St. 27.
Maribor, dne 14. janija 1911,
Tečaj XLV
■ v- *

Ust ljudstvu vPpouk in zabavo«
Rebula vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto S K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge Izvenavstrijals S&aele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 Ki Naročnina se pošilja na: JJpravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru, — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Kato* Sžtkovnega društva" dobivajo list brez posebna naročninej ^ Eosamezni listi stanejo 10 vin, >— .Uredništvo: Koroška cesta šieva S, — Eokopisi se ne vračajo, Upravništvo:, Koroške
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserato in reklamacije, ga Inserato se plačuje od enostopne p e tis vrste ga enkrat 15 dam la dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popusti Inserati se sprejemajs Bo Brede zjutraj t— N»>
zaprte reklamacije so poštnine proste,
Mauki.
Kadar nastanejo vojske, pošiljajo tudi nevojsku-joče se države svoje vojaške izvedence v sovražna tabora, da opazujejo razvoij vojske in se učijo, Vsaka vojska nudi mnogo naukov, ne safcio o načinu vojskovanja, ampak tudi o moči in kakovosti v boju stoječih narodov. Politika ni nič drugega nego boj, kateri postane vedno ob času volitev najbolj vroč. Zato tudi ob »času volitev najbolj spoznamo stranke, kajti takrat, ko se gre za življenje ali smrt, se pokažejo takšne, 'kakoršne so v istini.
V sedanjem volilnem boju smo vedeli, da so imeli nasprotniki vse polno osebnih in političnih ugovorov proti našim kandidatom. Pregrehe naših kandidatov so vstale iz tal kakor gobe po dežju. Toda Jkadar smo jih začeli preiskovati, so se pokazale kot neresnične in lažnjitve. In če smo eno neresnico razkrinkali, hitro se jih je zasejalo od nasprotne strani deset novih. Laž, to je bilo orožje, la so se ga nasprotniki najrajši in ¡v najbolj izdatni meri! posluževali*
Naši somišljeniki so se borili proti nasprotnikom ,stvq|rno in pošteno. Laži niso uporabljali za svoje orožje, ampak kazali so na napake nasprotnih strank, kakor se kažejo v njih programu in njih delovanju. Tako se mora tudi v bodoče goditi. Kjer zmagamo, moramo zmagati s poštenimi sredstvi, laž in obrekovanje pa odklanjamo kot molilno orožje naše katoliš-ko-narodne Slovenske kmečke zveze. Recimo, da bi v kakem slučaju tudi zmagala nepoštenost nasprotnikov, vendar pri zdravem jedru našega ljudstva je izključeno, da bi se vspehi z zavrgljivimi sredstvi mogli dolgo vzdržati. Bog bo blagoslovil; prej ali slej naše pošteno delo.
Druga prikazen v sedanjem volilnem boju je brezmejna surovost naših nasprotnikov, liberalcev in nemškiutarjev, Ako bo šlo tako naprej, kakor se je v sejianjem boju začelo, potem bo prijel čas, ko sploh noben pošten Človek ne bo hotel več kandidirati in tudi ne iti na volišče. Potem se bodo morali postavljati "kandidati, ne ki znajo misliti in govoriti, ampak ki se znajo pretepati in> streljati. NajgrŠe so delali v tem «žiru liberalci. Kričanja, žvižganja in psovanja niti ne- omenimo, toda rabili so tudi bikovice, kole, nože in revolverje. Roblekova kandidatura je po dogodkih na Pernovem omadeževana celo — s krvjo.
Toda v zagovor našega kmečkega in delavskega ljudstva moramo tafkoj povdarjati, da se ono ni u-deleževalo teh surovosti. Ampak bili so to člani dru-glih stanov, Id se večkrat bahajo, da nadkriljujejo kmeta v omiki in izkušnji, a so sedaj zopet pokazali, dia je njihova omika le velika surovost in njihove izkušnje le nenavadna izurjenost v napadih in pretepanjih.
Tretja žalostna prikazen je, da se je razgrajanja nasprotnikov udeleževala tudi mladina, Res je, o-gromna večina mladine ni Šla z razgrajači, ampak se je pošteno bbrila z našo pošteno stranko. Ampak tudi za oni del mladine, ki smo ga videli še sedaj med znanimi in sodnijsko pogosto kaznovanimi pretepači, nam je iz srca žal. Tudi tal del mladine moramo iztrgati liberalcem in nemškutarjem iz njih nevarnega objema. In naj velja ta boj kar hoče, izvojevati ga moramo srečno. Boj za pošteno javno vzgojo naše mladine stoji nam celo višje nego boj za posamezne mandate. V tem boju mora bfrti ves narod ob naši strani. Največji greh liberalcev in nemšikutarje(v v sedanjem volilnem boju je, da so nam hoteli pokvariti in podivjati mladino.
Po volitvah ne mislimo in ne maramo držati križem rok. Organizirali bomo nadalje ntfše ljudstvo, osobito pa našo nad vse nam ljubo mladino, da jo obranimo pred lažjo, surovostjo in pokvarjenostjo liberalnih in nem&kutarskih nasprotnikov.
Politični ogled.
Cesar je imel kašelj ter je iskal zdravja v spremembi zraka. Najprej je bival v Godolo na Ogrskem, potem nekoliko Časa v Schonbrunnu, sedaj pa se je preselil v letovišče Lainz pri Dunaju, kjer jo zrak brez prahu in zdrav. Bolezen cesarjeva sicer ni popolnoma nič nevarna, vendar avstrijski državljani
trepetajo za svojega ljubljenega vladarja tudi pri vsakem majhnem nerazpoloženju. Nekatere vladarske posle izvršuje sedaj mesto njega prestolonaslednik Franc Ferdinand.
—	Državni zbor bo po poročilih z Danaja Bklican 11. julija. Poletno državnozborsko zasedanje bo kratko. Sestavila se bo zgolj zbornica. Niti to ni gotovo, če poda Bienerth poleti kako politično izjavo. Prestolni govor bo imel prestolonaslednik. Zadnje avdijence grofa Aerenthala, grofa Monteonccolija, grofa Khuena in barona Bienertha v soboto pri prestolonasledniku so bile že v zvezi z vsebino prestelnega govora.
Na Ogrskem je značilna izvolitev po umorjenem voditelju kmečke stranke, poslancu Achimu. Izvoljen je bivši minister Kristoffy, predlagatelj splošne tajne volitve, za katero hoče sedaj kot poslanec zastaviti vse svoje moči.
—	Srbski prestolonaslednik Aleksander se v septembru poroči z rusko princezinjo Tatjano, ki bo imela dote 30 milijonov rubljev in povrh še letnih bu tisoč rubljev,
—	Vojska na Balkanu. Zopet je nastala nevarnost, da dei Turčije sledi vzgledu Srbije in Bulgari-je ter postane samostalen. Albanci, sosedi Črnogorcev in Bošnjakov, se borijo za svojo neodvisnost, ker mladoturška vlada ni hotela upoštevati njihovega jezika in posebnosti njih domovine. Rod za rodom vstaja, Sedaj se je tudi rod Miriditov proglasil za samostojnega. Združeni Albanci nameravajo napasti Ska-der. Kakor se je pokazalo zadnje dni, je Avstrija in Rusija naklonjena željam Albancev. Kajpada, Turčija postaja zopet slabejša in slabi sosedi so vsaki državi ljubi. Bati pa se je, da bodo to priliko kmalu porabili tudi Črnogorci, Bolgari in Grid ter si ob tem ugodnem času povečali z orožjem svoje ozemlje.
—	Na Portugalskem so bile koncem maja volitve za državni zbor. Zmagali so se ve republikanci, ker se mo-narhisti niso upali kandidirati, saj so itak vsakega zaprli. Ljudstvo pa ni za republiko. — Papež je zavrgel postavo o ločitvi cerkve in države, ker bije v obraz božjim in na-ternim pravicam. Škofje so izdali sknpni pastirski list, zahtevajoč tako svobodo cerkvi, kakoršno vživa v Zjedinjenih državah.
—	V Meksiki je odstopil vsled nemirov dosedanji predsednik Porfirio Diaz ter se odpeljal na Špansko, kjer hoče bivati s svojo rodbino. Novega predsednika bodo volili posebni volilni možje vseh mehikanskih držav 15. oktobra. Vcdja nemirnežev je Madero.
!X V Arabiji še ni konec vstaje. Arabski vstaši so osvojili Abo, glavno mesto A.sira, turške čete so bile premagane.
Razne novice.
*	Is Žole. Na štirirazrednici v Globokem, okrajni Šolski svet Brreiice, drugi krajevni razred je razpisano defini-ktivro učiteljsko mesto.
*	Iz sodne službe. Sodni svetnik Alfonz Gallin-ger,prejšnji Kapun,vCelju.je imenovan za sodnega nad-svetnika.
*	Zaročil se je g. nadrevizor Vlado PuŠenjak z gdč. Jožico Radolič iz Maribora. Nadalje se je zaročil odvetniški kandidat v pisarni dr. Brejca v Celovcu, dr. Anton Prus, z gdč. učiteljico Marijo Krajnc v Spitaliču.
*	Katoliško dijaštvo. Slovensko in hrvaško katoliško dijaštvo veselo napreduje. Vrste učečih sb mla-deničev, ki se ne sramujejo, priznati pred vsem svetom svoje katoliško prepričanje, se od dne do dne množe. Zopet zaznamujemo lahko korak naprej. Na praznik, dne 15. t. m. se ustanovi v Gradcu hrvaško katobško akademično društvo „Preporod". Obenem praznuje slovensko katoliško akademično društvo .„Zarja" lOletnico svojega obstanka.
*	Posojilnica v Žalcu, ki je seveda v liberalnih rokah, ima tirjati od polomljene Glavne posojilnice v Ljubljani 42.968 K 54 vin. Namesto, da so plačevali liberalci pivo in vino v volilnem boju, naj bi raje premišljali, kako dobiti ta denar nazaj, ne da bi se oškodovali kmečki zadružniki.
*	Liberalne surovosti. Kjerkoli je Še kaj liberalcev, tam so se v sedanjem volilnem boju pokazali pretepi in nemiri. Tudi dr, SusterŠiČu so hoteli zadnjo nedeljo liberalci V Šiški onemogočiti shod, toda
dr. SusterŠiČ je vstrajal tako dolgo na zborovališ'čur da je prišlo iz Ljubljane orožništvo in naredilo mir. Žalostno je, da se liberalci ne sramujejo, ker morajo povsod njih nemirno kri krotiti bajoneti orožnikov. Postavljajo se v isto vrsto, kakor vsakdanji zločinci.
*	Kri na liberalcih. Na Veliki Pirešici so liberalci napadli naše pristaše, ki so se vračali iz dr. KoroŠčevega shoda, mlatili po njih s koli,ibikovicami in noži. Trije naši pristaši so baje težko ranjeni. Ob istem času je zboroval v bližnji hiši liberalni kandidat Roblek, toda ni prišel mirit tolovajev. Kri se drži liberalne stranke, in ta kri vpije, da se mora slovensko ljudstvo z vsemi silami upreti nadaljnim liberalnim surovostim. Liberalna stranka je lahko ponosnat ker ima v svojih vrstah tudi vse lopove in tolovaje,
*	Odkrito. Naši štajerčijanci so v tem volilnem boju vrgli proč od sebe slovensko krinko, katero so Se tuintam pred ljudstvom radi nataknili na svoj obraz. Vsi trije spodnje štajerski štajerčijanski kandidatje Ornig, Kresnik in Girst-mayer se v nem&kib listih kakor Tagespost, Tagblatt itd. na-glasajo ne več kot deutschfreundlich, ampak popolnoma odkrito kot nemški kandidatje. Štajerčijanska stranka se torej tadi ne smatra več kot slovenska, Nemcem prijazna stranka, ampak kot nemška stranka, bedaj bo torej tudi tukaj hin&v-ščine konec.
*	Kako gospodarijo liberalci z ljudskim denarjem.
Minoli teden se je vršila v Ljubljani pred poroto obravnava radi konkurza liberalne Glavne posojilniee v Ljubljani. Obtoženih je bilo 8 mož, med temi bivši liberalni obČ. svetnik dr. Hudnik, liberalni dež. poslanec Tnrk in bivši ravnatelj Celjske Zadružne zveze Jošt. Liberalci so pri tem zavodu tako gospodarili, da znaša primankljaj 206.049 K. Sleparilo se je v velikem obsegu in na vse mogoče načine, poleg tega pa še zelo lahkomiselno gospodarilo. Tadi več štajerskih posojilnic je bilo zapeljanih, da so naložile v „Glavni" svoj denar, največ radi tega, ker je Celjska Zadružna zveza bila z „Glavno" v zvezi in jo je priporočal Jošt. Liberalna „Zadružna zveza" visi pri „Glavni" za 301.626 K. Za večje svote nadalje posojilnica v Gotovljah, Žalcu itd. Koliko bodo oškodovsne se ne da reči, trpele bodo pa gotovo. Večdnevna razsprava je odkrila mnogo zanimivosti iz; liberalnega zadružnega dela, ki je navadno obrnjeno samo na lastno korist. Dr. Hadnik je bil obsojen radi kride in goljufije na 3 leta ječe, Jošt radi goljufije na 2. Ta obravnava je zopet pokazala, kako so liberalci povsod naši največji škodljivci.	■	l(
Liberalnim posojilnicam z mirno besedo svetujemo, da se kmalu ločijo od celjske liberalne zveze, ki je pri polomu Glavne posojilnice v Ljubljani udeležena s 300.000 K, katere je njen ravnatelj Jošt proti odškodnini nalagal pri Glavni. Sedaj je ravnatelj Stiebler, kateri je tudi revidiral polomljeno Glavno, a ni našel ničesar v neredu. Celo pohvalil je upravni svet in uradništvo radi vestnega truda in lepih u-spehov. Ko je Šel Stiebler v Ljubljano revidirat, je rekel Jošt o njem, da je mlad in neizurjen, da se ga ni treba bati, ker itak ničesar ne bode našel. Tako se je tudi zgodilo!
*	Romarski vlak na Trsat. Ker od vseh strani povprašujejo ljudje za romanje na Trsat, da je Kršč, soc. zveza odloČila, prirediti romarski vlak na TrsaL Vlak gre iz Maribora dne 17. julija ponoči in se vrne nazaj v Maribor dne 18, julija zvečer. Natančni vozni red in pa cene, ki so iste, kakor lani, glej v z a d i med naiizpanili, kjer se najde tudivsporedpobožnosti in sploh vse, kar je potrebno. Med potjo obiščemo tudi znamenito Postojnsko jamo, katero so lani romarji splošno občudovali.
Svoje somišljenike, posebno ČČ. duhovščino, prosimo, da na romanje ljudstvo opozorijo in, Če je mogoče, vozne listke skupno naroče, ker nam prihranijo s tem mnogo stroškov. Karte se bodo dobivale samo do 11. Julija. Pozneje se oddaja kart ustavi, ker mi moramo najmanj 6 dni poprej naznaniti natančno Število romarjev južni železnici.
Denar se naj pošilja samo na naslov: Romarski odbor v Mariboru, Cirilova tiskarna. Pri odboru se dobivajo tudi \sa potrebna pojasnila,
* Letošnje cesarske vaje začetkom septembra bodo velikega obsega. Ud-ležijo se jih 6., 10. in 11. armadni zbor. Poveljevala bosta nasprotnima armadama, nadvojvoda Friderik in general pehote vitez Lang. Armadi bosta šteli 180 bataljonov pehote, 96 kavalerijskih eskadronov, 288 topov, 150 strojnih pušk; vsega moštva bo nad 90.000. Preizkusijo tudi vojaške zrakoplove.
Maribor levi breg, St. Lenart, Zg. Radgona, Ljutomer.
Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Tukaj je Iva-na Brezner v 65, letu svoje starosti po kratki in mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, dne 3. junija mirno v Gospodu zaspala. Za njo žalujejo mož, hči in d!va sina. — Najj v miru počiva!
m Pri Sv. Barbari v Slov. gor. niže Maribora je umrla dne 3. t. m. po 5dnevni bolezni kmečka hči Micika Bezjakova na pljučnici. Njeno priljubljenost je svedočil njen mnogoštevilen pogreb. Kot izvrstna kuharica se je vsaKO leto večkrat odlikovala s posebnimi vabili imenom svojih blagih starišev. Bila je pa tudi ladarjena šivilja, ki je slovela daleč na okoli radi njenega lepega kroja in silno nizkih cen. Mnogim je pa delala le za božje plačilo, posebno siromakom. Sorodniki jo bodo težko pogrešali, posebno pa dragi stariši, najbolje pa ljuba mati, ki se vtaplja v solzah zaupanje v ljubega Boga, da se snidemo nad zvezdami, kjer bo rajsko veselje! Naše sožalje!
Ljutomer. Gospodu okrajnemu komisarju dr. Faschingu svetujemo tokrat v uljudni obliki, da naj bo v občevanju s strankami in občinskimi predstojniki prijazen in obziren, ker je on tukaj za ljudstvo, ne pa ono zanj. Ker morajo drugi gg. uradniki prebiti svoje predpisane ure v uradih, zato bi bilo tudi od gospoda c, kr. okrajnega komisarja lepo in hvalevredno, če bi dajal v tem oziru drugim lep vzgled. Upamo, da nam ne bo potrebno govoriti v tej zadevi jasneje.
Sv. Marjeta ob Pesnici. Lep prizor, ko stopa mlada, kakor vrtnica cvetoča deklica z vencem na glavi, od veselih svatov spremljana kot nevesta pred oltar. — A skoraj bi si upal trditi, da je še veličastne jši prizor, dasi se človeku ob takem pogledu silno milo stori pri srcu, ko spava mlado dekle po presta-nih Dojih življenja, kot venčana nevesta Kristova, kakor v sladkem spanju z vencem na glavi med duhtečim cvetjem na mrtvaškem odru! Kajti med tem, ko veseli spremljevalci posvetne neveste le predobro vedo, da jo čaka v novem stanu obilica križev in nadlog, se poda druga nevesta kakor srčna zmagovalka v sladkem upanju k svojemu božjemu ženinu v. hišo večnega veselja, . . Na binkoštno nedeljo spremljali smo pri nas tako srečno nevesto, blago dekle Antonijo Skamlec na poslednjem potu. Belo oblečena dekleta Marijine družbe z venci na glavah so bila njene družice, pretresljivi akordi zvonov, tajinstvena godba. . . Nad dve leti je vzdihovala rajna v težki bolezni na bolniki postelji; a ves čas je prenašala s čudovito potrpežljivostjo vse bolečine v silnem k.oprnenju, ne da se ji vrne telesno zdravje, ampak da se kmalu že preseli v boljšo domovino k svoji nebeški Materi, katero je kot zvesta hčerka tako vneto ljubila, — In ta želja se ji je, kakor smemo pač opravičeno upati, izpolnila, ko je dne 2, junija, bil je ravno prvi petek, mirno zaspala k večnemu pokoju. „O kako lepa v o-čeh Gospodovih je smrt pravičnih." — Cvetela je, a naglo je zvenela, zvenela je, da večno bi cvetela.
lil Si Ilj V SiO». gor. Dne 11. t. m. je bila zopet dvorana našega ponosnega „Doma" polna zavednega narodnega občinstva. Naša vrlo napredujoča Marijina dekliška družba je predstavljala gnl.jivo rimsko igro „Vestalka". Ne bomo nobene posebno pohvaiili. Vse so svojo nalogo izvrstno pogtdile. Rečemo lahko, da bi se te igiaike s temi krasnimi kostumi, pri tej naravni aceneriji in s temi kretnjami bde lahko postavile tudi pred razvajenim mestrim obč nstvom. S čudovho požrtvovalnostjo so se pripravljale na težko igro. Nekatere so hodile k vajam po eno in pol ure daleč. Hvala njim in vsem tistim ki so pomogali, da se je veieiica tako lepo izvršila da smo imeli nedeljo popoldne tako lepi už tek. Igra se na Telovo ponovi.
Sp. Sv. Kungota. Nas obmejne rodoljube je silno pretresla prežalostna vest, da je umrl dne 12. maja za srčno kapjo mladenič Franc Grando.vjšek, katerega je nemila usoda zanesla v Nemčijo. Omenjeni je že kot učenec pridno prebiral „Slov. Gospodarja" ter pozneje „Naš Dom". S pridnim čitanjem si je pridobil mnogo naobrazbe. Bil je pobožen Slovenec in navdušen narodnjak, ki svojega tilnika še pred tako mogočnim nemčurjem ni uklonil. Ce se je Šlo za katoli-Ško-narodno stvar, se ni ustrašil ne slabih potov, ne groženj in ne zaničevanja, V zavesti, da dela za verske in narodne pravice, se je mnogokrat in z veseljem žrtvoval. — „Borit se za Čast božjo in pravice slov. naroda, je moje edino veselje. In če ljubi Bog da srečo, si bom v par letih toliko prihranil, da bom zamo-gel postati na mili slovenski zemlji svoj gospod; tedaj se mi bo pot za narodno delo še-le na stežaj odprla."
—	Tako mi je Še pred kratkim pisal iz Nemčije. Pisal mi je sploh pisma s samoslovenskim naslovom. Ljubemu Bogu se je pa menda zdelo njegovega trpljenja dovolj, ter ga je poklioal rajši k sebi, kjer ni trpljenja ne solz. Dragi France, slava tvojemu spominu!
—	Šel počivat si od nas, ali mili tvoj obraz, bomo pomnili ves čas!
Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Konjice.
Lembah. Vinorejsko in sadjerejsko društvo za mariborsko c. kr. okrajno glavarstvo, je imelo dne 4. t. m. v ljudski Šoli v Lembahu svoj občni zbor. Udeležba je bila povoljna; pohvalno moramo omeniti vrle kmete iz Laznice, kateri so prišli polnoštevilno na zborovanje. G. predsednik, deželni odbornik Franc Robič je podal po običajnem pozdravu navzočih zgo-
dovino društva od njegove ustanovitve 1. 1883. do današnjega dne. Nekdaj je bilo delovanje društva jako živahno in plodonosno. Priredilo je prvo razstavo sadja ter vzgojilo in vzredilo na tisoče drevesec in stoti-soče trsov. Ker so se pa v zadnjem času gospodarske razmere precej izpremenile in ker je bilo okrožje društva preobširno, vsled Česar se je ustanovilo na njem več podružnic c. kr, kmetijske družbe, zato je g. predsednik predlagal, ko so se izrekli vsi udje proti razpustu društva, da so izpremene pravila. Nato je občni zbor sprejel enoglasno predloga, da se omeji delokrog društva na Lemoah in okolico in se imenuje društvo zato „Vinorejsko in sadjerejsko društvo za Lembah in okolico" in üa se razširi delovanje tudi na pospeševanje živinoreje. V odbor so se izvolili soglasno gg.: pos. in ekonom Srečko RobiČ, predsednikom; župnik Andrej Bračič, njegovim namestnikom; Šolski vodja Simen Vodenik, tajnikom; učitelj Anton Godec, blagajnikom, a odbornikom deželni vinorejski ravnatelj Anton Stiegler, deželni živinorejski nadzornik Martin Jelovšek, župan Anton Robič iz Peker, posestnik Janez Rotper iz Laznice, župan Franc Lesnik in veleposestnik Jožef Krainer iz Vrhovega dola. G, deželni odbornik F. Robič je obljubil, posredovati pri C. kr. kmetijski družbi v Gradcu, da bode dajala vsem udom društva „Gospodarski Glasnik" po znižani ceni. Končno smo se še iskreno zahvalili odstopiv-Šemu gosp. načelniku za njegovo dolgoletno in požrtvovalno delovanje in se zadovoljni razšli, želeČ pomlajenemu društvu mnogo uspeha.
Sv. Lovrenc nad Mariborom, Koncem aprila t. 1, je bilo brati v nemško-rsdikalnem časopisju v Feld-kirchnu na Predarlskem te-le novice: „1. Trg Sv. Lovrenc nad Mariborom je čisto nemški, 2, Trg Sv. Lovrenc nad Mariborom ima nemško Šolo. 3. Prejšnji župnik je imel vsaki mesec nemško bogoslužje, sedaj ni več nemškega, 4, Sedaj je slovensko bogoslužje zaradi nekaterih majhnih okrajev (Ortschaften), ki so se priklopile tržki župniji." — Odkod li so prišle take novice v Feldkirchen na Predarlsko? Dopisnik sie r namigava na „Sängerbund", rekoč, da se o resničnosti zgoraj navedenih trditev lahko vpraša .nemški „Sängerbund" v St. Lovrencu nad Mariborom, a tukajšnjemu prebivalstvu se zdi nemogoče, da bi se mogel „Sängerbund" identificirati z zgoraj navedenimi trditvami, ali da bi jih sploh mogel inspiri-rati; nemogoče zategadelj, ker so v „Sängerbundu" možje, ki predobro poznajo tukajšnje razmere, možje, ki 15 do 30 let sodelujejo na koru tukajšnje župnijske cerkve, možje, ki so Slovencem nasprotnega mišljenja, a vendar morajo pripoznati neovrgljiva dejstva, namreč: 1, Ni res, da je trg Sv, Lovrenc nad Mariborom Čisto nemški, res je marveča da se v celem trgu ne najde 150 oseb, ki bi ne znale slovenski, res je tudi, Sa je celo g. Baumgartner pri zadnjem ljudskem Štetju naštel 474 zavednih Slovencev, 2, Ni res, da i-ma trg nemško šolo, marveč je res, da ima trg dvojezično, in sicer slovensko-neniško, ne nemško-sloven-sko šolo. 3. Ni res, da je imel prejšnji župnik vsak mesec nemško bogoslužje, ampak že od nekdaj so bile tukaj pri do- in popoldanski službi božji slovenske pridige; le pred več desetletji, ko je stala Še glažu-ta — so si najeli glažarji največ trikrat v letu, in sicer popoldne nemško pridigo. 4. Ni res, da so se nekateri majhni okraji priklopih trški župniji, marveč je res, da tvorijo okoliške celotne in delne občine že od pamtiveka skupno s trgom eno župnijo Sv. Lovrenc nad Mariborom, ki šteje 3360 prebivalcev. Torej je dopisnik', oziroma njegov inspirator, lažnik, ki nemški stvari le škoduje in neti mecl prebivalstvom sovraštvo ter kali javni mir, kar pa državna postava strogo prepoveduje. Slovencem pa, ki so Že tolikokrat svoje hinavske nasprotnike zasačili na laži, je neobhodno potrebno novo društvo, „Društvo proti Sudmar-kinim lažnjivcem," V to društvo bode vstopilo rade volje mnogo tržkih gospodov in gospa, ki se že dolgo zgražajo nad početjem nekaternikov.
Hotinjavas pri Maribotn. Pri nas so se vršili 1. junija vojaški nabori. Vese je je bilo pogledati naše mladeniče s šopki in med korakanjem smo slišali prijetne slovenske pesmi. Vsa čast pa družinama Skodičevi in Sušečevi, ki imata vsaka po 5 sinov in so vsi vojaki. Vsa čast starišem, ki imajo take sinove, ki služijo zvesto cesarju in domovini.
m Slivnica pri Maribora. Dne 25 junija se vrši v Slivnici pri Mariboru velika mladeniška slav nos-1 in sicer s sledečim sporedom: Ob 9. uri predp. sprejem in pozdrav go tov, ki se pripeljejo z vlaki na postaji Orehova ves — Slivnica, ob pol desetih sprevod v cerkev, blagoslovljenje praporja „Mlad. zveze", nato cerkveni govor, ki ga ima g. dr. Hohnjec, in slovesna sv. maša. Ob 11. uri mladeniško zborovanje na prostoru pri cerkvi. Govori dr. Hchnjec, potem pozdravi zastopnikov raznih društev. Nato obed v narodni gostifni g. Lesjrka, ob 2h večernice in po večernicah velika narodna veselica na vrtu g. Lesjaka, s petjem, slavnostnim govorom, igro „Kovačev študent", s tamburanjem, srečoloiom, šaljivo pošto, ribarenjem i. t. d. — Torej 25. junija vsi v Slivnico Društva in m:ad. zveze pošljite zvoje zastopnike, fantje iz zelenega Pohorja in lepega Drav. polj., to je naš dan, kdor le m re naj pnhiti 25. junija k nam, da se navdušimo za nadalnje boje. Z Bogom za narod|!
Ptuj, Ormož.
Ptuj. Reklama Plojevih priganjačev zaradi podpore ]e naravnost gnusna, prvič ker so se za njo poslanci Slov. kmečke zveze ravno tako potiegovali kakor Pioj in se na njih zahteve v tem oziru več da, drugič pa, ker to ni nobena zasluga Plojeva, ampak njegova sveta dolžnost. Te podpore bi bil dobil ravno tako Brenčič, ako bi lil že poslanec. Vidi se pa iz te reklame vendar tudi, da je stal Ploj za hrbtom svo-
jih agitatorjev ter vodil agitacijo za svojo kandidaturo, čeprav se ji je javno odpovedal. Ploj igra povsod dvojno vlogo, na Dunaju in doma. Na eni shrani je liberalec, na drugi konzervativec, na eni vladen, na drugi opozicionalec, prijatelj Slovencev in tudi prijatelj Nemcev. Hvali se kot zaščitnika slovenskih uradnikov, nemške pa pusti mirno zasedati slovenske prostore. Tak je Ploj, tak se je pokazal tudi v sedanjem vplilnem boju.
p Ptujska okolica. Kmetijsko bralno društvo v Kr-čevini pri Ptuju, z novim sedežem v Ptuju, s krepko Mladeniško in Dekliško zvezo dobro napreduje v katoliško narodnem oziru. Č. g. duhovni voditelj je iz preostanka zimske veselice naročil v Katoliški bukvami v Ljubljani nad 20 lepih knjig vse lepo trdno vezane. Darovala sta še knjige g Janez Kolarič, posestnik iz Orešja, 8 knjig, gdč. Nežka Bezjsk, kuharica v Mariboru, 9 knjig, dve knjigi je dala celo lepo trdno vezati. Srčna hvala dobrotnikom in darovalcem knjig. „Bog njim tisočero povrnil" Nadalje se še priporoča odbor Kmetijskega bralnfga društva v Krče-vini pri Ptuju za pomoč in prispevek v knjigah in udnini. Živeli Slovenci!
CirkOTCO. Provizorično postajališče so dobili za binkoštno soboto naši vrli Mihovčani, katerih eden je g. kaplanu kar odštel šest novih stotakov 7a postajališče. V soboto je namreč ptujski vlak ob treh popoldne brezbrižno pihal mimo Cirkovškega novega postajališča ter v oz J četrt ure heda dalje do mihovške čuvajnice. Tu je pa opazil strojevodja svojo zmoto, zato je hitro porival železnega kosja nazsj v veliko zabavo cirkovških potnikov in delavcev.
p Cirkovce, Dne 1. junija smo z močnim streljanjem pozdravljali vseh enajst vlakov, ki so se prvič ustavili na našem postajališču. Vsak strojevodja je prejel slatinsko steklenico izvrstnega vina kot pozdrav in darilo naših zavednih Cirkovčanov, ki so bili s strojevodji vred živahni in veseli kljub najslabšemu vremenu. Lilo je kot iz škafa, kar je neki ugodno znamenje ne le na dan poroke za srečen zakon, temveč tudi za velik promet nove postaje. Res, Cirkovce napredujejo.
Vnrberg Naš g. nadučitelj Žiher so napisali v „Slo gi" silno ganljiv dopis, v katerem skoraj s solzami v očeh poživljajo vse svoje bivše ucence na Vurbergu, da naj gre jo volit dr. Ploja. Sklicuje sa po em na svoje, pa tudi na dr. Plojevo krščanstvo. Je vse lepo napisano. Samo da mi pri Žiherju in pri Ploju malo krščanstva vidimo. Ko smo imeli misijon, ni Žiher nikdar zraven prišel, pač pa zoper misijon zabavljal. V cerkev pride vsake kvatre enkrat ali dvakrat. V gostilni pa je videti skoraj vsak dan, kjer govori o nezmožnosti Brenčičevi. Tako je z Ž herjem, s P!oje-vim krščanstvom pa je menda še slabše.
Središče. Tretji roditeljski sestanek, ki se je vršil na naši šoli dne 28. majn ka je bil zopet izvanredno dobro obiskan. Zanimivo predavanje g dr A, Sehwaba iz Celja je privabilo k sestanku okrog 150 staršev in drugih odras lih. Gospod dr. je gevoril nad 1 in pol ure o vprašanju za stran prve pomoči pri nezgodah. Popularno predavanje si je razdelil govornik na tri dele: 1. Poškodbe brez zunanjih sledov. 2. Poškodbe z zc nanj'mi sledovi in 3. Rane. Posebnega pomena je bilo izvajenje g. dr. /ara-litega, ker se je dotaknil le takih slučajev, v katerih si lahko sam pomaga, ako ima le količkaj ze.vedncsti, ter lahko olajša delo zdravniku, katertga je v posameznih slučajih poklicati. Tudi poglavje o pomenu domačih ziraul je poslušalce zani malo. G. zdravili k je pojasnil vrednost najnavadnejših pri nas udomačenih zdravil, kakor kamilik, taužentrože, baldri-jana, borovtic, čokolade i.t. d. Vobče pase je g. dr. Schwab strinjal z zdravniškimi strokovnjaki, ki so mnenja, da se pomen domačih rastlin pretirava. S tem da je ob koncu g., dr. ponovil na kratko vso snov, je povzročil, da poslušalci niso tesli seboj samo spomin ra njegovo poučno predavanje, ampak tudi mnogo koristnih naukov, ki j m bodo ob raznih slučajih dobro služili. Hvala lepa g. dr. Schwabu za njegov trud in ljube¡njivost. Uverjen naj bode, da je s svojim govorom zdatno povzdignil pomea roditeljskih sestankov v Središču.
Sv. Barbara v Halozah. Treščilo je na binkoštno nedeljo ob 1. uri popoldne v Temeževo viničarijo v Slatini v Halozah. Človeške žrtve ni nobene, a vi-ničarija je pogorela.
Sv. Bolfenk pri Središču. Dne 5. junija se je liberalcem v ormoškem okraju slabo godilo. Shod brez kandidata Ploja pri Sv. Nikolaju se jim je popolnoma ponesrečil. Govornik, neki dr. LaŠiČ, je bil tako zmeden, da ni več vedel, kedaj bo volitev, ter je klical, mi bodemo dne 14. junija volili dr. Ploja. Popoldne je prišel ta slavni govornik k Sv, Bolfenku v dozdevno najtrdnejšo trdnjavo liberalcev. Na tem shodu je bilo malo bolfenskih liberalcev, ker jih bomo začeli s Časom z lučjo iskati, G. dr. LašiČ si je pripeljal s seboj starega študenta Vesenjaka, ki pa je bil prilično miren, dva kmeta nekod iz polja, ki sta vpila, da smo se bali, da bi se jima „ozka" usta razčesnila.. Pripeljali so se tudi SrediŠčani, ki pa so bili tudi mirni. Upamo, da jih bo s časom pamet srečala, zakaj zapeljani so. Ko izpregledajo, bodo dobri zvezarji. Med bolfenškimi kričači se je nek mali zelo širokoustil. Poznamo take ptiče. Civ, čiv, čiv, Če sem mali, pa sem živ. Ti liberalci so se surovo obnašali. G. GaliČ, „ponižna duša", gostilničar, je zvezarje spravljal iz svoje gostilne, drugi so metali kupice, kleli, zelo nesramno govorili in se tudi nelepo obnašali. Pri odhodu so zapeli liberalci Ploju nagrobnico. Ko so peli: „Črna zemlja naj pogrezne", smo mi zvezarji klicali odpadnika uskoka Ploja. Da, da, Plcj, v ormoškem o-kraju ti je odklenkalo za vselej. Zvezarji ti kličemo: Ploj v pokoj! Zivio Brenčič in Kmečka zveza!
Zahtevajte v gosti Id ah katoliško-na-rodne liste: Slov. Gospodar, Straža!

Vboj za kmeta in domačina
Bremšca!
V ptujsko-ormoškem okraju je prišlo do ožje volitve. Brenčič je dobil 4212 glasov, dr. Ploj 3G91, Ornig 1110. Samo 244 glasov je manjkalo Brenčiču, da bi bil izvoljen. Ljudstvo se je že izreklo za kandidata S. K. Z, za kmeta Brenčiča. Samo brezprimerna a-gltacija liberalcev ga je potisnila v ožjo volitev, iz katere bo izšel kot zmagovalec, če stori vsak somišljenik svojo dolžnost. — V torek, dne 20. t. m. vsi na volišče za kmeta Brenčifial
Ormož. Advokatje so se v. volilni borbi najbolj potegovali za Ploja, in s tem, je povedano dovolj. Ploj je bil vedno prijatelj uradnikov in advokatov, za kmeta se ni brigal drugače, kakor če je pobila toča, pa še to iz strahu pred poslanci Slov,, kmečke zveze. Čudno je torej, da se še sploh najdejo kmetje, ki volijo Ploja in ne svojega sotrpina Brenčiča. Ako bomo mi kmetje sami tako malo spoštovali svoj lastni stan in se tako mlačno potegovali za njegovo čast, potem se nam ne bo nikdar dobro godilo. Vzbudimo se kmetje in pojdimo vsi pod zastavo naše katoliške kmečke stranke.
Spulilja. Pri nas bo vse volilo Brenčiča, mogoče je le, da se najde ena izdajica, pa samo ena. Mi hočemo našega sovaŠČana in domačina, ne pa tujca Ploja, ki hodi z Dunaja samo po mandat k nam. Saj ga drugače ni videti med nami, kakor kadar se mu gre za ljubi mandat, pač pa se rad smuče okoli ptujskih doktorjev in tudi nemškutarjev. Mi smo prepričani, da bo Brenčič nas kmete mnogo boljše zastopal kot Ploj, ker nas boljše pozna, za uradnike pa je Ploj že itak dobro poskrbel. Mi hočemo domačina, ne pa človeka, ki nam pošilja iz Ljubljane svoj hujskajoči list, iz Dunaja pa si hodi k nam po mandat. Živio Brenčič!
Sv. Barbara v Halozah. Kdor Še vedno dvomi, alj je Ploj liberalec ali konzervativec, naj pride k nam gledat in bo videl, kako si brusijo liberalci zanj pete, Pred, Štirimi leti, ko je bil Ploj kandidat pri katoliški Kmečki zvezi, so bili vsi ti ljudje proti njemu. Sedaj pa, ko je zapustil katoliško stranko in Šel skupaj z glavarjem kranjskih liberalcev, Hribarjem, je vse, kar je liberalnega, za Ploja. Sicer je nasilnost za Ploja strahovita, toda tudi Brenčič bo dobil lepo število glasov. Kar kmečko misli in ne z glavo liberalnih učiteljev, bo volilo kmeta Brenčiča!
Središče. BrenČiČev shod na Grabah pri Središču, ki se je vršil dne 11. t. m., se je Še nepričakovano dobro obnesel. Soba je bila natlačeno polna samih Brenčičevih volilcev, Seveda ni tudi zmanjkalo Plojevih hujskačev, ki pa so bili bolj v zunanjih prostorih; poslušali so z napetimi ušesi, ko je priporočal Brenčič razne zadruge, da bi si kmetje-trpini nekoliko olajšali svoj težaven stan. Vsaka beseda jih je zbodia globoko v srce, da so kakor besni vpili razne dostojne medklice. Večina Plojevcev so bili sami po-balini, ki so<zlezli še komaj iz plenic. Ti Plojaši bi kar najrajše vse pregnali, pa kaj ko so bili vedno pripravljeni oni gospodje, ki delajo mir. Vkljub vsem zaprekam pa so gg. govorniki vendar dosegli^ svoj cilj; vmes pa so se razlegali gromoviti klici: „Bog živi Brenčiča, našega kandidata!"
fed ¥ torek
• t® m«
Pri ožji volitvi so veljavni le oni glasovi, ki se oddajo za enega izmed kandidatov, ki sta prišla v ožjo volitev, torej v tem slučaju Brenčič in Ploj. Pri ožji volitvi sme voliti vsak volilni upravičenec, čeprav ni volil pri prvi volitvi. Vse v boj za Brenčiča da bo na Dunaju enotno slovensko zastopstvo!
Iz Gornjih Haloz. Dragi HaložanH Reveži ste, bodisi, da imate mnogo posestva ali majhno kočico, a-li da ste celo pod tujo streho. Posestniki se trudite od ranega jutra do poznega večera z obdelovanjem svoje rodne zemlje, nato pa pride kaka uima in ves vaš up je uničen. Viničarji, ki imate itak. pičel zaslužek, bi naj v takih slučajih nič ne jedli, kajti zaslužek vsahne skoraj popolnoma, ker vas obupani delodajalci ne rabijo. Ni čuda tedaj, da se radi tega Če-sto zatečete k svojemu poslancu, prosite ga pomoči. Toda kakšen naj bo ta posredovalec pri vladi? Morda ptujski pek Ornig? Ali se naj odločite za svojega dosedanjega poslanca dr. Ploja? Menim, niti ta, še manj pa prvi, ni vreden vašega zaupanja. Dr. Ploj je priporočan od liberalcev, verskih mlačnežev, ne kaže tedaj, da bi se vi vneti kristjani zanj potegovali. Ornig je meščan, živeč v izobilju posvetnega blaga. Ta ne more umevati vaših teženj, pa tudi nima časa in se ne sme brigati i:a vas, ker mu je dolžnost kot ptujskemu meščanu, da skrbi za svoje someščane. Ne poslušajte tedaj nikogar, ako vam tega moža priporoča, voliti. Isti ni vaš prijatelj, zato tudi pride kot tak s sladkim obrazom k vam. Ne poslušajte ga! Ni vse zlato, kar se sveti. Dajte svoje zaupanje, svoj glas le kandidatu, ki je postavljen in vam ponujan od katoliške stranke, Slov. kmečke zveze. Ta vas bo sigurno Vse v zvezi z drugimi enako mislečimi poslanci v verskem oziru najbolje zastopal na Dunaju.
Ptuj. Med strastnimi Plojevimi agitatorji se nahajajo tudi ptujski narodni trgovci. Posebno eden se odlikuje v tem, ki s pomočjo svoje žene in svakinje ne liujska le v prodajalni in deli tam „Slogo", temveč blati tudi duhovščino na drzen način. Vsak dam ima*-
mo priliko, opazovati v tej prodajalni prav zanimive prizore. Katoliški odjemalci, pozor!
Sv. Lovrenc v Slov. gor. To vam je krik in vik, g, urednik, po naši iari, za političnega uskoka Ploja! On je najboljši prijatelj kmetov, on baje vsakega sina oprosti vojaščine (n. pr. Toplaka v Juršin-cih, ki dela zanj prošnjo že dve leti, pa ga Še ni o-proslil), on dovoljuje, da dobijo vojaki 8tedenski dopust, podporo bodo dobili le njegovi volilci itd, S takimi in enakimi neresnicami je raznašal po občini Sv, Lovrenc izkaznice in glasovnice veleučeni g. P. On mora seveda tako plesati, kakor godeta g. obč. predstojnik in njegov visokošolec. Ali je to dovoljeno? Ne vem. Ce je dobil Ploj res (???) podporo za oškodovane po lanski toči, je bila to njegova dolžnost. Pa še to je storil, ko so že vsi drugi prej. N. pr. deželni glavar, ki ga je naprosil g. dr. A. Korošec, si je o-gledal vse poškodovane kraje takoj drugi dan po toči. Ce je Ploj res tak prijatelj kmetov, zakaj se jim ni predstavil? Zakaj agitirajo zanj le učitelji in viso-košolci, vkljub temu, da se je odpovedal. Nekje sem slišal, da bi radi spravili Ploja v ožjo volitev z Bren-čičem. Na izvolitev dne 13. junija niti niso upali. Pri ožji volitvi pa (Čujte, čujte!) bodo štajercijanci volili ž njimi. Pej izdajalci! Zares lepa reč; že sedaj delajo na to, da se bosta gg. Ploj in Ornig sprijaznila in delala skupaj proti sv. veri in duhovnikom ter slov. narodu.
Ptujska gora. Gospod Franc Zunkovič, posestnik in gostilničar na Ptujski gori, je daroval za revne otroke tukajšnje šole 100 K kot izporočilo njegovih blagih rajnih starišev, Podpisana krajni šolski svet in šolsko vodstvo se na tem mestu v svojem, kakor tudi v imenu tušolske mladine, prav srčno zahvaljujeta gospodu darovatelju za ta velikodušni, blagodejni dar. Bog plati! Krajni Šolski svet in šolsko vodstvo na Selih pri Ptuju, dne 13. junija 1911. — Janez Purg, načelnik. Rudolf Kotzmut, Šolski voditelj.
Slovenska kmečka zveza je zmagala že v šestih okrajih. Dr. Korošec, Rošk.ar, Pišek, dr, Verstovšek, dr. JankoviČ, dr. Benkovič so že izvoljeni. Kdor hoče, da bo državnozborska delegacija enotna, da bo med slovenskimi Štajerskimi poslanci sloga in mir, ta naj poskrbi, da bo v torek, dne 20. t. m. zmagal Miha Brenčič, kmet, Spuhlja. Proč z razdiralcem sloge, dr. Plojem!
Celje, Vransko.
Dr. Korošec naš poslanec.
Savinjska dolina je govorila. Vrli in ponosni Savfinjčani so se z glasovnico v roki odrekli gnilemu liberalizmu in poslali v zasluženi pokoj molčečega liberalnega Robleka, Ne vemo, Če so vse Številke, ki jih prinašamo iz posameznih volišč, povsem natančne-toda brezdvomno je, da je zmagal dr. Korošec z okoli 300 glasovi veČine. Liberalci so delali z brezprimer-no silo in z vsemi sredstvi, toda vse jim ni nič pomagalo. Nasilje, sleparstvo in laž, vse to ni premotilo naših zavednih volilcev. Čast zavednosti in zrelosti naših ponosnih SavinjČanov. Živel njihov poslanec dr.. Korošec!
Dobrna: dr. Korošec 205, Roblek 39; Št. Jurij ob juž. žel., (trg): dr. Korošec 46, Roblek 54; Št. J arij ob juž. žel, (okolica): dr. EoroSek 43S, Roblek 159; Sv. Peter v Sav. dol: dr. Korošec 141, Riblek 101; Sv. Jurij ob Taboru: dr. Korošec 223, Roblek 135; Kalobje: dr. Korošec 137, Roblek 37; Skofjavas: dr Korošec 167, Roblek 285; Celjska okolica: dr Korošec 315, Roblek 239, Tokan 137; Griže: dr. Korošec 13 >, Roblek 88, Tokan 43; Vel. Piresica: dr. Korošec 222, Roblek 171; Goto vije: dr. Korošec 44, Roblek 108. Tokan 1; Sv Lovrenc Pr: dr. Korošec 100, Roblek 12, Tokan 18; Sv. Martin R d,: dr Korošec 33, Roblek 127; Nova-cerkev: dr. Korošec 149, Roblek 141; Sv. Pavel pri Preb.: dr. Korošec 107, Roblek 264; Petrovče: dr. Korošec 137, Roblek 225, Tokan 25, Žalec: dr. Korošec 52, Roblek 200. Tokan 7; Frankolovo: dr. Korošec 205 ^ Roblek 15; Svetina: dr. Korošec 79, Roblek 11; Drara-lje: dr. KcroSec 208, Roblek 80; Teharje: dr Korošec 126, Roblek 40, Tokao 139; Višnjavas: dr. Korošec 67, Roblek 45; Grajska vas: dr. Korošec 22, Roblek 26; Vrausko: dr. Korošec 84, Roblek 104; Braslovče: dr Korošrc 298, Roblek 196; Sv. Jurij ob Taboru: dr. Ko-roieč 223 Roblek H5; Gomilsko: dr. Korone 59, Roblek 63; Polzela: dr Korfšec 147, Roblek 150, Tokan 4; Sv. Jeronim: dr. Korošec 138, Roblek 57; Marija Reka: dr Korošec 25, Roblek 37; Prekope: dr. Korošec 33, Roblek 77. — Dr. Korošec je dobil 4142, Roblek 3286 in Tokan 395 glasov.
Celje. Zmagal je Marckhl, s kako veČino, nam še ni znano. Rebek je dobil manj glasov kakor 1,1907, ker so se liberalci bolj brigali za boj proti slovenskim katoliškim kandidatom, kakor pa za boj proti Nemcem.
Celje. Na orglavski Šoli je v letošnjem tečaju med 24 gojenci 6 tretjeletnikov, kateri so oglašeni k glavnemu izpitu. Kakor ?e večkrat, se bode izpraše-valo tudi o občinskem tajništvu, o Čemur poučuje g. I. Jug, solicitator, 2 uri v tednu. Novi, za glasbo na-darjeni gojenci se sprejemajo do 15. septembra t. 1. Onim čč. gg. duhovnikom, koji revne učence gmotno podpirajo, izreka podpisani najsrčnejšo zahvalo. Dan izpita se pravočasno naznani. — Karol Bervar.
GomUsko. V naši, sicer mirni vasi, je nastal v torek, dne 6, t. m., pravi pravcati direndaj. Vse, kar liberalnega leze in gre, je bilo ta dan na nogah. Delo mižeči vaški postajači so bili obveščeni, da se ta dan predstavi v gostilni Štefana Kunsta kapdidat na-predne (?) stranke celjskih doktorjev., svojim volilcem. Treba je bilo na ta velevažni shod opozoriti sosednje kraje, kajti Število tukajšnjih liberalcev je tako pičlo, da si brez tuje pomoči niso upali ničesar govoriti. Br-zi seli so pohiteli s pomočjo dvokoles v, bližnje vasi in sela, ter tamkaj z največjim trudom zbobnali skupaj nekaj mož in fantov, ki so se vdali ne iz navdušenja za hmeljskega mešetarja Robleka, ampak iz rar dovednosti, kako se cela stvar izteče. A samo s temi se naši naprednjaki v strahu pred „klerikalnim zmajem" niso zadovoljili; nikjer v bližini pa ni njihova agitacija vlekla. Pa brihtne glatvice liberalnih prvakov so si takoj znale pomagati iz zagate. Dosedanji trg Vransko slovi kot ena najmočnejših liberalnih trdnjav, dasi se je v zadnjem času tudi tam pričelo svi-tati. Mogoče bi se dalo tamkaj kaj opraviti. Brezposelni kolar Boldin mlajši za,preže mršavo kobilo in požene proti Vranskemu. Res se mu posreči, vjeti med potom par tržkih gigerlov, ki so bili takoj pripravljeni, poskušati pijačo na Roblekov račun. Tajko je bil Roblekov shod na Gomilskem primerno dobro obiskan, a vprašanje je, koliko je bilo med navzočimi domačinov in koliko izmed zborujočih bi se lahko izkazalo z glasovnicami? A niti to borno Število volilcev se ni ogrevalo za Robleka; mož je po znanem izdajalskem postopanju pred štirimi leti izgubil simpatije zavednih savinjskih volilcev. Le brezdelje in dolgotrajno popivanje ljubeči mladiči mu stoje še zvesto ob strani ter čakajo na vsak migljaj svojega vodje in mu tvorijo ob njegovih shodih častno stražo, prepričani, da njihov trud ne bo zastonj. Lahko rečemo, da se je Robleku shod na Gomilskem popolnoma ponesrečil. Kaj mu pomagajo nezreli fantje, ki so od Časa do Časa spremljali njegov kandidatni govor z mnogo preglasnimi klici, ne da bi vedeli, kaj to pomenja. Navdušenje je bilo res veliko, ne za Robleka, ampak za obljubljeno pijačo, s katero si po končanem zborovanju ohlade jezico nad „klerikalno predrznostjo", ki si hoče lastiti gomilsko faro. Mi Robleku ne zamerimo, da se brati s tako slabo družbo. Kdor se potaplja, zgrabi vsako bilko, ki mu ob smrtni borbi priplava nasproti, samo, da se obdrži na površju. Tudi Rob-ek se je oklenil z vso močjo zadnjega pripomočka pijane fakinaže, ki mu pa ne bo prinesla zmage, am-palc le Še večjo blamažo.
Galicija. Neki dobro znani dopisun se v št. 24. „Nar. lista" zaletava v našega č. g. kaplana na jako neumen način Piše nanreô, da je Križevi teden na prižnici rekel „da si od liberalcev ne bomo kruha prosili, ker ga liberalcem tudi Bog ne bo dal". Naj pa še kdo reče da liberalci ne lažejo. Naš č. g. kaplan Zajec je rekel na Križev teden na prižnici: „K molitvi nas priganjajo že časovne potrebe. Cesar potrebujemo za telo, to nam da večinoma naša zemlja. To pa vsakdo ve, da nihče drugi na more dati zemlji rodovitnosti kakor edino le Bog v nebesih ; saj nas uči sv. apostol Pavel : NiČ ni, kateri sadi, in nič, kateri priliva, ampak Bog je, kateri daje rast. Naravoznanstvo se sedaj sicer ponaša z velikim napredkom, toda vsi učfnjaki, če se tudi tredijo, kakor sedaj pred molitvami naši biberalci, z svojo znsnstjo ne spravijo skupaj ene travnate bilke ali enega žitnega klasa". Menda ga ni pod solncem, ki bi te besede tako zlobno iD butasto tolmačil, kakor dopisun „Nar. lista, ki piše, da je g. kaplsn rekel, da „od liberalcev si ne bomo krut a izprosili, ker ga njim — liberalcem — tudi Bog ne bo d«l". Seveda, dopisun še v cerkvi ni bil, ker je zunaj cerlve tedaj agitira! za Robleka med tistimi, ki se cerkve bojijo.' Poleg tega mu je še pa pijača iz Hause bihler-je e kleti od prejšnjega dne sukala možgane. Piše, da se zajec prišteva med plahe živali, tistega pa ni povedal, kako se tista žival imenuje, ki zajca zasleduje. Bernjo pa pusti pri miru. saj vea>o, da ti jo težko daš, ker se z agitacijo mo tiš, ja pa za doma bolj „schwah". No bomo pa drogi več dali, da te rešimo tvoje skrbi in — radovednosti — zaradi bernjo vemo pa tako iz skušnje da le tisti oponaša ber-nio — katera je pri nas všteta v plačo — ki je navadno malo ali pa nié ne da Največja predrznost dopisunčeva je pa, da podpiše: Farani. Vsi vemo kdo so ti farani. Ti grdi dopisan ne boš blatil nas faranov po umazanih liberalnih listib. Podpiši se s celim imenom, če si odkrit, ne tlači pa nas poštenih faranov pod svoj, od drugih zakrpani lažnjivi dopis Povemo p* tebi, da je ves trud zastonj. Mi stojimo v pretežni večini v taboru Slov. kmečke zveze. Drugokrat ti pa svetujemo d% greš raje v cerkev, kakor pa da od?uraj cerkve agitiraš; 89 ne boš blamiral in ti ne bo treba tvoje blamaž« po hišah raznašati
Nova Cerkev. V sredo, dne 31. maja smo izročili truplo najstarejšega moža materi zemlji, Andreja smekarja, v starosti 86 let. Mož je prebral silno veliko knjig. Mohorjevi družbi je bil zvest od njenega poČetka in jo je zapustil eno leto pred svojo smrtjo, ker je mislil, da knjig ne bo dočakal. Da je pa tudi Še zadnje Mohorjeve knjige prebral, si jih je dal od drugih izposoditi. Vživaj sladki mir!
Velika Pirešica. Sna največjih občin v celjsko-vranskem volilnem okraju se je izrekla zadnjo nedeljo, dne 11. junija za kandidata dr. Korošca. Zborovanje je bilo v prostornem kozolcu g. župana Rehar-ja, ki je odličen pristaš Slov. kmečke zveze. Predsednikom shoda se je izvolil za stranko velezaslužni g. Kranjc, ki je najprej podelil besedo dr. Korošcu. Po njegovem, z navdušenjem sprejetem govoru je govoril še deželni poslanec Terglav, ki je neusmiljeno Ši-bal liberalno stranko in njene liste ter toplo priporo-
Živel kmet Brenčič I Proč z liberalnim Plojem !
Čal dr» Korošca. Ker se nihče ni več oglasil k besedi, je g. Kranjc govoril sklepni govor, s katerim je izzval mnogo navdušenja in smeha. Samoumevno je, da so prišli tudi liberalci razgrajat, ter smo jih prepustili nadzorstvu orožnikov, a mi smo mirno zborovali. Ko so se po shodu naši zborovalci vračali domov ter prišli v, bližini Roblekovega zborovaliŠČa pri Ježov-niku, prihruli so nad nje liberalni tolovaji ter mlatili po njih, da je tekla kri. Trije naši pristaši so bili težko ranjeni. Tako je Roblek.ova kandidatura umazana tudi s krvjo. Ljudstvo se zgraža povsod nad surovostjo Roblekovih ljudi ter obsoja njih besnenje in divjanje.
Prekope. „Nar. List" od 11. junija 1911 je prinesel članek iz Prekope, v katerem .prav nesramno napada može, kateri nočejo v ta preslavni narodni rog trobiti. NaJŠli so tudi osebo, kateri so deset- in desetkrat pomnožili grehe. Pridejali so mu ime Türk. !Ali Türk, vam odgovarja, da je sicer najslabši narod Türk, toda vaš pristaš noče biti. Se Türk se boji, da bi si svojo poštenost omadeževal pri vas.. ,T;urk pa se ne boji, priti s svojim naslovom na solpce, ako se mu prav raztopi, ali vam pa lizat ne pusti, ker je presiadko. Potolažen naj bo nadalje dopisunček in ni se mu treba bati, da bi vzeli Turka med svetnike. Türk ti zagotavlja, da kadar ga zopet solnce obsije in se začne maslo topiti, ga dobiš toliko za srkat, da si vse kraste namažeš ž njim. Ti dopisunček, skrbi za sebe in svoje pristaše, da se iz blata izkopljete, ki ste čez glavo v njem.
Dramlje. Pošteno smo obračunali DrameljČapi dne 25. maja s kandidatom lalirane liberalne stranke, Roblekom. Gotovo se mu ni niti sanjalo, kakšno bla-mažo bo doživel v občini, v kateri je bil pred štirimi leti tako navdušeno sprejet kot neodvisen kmečki kandidat. Z živo vero, da bo osvežil kmečki in delavski stan, je šlo za njega ljudstvo v, boj, in Roblek je zmagal. Teklo je leto za letom. Roblek pa je v državnem zboru mirno spal spanje pravičnega! Pretekla so Štiri leta. Kar se zasliši nekega pomladanskega dne glas: Državpi zbor razpuŠČen. Kakor strela je udaril ta glas na spečega Robleka! OdloČil si je bil namreč oletni počitek. Toda gospodje v državnem zboru ne poznajo nobene milosti. Roblek je moral zapustiti zbornico, oziroma spalnico. Zdaj pa hajd na lotf! Toda kaj naj Franci kmetu pove? Da je smrčal v drž. zboru, tega pač pri svoji veri ne sme praviti nikomur. E, saj ne bo take sile, si misli France, saj kmet ne hodi na Dunaj gledat, kaj kdo v zbornici dela-. Takšne tolažilne misli so mu mepda rojile po glavi, ko se je dne 25. maja peljal v Dramlje. Kako kratkovidne so bile njegove misli, je prekmalu spoznal. Zdaj je prišel Čas pokore! Množica mu je izpraševala politično vest; Roblek je obžaloval, da se je pripeljal v Dramlje; storil je trden sklep, da ne bo imel nikdar več javnega nastopa v Dramljah,.
Marenberg, Slovenjgradec, So stanj, Gornjigrad.
Dr. Varstovšek izvoljen!
Sv Primož nad Muto: dr. Verstovšek 76, Werdnig 1; Trg Mozirje: dr. Verstovšek 17, Werdnig 49; Mozirje, o k o 1 c a: dr. Ventovšek 185, Werdnig 37; Št. Ilj pri Velenju: dr Ve stovš k 107, Werdnig 6; Remšnik: dr. Verstovšek 98, Werdnig 27; Šmartno na Paki: dr. Verstovšek 177, Werduik 29; Gornjigrad: dr Verstovšek 54, Werdnik 43; L ege n: dr. Verstovšek 93, Werdnik 57; Ljubno: dr. Veritovšiik 226 Werdnig 29; Velenje: dr. Verstovšek 103, W rdnig 61; Gradišče, dr. Verstovšek 58, Werdnig 121; Sv. Primož raPohorju: dr. Verstovšek 15, Werdnig 27; Bočna: dr. 'Verstovšek 141, Werdnig 68; Solčava: dr. Verstovšek 170, Werdnik 1; Luče: dr. Verstovšek 249, Werdnig 1; Št. Vid nad Valdekom: dr. Verstovšek: 55, Werdnik: 17. — Dr. Verstovšek je dobil 3116, Werinig 2166 in Sitar 250.
Iz Starega trga. Umrl je dne 27. majnika zelo spoštovani in dobro znani g. Filip SekauČnik. Rajni je bil dolga leta tajnik Bralnega društva, tamburaš, pevec in dober diletant. Na narodnem polju je storil, kolikor je bilo v njegovih močeh. Bolehal je že delj Časa na jetiki, katera mu je pretrgala nit življenja v 40. letu. Kako priljubljen je bil rajni, je pričal njegov pogreb, katerega se je udeležilo nad 500 ljudi. Vsi so bili do solz ginjetii, ko je stopalo za krsto 6 nedoraslih otrok in za njimi žena. Vsi so plakali v enomer za svojim tako hitro izgubljenim očetom. Pri odprtem grobu mu je tudi domaČi pevski zbor zapel krasno žalostinko. Dragi, počivaj v miru, cla se zopet vidimo nad zvezdami!
Zakrament sv. birme je prejelo na binkoštno nedeljo, dne 4. julija t. 1., v stolni cerkvi v Mairiboru 1086 otrok» — Po sv. opravilu, ki je trajalo v popoldanske ure, so prevzvišem nadpastir brez odmora odpotovali v V u z e n i š k i dekanat. Pri prihodu v V u z e n i c o , ki je bila praznično ozaljšana s slavoloki in venci, so Jih pozdravili: dekan Jos. Jurčič, učenki Marija Koželj in Terezija Kaiel, župan Anton Mravlak, nadučitelj Simon Viher, in na večer je priredil,1 požarna bramba bakljado pred nadžupniščem. Na bin' oštni ponedeljek, dne 5, junija, so nadpastir po sv. maši z ozirom na izrek: „In so bili vsi napolnjeni s Sv. Duhom", razložili vernikom sedmere darove Sv. Duha in so po običajnih molitvah za rajne bir-mali 450 otrok. Tu se jim je tudi poklonil zastopnik vlade, okr. glavar slovepjegraški, dr. E. Poiger. — Popoldne so se podali črez Vulired v R i b n i c o , ki Jih je sprejela izredno slovesno, prisrčno in veličastno. Vpričo nebrojne množice vernega ljudstva Jih jo
pozdravil domači dušni pastir, in so se Jim poklonili p. n. gg. : zdravnika dr. Pet. Meglič in dr. Frid. Skoî, župan Jan. Zapečnik z dvema tovarišema, nadučitelj Leop. Korže in zastopnik c. kr. orožniške postaje; tudi je govorila pozdravne besede učenka Roža Krivec. Dohod v Ribnico se je vršil skozi dolgo vrsto med seboj z venci zvezanih slavolokov (23); na večer je ondotni pevski zbor v zvezi z gasilnim društvom priredil sijajno uspelo serenado; med tem so žarela vsa okna v Čarobni razsvetljavi in v umetnem ognju, zlasti so se odlikovala javna poslopja, kakor šola in občinska hiša. Na bink.oŠtni torek, dne 6» junija, so prevzvišeni knez na podlagi svetopisemske zgodbe o Davidu in Golijatu, opisali sovražnike, o-rožja in zaveznike v duhovnem boju kristjana, ter so podelili 421 birmancem sv, potrdbo. — Istega dne proti večeru so dospeli nadpastir v V u h r e d , kjer so Jih s prisrčnimi besedami pozdravili: domaČi župnik, učenka Ludmila Osrajnik, župan Anton Osragnik, cerkveni ključar Andrej Kozjak, načelnik gasilcev Fr, Sgerm in postajenačelnik O. Tennenhauser. Slavoloki, napisi na njih, večerni kresovi, so tudi tukaj oz-nanjevali veselje prebivalstva nad prihodom naslednika apostolov. Dne 7. janija so premilostivi knez v cerkvenem govoru na podlagi svetopisemskih besed: „Jaz in moja hiša hočemo služiti Gospodu", našteli znamenja krščanske hiše in krščanske družine, potrdili 157 otrok s sv. birmo ter končali obiskovanje Vu-zeniškega dekanata, ker r-o birmanci ostalih treh župnij (Trbonje, Sv. Anton, Sv. Primož) došli na imenovane birmanske postaje. — Ni dvomiti, da bodo ti dnevi, ki so bili dnevi veselja za verno ljudstvo in za dušne pastirje, obrodili za vuzeniško dekanijo sad duhovne preobnovitve in utrditve v sv. veri!
Iraško, Sevnica, Hrcžice.
Ur® B®8iit®¥ic j© îivoSjen.
Dr, Benkovič je izvoljen. Dobil je 4010 glasov. Dr. Kukovec je zbral na-se 1819 glasov, Cobal 2068. Ves napor socialnih demokratov in liberalcev ni nič pomagal. Cez oba nasprotnika je zmagal kandidat S. K. Z., dr. Benkovič. Živela samozavest naših volil-cev, slava njihovi neupogljivosti in vstrajnosti!,
Pleterje dr, Benkovič i03, dr. Kukovec 27, prazna 2; Pišece: dr. Benkovič 106, dr. Kukovec 77, Cobal 51.
Zabukovje. Liberalni shod dr, Kukovca, ki se je vršil na binkoštno nedeljo, je pač napravil slab vpliv na tukajšnje volilce. Liberalni kandidat dr. Ku-kovec se je posabno pritoževal, da je v naših krajih mnogo premalo živine. Zamolčal je pa, kaj namerava on ukreniti v tej zadevi, da se bode živina pomnožila. Gotovo misli sosednjim državam odpreti meje za prosti uvos tuje živine. Sa.l tudi ni mogoče, da bi zastopa! liberalni poslanec koristi bogatih meščanov, obenem pa tudi ubogih' kmetov in kmečkih delavcev. Pritoževal se je dalje, da so samo naši poslanci S. K. Z. krivi, da se je izdalo toliko za vojne ladije in ka-none. Smešno je to, da dr. Kukovec ne ve, da se mora država oboroževati, ako se hoče braniti napadov, ki ji prete v kraspem Primorju od strani Lahov, Krivdo, katero nosi on na svojem hrbtu, da so bili sejmi zaprli, je hotel zvrniti na dr, Korošca in dr. Benko-vica, pa se mu ni posrečilo. Obregnil se je tudi ob cč. gg. duhovnike gor do kneza in Škoia ljubljanskega. Pravil je, da ga drugi ljudje imenujejo liberalca, sam se pa noče liberalca imenovati. Razlagal je tudi, da so naš presvitli cesar veren katoličan, da torej naša katoliška vera ni v nevarnosti. Tega pa ni pravil, da bi bil on veren katoličan; seveda tega bi mu ne mogli verjeti, ker taki, ki na tako visok praznik, kakor je binkoštna nedelja, izostajajo od službe božje ter v gostilni poleg cerkve med službo božjo zabavljajo, taki se pač ne morejo prištevati vernim katoličanom. Obsojal je deželne poslance, samega sebe pa hvalil tako ljubeznivo, da je bil g. liberalni pristaš in predsednik zborovanja, Miha Alič, kar zamaknjen od veselja ter pozabil držati svojo obljubo, da bode dobil vsakdo besedo. Ali lej ga Šmenta; nobeden pi dobil tega dovoljenja! Ko je neki naš pristaš S. K. Z. nrosil celo trikrat za besedo, se mu ni dovolilo, ampak grozilo se mu je s tepežem, G. Miha Alič, že veste, zakaj niste dovolili govorit,! Zapomnite si pa dobro, da tako postopanje ne more koristiti.
b O-bova. V nedeljo, dne 11. t. m. se jo zbralo po prvem cerkvenem opravila veliko število poslušalcev—vo-lilcev, ki so izvolili kit predsednika shodu župana Anto-loviČa, podpredsednikom pa župana Grjaviča. Kot govornik je nastopil g. Žebot iz Maribora, ki je govoril o programu K. Z. Veleposestnik g. Urek se pa spravil nad nasprotnike in jih je tako spretno in neusmiljeno razkrinka!, da so navzoči socialni demokrati poparjeni tiho odišli.
b Globoko. Ubogi Moscon in Kukovec! — Ko bi se še en čas vršili volilni shodi, pa bi slednjič ne vedela h katerem spolu pripadatn. L beralci ne poročajte v Nar.listu da ste dan pred shodom v Globokem v Kapelah za božjo voljo rotili in prosili najhu ša kppelske in bizeljske razgrajače, da naj pridejo vas branit v Globoko. Povemo pa, da vsa tista pijana tolpa, ki je prišla v Gioboko z namenom pretepati se in je med shodom r£ di preobilice zavžitega piva, klicala Urha ra prroož, bi liberalce ne bila rešila in varovala, za to vas b; ce bila varoval-» disciplina in značajnost vaše stranke. Smilili so sa nam le ubogi Kapelčani in Bizel-janci, ki so vedno trdili, da se ne mislijo in ne morejo trepetati, ker so čisto „pralni". Oh uboge pare! Zaksj si niste prihranili liste jajce, ki sto jih pobijali na dr. Benkovi-čem shoda v Kapelah, in pa naprosili dr. Knkovea, da bi se vas bil spomnil z kakšno pečenko, da bi vam ne bilo treba tako „prajnih" hoditi ia „polnim" Kukovcem po Globokem. H koncu sc je odlikoval še neki „HoUhandlei" iz
Župelevc z besedami: „Ka pa mi nticamo farjej, deca si lebku sami vtičimu, za drugo pa je ne niicamo." No gosp. Bradač; to ste jo pogriintali.
Globoko. Lažnjivi poročevalec „Nar. Lista" o dr. KukovČevem shodu v Globokem zna pač prav lepo farbati. On piše, da je otvoril dotični shod dr. Kukovec „javno" pod milim nebom, kljub temu, da^ so pristaši naše strapke izjavili, da brez njih dovoljenja ne bo shoda. Resnica pa je, da se dr. Kukovec kljub „lojtrskim" vojskinim trumam Cobalovcev, Mosconov-cev in liberalčkov, ki so bili najeti od vseh vetrov,, katerih pa vseh skupaj, vštevši tudi 5 globoških, ni bilo nad 50, ni upal pokazati na svetlo med našo nad 200 mož broječo množico. Poslal je trikrat k nam svojega mešetarja nadučitelja Tominca — kateremu hočemo v bodoče posvetiti nekoliko več javnosti — s prošnjo, naj za Boga vendar dovolimo shod zunaj in obljubimo, cla ne bomo nič žalega storili dr. Kukovcu, ker sicer bi se moral on zapreti v sobo in pridigati praznim stolom itd. Ker pa smo mirni Globočani, ne pa liberalni k.apelski razbijalci, smo tudi častno obljubili popolen mir. Šele tedaj se je upal junaški Kukovec pokazati iz sobe, „Nar, List" pa nič ne povev zakaj se ni hotelo dati na dnevni red izvolitve predsednika. Morda zato, ker smo bili v manjšini, kakor je dopisun videl?? Ker smo Častno obljubili, da bomo držali mir, smo se obljube tudi dostojno držali, dokler ni dr. Kukovec začel razvijati svojega programa,, kot po navadi je bila tudi tukaj ena beseda neresnična, druga pa dr. Benkovič, nad katerim je hotel razliti vse svoje obrekljivo klepetanje. Radi tega so so naši ljudje tako ogorčili, da smo jih le z največjo silo zadržali, cla niso z „resnicoljubnim" kandidatom na mestu obračunali» S tem je bil seveda mir pri kraju, ipi vsled krepkih medklicev je moral Kukovec svoj „programni govor" končati z žalostnim izrekom: „No, danes sem imel svoj zadnji shod, in Še tukaj se mi jo najslabše godilo," Dopisun, zakaj pa tega ne poročate-v „Nar, Listu"? Zakaj ne poročate, da je ratvno dr. Kukovec s predsednikom vred s popolnoma neresničnimi medklici neprestano motil našega govornika Ure-ka? Zakaj ne poročate, da jevaŠ ljubljeni Moscon poudarjal najneumnejše, kmečki stan uničujoče predloge, katere je dr. Kukovec odobraval, namreč, da se morajo odpreti meje tuji živini, da je pri nas premalo živine in je predraga ter da ni dosti krav za dojenje. Tudi nagodbo z Ogrsko se je tako naslikalo, ko pa vendar ve pri nas vsak pastir, da pride dnevno na stotine vagonov koruze iz Ogrskega k nam,
Razbor pri Zidanem mostu. Dr. Kukovčev shocl se je pri nas popolnoma ponesrečil. Na kvaterno nedeljo po rani sv. maši smo ga našli v gostilni, kjer je tuhtal, kod je pot nazaj, od koder je prišel; strah ga je bilo pred veliko množico samih pristašev Km, zveze; mi smo pa vsi klicali: „Zivio naš kandidat dr. Benkovič; Kukovec pa le čisto tiho bodi, tukaj je gostilna, napravi prostor, če ti ne piješ, bomo pa mi."* Dr. Kukovec je moral peroti stisniti vkup in nam začel podajati roko, samo, da bo brez skrbi našel pot nazaj. Naročil je pol litra vina in trčkal z našimi kozarci, ko smo klicali „Zivio Benkovič!" V.drugem kotu sobe je nekaj liberalne žlahte zastonj pilo in trepetalo. Dr. Kukovca nismo pustili govoriti, zato je žalosten pobral svoje kosti in jo odkuril. To je bil njegov prvi in zadnji shod na Razborju. Razbor ostane: v krščanskem taboru*
Loka, Zadnjo nedeljo smo se vsled pastirskega lista in potem na velikem shodu navduševali za sveto krščansko stvar in za našega Benkoviča. Zastonj so kričali rudečkarji, zastonj so tiščali liberaluhi vkup. svoje neumne butice.
Dr. Kukovec — kmečki zastopnik' v deželnem zboru. Na svojem shodu v Hrastniku pri Rošu v nedeljo, dne 21. maja, je izjavil general narodno-„na-predne" stranke, dr. Kukovec, da ga kmetje navzlic temu, ker je kot deželni poslanec zastopnik trgov, lahko brez skrbi volijo. Rekel je, da so v teh trgih, od njega zastopanih, tako večji del kmetje. Tako! Mi pa vemo, cla v teh trgih ni najbrž niti enega kmeta, ki bi imel taiste težnje, kakor mali kmet sploh. Tam so le gostilničarji, trgovci, uradniki, mesarji, obrtniki, mešetarji itd. Ako bi javno imenovali kakega trškega purgarja-kmeta, gre še za to besedo tožit. Tako torej dr. Kukovec pozna kmeta. Iz tega razvidimo, da bi nas on ne mogel zastopati v, državnem zboru, tudi vsled tega ne, ker so interesi malega kmeta čisto drugačni, kakor pa interesi tržkih prebivalcev. Takega Človeka, ki ne razloči kmeta od tržana, naj bi mi kmetje volili? Nikdar! Mi volimo vedno pravega neustrašenega dosedanjega kmečkega zastopnika v državnem zboru, g. dr. Ivana Benkoviča, deželnega poslanca v Celju.
b Starigrad pri Vidmn. V nedeljo 11. t. m. se je vršil pri nas velik shod, katerega so se udeležili možje volilci v izredno ča-tnem številu. Predsednikom shoda je bil izvoljen župan g. Ban. Govoril je g Ž«hot, po iovodja iz Maribora, ki je v lepem govoru razvijal gupodarski program K. Z. Kandidatura g dr. Benkov či s? je dali na glasovanje in je bila tudi soglasno sprejet .. Nastopil še tudi 6. g Topolnik iz Vidma. Končno še sodbo r:( kaierilk naših pametnih liberalcev ki sojo izrekli po shoda: „Rajši ne grem nikdar volit, kot bi volil z to podivjano ban do. Se še vidimo.
Iz Vidma. V pedeljo, dne 28. mnia nas ja doletela izredna Čast. Obiskal nas jo namreč general brez armade, clr. Kukovec, in je prinesel s seboj „ce-kar", da bi odnesel v, njem naše zaupanje. Z drugimi besedami: stranka celjskih doktorjev je imela svoj volilni shocl. Pa ta shod se je na Vidmu prav slabo obncsel. Navzočih je bilo 53, reci triinpetdeset moških in Štiri ženske» Izmed teh je bilo pristašev Km,
zveze 26, soc. demokratov je bilo pet liberalnih na-prednjakov je bilo 22, in sicer iz Rajhenburga 15, iz Krškega 3 in iz Vidma 4, katere bi lahko po imenih naštel. Shod se je začel ob 11, uri dopoldne. Govoriti je začel g. Zupevc iz Vidma, ki je rekel, da je navada na shodih, da si izvolijo predsednika. Vprašal je navzoče, katerega si hočejo. In vzdignil se je liberalec iz Rajhenburga in rekel, da je za to dober gosp. 2upevc. In tako je postal največji liberalec iz Vidma predsednik liberalnega shoda. Sedaj je pa začel zopet govoriti in je pravil, da je bil zjutraj na shodu v Rajhenburgu, kjer so bili volilci tako navdušeni po dr. Kukovčevem govoru, da bi bili skoraj od navdušenja popokali. Nato je predstavil kandidata, ki je pa ravno jedel pečenko. Ko je zaslišal, da mora nastopiti, je Še enkrat prav močno potegnil iz vrčka, se razkoračil pred volilci in začel z jako lepimi besedami: Spoštovani volilci! Prišel je Čas, usouepolni Čas, .v katerem se mora odločiti, kdo bode gospodaril v Avstriji itd. Govoril je veliko, a povedal je malo, skoraj nič. Rekel je, da bi bilo dobro, ko bi ne bilo kaponov, ne vojakov, ne vojnih ladij, ker vse*to veliktf stane; povedal nam je, da so presvitli cesar že stari 82 let in da bomo imeli kmalu drugega cesarja. Potem je Še povedal, da je odpravil dr.. Benkovič brezobrestno posojilo in je zaprl sejme, on, dr. Kukovec, jih je pa odprl, In tako je prišel na državni zbor. Sedaj je pa začel udrihati po dr, Benkoviču, po Kmečki zvezi, po duhovnikih in po vsem, kar je krščanskega, liberalci pa so kimali. Dr. Benkovič, koliko ti trpiš, pa prišel bo že obračun za liberalce. Shod se je vršil popolnoma mirno, dasiravno je pilo nad polovico ¡pristašev Kmečke zveze. Se pač pozna, kje je olika. Ko je imela shod Kmečka zveza, so hoteli liberalci kričati in žvižgati, dasiravno jih ni bilo več kakor 8 iz Rajhenburga in Krškega. Na liberalnem shodu je bilo pa toliko pristašev Kmečke zveze, da bi lahko vse liberalce z dr. Kukavcem vred zmetali vun, pa shod se je mirno vršil. Ko je kandidat skončal svoj dolgočasni govor in ko je povedal največjo resnico, namreč, da najbrže ne bo izvoljen, smo mu vsi pritrdili. Živijo ni klical nihče. Slišalo se je le: Zivio Benkovic in Kmečka zveza!
Sv. Miklavž nad Laškim. V torek, dne 23. maja se je vršila tukaj komisija za zgradbo nove sobe za 2, razred ljudske Šole. Pri tej komisiji se je pa prošnjo krajnega Šolskega sveta in starišev sklenilo, da ostane pouk tudi naprej Še vedno poldneven, kar je za naše razmere edino pravo. Posebno naklonjenost nasproti ljudstvu sta pokazala predsednik okr, Šolskega sveta, okr, glavar, c. k'r. nam. svetnik baron Miil-ler in okrajni Šolski nadzornik VoduŠek. Bodi jima na tem mestu izrečena hvala!
V Brezini pri Brežicah je dne 8, t. m. umrla najstarejša žena v okolici, Barbara Lapuh, v 89. letu. Bila je stara mati č, g, kapucina p. "Jožefa. Svojo bolezen je blaga žena z veliko potrpežljivostjo prena^ Šala, N. v m. p.!
v	-
Šmarje, Rogatec, Kozje.
Dr. JsEkovič izvoljeni
Sv. Peter pod Sv. Gorami: Jankovič 116, Čobal 4: Trg Pcdsreda: dr. Jankovič 43; Križe: dr. Jankovič 98; Koprivnica: dr. Jankovič 4<; Gorjane: dr. Jankovič 45; Zibka: dr. Jankovič 100.
Sv. Vid pri Grobelnem. Volileev je bilo 75, ki so vsi oddali svoje glasove dr. JankoviČii, liberalcev se ni prikazal nobeden na volišče. V „Nar. Listu" 9. t. m. me surov liberalec z zmerjanjem hoče jeziti. Surovo cloveče naj ve, da ni toliko vredno, da bi se jajz jezil, ker napada enako steklenemu psu na tihem. Naj se podpiše z imenom, ne pa rovati kakor krt, sk.rit v zemlji.. — GajŠek, župnik.
b Kostmiiitih. Dne 10. junijo ob 2 popo'dan je treščilo v Gsbtroiku v viničerijo Franca Bata in ubilo ena vinočarko, diugo pa hudo ranilo.
Najnovejše.
Roškar izvoljen!
Dragučo*'»: Roškar 25, Girstmpjrfr 10, Petelinšek 4; Z^. s v. Knnignnda: Roškar 85, Girstmayer 28; Ciglenci: lioškar 37. Sv. Lensrtski okraj : R*šk?r 1543, Girstmayer: 3.0. Skupni rezultat: Roškar 5279, Gist-m»yer 2062, socialdemokrat 119.
Pi ek izvoljen!
Slivnica pri Mariboru: Pišek 55, Kresnik 26, Pi-čicin 3; Orehova vas: P;žek 89, Kresn.k 3, Pičinin 3; Z g. Lo? " i c -: Pižek 66, Kresmk — ;
Maribor. Wastiaii je izvoljen. Wastian je dobil 2513, Resel 1^09, Stern 341, Waneck 78 glasov. Vee graje je vredno, da se Slovenci iz vseh treh „združenih" taborov bIcdo u>iflf !i volitve.
LjuMjma. V Ljubljani mesto je ožja volitev med katoliško-naroJnim dr. Gregoričem in liberalnim dr. Ravniharjem. Na deželi jo zmagalo vseh 10 katoliško-narodnih kandidatov,
4i; »ifuberg. Albin Lipar, rojen leta 1880 v Piše e ah, raj Brežice, pomočnik pri Čevljarju Hinko Haslste uerju v Kaplenbergu na Gornjem Štajerskem, se je ustrelil dne 7. t. m. v goši pri Kaplenbergu s samokresom dvakrat v desno sepce, vendar ni bil u-
Kmetje so ira Brenčiča, advo-katje za Ploja.
smrčen, temveč je ležal 3 ure brez zavesti v goši, potem se je vlekel v svoje stanovanje, kjer so ga našli drugo jutro v krvi. Zdravnik je izrekel, da je Lipar nevarno obstreljen in ga je takoj poslal v bolnišnico v Bruck ob Muri, Vzrok groznega Čina ni znan.
V Kapfenbergu se bo ustanovila podružnica Jugoslovanske strokovne zveze.
Sv. Jurij ob Sčavnici. Kmetijska podružnica Sv. Jurij ob Sčavnici priredi v dneh 26., 27. in 28. junija t. 1. 3dnevni tečaj za kmet. knjigovodstvo pri Sv. Juriju. Zglasiti se je treba tistim kmetovalcem, bodisi starim ali mladim, ki se želijo tečaja udeležiti, vsaj do 22. junija pri podružnici. Ubožnim in odda-ljenim se dado na prošnjo prosti obedi. Želeti je, da se kmetovalci v obilnem Številu udeleže tečaja, ker je to za kmetijstvo velevažno. Sprejmemo tudi gospodinje, le zanimanja je treba, — Kmet, podružnica Sv, Jurij ob Sčavnici.
Sp. Polskava. Dne 11. juinija ob 5, uri popoldne je pred železniško postajo na Pragerskem vzbudilo občno pozornost blizu 30 čvrstih mož in mlaGeničev na brzih konjih, Črez prsi široke belo-zelene trakove: bila je častna straža pod načelstvom Jan. Hrastnika, ki je prišla iz Sp. Polskave nasproti premil. nadpa-stirju, da Jih spremi do župnijske cerkve, kjer je bila za drugi dan napovedana sv, birma. V tem spremstvu so došli PrevzviŠeni k nam, veselo pričakovani od vsega prebivalstva in prisrčno pozdravljeni od njegovih zastopnikov: domačega dušnega pastirja, župana Engelb. Sicherla z obč. odborom, lastnika patronske grajščine Freistein, I. Reinnagl, nad-učitelja Josipa VodoŠek, učenke Ane Godec, učenca Frid, Lipautz in Marij, družbenice Mar. Kancler. Po veličastnem vhodu v cerkev, ki se je vršil skozi štiri slavoloke, je bila k.atehetiška izkušnja, ki se je vrlo obnesla, — Dne 12. junija so nam prevzv. nadpastir govorili po sv. maši v srce segajoče besede, ko so z ozirom na Gospodove besede „Mir vam bodi, prejmite Sv. Duha!" našteli vire milosti in miru, kakor so ČeŠČenje presv. ReŠnjega Telesa, poslušanje božje besede, izpoved, dobri otroci, bolnik v hiši, zlasti edino rešilna ladja — sv, katoliška Cerkev. Ganjeni smo opravili ž Njimi molitve za naše rajne, na kar je 259 otrok prejelo sv. birmo. Molitve hvaležnih birmancev in vdanih župljanov so spremljale premil. nadpastir-ja, ko so se popoldne, zopet obkroženi od naših mož in mladeničev na konjih, vračali črez Pragersko v Maribor. O zlati dan, le prehitro si nam minil!
m Laporje. Krasna slovesnost se jo vršila v Laporju na Trojičko nedeljo dne 11. junija 1911. Skrbnost gospoda župnika in požrtvovalnost dobrih fsranov je znatno povečala in vsestranski prenovila tukajšnjo župnijsko cerkev. Sedaj imamo prostoren in prijazno slikan hram božji, v njem štiri nove javnega in tri stranske) kamenite altarje, nov križev pet, in nove ali prenovljene podobe in okraske na altarjih. Vsa dela, izvršena zvečinoma cd zidarskega mojstra domačina Karola Stupan, kamenoseka Iv. Caharija iz Nabre/ine in slikarje Fr. Fras iz Slivnice, všteti pomoč župljanov samih, se cenijo na nad 50 000 K.— Da izpopolnijo in venčajo ta dela s cerkvenim posvečenjem in blagoslovijo njem in da nam obenem birmajo otroke, so došli k nam 10. junija popoldne naš previvišeni knez in škof. Trije slavoloki s pozdravnimi napisi in vrste «elenih in ople enih dn-vese so krasile cesto od Slovenj bistriške postaje do cer kve v Lnporju. Vsied neugodnega vremena se je sprejem vršil pri cerkvenem vhodu kjer so nadpastirja s prisrčnimi besedami pozdravili: domači župnik, obč. svetovalec Pet. Pivec in učenka Krist. Urlep Po dobro uspeli izkušnji šolske mladine so bile molitve pred ostanki svetih mučfncev Bonoza, Inocencija in Maksima, odločenimi za novi glavDi altsr Na večer je domači pevski zbor med bakljado in umetnim ognjem priredil pred župnišsiem podoknico. — Vned. U.juu. se je sv. opravilo pričelo ob sedmih zjutraj. Po3ve-čevanje cerkve in glavnega altarja je trajalo do pol enajstih, na ksr so prevsvišeni posvetitelj služili prvo sveto ma*o na novoposvečenem altarju Po maši so blagoslovili podobe križevega pota, in ko so bile te med molitvijo običajnih štirinajsierih premišljevanj obešene na svojih prostorih, so blagoslovili kipe, tabernafcelj, križ in druge okraske na abarjih Srca Jezusovega in Srca Marijinega, fearja traja o do pi l ene. Na to so v enoumi pretresljivi pridigi na podlagi bestd sv. Pavla „Mene pa Bog varuj, da bi se z dragim hval 1 kakor s križem Gospoda našfga Jezusa Kristus»" razložili staročastitost, pomen ia korist prekriževanja v katliški Cerkvi, ki se neštet krat rabi pri svetih obredih in ki budi v nas vero, upanje in ljubezen do pres*. Trojice. K sklepu so opravili molitve za rajne ter birmah 264 otrok. Proti tretji uri popoldne je bilo sveto opravilo končano. — Z vlakom ob 5. uri so PrevzviŠeni nadaljevali svojo apostolsko pot proti Spodnji PoLkavi. Laporčani prosimo Boga, da bi Jim poplačil izredni trud in napor, ki so ga imeli pri nas, in da bi Jih privedel krnslu zopet v našo cerkev, kjer sedaj še kamenite plošče treh stranskih altarjev čakajo cerkvenega posvečenja O, da nas ushši!
Sv. Kunigunda. Dekliška z\eza pri Sv. Ki Dgoti n. 6. ponovi predstavo krasne igre „Fabiola in Sv. Než»" prihodujo nedeljo dne 18. juuija 1911 po vrčernicah. Igra kaže v ganljivih prizorih zmago Kristusove vere nad paganstvom K*kor prvikrat tako bo nedvomno tudi sedaj lepa predstava privabila mnogo gledalcev, ter jim nudila obilo du-hovntga vžitka.
Sv. Križ pri Ljutomeru. II. izkar darov poslanih kušk župnijskemu uradu. Z» pogorelce v Stariiiou vesi so poslali: 1) Kn. šk. župnijski urad Sv. Petra pri Mariboru 82 K 86 v.; 2) gospod btefan Uojnik, craduik pri c. kr. namestni.ji v Gradcu 10 K 3) gospod Matija Mir, gostilničar in hišni p seitnik v Gradcu 10 K in 4) gospod Janez Lančič, kleparski mojster v Gornji RaJgoni 6 K. Bog plati vsem blagim darovalcem I
Braslovfe. V prid tukajšnjega bralnega in pevskega društva se uprizori v nedeljo dne 18. junija ob 6 uri zvečer na Legantu „Domen",
narodna igTa s petjem v petih dejanjih. Sedeži 1. vrste 1 K, sedeži 2. vrste 60 vin., stojišča 30 vin. Igra se ponovi v nedeljo dne 25. junija ob 3. popoldne.
Sv. Benedikt v Slo. gor. Bralno društvo pri Sv. Benediktu v Slov. gor. riredi vnedeljo dne 18. t. n>. po večnrnicah v šolskih prostorih veselico. Vspored: Igrokaz v treh dejanjih. Indijski siroti in šaloigra y 1 dej Zamorec, vmes petje.— Ker je čisti dobiček namenjen društvu, zato vabi vse svoje društvene prijatelje od blizu in od daleč k obilni u-deležbi odbor.
Velik potres v Mehiki.
V Mehiki je napravil grozen' potres nepopisno Škodo, zadnja poročila govore o 200 mrtvili in mnogo težko ranjenih. Pri potresnih sunkih se je zemlja raz-počila, žice električne razsvetljave so se potrgale in je nastala v mestu popolna tema, plinove cevi so počile, plin je silil na površje ter se je dogodilo mnogo strašnih eksplozij. Na stotipe hiš je razrušenih, med njimi narodna palača in slavna cerkev sv. Dominika. Ko se je prvikrat potreslo, je prebivalstvo spalo. Nastala je strašna panika. Podrla se je tudi topničar-ska vojašnica. Doslej so v razvalinah topničarske vojašnice našli 70 mrličev, Ljudstvo je bežalo v cerkve in klicalo, da je to kazen, ker je moral predsednik Diaz bežati. Nekaj ur pozneje je pa velik del občinstva že pozabil na strah. Ob 12. uri je imel vodja v-stašev, Madero, vhod v mesto. Pol milijona ljudi je stalo na cestah in klicalo „Eviva Madero!"
Iz celega sveta.
Nemška šola v Dubrovniku v Dalmaciji. Iz Dubrovnika poročajo, da nameravajo tamkaj ustanoviti nemško Šolo za otroke častnikov dubrovnišk.ega kornega poveljstva. Ta vest je povzročila v dalmatinskem časopisju veliko vznemirjenje in ogorčenje.
Slovanska nevarnost v Ameriki. Ameriki preti baje tudi slovanska nevarnost. Washingtonska vlada je sestavila posebno komisijo, ki naj preštudira vprašanje izseljevanja iz Evrope. Komisija je prišla do zaključka, da je vedno manj nemškega življa med priseljenci v Zadružne države in več slovanskega in laškega. Se pred 30, leti so tvorili Angleži in Nemci 80% priseljencev, dočim tvorijo sedaj samo 18% ; število latino-slovanskih priseljencev je pa narastlo na 70%, Dosedaj so delali vso zgodovino Združenih držav nemški življi, potomci prvih naselnikov iz Anglije, Nemčije, Nizozemske, Skandinavije. Irci so dobili premoč v raznih demokratičnih organizacijah, tako-zvanih ringih, vsled česar so prišli do premoči v mnogih večjih mestih. Navzlic temu so pa smatrali vlaidni krogi Irce nekako za nižjo raso. Zdaj so se pa ameriški državniki kar naenkrat ustrašili, da bi prišli Slovani in Italijani, Če bi se združili z Irci, do politične moči in veljave. Vsled tega komisija svetuje, naj se dobro izbira med priseljenci. Da bi se Slov,ar nom in Italijanom sploh1 prepovedalo, naseljevati se v Ameriki, tega komisija še ne zahteva, kajti kdo bi potem težko delal za majhno mezdo ter pomagal Američanom bogateti.
Zaslužek v Ameriki. Poljedelski oddelek vlade severoameriških držav je razglasil Statistiko o mezdah, ki jih dobivajo poljedelski uslužbenci v Združenih državah. Glasom tega poročila so bile mezde poljedelskim uslužbencem v letu 1910 višje, kot kedaj v minulih letih, razlikujejo se pa po raznih državah. Ako se vzame povprečno vse države, dobi poljedelec na mesec 27'50 dol., dočim je iznašala pred 20 leti plača na mesec 18'33 dol. Najvišja mezda se plačuje na daljnem zapadu. Tamošnji povprečni zaslužek iznaša 46'48 dolarjev brez hrane in 32'60 dol. s hrano vred; v prvi vrsti stoji Nevada z 54 dol. Potem prideta državi Montana in Washington, kjer znaša povprečna plača 50 dol. Najnižjo mezdo plačuje South Carolina, namreč 1G'50 dol. V državah takozvane nove Angleške in. v severno atlantških državah je znašala povprečna mezda 33'19 dol. Massachusetts je na prvem mestu z 37'50 dolarjev. S hrano so prinašale povprečne mezde 21'65 dol. V južnoatlantških državah je bila povprečna mezda brez hrane 19'75 dol. in 13'77 dol. s hrano, West Virginia dela izjemo z 29 dol. V severnih osrednjih državah, vzhodno od Mi-sisipija, je znašala povprečna mezda 31'81 dol. Od vseh teh držav se je plačalo v državi Wisconsin 37'25 dol., kot najvišja mezda. S hrano je bilo povprečno 22'94 dol. V južnih osrednjih1 državah je znašala plača 21'90 dol. brez hrane in 15'23 s hrano.
Glatlni Indijanci. Iz Ottawe Ont., Canada, v Ameriki se poroča: Iz Kaswanin. okraja so došla poročila, da so Green Indijanci vsled velikega gladui napadli naprave Hudson Bay Co., da bi dobili živila. Napadi so bili odbiti. Vlada je poslala zdaj v okraj vojake z živili. Glad je povzročila dolga in huda zima.
Koliko dolga ima mesto London? Dolg Londona znaša 111,043.088 šterlingov, to je: približno dve milijardi in 775 tisoč frankov. Toda pretežni del tega dolga, to je 58 milijonov šterl. je investiran v podjetjih, ki donašajo zadostnih dohodkov, da se plačujejo obresti tega dolga. Tako je investiranih v londonskih vodovodih 40 milijonov Šterlingov, v mestnem tramvaju 9 milijonov, v električni razsvetljavi 5 milijonov in v delavskih hišab 3XA milijona šterl. lir. — Dejanski se zniža mestni dolg, katerega obresti se pokrivajo z dokladami, na 53,091.039 Šterl. lir.
Liberalni učitelji so za Floja radi zvišanja plače!
úajE upravništvo samo fuitm, hi priložile spraSarij« zna mho za IBs. I
Jotarijske Številke.
Dne 10. junija 1911. Oradec . 17 78 51 73 62 Dunaj . 89 14 r.4 88 61
t posegtru tik železniške po-* -je Pesnica pri Mariboru, obsto-t« ..e iz 11 oralov zemlje in sicer travnika, sadonosnika, njiv in "oz-d* ter lepe zidane z opeko krite iiiše in viničarije se ceni primerno in jako ngodno takoj proda. Istotam se proda tudi manjše po-«stvo, ki meri 5 oralov in sicer obstoji iz travnika, sadonosnika, ajive in lesene hiše. Obe posestvi tr.tie krasne lege za vinograde. Natančneje pri g. Zinauer Sv. Jakob v Slov. gor.	846
Pekovskega učenca s plačo 8 E vsprejme Josip Novak, Zreče pri Konjicah.	610
Štefan Kaufmann
trgovin« z železninc
v Radgoni,
priporoča najboljše ocelne n otike in lopate dabre kose in srpe pravo staj. železo po najnižji cenf in so-23 lidni pčstrežbi.
Lepa prilika. Kdor želi kupiti jako lepo posest»o, ki meri 47 oralov zeml e, obstoji iz 7 oralov lepih sadonosoikov, da se naredi do 20 polovDjakov sadjevca, 8 oralov lepih travnikov, kateri se trikrat letno kosijo, 6 oralov rodovitnih njiv, štiri orale lepega vinograda z lepo trto, priraste nad 40 polov-ujakov dobrega vina, in 7 lepih poslopij, v se zidano in v najboljšem stanu, 1 leya enonadstropna vila z 8 sobami zraven vile mlin, lepi hlevi za 20 glav, vse obokano in podano, veliki svinjski hlevi, 2 gospodarska h ši, lepa vinitarska hiša, 3 lepe kleti, 2 stiskalnici, 1 kozilec, dobra voda zraven poslopja. Posestvo je arondirano, jako lepo in rodovitno, in ne v bregu, živine se lahko veliko redi, ker priraste veliko krme. Pri posestvu ostane vinska posoda, 2 voza, plju-gi, brane. Posest', o ledi četrt ure cd železniške postaje in cerkve, Pioda Be radi smrti po prav nizki ceni za 28000 kron; polovica lahko ostane na posestvu vknji-rena. Vet se izve pri g. Josip Sa-jelšniku pri Sv. Jerneju p. Sv. Duh—Loče pri Konjicah. 561
Delavnica n popravila!
«3
S
I
CO
a
VeMka zaloga ur. riragoce-
Hosti.srebrnine in optičnih
stvari po vsaki ceni.
5 «It ¡ta obroki! Illuitr cenit zastonj! S^assafooe osi ?0 do 20t' K,
S klasts. remoBt-ora K 5'60 Prstna srebrna ura 8 T— Original ornega ura „ 1P" -Kuhinjska ura	i —
Budiljka, nikUsta	i —
Poročni prstani	• Z 2,—
Srebrne verižic	S
— Večletna jamstvi —
Nasl Dietinger
Ttieod. Fehrenbacii
ura« in očalar 447 Maribor. Sosponka gllo» 26
J	Zlatnlor. ia grel}!-«
" . . ; - f „ »¡g&aíffijifág
Pridnega, izurjenega pomagača sprejme takoj Mat.j Bregant, kovaški mojstir v Orehovi vasi, Sliv-uica pri Mariboru.	623
Krasno OoblčUnesno posestvo
ki meri 28 oralov zemlje, se tako proda. Posestvo je četrt ure od cerkve in šole, pol uro od železniške postaje m 1 in pol ure od Maribora oddaljeno ter leži v soln-čui legi tik okrajne ces e ua pri. ia/.nem kraju. Govtdi se redi 12 glav Go-d je poln. Nap avi so mn 'go jubjlčnika in nek^j vina. Seiaiia je vse. I'o>lopja so vsa zi-ikna in v dobrem stanu Cena s polovico premičnine je 21 000 K Več p ve lastnik Fianc Sernec v GradiSki, štev. 32, p. Pesnica. 597
Osttt»bi
kambrik» za ženf*° \
> oWekopo20 ® 7t s & »
te dvojno ši-oke z»
moške obleke po 10 Narodne veletrgovine
' r. stermeoM, celje.
Kupci pozor!
Podpisani 6tem naznanim, da so na prodaj takoj v prijazni mariborski okolici vsakovrstna dobičkonosna posestva, pri katerih nakupu brezplačno posredujem, če se pismenim vprai arijam znamka priloži. J. Sernec, pos. sin v Gradiš-ki p. Pe niča.	490
Krojaškega pomočnika sprejme takoj Jože Vabič, krojač na Brester-nici pošta Maribor. Želi tudi fanta od poštene hiše ki ima vesele do učenja.	624
Posestvo z lepo hišo približno 2 orala, občina Trčova, četrt ure od sv Petra pri Mariboru št, 26, se takoj proda. Na meseterje se ne ozira	- 631
Proda se hiša z vso zalogo z vso zalogo mešanega blaga in vso zalogo in opravo pekovske obrti. Hiša je zidana in z (.peko krita ter je v taisti vodovod, v prijaznem kraju, poleg lolodvora in farne cerkve, v bližini velike tovarne na Gorenjskem, proda je tudi po dogovoru na obroke. Pojasnila daje iz prijaznosti Luka Senica, trgovec Šmarje pri Sevnici ob Savi.
630
Trgovci pozor! V lepem, zdravem kraju na Spodnjem Štajerskem, tik farne cerkve, proda se lepa velika hiša, z gospodarskim poslopjem in nekaj zemljiščem, v kateri se nahaja dobro idoča trgovina. Letni promet: nad 100.000 kron. klub temu da so živinski sejmi bili zaprti. V dokaz so na razpolago knjige, vozni listi, fakture itd. Prjda se hiša z trgovinskimi prostori z veo opravo z blagom vred, ali tudi brez blaga Vozovi, konji itd. so tudi na razpolago. Kdor bi hotel trgovino na veliko „en gross" upeljati, bi bil promet ogromen, ali pa če bi še marsikatero reč v trgovini vpeljal, kar do sedaj ni. Kdor se za ta prostor zanima, naj se pismeno obrne na upravništvo tega lLta.	627
Stabilni krajevni agenti
nemščine zmožni, se sprejmejo ali s stalno plačo nastavijo za prodajanje v Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. Ponudbe pod „Merkur" Brno Kova u ica 20.	645
Na prodaj je dobičkanosno posestvo po nizki ceni, obstoječe iz S5 oralov zemlje in z vsem gospodarskim orodjem tik farne cerkve romarske v Zagorju četrt ure od o-krajne ceste, redi se lahko 8 glav žirine, proda se zaradi rodbinskih razmer. Več pove Franc Fabjan-čič, Senovo, pošta Rajhenburg
650
Pozor 1 Mlad izučen mlinar ož?n-jen želi dobiti mlin na račun ali na tretino. Ponudbe do 15. junija pod „mlin", Uiergasse 1, Studenci pri Mariboru.	6i9
Sedlarski pomočnik in učenec se sprejme pri Ardrfju Ilribenrk, sedlarski mojster v Prevaljah Koroško.	653
Za kovače oglje iz kostanjevih drv, dva vagona ima na prodaj F. Mihelič, gostilničar v Krasni pri Poljčanah. Og^je se proda na ža-kelj, ali na met stot na licu mesta, ali na Poljčansko postajo postavljeno. Več se izie pri lastniku.
652
Samec, 40 let star, ki im» 13.000 K v denarju, se želi seznaniti s pridno, varčno in zdravo, od 35 do 40 let staro žensko, katera bi imela dva do štiri tisoč kron premoženja. Le resne ponudbe do 18. junija pod A. B poste restante, Sv Peter v Savinjski dolini; na pisma brez pravega naslova se ne bo oziralo.	642
Dobra privatna kuhinja od 15. VI. nsprej. Vpraša se pri upravništvu lista.	659
Lepo posestvo se proda; dva velika vinograda, lepi sadonosnik, veliko košenine, da si lahko dve krave in eno tele redi, celo leto ni potrebi kupovali krme, nadalje lepa hiša, die veliki obokani kleti, zidan hlev za živino, vodi blizu hiše, hosta tudi da djsti stelje, in veliko vinske posode, velika močna stiskalnica, stroj za sadje mleti, motike, krampe, drevesne škarje. Proda se zaradi onemoglosti ob delovanja. Vse skupaj me-i okoli 14. oralov, cena vsega skupaj 6000 K. V knjiženo je 4900 K Posestvo leži v fari Teharje, dobir četrt ure od farne cerkve, v Osenci št 1. Več pove Valentin Stojan v Slan cih št. lo. Teharje.	660
I mesec stari otrok je za svojega za oddat. Noslov v upravništvu. Franc Jannik, Poberžstrasse št. 12 pri Mariboru.	6.'8
Iščem kompanjooa s kapitalom od 12 — 13 0q0 K da izgotovim eno novo opekarno peč (Ringofen) ali p& tudi je na prodaj po prav u-godni ceni, zavoljo primanjkanja denarja. Opekarna peč je vsebine 72 000 kom. opeke in nad opekarno p;čjo se lahso suši '¡5 000 kom. strešne opeke in ilovica je prav dobra za lončarje. Prodaja se tudi gospodirska poslopja v sredi mesta. Opekaana peč je 15 — 20 minut oddaljena od postaje in mesta S!ov. Bistrice. Več pove upravništvo tega lista.	615
Mladenič lepega krščanskega ve* denja, s premoženjem lfcOO K. gotovine in nekaj pohištva, star 38 let se želi v svrho ženitve seznaniti z deklico v starosti od 25 do 38 let, ki bi bila lepega krščanskega vedenja, lepe zunanjosti, in ki bi im la svoj lastni dom. Tudi vdove brez otrok niso izkjufene. Cenjene ponudba z sliko se naj blagovolijo pošiljati »a upravništvo Slo i. Gospodarja v Mariboru. Tajnost strogo zajamčena. 662
Cerkveni skl. odbor pri sv. Lovrencu v Slov. gor. kupi suhe hrastove trame in to: 8 dolgih 11 in pol met., debilih 16/18 cm- eden dolg 13 in pol m, debeli 26/26 cm. — Blagovoljno naznani župnijskemu uradu — pošta Juršinsi pri Ptuju.	663
Učeuca poštenih staričev se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga. Davorin Tombah pri št. Vidu niže Ptoja.	665
Išče se blizu trga ali mesta stanovanje s hrano in postrežbo ali brez iste proti dogovoru za vpokojene-ga g. župnika srednjih let. Ponudba na upravništvo „Slo», gospodarja" pod napisom „bivališče".
667
Proda se hiša sredi trga zraven farne cerkve tik okrajne ceste. Pripravna za kakega peka, mizarja ali mesarja, ker takegg obrtnika tu zelo pot-eb ijemo Tudi za kmeta vrli gostilničarja. Več se izve p i lsstniku te hiše. Naslov pove upravništvo tega lista. 673
Trdina s steklom = porcelanom in kamenino
Iv. Kleinšek
Maribor, Koroška cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanske posode, svetilk, ogledal, šip in okvirjev za podobe kakor vse v to stroko spad. dela. Poprave se hitro, zelo solidno in najcen. izvršujejo!
Enonadstropna hiša s 11 stanovanji in malo gostilno. 1200 K se plača, drugo lahko ostane vknjiže-no. Vpraša Reckenzahngasse št. 10 Maribor.	653
Učenec za trgovino mešanega blaga z primerno šolsko izobrgzbo se spjejme pri Mihael zabukošek na Planini. Štajersko.	672
0> O
er
©
&
(D tal
O
Ql
3 «S ©
r* © m t« Ef*"'
"53 Si SS'SU
i-' a
B 3C
i O u
p «n
*
5 «-»
0)
B*
t/)
in mimaiii

	<
pa	2.
3	ir
	BOM
»■■■t	
(S)	
d.	
t/i	
JTD	
i!	
Pozor ! Otvoritev P°zor *
nove trgovine.
Uljudno naznanjam slavnemu občinstva svetinjskema pri Ormoža, da bodem otvoril s 1. julijem čisto na novo trgovino mešanega blaga in z deželnimi pridelki.
Potrndil se bodem v svoji moči, da bodem mogel u-streči slavnemu občinstvu z najbolj nizkimi cenami ter z strogo točno postrežbo. Za obilen obisk sa priporoža z velespoštovanjem
669	Mirko Bauman,
Svoji k svojim! trgovec v Svetinjah pri Ormoža i
VabHo
na
izvanredni občni zbor
Hranilnice in posojilnice vBraslovcah
reg. zadrege z neomejeno zavezo,
ki se vrši v nedeljo, dne 25. maja 1911 ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni.
Dnevni red:
1. Posvetovanje o odstopu naše posojilnice od „Za-družue Zveze" v Caiju in o pristopu k dragi zpezt. 2. Slu čajnosti.	671
/X/XN
Lepo posestvo ns prodaj. Četrt ure od postaj» Rimske toplice 30 korakov od okrajne ceste, 5 minut od farne cerkve. Dve zidani hiši, eua z opeko in ena s slamo krita, kozolec, drvarnica, goveji in svinjski hlevi. Mlin z dvema paroma kameni in z zaneslivo vodo Hiša, ki je z op*ko krita, ima štiri sobe, lepo kuhinjo, v katero teče izvrsten studenec, druga hiša, ki je s slamo krita, so zgoraj dve sobi, spodaj dve obokani kleti in kovač-nica z orodjem, vse v dobrem stanu. 7 oralov zelo lepih bukovih gozdov. V enem gozda, ki je oddaljen samo 10 minut od domačije meri 4 orale, je dovolj cementnega kamenja. Dva orala izvrstnih njiv, travnikov in sadnih vrtov, naredi se do 10 polovnjakov sadjevca in do 6 polovnjakov izabele, redi se tri glav živine in 10 svinj. Proda se po nizki ceni. Natančneje se izve pri upravništvu „Slov. Gospodarja".	620
Izvrstni moIitveniM
so:
HiP|, VeilEC pobažnik «eliter ra sv. pesmi . . t 3 &0 Rozman, Dekliške bakrke, 3— Benec svetih pes»!. . „ 2— Prijatelj strašili . . M Sv. Opravila . . „ 135
Vsi t! moHtvenlki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20 —38 vta. xa 1 knjigo.
Tpfiovimi tiskarne si. DfOi ==f
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna w. Cirila y Maribora.
Olje
Krščansko-socialna zve£a priredi letos
na Trsat.
Romarski vlak
Vlak bo šel iz Maribora dne 17. jnlija zjutraj in pride nazaj v Maribor 18 julija zvečer. Sprejemal bo romarje na vseh Štajerskih postajah Vozni red in vozae cene so sled če:
Vlak odhaja 17. julija ob
Odhod 12 » 12. . 1-
„	1. .
»	1.
.	1.
.	2.
.	2.
n	2.
»	2.
„	2.
n	2.
„ 3 „ 3.
„ s-
■ 3. 4. 6. 1.
Dohod Odhod
uri	45' zjutraj
»	„
n	1'	i)
-	2;	«
»	19	*
.	31'	„
„	46'	„
"	9',	"
*	16'	n
„	22, „
»	30'	„
.	40' „
*	54'	„ „	4'	„ »	22'	„ n	33'	„
r	„
71	„
.	50'	.
*	46'
popold.
Dohod 3.
40'
Postaje
M Maribor Hoče Slivnica Rače
Pragarsko
Slov. Bistrica
Poljčane
Ponikva
Grobelno
Sv. Jurij
Štore
Celje
Laško
Rimske Toplice Zidaumost Hrastnik Trbovlje Ljubljana Postojna Postojna Matulje f Reka
Vlak se vrne 18. julija ob
Dohod 7. uri 50' zvečer
7. 7. 7. 7.
7. 6. 6. 6. 6. 6. 5.
e. 5.
5.
6. 4. 3.
. H-Odhod 11.
40' 34' 29' 16' 5' 51' 25' 21' 15' 6' 56' 42' 32' 15' 5' 58' 52'
58' „ 28' predpol,
Cene za tja in nazaj.
III. razred II. razred
16 kron
15 K 50 v.
15 kron
14 K 50 v.
22 kron
21 K 60 v.
21 kron
20 K 50 v.

V	voznih cenah je zapopadena tudi vstopnina v postojnsko jamo in pa cena za parnik v Opatijo. Napoutjase ustavimo v Postojni ter si tsm cgledamo svetovnoznano postojnsko jamo. Na Trsat je iz Reke peš malo uro. Vspored pobožnosti na Trsatu bo ta le:
Dne 17. julija: Ob 5. uri popoldae slovesen vhod in kratek govor. Nato spovedovanje.
Ob 7. uri popoldne pridiga. Po pridigi večernice in rimska procesija. Dno 18. julija: Od 8. ure naprej sv. maše.
Ob 6. urj zjutraj pridiga, nat6 slovesna sv. maša in skupno sv. obhajilo. Ob 8. uri zjutraj slovesen odhod.
Od 9. do 10. ure popoldne se vozimo nekoliko po irorju. Romatji naj vzamejo seboj dežnik in pa kako svršno obleko, da se morejo ogrniti v postojnski jami, kjer je prec*j hludno. — Karte se naj naročajo in denar se naj pošlje prej ko je mogoče, najpozneje pa do II. juuja. Romarji se opozarjajo, da letos nikdo več ne dobi karte na vlaku ali pa na postajah tisti dan, k.» vlak odhaja.	..
Kane s<- u»r.čajo po pošti edinole pod naslovom: Romarski odbor v Mariboru, tiskarna Sv. Cirila.
V	Mariboru se izjemoma osebno lahko kupijo tudi v tiskarni sv. Cirila od 5. julija naprej.
Po j.o3ti se karte pred 7. julijem ne bodo razpošiljale.	674
Romarski odbor.
Prvo južno-štajerska kamnoseška družba v Celju. _
Žaga, brusi in stružB s strojnim obratom.:: Zavod za graviranje
Častno priznanje 1885.
Sfaroznana trgovina s semenjem
11803

Sofijin trg
priporoča svojo veliko zalogo travnega, deteljnega, vrtnega in gozdnega semena po nizki ceni. Opominjam posebno na deleljno seme, katero se letos po precej nizki ceni kot „natureU", ponuja, ter omenjam, da prodajam samo pristno deteljo garantirano, brez predenice (grinte) in so cenj. kupovalcem spričevala na razpolago.
tno gnoji-in travnike
0
Poljski mavec (gips) ü?t%n¡
priporoča	449
M. Berdajs, Maribor Sofijin trg.
m
me*tna lekarna pri o. kr«
Ma»?80R »1a*ni trg žtev 1 h 8af
filce se
Valentin Soline, roječ dne 3. februarja 1865 v Zep m št. 2 kot ihkoriski gin Janeza in Terezre Šolinc, slednje roj. Kukouč iz Zepice št. 2 tbčine Škofjavas pri Celju/Zgla-si se raj pri
g. dr. Antonu Božič, edvetniku v Celju,
ker n n i« pripadlo večje volilo Ravno tam bh naj zglasi-jo tst , k term je kai o bivališču Valentina Solino rnano.
Substance za mošt
s koprni s* napravi
25" dobra domača pijača
cena za «n polovn^ak, t. j. ?83 litrov 7 K 80 v.
Edina razpošiljalnica J. K&imik, Gradec (Staji	jersko), Kepplerstrasse 36.
Postrežba poštena!	Cene primerno i
Poiščite in obiščite
narodnega in domač, trgovca
FRANCA LEHflHT v FT1I3U,
ki je dobil za spomlad in leto veliko izbiro najnovejših Št©" fov za moške ter razne volne za ženske obleke in blus». Priporoča pa tudi mnogo lepih oovodošlih cefirjev staln)|i barv, kakor tudi obilo drugega v to stroko spadajočeg»
blaga po nizkih cenah. Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem. Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.	10
Priporoča se
Franc Lenart v Ptuju.
Stroga poskušnja časa
je gotovo že iznašla sredstvo, ki si je zagotovilo
že celili 50 let splošno porabo. Prciskušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbncr napravljeno, tek zbujajoče ;n pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečieo, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz le karne B. Fragaerja v Pragi.
Cl/A|)|| flt Vsi deli embalaže t w7nOlLU. Imajo postavno de-1, penovano varat, znamko
SLAVNA ZALOGA: LEKARNA
B. Fragner-ja, c.intr. čTor, floDarltelja,
„Pri črnem orlu" PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. Po poŠti se razpošilja vsak dan. Cela Stfekl. 2 K, pol stekl. 1 K. Preti naprej vpo-
šilj. K 1-50 se poSlje mala steklenica, za K 2 80 velika steklenic», za X 4'70 2 veliki steklenici, za K 8-— 4 velike steklenice, za K 22-— 14 vel. steklenic poštnine prosto za vse postaja avstr.ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah Atrstrc-Ogr.	249
Matias
„Kaplice za svinje4' Ce?\icnoeklenice 5e
Gospod A. H, Sv. Križ, piše: Hvala V» m za priposlano zdravilo: Svinjske kip-Ijice ta rdečico: Vspeh vrlo potoljni:
Gospod Jan« K piSe:
Prav dobro pomagalo!
ROZMAN
kamnoseški mojster
Nova vas 50 pri Mariboru
priporoča svoja izdelovanja nagrobnih spomenikov iz različnega marmorja, kakor tudi nagrobne podobe; prevzame tudi vsa cer-: :: kvena in stavbena dela. :: : 661
Po na nižji ceni. Po najnižji ceni
Franc Nemec,
podobar in pozlatar
S Ptuj, Gosposka ulica 23
se priporoča čistiti duhovščini in slav. občinstvu za cerkvena prenovljenja altarjev, pedob in vsa v to stroko spadajoča dela. Podobe nove fino izdelane se dobijo takoj po naročilu.	556
Kaj je „Brikettir luč ?
luč je najprimernejša razsvt tlja-va za stanova? ja, vile, gostilne
„Brikettid"
in hotele.
Tivilrtf**-*!«]« luč je lepa, prijetna in svetla
luč s svetlobno močjo 40-150 sveč za 1 plamen ter se lahko uvede zaradi svoje popolne varnosti v vsako sobo oz. stanovanje.
uvlliu. p0(j zej0 DgC(jnimi pogoji na o-broke plačjiva. — Ceniki in razkazovanje zastonj po gensrlem zastopstvu	° 600
Zjnauer&Co.Sv. Jakcfo vSI.g.
Telefon: Pesnica 181.	Ptsebx,o pripravno za
skioptikone in kinematografe. Zastopniki se iščejo.
Svarilo!
F Cm nova trgovina pri . stirem .	farb&riu" v PTUJU. ::
priporoča pri pošteni po3irežbi svojo mnogovrsteo zalrgo mai,ufaktamfga blsga, in sroje lastne izdelke v barvanem blsgu. — Obenem sprejema obleke za bsrvanje in pripo-reča uljucino svojo	664
kemično snaiilnico
v kateri se sprejemajo vse trste ohhke itd. za snsženje.
Zvedeli smo, da ponujajo in prodajajo agentje neke nemške opekarne po vaseh opeko, trdeč, da so zastopniki slovenske kmečke „KriŽevske opekarne".
Podpisano načelstvo javlja, da je naša opekarna pred kratkim res sprejela potovalca, in sicer gospoda N, Muhiča, ki je obenem tudi zastopnik tvrdke Ježek. Naš potovalni zastopnik se zamore legitimirati z listinami, pisanimi v slovenščini ter podpisanimi po naši tvrdki.
Naroča se pa lahko usmeno ali pa pismeno naravnost in neposredno pri „Križevski opekarni", re gistr. društvu z omejenim poroštvom v Križevcih.
Drugim nepoklicanim agentom pa, ki se z naši mi listinami ne izkažejo, ponujajo in prodajajo pa ob činstv,u pod imenom naše tvrdke, naj pokažejo vrata Naše ljudstvo pa se naj ravna po geslu: „Svo ji k svojim!"
KriŽevska opekarna v Križevcih, Štajersko
POŽOR! ^^^^POZORl
Edina in prva slovenska trgovina na Muti priporoča svoje letniško sveže blago, zelo po nizki ceni. Dobi se tudi dobro vino na debelo in drobno. Postrežba točna in solidna. Za obilen obisk se priporoča
Anton PriverSek, trgovec
494	na Muti.


m
železnato kina-vino
Higien. nutw» Dun»j 1906: Držama c<j-:: lika in častni diplom V slstl kolajni.
Krepilno sredstvo za slabotne, mak? krvne in rekocvsumcente. Potoočb voljo do jedi, ntujnje živce in poprav i kri. Izboren okns. Nad 7000 i dr » v
niških sprifejFai.
1. Se**rawali% t \i iiiOFEi ieHaTitelj
Tri^sta-Bare«!«».,
Kipi f« f Uksrnab v iteklenicak po pol 1 i X £'SQ !n a» (M	1 1 i K 4-80.
a a
a mm t m	£B
Zakaj
bi Vi, če si kupite pisalni stroj, morali imeti vedno eno in isto pisavo, če pa lahko na pisalnem stroju „Blickenderfer" pišete najrazličnejše pisave in v raznih jezikih in lahko na pr. spremeniti v eni sekundi strmo pisavo v ležečo?
še Vi rabite barvotrake, če pa zasigura „Blickenderfer" jev pisalni strej manj stroškov, zelo lepo in snažno pisavo z vedno ravnimi vrstami?
mmtrn m	n
Zakaj
^š ^^ ■	■ bi Vi preveč izdali za pisalni stroj, če pa dobite „Blicken
Htei(31 ^C Sm I derfer"-jev j> ko ličen pisalni stroj, kateri je zelo priročen mno-M gostranski za vporabo, ima vsemogoče prednosti, stroj, kateri je M 15k--at odlikrivan in o katerem je 140.000 priznalnih pisem na razpolago?
Štii. različni modeli za pisarne potovanja in zasebno rabo. IS")—-260 ro?rk. Čez 1' 0 railičnih pisav in jezikov.
Ilnstrcvani katalog franko
Qroyen & Richtmann, Kolin, Kolo.
891
Podružnica: Berolin, Leipzigerstrasse 112. Zastopnik >a a\Hrrijiske dežele: Makso Dachauer, Ried i. Innkreia.
Le tedaj
doseže kakovost fine zraste kave svojo pol-n'i veljavo, če voli ceiijena pespodinjaket kavni prid»tek najzanesljivejšo vrsto! :: ::
Najbolje
stori e, če uporabljate izd* lek, ki se je iz-k*zal že desetletja kot na-bolji, „pravega :;: Francka" iz tovarne Zagreb, vendar m iz-ntno le onega s ka-vinim mlinčkom kot tovarniško znamko.
OI CM
v
Stampilje
is kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila y Mariboru

Z mojo	340
!! umetno moštovo esenco! I
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod is vrstne, obstojne in zdrave domače pijača.
Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krose.
Dobi so samo
MS
v drožeriji Maksa Wolfram,
Maribor, Gor. Gosposka ulica.
UPDSKA HRANILNICA
in POSOJILNICA V
registrovana zadruga	z neomejeno zavezo
lastni hiši (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graska cesta št. 9, I. nadstropje
ur aduje
obrestuje
hrairfjoe vlage pobrez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge, ne da bi ■a ofcMBtovagje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno kraBflne nabiralnike. Sprejema po sejnem Bklepu vloge na teke« račun in jih obrestuje 0d dne vložitre do dne vzdiga.
vsak torek in petek depoldne. Prošnje m sprejemajo in pojasnita se dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter o*d S. do 6. ure popoldne. Za vplačila po poŠti se dajejo zastonj poitno-hranilniftne položnice, žter. 92465. Telefon ima it. 8. Za brzsjave zadostuje naslov; Ljudska posojilnica Celje.
posojuje
na xe*Mj(š6a pa 5•/, de SWX* s zastavo vrednoetuih listin in aa eeebad pogoji. Konverttg« vkqjtieue izterjaje srojha Mano» njih
vkejttbo dete brez^teo, strank*
up, M
ngeetáwi
swwfcb «a
WBSUWBHWi
mmu
TJclzn-tno niT fJ-Mn wj ]Hq*H%a*u priporoča molitvenike, rožne vence, podobice, križe različnih I IbMIM SVt Ullid V lTldilOUrU vrst, svetinje iz aluminijuma itd. itd. ========
Veletrgovina s špecerijskim blagom in z deželnimi pridelki
Glavna zaloga Graška cesta 22, Podružnica: »NARODNI DOM.«
Prazen je izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgorej imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vodno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. g. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o Čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z
najmanjšim poizkusom. Velečsstitim gospodom duhovnikom ponudim voščene sveče, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in
kadilo za cerkve. V zalogi imam vsakovrstna vrtna in poljska semena zanesljive kaljivosti, ter opozarjam slavno občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega špecerijskega
blaga ter deželnih in drugih pridelkov. Ia. Zabukovški premog ponudim po K 2 10 za 100 kg pri odjemu celega voza, prosto v hišo postavljen v Celju, drugam po dogovora. Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita, fižola, orehov itd., ter rabljene solnate in ^ druge vreče, petrolejske in oljnate sode. Pismena naročila so izvršujejo z obratno pošto. 479
Priporočam se Vam v napravo in prodajo vseh vrst kmetijskih strojev, vsake vrste orodja za kolače, ključavničarje, priprave za mline, žage in transmisije za vsako industrijo posebno pa priporočam veleposestnikom in o-brtnikom kot gonilno moč motorje na surovo olje.
Edini sastopnik največjih in najslovitej-šili tvrdk.
Alojz Artnik,
strojni ključavničar — Savinjska dolina,
= Ss. Pauei pri PreSsoidii. =
2 enonadstrop. hiši v Celju
v največji bližini kolodvora, z dobrimi stanarinski-mi dohodki, se prodate pod jako ugodnimi pogoji. Pojasnila daje upravništvo Slov. »Gospodarja«. 647
ifgaKssfíia
priporoča suojo domo žgano stok®, frapovec, vinsbo žganje, fepliprcc kakor M\ II@ÜJ
za cepljenje trt
po priznano najboljši kakovosti se dobivalo edino pri
Guričar & Leskowsek w Celju
Graška ulica št. 7 in
Zvezna trgovina
(Goričar & fLeskovšek) Rotovška y Sica 2.
list SB
443 na slabefi© in kp «^©bitd .¿mu m	ki
€
eripersča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene m porcelanaste posode^ svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev ta podobe,
PB^wsefJ© w@<g§i »t®klar«klfa rfai pri oorievah les p^lw. &i«i«rib»%Sal
«A*******«*.» Rails^lisfpellia Ss»	piastR*4&bfl$.



Najboljši strešnik našega lasa asbestni škrilj ^^ nliBItir"
ima vedno v zalogi
Zajec & Horn, Ljubljana
565	Dunajska cesta 73.
Železo-betonsko podjetje in tvornica umetnega kamna: turbine, mostovi, stropovi, stopnice, cevi, obhajilne mize, facade. — Iščemo solidnih krovcev-zastopnikov za „Zenit" za Sp. Stajer.
Solidno in vestno
kakor malo kje, se dela v obširni delavnici na daleč dobro znanega slov. mizarskega mojstra g.
Jakob Ekselenskega
ki se tem potom priporoča slav. občinstva v napravo vsakoterih del, kakor pri stavbah; kdor ima les doma, mu gre delo izvršit tudi na dom, ter sploh vse točno in po zmernih cenah izvršaje kar spada pod njegovo stroko.
Sv. Jakob v SI. gor.
Izdajatelj in založnik: Katoliáko tiskovno društvo.
Odgovorni urednik: L. Kiatperle.
Tisk tiskarne n. Cirila v Maribora.