnjaško pisana knjiga obravnavaT življenje kristjanov v Rimu za časa preganjanja katoliške vere. Preprost kakor tudi učen katolik se zanima za te zgodovinske dogodke, katere podaja knjiga "Fabiola" v obliki zanimive povesti, ki je spodbudna za vsakega katoličana. Proširana .............................. 45c
GLADIATORJI, zgodovinski roman iz 1. 70 po Kr., ko je bila rimska država na višku svoje moči in so bile gladiatorske igre najljubša zabava rimskega ljudstva. Povest je spisal angleški G. J. Whyte Melville. Gladiatorji so bili meče borci, katerih življenjski poklic je blia borba. V posebnih gimnazijah so se vadili v orožju in vsemogočni telesni izurjenosti. Imeli so veliko moč v državi in so bili ljubljenci ljudstva, pa tudi strah Rima. V njih rokah je bilo o-rožje in moč, ki je dostikrat odstav-ljala in nastavljala cesarje same. Povest "Gladiator" se vrši za časa, ko je propadel Vitelj in je prišel do prestola priljubljeni Vespazijan. Povest nam podaja poleg zanimivega dejanja tudi versko sliko življenja in mišljenja tedanje dobe. — Vsem, ki imajo smisel za zgodovinske povesti, priporočamo ta roman. Dve knjigi ........................................$1.50
BELI ROJAKI, spisal Engelbert Gangl, kratki odlomki iz življenja našega naroda, tako resnični, segajoči globoko v človeško srce in dušo, tako istinito in lepo opisani, kakor zna o-pisati življenje le Gangl. Cena trdo vezani knjigi .................................... 65c
BOŽIČNA PESEM V PROZI, pravljica o strahovih. Če povemo, da je to povest spisal sloveči angleški pisatelj Charles Dickens, smo s tem dali zagotovilo, da je povest vredna, da se čita. Kogar zanimajo povesti o strahovih in duhovih, naj ne prezre te knjige. Izdala Družba sv. Mohorja v Prevaljah. Cena .......................... 45c
ČETRTEK, angleški spisal Chesterton, poslovenil Oton Zupančič. To je nad vse zanimiva detektivska povest iz Londona. Kdo še ni čul o slo-večih "Scott Yard" detektivih! Povest "Četrtek" se nanaša na življenje teh detektivov in je tako zagonetna in polna napetih dogodkov, da čitatelj nestrpno pričakuje, kakšen bo konec. Cena trdo vez knjigi 75c
DUŠICA, roman v treh delih, spisala B. Orczy. To je povest iz krvave dobe francoske revolucije, ko je giljotina sekala glave francoskih velikašev, duhovnikov in vseh, ki se niso strinjali s krvavimi nazori jakobinske vlade. Roman jasno predoči grozo-vitosti te dobe in veliko trpljenje nedolžnih žrtev, ki so prišle v roke jakobincem. Tri broširane knjige skupaj ............................................$3.00
HUDI ČASI, zgodovinska povest, spisal Dr. Fran Detela. Ta povest izpod peresa priljubljenega našega pisatelja se nanaša na zgodovino Nepo-leonovih vojska nekaj nad stoletje nazaj. Še žive med narodom pesmi in spomini na te čase, ko so Francozi vladali naši deželi in je Napoleon rekel: "Ilirija vstan". Zato nudi ta povest izreden užitek čitateljem. Mehko vezana skupno z igro "Blage duše". Cena ................................ 70c
Gori navedene knjige ima v zalogi
Knjigama Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
m
m
Vb.
ga S
v
00<KKK><KK><K>0<>000000<>00<>00^0000<>000<>00<>00<> C
PISANO POLJE
ooooooo-c-ocoo ^ jv|_ Trunk' ooo-ooooooooo
Izguba.
Gre za izgubljenje vere med protestanti. Stvar je zavzela tak obseg, da količkaj resni mofeje majajo z glavami. Dr. Henry Hallan Tweedy je zapisal psihologično zanimivo razpravo v New York Herald Tribune, kjer pravi:
"Trojna je pot, da kdo izgubi prijatelja. Lahko mu porineš nož v hrbet; izgubiš ga, ako se mu lažeš ali če ga okra-:ieš; ali pa se ga iznebiš, ko ga kratkomalo pustiš.
Vera, religija se lahko izgubi na enak način. Mnogi so vero umorili, ko so se vdali grdemu nemoralnemu življenju; drugi so jo uničili potom neiskrenosti in hinavščine; drugi so jo izstradali. Vero izstrada le preveč drugače resnih ljudi.
Druga skupina, ki misli, da je vero izgubila, je nikoli ni 1-mela. Imeli so nekaj, kar so
sprejeli —--neko dedščino
--a v resnici se jih nikoli
ni prijelo ali jih prepričalo. Hranili so jih z neko lepo hi-navščino, ko so bili mladi, ii vera se je zrušila, ko je prišel čas, da se pogledajo s svetom znanstvenikov in psihologis-tov."
Tudi pri mnogih katoličanih bo več ali manj tako. Navadno nihče ni vesel, ako je kaj izgubil. Naletimo pa na ljudi, ki se silno ponašajo, da so izgubili vero. Kako to? Psihologično popolnoma umevno. Tweedy govori o ubijanju vere po grdi nemoralnosti. Tu je point. Vera postane pri nemoralnosti, grdem življenju vrlo — sitna, in kdor se ne iznebi nemoralnosti, je celo vesel, da je — vero izgubil, toraj se veseli izgube. Kako dolgo bodo veseli?
Katoliški nauk je, da mora biti vera živa. Dr. Tweedy govori o nekem vitalizmu, kar je isto, le novo ime mu je dal, da ne pride preblizu — katoli-čanstvu. Ako ni žive vere, življenja po veri, vitalizma, je pač naravno, da pride do izgube.
Veličastna drama se bo nekoč razvila pred očmi ' vsega sveta; ko pride 'vse na dan, postane pred vsem svetom jasno, kako je prišlo do izgube. To bo zadnji akt drame vsakega človeškega življenja. Kdor izgubil, je izgubil za vselej.
Kakšni so Slovenci?
Sicer je hotel "pisatelj" I-van Jontez v Prosveti na — resnični dogodbici (??) prikazati "rimo-katoličane" v neki gorenjski vasi, a pokazal je svetu — Slovence. In po ti resnični dogodbici so ti gorenjski Slovenci prave — zverine, ker dogodbica je — resnična, in toraj je moralo tako biti, kakor Ivan Jontez opisuje v "Mrjascu." Dobro, 'da Prosve-te ne čitajo kaki tujci, ker o gibali bi se nas kakor se ljudje ogibajo pajlutejših zverin, in, ljudje božji, ako greste morda v stari kraj, na Gorenjsko nikar! Z umdbolnim "mrjas-cem" so tam počenjali, da je joj, kaj bi ti rimsko katoliški Gorenjci utegnili početi šele z vami?
Srd, srd in odpad. Tudi Jontez je videl, kakor je sam razodel, nekoč boljše dneve, a je odpadel, in zdaj odpad peče in peče v prsih in sili na dan, in rodi "mrjasca," in svetu se morajo rimsko katoličani po-kazati v prav zverinjski podobi, da bo le Jontezovemu srdu radi odpada ustreženo in naj pri tem Slovenci pridejo v še tako slabo luč. In pri Prosveti se postavljajo včasih hudo
tudi kot--Slovenci, kadar
pač kaže, ko pa ni drugegn
gradiva, pa radi tiskajo tudi Jontezove "proizvode," in pomagajo pred svetom blatiti — Slovence.
Poturica je hujši od Turka.
* * *
Naj morda malo potrpi.
Joseph Ule iz Milwaukee, Wise., se huduje nad svojimi otroci. Šmenti, ki nočejo poslušati svojega ateja. Ako se prav spominjam, Ulejevi otroci niso krščeni in gotovo tudi niso še videli kake cerkve od znotraj. Oče Ule se huduje pa tudi nad učitelji v javnih šolah, ker poznajo le kapitalistične nauke, in ko je on sam hotel nadomestiti zgrešeni nauk s — pravim (?) naukom pri lastnih otrocih, mora po-jamrati: "Mislite, da je kaj izdalo? Skozi eno uho je šlo noter, skozi drugo pa ven. Prav nič se ni ustavilo v njih glavah. Moja učenost, da bi dobila sedež v njih možganih? Niti za misliti ni . . ."
Naj malo potrpi. Utegne se lahko pokazati, da je šlo več v možgane, kakor si on sam zdaj misli. V sedmih letih vse prav pride, dostikrat pa tudi
— ne pride prav.
* * *
Bo konec sveta.
Znamenja niso na nebu, pač pa so v--Rimu. Pomislite. Papež — profanira vero, in laški fašisti morajo vero braniti, da ne izgine. He, he. Ne bo še konca. Fašisti bi radi, da bi se ves sijaj, ako so kje pokaže, obrnil le na —■ Mussolinija ,ker se je pa ljudstvo bolj obrnilo na papeževo stran, je "duce" zgrbančil svoje že tako temno čelo, in — vera je prišla do profanacije. Konec bo šele, kadar bo konec fašistovske manije. * * *
Ali gre za "p" ali "b"?
Roba je na sebi malenkostna, ko neki Frank Barbič iz Collinwooda, O., nekaj piše o piškotih ali biškotih in pripoveduje, kako je delal v Pitts-burghu pri National Biscuit Co. in je bilo vroče kakor v peklu. Na koncu pa pravi: "Moji piškoti niso bili blagoslovljeni ..." Razumemo, razumemo. Pred tremi leti je neka kompanija v Chicagu delala "blagoslovljene piškote,", saj se še spominjate, in ko bi za tem ničesar ne tičalo, kakor je kompanija hotela ljudem dopovedati, bi se prav gotovo Mr. Barbič po treh letih ne bil obregnil o takem nič., Ker se je pa, je to dokaz, da je čikaška kompanija fulala, ker celo po treh letih ni v Col-linwooodu bi se ne bilo kaj takega pojavilo. Za "p" ali za "b" je nekaj, kar tiči tudi v srcih. Bo prišlo na dan, malo počakajte.
-o--
Zagovorniki tobaka sicer znajo zagovarjati tobak in kajenje; ampak dokazati pa ne morejo, da tisti, ki puši, ima od tega kako gospodarsko korist.
* * #
Tisk je velesila; ali mnogi to velesilo prav malo upoštevajo,
zlasti med nami katoličani. * * *
Denar, ki je naložen v učenje se najbolj obrestuje.
PREVOZ - DRVA . KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Telefon: ROOSEVELT 8221.
Louis Stritar
2018 W. 21« Place, Chicago. ILL