UDK (UDC) 801.311 (083.3):003.3 
061.3(497.12-2) Radenci „1994":528 
SLOVENS IN TUJI FO I V 
EVIDENCI ZEMLJEPISNIH 
I EN 
mag. Dalibor Radovan 
Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG, Ljubljana 
Prispelo za objavo: 14.9.1994 
Izvleček 
Opisana je prilagoditev aplikacije evidence zemljepisnih 
imen za delo v različnih abecedah in tipih pisav za okolja 
delovnih postaj in osebnih računalnikov. Izdelano je 
mapiranje tipkovnic, zaslonske pisave v DOS-u, pisave ,,true 
type" za okolje Windows, pisave za laserske tiskalnike pod 
DOS-om, ter grafične pisave IGL in Agfa Compugraphics za 
Arc/Info. Omogočen je izris reprodukcijskih originalov 
zemljepisnih imen v petih abecedah in osmih tipologijah črk 
po kartografskem ključu za temeljne topografske načrte v 
merilu 1:5 000 (TTN 5). 
Ključne besede: evidenca zemljepisnih imen, fanti, 
Geodetski dan, kartografska toponimija, standardizacija, 
Radenci, 1994 
Abstract 
An accommodation of a computer application for the use of 
geographical names record in different alphabets and fonts 
for PC and workstation environment is described. The 
following improvements were executed: keyboard mappings, 
screen fonts under DOS environment, true type fonts under 
Windows, printer fonts for laser printers under DOS, graphic 
IGL and Agfa Compugraphics fonts in Arc/Info 
environment. With these steps the cartographic plotting of 
reproduction originals of geographical names in five different 
alphabets and eight typefaces has become possible. Textset 
libraries are in accordance with cartographic standards for 
official topographic mapping at 1:5 000 scale. 
Keywords: cartographic toponymy, fonts, Geodetic 
workshop, geographical names record, Radenci, 
standardization, 1994 
l. UVOD 
Po naročilu MOP-Republiške geodetske uprave (RGU) je Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG (IGF) izdelal metodološko-tehnološki koncept digitalne 
evidence zemljepisnih imen (EZI) za območje celotne Slovenije, hkrati s pripadajočo 
programsko opremo in testnimi primeri (IGF 1993). Zaradi operacionalizacije 
projekta smo v letošnjem letu projekt dopolnili še s posebnostmi nekaterih abeced in 
Geodetski vestnik 38 (1994) 4 
tipologij pisav, ki niso standardno vgrajene v uporabljeno programsko opremo, 
potrebno pa jih je upoštevati pri pravilnem zajemu, izpisu in izrisu zemljepisnih imen 
(IGF 1994b ). Izvedbo obeh projektov je spremljala, usmerjala in na koncu tudi 
pozitivno ocenila posebna strokovna komisija, ki jo je ustanovil RGU zaradi 
koordinacije del v zvezi z EZI-jem. 
2. EVIDENCA ZEMLJEPISNIH IMEN (EZI) 
ZI sestavljata dve delno povezani bazi: prva je relacijska v Oraclu in vsebuje 
nikatna, slovnično pravilna zemljepisna imena, druga pa teče pod Arc/lnfom in 
vsebuje zemljepisna imena v takšni obliki in številu, kot se pojavljajo na načrtih in kartah 
(IGF 1993, Radovan 1993a). Glavne cilje EZI-ja lahko strnemo v naslednje štiri odstavke. 
2.1 Zajem vseh zemljepisnih imen Slovenije 
Slovenija je prekrita s približno 150 do 200 000 zemljepisnimi imeni. Postopki in programska oprema za zajem, vodenje, arhiviranje, ažuriranje in distribucijo 
zemljepisnih imen so definirani in večinoma tudi sprogramirani. Na RGU-ju so prek 
zunanjih izvajalcev vzporedno z reambulacijo že opravili operativni zajem za več kot 
160 listov TIN 5. Planiran je tudi zajem zemljepisnih imen naselij s pregledne karte v 
merilu 1:250 000 (PK 250) ter izdelan koncept vzpostavitve EZI-ja za PK 250 (IGF 
1994d). Zaradi neenakomernega financiranja in potreb so predvidene tudi nekatere 
spremembe koncepta EZI-ja zaradi pospešitve del pri zajemu zemljepisnih imen s 
TK 25, kar pa ne bo bistveno vplivalo na že zajete podatke. 
2.2 Postopna standardizacija 
Standardizacija zemljepisnih imen je obsežen problem, katerega namen je svetovna uskladitev imenoslovja zaradi razlik v pisavah (gl. npr. lnaba, Kamada 1993), 
jezikih, abecedah, načinu izgovorjave, uporabi, identifikaciji geografskih objektov in 
podobno. Prav tako je cilj tudi odpravljanje napak različnega porekla s toponimskih 
virov (npr. kart, krajevnih leksikonov). Uporabnost poenotenih zemljepisnih imen se 
kaže prek državnih meja v telekomunikacijah, prometu, znanosti, politiki in 
ekonomiji. Posebno pomembna je standardizacija na dvo- in večjezičnih ozemljih, ali 
na ozemljih z različnimi pisavami in abecedami, ne glede na državno pripadnost 
(Radovan 1994). 
S standardizacijo se pod pokroviteljstvom vladnih ustanov ukvarjajo interdisciplinarne ekspertne komisije v večini držav, vključenih v OZN. Za vse 
pisarniške in terenske postopke standardizacije obstajajo pisna priporočila 
(resolucije), ki jih redno na svojih konferencah izdaja OZN (United Nations 1987, 
1988). V bivši Jugoslaviji in Sloveniji so takšna uradna telesa že aktivno delovala 
(Peterca 1980, 1984). V kratkem pričakujemo, da se bodo postopki nadaljevali tudi 
pod okriljem naše nove države. Medtem na IGF-u izdelujemo raziskovalno nalogo, ki 
jo financirata MZT in RGU, ki naj bi dala osnovne smernice za nadaljnje delo. 
2.3 Rač1malniško izrisovanje reprodukcijskih originalov 
a avtomatizirano izvedbo reprodukcijskih originalov imenoslovja je potrebno 
razpolagati s kvalitetno strojno in programsko opremo. Programska oprema, 
izdelana v makrojeziku Arc/lnfa, ki je sam po sebi sicer prvenstveno GIS, ne pa 
Geodetski vestnik 38 (1994) 4 
kartografsko orodje, trenutno omogoča avtomatizirano pozicioniranje zemljepisnih 
imen na podlagi opisov in digitaliziranih potekov zemljepisnih imen na načrtu. Pri 
tem so upoštevane posebnosti slovenske in še nekaterih drugih abeced, ter tipologije 
črk v skladu s kartografskim ključem za TTN 5, kar je podrobneje opisano v 
nadaljevanju. 
2.4 Usklm:litev EZl-ja z ostalimi digitalnimi bazami 
oncept EZI-ja že v osnovi ni omejen z enim samim virom, temveč predvideva 
ajem z različnih uradnih načrtov in kart v skladu z vnaprej definiranimi 
prioritetami. Le tako je možno priti do vseh zemljepisnih imen v Sloveniji. Ker se za 
ostalo topografsko in netopografsko vsebino izdelujejo ločene baze, kot so na primer 
topografske baze velike (IGF 1994a, Radovan 1993b), srednje (IGF 1994c) in manjše 
natančnosti (IGF 1994d), ter register prostorskih enot in zemljiški kataster, so 
potrebna vsaj minimalna medsebojna usklajevanja zaradi spoštovanja koncepta 
EZI-ja ter preprečevanja redundance in napak. V bližnji prihodnosti bo uskladitev 
celotnega državnega sistema digitalnih baz prostorskih podatkov gotovo zelo 
pomembna naloga. 
3. IZDELAVA FONTOV (PISAV) V RAZLIČNIH ABECEDAH 
Uporabljena programska oprema za vodenje EZI-ja, tj. Arc/Info in Oracle, deluje na podlagi angleške abecede in vgrajenih pisav ter kodnih tabel. Ker v Sloveniji 
uporabljamo slovensko abecedo, na uradno določenih dvojezičnih ozemljih pa tudi 
madžarsko in italijansko, je bilo treba vso programsko opremo za vodenje EZI-ja 
prilagoditi uporabi posebnih črk teh abeced. To so predvsem veliki in mali 
samoglasniki z različnimi naglasnimi znamenji. Ker se ponekod lahko pojavljajo tudi 
hrvaška in nemška zemljepisna imena, in ker bo v prihodnosti projekt (verjetno) do 
določene ravni razširjen tudi na bližnje dele sosednjih držav, smo upoštevali tudi 
posebne črke teh dveh abeced. Resolucije OZN-ja (United Nations 1987) prav tako 
svetujejo ohranitev (romanskih) pisav v izvirni obliki z vsemi naglasnimi znamenji 
tudi pri avtomatizaciji zajema toponimov. V tem smislu so bile izdelane še v 
nadaljevanju opisane dopolnitve obstoječe programske opreme za vodenje EZI-ja za 
raven delovnih postaj (WS) in osebnih računalnikov (PC). 
3.1 Mapiranje tipkovnic 
Mapiranje tipkovnice za obe ravni je potrebno zaradi določitve kod ASCII za vsako tipko, kar je predpogoj za kasnejša nalaganja (load) pisav in shranjevanje 
zajetih zemljepisnih imen v različnih abecedah, pri čemer mora enemu znaku 
oziroma črki odgovarjati samo ena ASCII koda. Mapiranje ni neposredno odvisno od 
abecede. Abeceda se upošteva šele potem, ko posameznim tipkam (in s tem tudi 
kodam ASCII) priredimo vzorce žel jenih znakov oziroma črk. 
3.2 Zaslonske pisave 
Po mapiranju lahko za pregledovanje zemljepisnih imen v DOS-u ali v nekaterih tekstovnih editorjih pod DOS-om uporabljamo štiri 7-bitne (ASCII kode od 32 
do 127) in eno 8-bitno (ASCII kode od 32 do 255) zaslonsko sestavljeno pisavo. Prve 
tri pisave so slovensko-madžarsko-hrvaška, slovensko-italijanska in 
Geodetski vestnik 38 (1994) 4 
slovensko-nemško-hrvaška. Četrta pisava nas vrne nazaj v slovensko default 
zaslonsko pisavo pod DOS-om. Edino 8-bitno pisavo uporabljamo za pregledovanje 
izpisov iz Orada, ki sprejema znake za vse ASCII kode od 32 do 255, in zato lahko 
vsebuje črke vseh naštetih abeced naenkrat. 
3,3 Pisava za laserski tiskalnik pod DOS-om 
a izpisovanje tekstovnih datotek direktno iz okolja DOS na tiskalnik je narejena 
8-bitna pisava tiskalnika Hewlett-Packard LaserJet serije III in IV. Pisava je 
naložljiva ( downloadable font) in je iz družine Helvetica. 
3.4 True type pisave v okolju Windows 
O kolje Windows je v projektu EZI pomembno zaradi editiranja tekstov in _ izpisovanja datotek s tekstovnimi editorji, ki tečejo pod Windowsi (npr. Word, 
WordPerfect). V ta namen so izdelane tki. trne type pisave, ki jih lahko uporabljamo 
pri izpisovanju zemljepisnih imen na poljuben tiskalnik. Zemljepisna imena moramo 
pred izpisom prepisati na datoteko iz baze EZI-ja v Arc/lnfu ali v Oraclu. Izdelane so 
tri 7-bitne in ena 8-bitna sestavljena pisava iz družine Helvetica. Uporabljamo jih 
lahko enako kot vse ostale pisave pod Windowsi. 
3.5 IGL grafične pisave za PC Arc/Info 
a izrisovanje zemljepisnih imen na reprodukcijske originale v merilu 1:5 000 smo 
izdelali pisave IGL, ki jih podpira Arc/Info. Pisave so vektorske in jih lahko 
uporabljamo v PC Arc/Infu ter aplikaciji EZI na PC-ju. Izrisi so možni na zaslon, 
risalnik ali na risalno datoteko. Izdelane so tri sestavljene abecede oziroma pisave: 
slovensko-madžarsko-hrvaška, slovensko-italijanska in slovensko-nemško-hrvaška. Za 
vsako od treh sestavljenih abeced smo izdelali po osem tipov pisav iz kartografskega 
ključa za TIN 5: pet tipov je iz družine kartografskih pisav Grotesk, dva iz družine 
A.J1tikva in eden iz družine Egiptina. Skupaj imamo torej tri IGLFNT knjižnice, vsaka 
knjižnica pa ima po osem tipov pisav v štirih barvnih izvedenkah v eni od treh 
abeced. Ker so črke zaradi 7-bitnosti Arc/Infa razvrščene v tri sestavljene abecede, je 
v aplikaciji EZI dodatno sprogramirana tudi možnost združevanja delnih 
reprodukcijskih originalov zemljepisnih imen v petih osnovnih abecedah za isti načrt 
na isti sliki naenkrat: v slovenski, hrvaški, madžarski, italijanski in nemški 
3.6 Grafične pisave Agfa Compugraphics za Arc/fofo na defovmih postajah 
Okolje Xll (Xwindows) in hkrati tudi Arc/Info na delovnih postajah podpirata Agfa Compugraphics pisave. Te so raztegljive (scalable typeface) in jih je 
možno uporabljati za različne izrise v grafičnem okolju. Omogočajo kartografsko 
kvaliteto črk, saj je vektorske obrise možno rastrsko zapolnjevati s črno ploskvijo 
(pisave IGL na PC-ju lahko zapolnjujemo le vektorsko s skeletom, katerega število 
točk je omejeno). Tudi za Agfa pisave so narejene tri izvedbe že opisanih sestavljenih 
abeced, vendar zaradi napake v Arc/lnfu trenutno še ni možno uporabljati vseh črk, 
predvsem pa tistih, ki niso del angleške abecede. Izdelovalec programa Arc/lnfo 
(firma ESRI) predvideva izboljšave in odpravljanje napak pri kreiranju pisav v 
naslednji verziji programa (ver. 7.0). Prav tako je obljubljeno, da bodo delno 
odpravili tudi težave v zvezi s številom znakov in lomnih točk v varianti za PC. 
Geodetski vestnik 38 (1994) 4 
Trenutno lahko za izris reprodukcijskih originalov operativno uporabljamo pisave 
IGL na osebnem računalniku (gl. poglavje 3.5). 
4. ZAKLJUČEK 
Vsa izdelana programska oprema v Arc/Infu in Oraclu je prilagojena uporabi naštetih pisav. Z navedenimi fanti lahko RGU zagotavlja slovnično in vsebinsko 
pravilnost EZI-ja za celotno ozemlje Slovenije in za vse sosednje države, kar pa 
seveda ne pomeni, da so zemljepisna imena v EZI-ju standardizirana. Tako pisave v 
EZI-ju trenutno zadoščajo naslednjim zahtevam: 
o delovanje v okolju PC-ja in grafičnih postaj 
o delovanje v operacijskih sistemih DOS in UNIX 
o delovanje v mreži in posamezno 
o delovanje v okolju Orade, DOS, Windows, PC in na delovni postaji, Arc/Info 
o upoštevanje tipologij pisav za TTN 5 
o možnost izrisa zemljepisnih imen v različnih abecedah in tipologijah 
o kartografska kvaliteta grafičnih vektorskih pisav na PC in rastrskih na grafični 
postaji 
o možnost pregledovanja, editiranja in izpisovanja zemljepisnih imen z ASCII 
datotek. 
ljub številnim izboljšavam projekta EZI pa ostaja odprtih še mnogo vprašanj, ki 
ahtevajo sistematičen in strokoven pristop. Poseben poudarek bo treba 
posvetiti standardizaciji ter s tem povezanimi vsebinskimi spremembami zasnove 
EZI-ja, kar pa bo dolgotrajen in kontinuiran proces. 
Literatura in viri: 
Jnaba, l., Kamada, K, 1993, Automatic Digitalization of Geographical Names on 1:25.000 Scale 
Map, Proceedings - Jnternational Carlographic Association (JC4) Congress, Koeln. 
Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG (IGF), 1993, Priprava tehnoloških osnov in 
vzpostavitve enotne baze evidence zemljepisnih imen, Tehnično poročilo razvojnega projekta 
RGU, Ljubljana. 
Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG (IGF), 1994a, Metodološko-tehnološki projekt 
digitalne topografske baze (DTB), Tehnično poročilo razvojnega projekta RGU, Ljubljana. 
Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG (JGF), 1994b, Izdelava fontov za potrebe evidence 
zemljepisnih imen, Tehnično poročilo razvojnega projekta RGU, Ljubljana. 
Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG (JGF), 1994c, Idejni projekt topografske baze srednje 
natančnosti (TBS), Tehnično poročilo razvojnega projekta RGU, Ljubljana. 
Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG (IGF), 1994d, Metodološko-tehnološki projekt 
topografske baze manjše natančnosti (TEM), Tehnično poročilo razvojnega projekta RGU (pred 
oddajo), Ljubljana. 
Peterca, M, 1980, Smernice za standardizaciju geografskih naziva na teritoriji SFRJ, Zbornik 
radova, Vojnogeografski institut, Beograd. 
Peterca, M, 1984, Standardizacija geografskih naziva na teritoriji Jugoslavije, Savjetovanje o 
pitanj ima standardizacije geografskih imena u jezic ima naroda i narodnosti SPRT, Sarajevo. 
Peterca, M et al., 1974, Kanografija, Vojnogeografski institut, Beograd. 
Radovan, D., 1993a, Digitalna evidenca zemljepisnih imen v GJS okolju, Geodetski vestnik (37), 
Ljubljana, štev. 3, 209-212. 
Radovan, D., 1993b, Digitalna topografska baza Slovenije, Geodetski vestnik (37), Ljubljana, 
štev. 3, 205-208. 
Geodetski vestnik 38 (1994) 4 
Radovan, D., 1994, Evidenca zemljepisnih imen in njihova standardizacija, Zbornik simpozija GIS 
v Sloveniji, Ljubljana (v tisku). 
United Nations, Canadian Pennanent Committee on Geographical Names, 1967, 1972, 1977, 
1982, 1987, Resolutions adopted at five United nations conferences on the standardization of 
geographical names. 
United Nations, Department of Technical Co-operation far Development, 1988, Fifth United 
Nations Conference on the Standardization of Geographical Names, Report of the Conference, 
Montreal. 
Recenzija: Matjaž Kos (v delu) 
Ema Pogorelčnik 
Geodetski vestnik 38 (1994) 4