PoStnina plačana v gotovini ZGODOVINSKI ČASOPIS ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ HISTORICAL REWIEW L E T N I K IX L E T O 1955 ŠTEVILKA 1-4 LJUBLJANA Zgodovinski časopis je glasilo Zgodovinskega društva za Slovenijo Sedež uredništva: Zgodovinski inštitut Univerze v Ljubljani Uredniški odbor: dr. Bogo Grafenauer, Jože Hainz, dr. Jože Kastelic, dr. Josip Korošec, dr. Milko Kos, Vasilij Melik, dr. Fran Zwitter Odgovorni urednik: dr. Bogo Grafenauer Zamenjave (обменн, Exchanges): Zgodovinsko društvo za Slovenijo Zgodovinski inštitut Univerze v Ljubljani, Turjaška 1 Založba in uprava: Državna založba Slovenije v Ljubljani Stari trg 26 Številka čekovnega računa: 60-KB-1-2-582 Redakcija je bila zaključena julija 1956 Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira ZGODOVINSKI ČASOPIS ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ HISTORICAL REWIEW IX 1955 I Z D A J A ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO L J U B L J A N A 4 Ü Uredniški odbor: dr. Bogo Grafenauer, Jože Hainz, dr. Jože Kastelic, dr. Josip Korošec, dr. Milko Kos, Vasilij Melik, dr. Fran Zwitter Odgovorni urednik: dr. Bogo Grafenauer Zalaga Državna založba Slovenije v Ljubljani Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani \ \ KAZALO CONTENTS — ОГЛАВЛЕНИЕ Pavle B l a z n i k , Freisinška županija Dovje . . . . . . . 7—25 La communauté de lieu (županija) Dovje (24) ФраЛзшљское »жупанство« ДовБе Stanko J u g , Turški napadi na Kranjsko in Primorsko od prve tretjine 16. stoletja do bitke pri Sisku 26—62 Turkish Raids into Carniola and the Littoral Region from the first Third of the X V * Century to the Battle of Sisek (1593) (61) Турецкие набеги на Краину и Приморое, начинан с первоА трети 16 века до битвм под Сиском (1593) Jože S o r n , Ljubljanska'suknarna . . . 62—87 La fabrique de draps de Ljubljana (87) Лгоблннскан фабрика сукна Jože 2 o n t a r , Posebno sodišče za kmetske podložnike, njihove pritožbe ter poskusi regulacije podložniškega položaja v Terezijanski dobi na Kranjskem 87—106 Sondergerichte für Untertanenbeschwerden und Versuche zur Regulierung des Untertänigkeitsverhältnisses in Krain im Zeitalter Maria Theresias (105) Ocoöbift суд длн крепостнмх крестБнн и Краине и опнти регу- лнции крепостничества и времл Марии Терезии Metod M i k u ž, Razvoj slovenskih političnih strank (1918 do zač. 1929) v stari Jugoslaviji 107—139 Development of Slovene political Parties in former Jugosla­ via (138) Развитие словенских политических партии (в 1918—1929 гг.) в довоенноА КЗгославии Referati z X. kongresa za zgodovinske vede v Rimu Comunications aux X e Congres Internationale des Sciences Historiques, Rome Докладн, прочитанме на X. свезде no вопросам исторических наук в Риме Milko K o s , Odnosi med kolonizacijo in oblikovanjem narodnostnih meja 140—145 Relation entre la colonisation et la formation des frontières ethniques Взаимоотношенил колонизации и формированил зтнических границ Bogo G r a f e n a u e r , Razmerje med Slovani in Obri do obleganja Carigrada (626) in njegove gospodarsko-družbene podlage 145—153 Die Beziehungen der Slawen zu den Awaren und ihre wirt- schaftlich-soziale Grundlagen bis zur Belagerung von Kon- stantinopel (626) Отношенин между славннами и аварами до осадм Царнграда (626) и социалћние и зкономическне основм зтих отно- шении Jaroslav Š i d a k, Problem bogumilstva v Bosni . . . . . • 154—162 Das Problem des Bogomilismus in Bosnien Вопрос богумилБства в Боснии Fran Z w i t t e r , Problem narodnega preroda pri Južnih Slovanih v Avstriji: legitimizem in narodnostno načelo . . . . 162—169 Le problème de la renaissance nationale chez les Slaves du Sud en Autriche: légitimisme et principe des nationalités Вопрос националБНОго возрожденин гожннх славнн в Австрии: историческое право и националБнн принцип Zapiski Short Articles — Записки Bogo G r a f e n a u e r , Stara in nova vprašanja ob hrvatsko-sloven- skem kmečkem uporu 1573 ' . . . 170—188 Anciens et noveaux problèmes concernants la revolte des paysans Slovènes et croates en 1473 (188) Старне и новне вопросн в свлзи с хорватско-словенским крестБлнским восстанием 1573 г. Jože Š o r n , Dodatek k starejšim mlinom za papir na Slovenskem 189—192 A Supplement to »Older Paper Mills in Slovenia« (192) Приложение к »Стареишие бумагскне фабрики в Словении« Lovo C e r m e l j , Kako je prišlo do prijateljskega pakta med Italijo in kraljevino SHS 1. 1924 192—196 How it came to the friendly Agreement between Italy and the Kingdom of SHS in 1924 (196) Как произошел договор o дружбе между Италиеи и королев- ством СХС 1924 г. Problemi za diskusijo Problems for Discussion — Дискуссии и обсужденил Rudolf B i č a n i ć , Još jedna riječ o ekonomskoj povijesti . . . 197—199 Encore une fois de l'histoire économique Евде o зкономическои истории Fran Z w i t t e r , Odgovor 1"—201 La réplique Ответ Ljudmil H a u p t m a n n , Replika 201—202 Die Replik Ответ Bogo G r a f e n a u e r , Sklabarhontes = »gospodarji Slovanov« ali »slovanski knazi«? 202—219 Sklabarchontes = »die Herren der Slawen« oder »die slawischen Fürsten«? (218) »Склабархонтес« = »властвугошие над славлнами« или »славнн- ские кннзн«? In mcmoriam Fran Z w i t t e r , Fabio Cusin . ' . . 220—222 Zborovanja in društveno življenje Meetings and Life of the Society — Собрании и деителБност обшества • Bogo G r a f e n a u e r , IX. zborovanje slovenskih zgodovinarjev v Kopru in Piranu od 26. do 28. septembra 1955 . . . . 223—227 The ninth Assembly of the Slovene Historians at Koper and Piran, September 26—28, 1955 IX собрание словенских историков в Копре и Пиране, 26.— 28. IX. 1955 Fran Z w i t t e r , X. svetovni kongres za zgodovinske vede v Rimu 228—233 Le Xe Congres International des Sciences Historiques a Rome X. международнми СЂезд no волросам исторических наук в Риме Bogo G r a f e n a u e r , I. posvetovanje hrvatskih zgodovinarjev v Zagrebu od 25. do 27. XI. 1955 234—238 The first Conference of the Croates Historians at Zagreb, No­ vember 25—27, 1955 I. совегцание хорватских историков в Загребе 25.—27. XI. 1955 Vasilij M e l i k , Tajniško poročilo za leti 1953/55 238—240 The Secretary's Report for the Years 1953/55 Отчет секретарл за 1953/55 годн Ocene Reviews of Books — Рецензии C. W. Ceram, Enge Schlucht und Schwarzer Berg (V. Korošec) . 241—242 H. Schmökel, Ur, Assur und Babylon (V. Koroiec) 242—244 G. R. Driver and C. Miles, The Babylonian Laws (V. Korošec) . . 244—245 A. Götze, The Laws of Eshnunna (V. Korošec) 245—246 J. Friedrich, Entzifferung verschollener Schriften und Sprachen (V. Korošec) 246—247 M. Riemschneider, Die Welt der Hethiter (V. Korošec) ' 247—249 Draga Aranđelović-Garašanin, Starčevačka kultura (T. Bregant) . 219—250 France Stare, Vače (J. Korošec) . . . . . . . . . 250 251 Borka Josifovska, Vodič niz Stobi (J. Šašel) 251 252 Milko Kos, Urbarji Slovenskega Primorja. Drugi del (P. Blaznik) . 252—255 Ljudmil Hauptmann, Staroslovenska družba in obred na knežjem kamnu (M. Kos) 255—259 Ljubomir Lisac, Razvoj estetske gimnastike v Jugoslaviji (M. Pivec- Stele) 2 6 0 Josip Rijavec in Marija Zidar, Slovenske knjižnice (M. Pivec-Stele) 260—261 Poročila o časopisih Rewiews of Periodicals — Журнали Arhivist I—V, 1951—1955 (P. Ribnikar) 262—265 Arheološki vestnik V—VI, 1954—1955 (T. Bregant) 266—268 Starinar III—IV, 1952—1953 (J. Korošec) 269—270 Pro Austria Romana V, 1955 (J. Šašel) 270—271 Istoriski glasnik 1953 (št. 3—4) in 1954 (št. 1—3) (I. Voje) . . . . 272—276 Godišnjak Istoriskog društva Bosne i Hercegovine I—V, 1949—1953 (I. Voje) 276—282 Prilozi za orijentalnu filologiju i istoriju jugoslovenskih naroda pod turskom vladavinom I—IV, 1950—1953 (I. Voje) . . . 282—286 Bibliografija Bibliography — Библиографин France Š k e r l , Bibliografija o narodnoosvobodilnem boju Slovencev za 1954—55 z dodatki za 1945—53 287—348 Bibliography of the National Liberations Struggle of the Slo- venes for the Years 1954—1955 with the Supplements for the Years 1945—1953 Библиографии НОБ словенцев за 1954/1955 г. и c приложнием за 1945-53 г. Pavle Blaznik FREISINŠKA ŽUPANIJA DOVJE Gorenjski kot ob zgornji Savi Dolin-ki je predstavljal prav dolgo časa izrazito staro gozdno pokrajino, ki je bila skoro brez zveze z ostalim svetom. To ozemlje je bilo vse do 14. stol. tako rekoč nenaseljeno. Do krčenja obsežnih gozdov je prišlo šele proti sredini 14. stol., kar je po vsej priliki v zvezi z razvojem rudarstva. Sredi tega prostranega nena­ seljenega predela se je pa razmeroma zgodaj pojavilo naselje D o v j e , ki je bilo skozi dolga stoletja povsem osamljeno.1 Najstarejše vesti o Dovjem potekajo iz prve polovice 11. stoletja. Takrat se je zasidrala na tem ozemlju freisinška škofija, ki je pridobila nekaj desetletij prej obsežno teritorialno sklenjeno loško gospostvo. V tej zvezi se omenjata tedaj kar dve daritvi. L. 1033 je podelil freisinškemu škofu del dovške posesti cesar Konrad II. 2 Drug del dovškega ozemlja je bil' tedaj v lasti južnonemške rodbine Ebersberg, katere člani so bili v prvi polovici 11. stoletja upravitelji Kranjske.3 To posest je daroval grof Adalberon v roke Odaskalka, odvetnika freisinške cerkve, v dobi med 1029 in 1045.4 Malo kasneje je skušala najti oporišče na dovškem ozemlju tudi briksenška škofija, ki je prav tedaj utrjevala svoje blejsko gospostvo. Med ok. 1085 in 1090 ji je namreč podelila neka Niucot, vdova po Alberiku,' obsežnejši travnik na Dovjem.5 Vendar je freisinškemu škofu uspelo, da je ustvaril tod teritorialno sklenjeno posest, ki jo je povezal v enotno dovško županijo in jo upravno priključil razmeroma precej oddaljenemu loškemu gospostvu. Dovško ozemlje je bilo pa še dolgo zelo skromno poseljeno. Dobrih sto let po obeh darovnicah omenja Noticia bonorum (ok. 1160) na Dovjem vsega komaj štiri hübe.6 Prava kolonizacija je zajela to področje šele v 1 L. Hauptmann, Erläuterungen zum Historischen Atlas der österreichischen Alpenländer, I, 4, 1929, str. 454/5; M. Kos, Creine Mons-Krainberg-Kranjska gora, staro ime za Karavanke, Geogr. Vestnik 1928, str. 117; L. Hauptmann, Razvoj družabnih razmer v radovljiškem kotu do krize petnajstega stoletja, Zgod. Časopis VI-VII, 1952-53, str. 270. 2 Fr. Schumi, Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain, I, št. 164, str. 146. 3 M. Kos, Zgodovina Slovencev, 1955, str. 178. 4 Fr. Kos, Gradivo, III, št. 85, str. 55. 5 Fr. Kos, Gradivo, III, št. 371, str. 216. • J. Zahn, Fontes rerum Austriacarum II (= Fra), 36, str. 13. naslednjih sto letih, k a k o r kaže u r b a r iz 1291, k i omenja v t e m prede lu le eno kra jevno ime — Dovje, kjer je bil vsaj že 1286 sedež samostojne županije. 7 Kot je razvidno iz podatkov obeh urbar jev 1291 in 1318, je bila p r a v tedaj kolonizacija dovškega ozemlja v polnem razmahu. V skladu z urbar ia ln imi zapisi je bilo 1291 n a Dovjem (in officio et villa Lengenuelt) v celoti vsega 28 h u b ; ena od teh je bila opuščena, ena je pa pr ipada la cerkvi. Iz rekonstrukci je je razvidno, da je t r e b a vse te h ü b e zares lokali­ zirat i na Dovje, kjer je ležalo po p o d a t k i h obeh urbar jev iz 1630 in 1755 vsega 27 freisinških hub, m e d t e m ko je bila ena h u b a v posesti ondotne cerkve. 8 V sosednjo Mojstrano je pa t reba stavit i onih pet hub, za k a t e r e nava ja u r b a r iz 1318, da so bile na novo ustanovl jene 1317. K e r izkazuje Mojstrana tudi kasneje vedno le po pet gruntov, je n a dlani, da so bili postavl jeni temelj i k m e t s k e m u delu nasel ja, p r a v 1317.' Po 1318 je prišlo na t leh dovške županije le do malenkostnega g r u n - tarskega pr i ras tka . U r b a r iz 1501 omenja tod poleg cerkvene kmeti je še vsega 31 celih h u b in pa štiri polovične, k i j ih v podrobnem ne lokalizira. Vsi kasnejši viri navajajo mimo cerkvene kmeti je 34 h u b . 1 0 P o stanju 1630 in 1755 j ih je ležalo od teh 27 n a Dovjem, 5 v Mojstrani, 1 je lokali­ z i rana na Belco, 1 pa na g r u n t Sedučnik p r i Dovjem (1630 V Sedlizach). Polovične h ü b e iz 1501 je t reba po vsej pri l iki i skat i n a Dovjem. Tod n a m r e č navaja u r b a r 1630 p r i s u m a r n e m naštevanju samo cele hübe, m e d t e m ko pr ipominja pr i podrobnem o b r a v n a v a n j u , ' d a gre pr i dveh p r i m e r i h le za pol hübe. Za to lokalizacijo govori t u d i pr imer java pr i im­ kov v urbar j ih 1501 in 1630, ki kaže na to, da sta oba vira vsaj v začetku upoštevala isti vrs tni red (2. ime 1501 Skrabule — 1630 Tscherowula; 7. ime Haintzl-Spella Hanizelin; 8. ime Golobitz-Gollob; 11. ime Lach- Lachitsch; 12. ime Mesner-Meßnertschitschin). K e r so 1501 omenjene polovične h ü b e takoj v začetku županije, j ih je t u d i glede n a isti v r s tn i red pr i imkov stavit i na Dovje, ki ga vsi urbar j i sicer imenujejo n a p r v e m mestu. Še bolj prepričl j iva je pa pr imer java domačih imen iz 1827 z urbar ia ln imi pr i imki iz 1501, ki se krijejo na Dovjem k a r v 13 pr imer ih . Značilno je, da sta imela 1827 najmanj prvotnega polja Peterne l j , p. d. Skreble (2,4 oralov) in Berce, p . d. P e h t o v t (2,8 oralov). Posestvi sta očividno istovetni z onima polovičnima h u b a m a iz 1501, ki sta j u tedaj obdelovala podložnika Janez S k r a b u l e in P e t e r Perchtold. P r i upošte­ vanju teh dejstev je zrast la kmeti ja Sedučnik in t ista n a Belci med 1318 in 1501. G r u n t a r s k a kolonizacija je bila torej zakl jučena vsaj do 1501. 7 Fra 31, št. 395, str. 431; Fra 36, str. 225. 8 Urbar 1630, str. 285 dalje (last akademika univ. prof. dr. M. Kosa); 1755 Rectificirte Dominical Acten (= RDA), fase. 2/II, št. 43. (Kolikor ne navajam drugače, so citirane arhivalije v varstvu Državnega arhiva Slovenije v Ljub­ ljani). Cerkev je torej stala na Dovjem že 1291, čeprav govori listina iz 1362 o novih cerkvah na Dovjem in v Kranjski gori, ki sta spadali pod radovljiško župnijo in sta dobili tedaj svoja vikarja — Schumi, Archiv f. Heimatkunde I., št. 7, str. 12. 8 Fra 36, str. 226; urbar 1630; RDA, fase. 2/II, št. 43. 1 0 1590 — Fr. Kos, Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja, 1894 ( = Don.), št. 55, str. 54; 1630 — urbar, str. 287—292; 1755 — RDA, fase. 2/II, št. 43. Kmetijo, ki se omenja le 1501 in je v kasnejših urbar j ih več ne srečamo, je t r e b a mogoče iskat i na Belci, kjer na le t imo ob g r u n t u na nekaj kajž, med ka ter imi je ena r a z m e r o m a precej močna z zaokroženo posestjo, v ka ter i je bilo 1827 za 4 orale njiv. Dovško ozemlje pa n i vabilo k nasel i tvi samo kmeta . Zelo zgodaj se je n a m r e č tod začelo razvi jat i tudi železarstvo, na k a r kaže težka in gosta žlindra, ki so jo našl i na mes tu cementarne, in pa s taro nahajališče r u d e v Požar ju nasprot i Cmira; železo so domačini prodajal i v Itali jo. 1 1 Razvi­ jajoče se železarstvo je omogočalo obstoj sloju, ki ni bil prvenstveno vezan na grudo. Tako nale t imo v u r b a r j u 1291 na št ir i praznike (praeznich), ki so plačevali zemlj iškemu gospostvu v razliko z ostalimi podložniki le v železu; 1 2 lokalizirati j ih je t r e b a v Mojstrano. Dajatev mojs t ranskih praz­ nikov in pa rekonstrukci ja kmeti j jasno kaže, da moj s t ranski praznik i niso bili kmetski podložniki. V njih m o r a m o marveč gledati fužinarski element, ki se n i bavil z železarstvom samo mimogrede. Saj je to doba, ko se je tudi drugje po Gorenjskem začelo moderniz i ra t i zaostalo domače fužinarstvo. Ljudska tradicija, ki stavlja mojs t ranske fužine v zvezo s sv. Hemo, kaže n a to, da so bili ondotni fužinarji po poreklu Korošci. Ti so začeli postavl jat i fužine n a »volka«, k i so izpodrinile s tare pr imi t ivne kmetske peči. Do naprednejšega fužinarstva je pa prišlo v začetku 16. stoletja s pr ihodom Ital i janov iz Brescie, ki so uvajali tod svoj način topljenja. 1 3 V Mojs t rani je tedaj zrastlo podjetje, ki je v g lavnem p r e ­ delovalo v jeklo gradivo iz Save. Fuž inarska posest v Mojstrani je bila večinoma združena z ono v Plavžu pr i Jesenicah. Tod so se vrsti l i n a j ­ različnejši lastniki, med k a t e r i m i je bilo kaj malo domačinov. V vrs t i teh je bil n. pr . dovški ž u p a n Mihael Müller, ki je bil 1571 v družbi Andre ja Perkozina solastnik fužine. 1 4 Potomec zadnjega je bil očividno Jožef Prekotschin, k i je imel 1630 v posesti n a novo postavljeno majhno fužino v Mojstrani (urbar 1630, str. 298). — P r o t i koncu 16. stoletja (1593) je imel fužine n a Jesenicah in v Mojstrani v r o k a h Andre j Alexander, mestn i svetovalec, iz Ljubl jane. 1 5 V 17. stoletju se omenja v tej zvezi rodbina Wuzelini 1 6 , ki je imela v Mojstrani tudi žago (1630, str. 298), dalje Regina pi. Eggenberg vnd E r n h a u s e n (1623), pi. Babta B e r n a r d i n i 1 7 in pa Locatelli, k i so bili tod gospodarji vsaj 1687—1752, ko je Janez Locatell i proda l fužine Michelangelu Zoisu. 1 8 Leta 1775 je prodal Žiga Zois podjetje, k i je sestoj alo iz t r e h kladiv, Va lent inu R u a r d u . V r o k a h te rodbine (Leopold f 1834, Viktor) so ostale mojs t ranske fužine vse do 1 1 A. Müllner., Geschichte des Eisens in Inner Österreich von der Urzeit bis zum Anfange des XIX Jh., I, 1908, str. 25, 435, 463. 1 2 Bayer. Hauptstaatsarchiv, München ( = HM), Freising Hochstift 541, p. 45. 1 3 A. Müllner. o. d., stf. 200 sl., 268; L. Hauptmann, Razvoj družabnih raz­ mer, o. d., str. 280, 282. 14 A. Müllner, o. d., str. 463, 435, 476. 1 5 A. Müllner, o. d., str. 384. 1 8 1616, A. Müllner, o. d., str. 160. " 1623, A. Müllner, o. d., str. 441; 1648, Kreisamts-Akten II. Waldstreitig­ keiten (= Kr. A.). 1 1 A. Müllner, o. d., str. 176, 438, 442, 443, 444. propada.19 L. 1880 so bile le še 19 tednov v obratu.2 0 Do končne likvidacije fužin je prišlo najkasneje 1887/8.21 Fužinarstvo je privabljalo prebivalstvo, ki se je deloma stalno nase­ ljevalo in krepilo vrste na novo se porajajočega k a j ž a r s t v a . Na tleh dovške županije srečamo kajžarje že v računskih knjigah od 1437 dalje; tega leta je prejelo od njih loško gospostvo dajatev v skupnem znesku 100 ß. 2 1 a Toda podrobneje se bavijo s kajžarji šele urbarji od začetka 16. stoletja dalje. Urbar iz 1501 jih našteje na celotnem dovškem ozemlju vsega 12. Med temi imata dva značilen priimek Smid. V primeri z ostalim ozemljem loškega gospostva je število kaj žar j ev dokaj visoko, saj jih je n. pr. takrat štela vsa obsežna Poljanska dolina komaj osem.22 V vrstah teh loških podložnikov je iskati naslednike praznikov iz 1291 (str. 9). Razvoj naprednejšega fužinarstva v začetku 16. stoletja kaj dobro označuje visok porast kajžarstva na dovških tleh v sledečih desetletjih. Saj je štela 1590 dovška županija kar 61 kajžarjev in 5 gostačev.23 Podrob­ nejši vpogled v dovško kajžarstvo nam daje urbar iz 1630. Do takrat se je povečalo skupno število kajžarjev na 74. Medtem ko je bilo razmerje gruntarjev in kajžarjev na ruralnem Dovjem, kjer je bil sedež samostojne župnije od 1491 dalje,24 1:1, je znašalo v fužinarski Mojstrani 1:8. V sledečih stoletjih se je razvoj kajžarstva domala zaustavil. Na Dovjem je ostalo kajžarstvo vse do 1827 številčno povsem stabilno, medtem ko je v Mojstrani le polagoma naraščalo. Razmeroma dokaj močan je bil sredi 18. stol. g o s t a š k i živelj. Medtem ko je bilo tod 1590 komaj 5 gostačev, je narastlo njih število do srede 18. stol. na 52; od teh jih je bilo 23 na Dovjem, 29 pa v Moj­ strani. Stanovali so tako pri gruntarjih kot pri kajžarjih.25 Kajžarski in gostaški živelj je bil torej ne le relativno, ampak tudi absolutno najjačji v ruralno neznatni Mojstrani, kjer si je iskal vaški proletariat zaslužka pri fužinarstvu. Sicer so si pa kajžarji in deloma tudi gostači omogočali preživljanje tudi z obdelovanjem zemlje, ki so jo le v manjši meri pridobivali z nakupom od gruntarjev. V splošnem so namreč kultivirali svoje skromno polje na nekdanjih skupnih tleh z dovoljenjem zemljiške gosposke in pa soseske, ki so ji plačevali določen znesek. Nekateri med njimi so bili tudi poklicni obrtniki; sredi 18. stol. naletimo tod na 5 tkalcev, 4 tesarje, 4 krojače, 3 čevljarje, 2 zidarja, 1 kovača in 1 usnjarja. Zlasti pa je bilo razvito mlinarstvo. Tedaj je bilo tod kar 13 mlinov, od katerih sta bila pa samostojna le dva v Mojstrani. Od ostalih mlinov, ki so mieli več ali manj le za domače potrebe, sta ležala samo dva pri kajžah, medtem ko so bili drugi mlini združeni 19 A. Müllner, o. d., str. 444, 447, 427, 428, 448. 20 Statistischer Bericht der Handels- und Gewerbekammer in Laibach, 1880, str. 304. 21 Sporočilo znanstvenega sodelavca I. Mohoriča. 21a HM, Hochstift Freising IIIa/4; No. 70, f. 7'. 22 P. Blaznik, Kolonizacija Poljanske doline, Glasnik Muz. dr. SI., 1938, str. 55. 23 Don., št. 55, str. 54. 24 J. Lavtižar, Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica, 1897, str. 52. 25 Bekantnuss Tabellen (= Bek. Tab.) 2/X—XI. 10 t - CO m o co to I H o CS m o IO CO co »4 1-4 e w X! J3 .e w Si. J3 t-. & Sì J3 3 X! i n CO + + E - + o co + co + in cq + CJ 1-1 + t - + u + CM CJ Ü o + o •H + so »H + a 0 + CO CN 0> P O a co + + n + CM + 'S m it C >cj 3 •O CU »1 o CD + in + en + + + cg + in I-I + U + ^ m CU C CS M "o C) M N CS s > o TJ et) K in + to + CM + in CO - o et) c-i 'S 'S M O ' Ol + o + co + + CJ + co + СЧ + + + CJ i H + TP CO m + to + CJ + co CM + CJ + in co u a + + o + 1-1 co u Û Tj< + CJ + a o + co CM 1? a 3 io a 3 ce - n (3 ЈЛ O •5 3 ce -r-> и e 3 o, h ca o S •S O a Д! M M M a> S > u 11 z g r u n t a r s k i m i domačijami; le eden od teh se omenja že 1501. Največ mlinov je ležalo n a Mlinci (5) in ob Bistrici (3).2e Celoten razvoj domačij v posameznih razdobjih ponazoruje zgornja tabela, ki je sestavljena na podlagi urbarjev, dominikalnih aktov (1755) in katas t r ske m a p e (1827); podatek za 1590 je vzet iz Doneskov (št. 55, str. 54). Na podlagi števila domačij je možno vsaj približno določiti tudi šte­ vilo ondotnega prebivals tva v posameznih razdobjih. P r i iskanju količ­ nika se m o r e m o opreti na statist ične podatke, ki j ih i m a m o n a razpolago za ozemlje dovške župnije, ki se povsem sklada z mejami nekdanje dovške županije. 2 7 P o podatk ih prvega uradnega štetja iz 1754, ki je bilo izvršeno v župni jah po posameznih vaseh in družinah, je bilo tedaj na t leh dovške župani je vsega 926 prebivalcev. 2 8 P r a v tedaj (1755) je bilo na tem ozemlju v celoti 121 domačij. Na eno domačijo je prišlo torej 7,6 prebivalcev. Skoraj enak količnik (7,5) dobimo, če upoštevamo število prebivalcev 1816 in število domačij iz 1827.29 Količnik se do potankost i sklada s tistim, ki sem ga izračunal za Pol jansko dolino. 3 0 Upoštevajoč količnik 7,6 bi se število prebivals tva n a dovškem ozemlju v pre tek l ih stoletjih gibalo nekako takole: 1291 : 205 1630 : 828 1318:274 1755: 926 1501:365 1816:1010 1590 : 730 1827 :1018 Največji r a z m a h je torej opaziti v razdobju 1501—1590. V k r a t k i h deset­ letjih se je število domačij in s t em prebivals tva točno podvojilo, k a r je vsekakor posledica fužinarskega razvoja. P r i rekonstrukci j i prvotnega g r u n t a r s k e g a j e d r a je t reba seveda pust i t i ob s t rani vse obsežne gozdne in pašniške predele, ki j ih zemljiško gospostvo n i dodeljevalo h u b a m . Podložniki so se smeli brez­ plačno oskrbovati s kur ivom in s tavbnim lesom z dovoljenjem zemljiškega gospoda samo n a določenih mestih. Še sredi 18. stol. je bil le neznaten del gozdov oddeljen od celote in pr ikl jučen posameznim hubam, sicer so pa tedaj freisinški podložniki uživali gozdove po Mežaklji, Srednji gori, Crni gori, Mlinci in P l a n i n i v mejah loškega gospostva, izven njega so pa imeli pravico sekanja ons t ran Belce skupno z belopeškimi in bekš tan j- skimi podložniki. 3 1 Podobno kot gozdove so uživali podložniki — tako gruntar j i kot kajžarji — brezplačno tudi pašnike. U r b a r iz 1630 omenja štiri p lan ine : Na Planini , v Vratih, v Kotu in n a Rosei; razen tega so pasli tedaj tudi po Belci (str. 286). Sredi 18. stol. so pasli v območju zgoraj označenih skupnih gozdov, razen tega pa še v Belem polju pr i Hrušici. V skladu z v irom tedaj p r a v i h p lanin niso imeli. Na pašo so vodili le drobnico in to kvečjemu šele 14 dni pred sv. Janezom Krstnikom, 2 6 RDA, fase. 2111, št. 43, 48; Bek. Tab. 2/X—XI. 2 7 Prim. M. Miklavčič, Predjožefinske župnije na Kranjskem v odnosu do politične uprave, Glas. Muz. dr. SI., 1945, str. 30, 32. 2 8 M. Dobovšek, O gibanju prebivalstva Kranjske in posebej radovljiške dekanije od Valvasorja do danes, Geogr. Vestnik, 1934, str. 108, 111. *» M. Dobovšek, o. d., str. l i l . 3 0 P. Blaznik, Kolonizacija Poljanske doline, o. d., str. 57. S 1 Bek. Tab. 2/X—XI. 12 na kar so jo pasli na označenih mestih 7—8 tednov. Tuje živine v ta področja niso gonili.32 Posledice takega razvoja se kažejo v katastrski mapi 1827. Tedaj je namreč spadalo pod dovško gmajno kar 7141 oralov gozda m 2145 oralov pašnikov poleg 26 oralov travnikov in 0,9 oralov njiv, medtem ko je vpisanih pod mojstransko gmajno le 1,14 oralov gozda in 55 oralov pašnikov. Toda iz drugih virov je razvidno, da so dovške skupne gozdove in pašnike uživali tudi prebivalci Mojstrane (n. pr. urbar 1630). V zasebni lasti je bil 1827 le majhen odstotek te kulture. Prav tako je treba odbiti pri rekonstrukciji travniške komplekse sredi gozdov in pašnikov ali ob njihovem robu, ki so najobsežnejši zlasti na nekdanjem spornem ozemlju zahodno od potoka Dobrčnika, čeprav so bile senožeti že 1630 v veliki meri v individualni užitni lasti. Po urbarju 1630 je pripadalo tedaj poedinim hubam večinoma za 20—30, da celo za 40 dnin (tagwerch) senožeti (str. 287—292). Odpasti morajo tudi razne njive v območju Mežaklje, Mlak, v Boričih, v Borih ob Savi itd., kar vse je bilo kultivirano precej pozno. Prav tako pa znači kasnejšo pridobitev tudi polje v-območju Belce, kakor kompleks Zvonike, na Belati, Vatiš, kjer je zrastel po 1318 nov grunt in kjer so kasneje kultivirali zemljo tako dovški gruntarji kot kajžarji. Ondotno polje predstavlja podaljšek prvotnega dovškega poljskega kompleksa. Prvotno d o v š k o polje se je širilo le med Dovjim in Savo in sicer na prostoru, ki ga tako značilno nakazuje katastrska mapa. Polje je namreč razdeljeno na pravokotne grude, ki so v veliki meri med seboj vzporedne. Njive obdajajo pasovi travnikov na ozarah kot tudi na podolžnih stranicah.3 3 Predvsem je treba ugotoviti, da ni mogoče rekon­ struirati tistih štirih gruntov, ki so bili tod razviti sredi 12. stoletja. Vse kaže, da je bilo ob sistematični kolonizaciji med 1160 in 1291 njihovo polje pritegnjeno k na novo izkrčenemu ozemlju in vse skupaj kot celota porazdeljeno med podložnike. Pač pa je mogoče iz katastrske mape raz­ brati, da gre tod za 28 nekdanjih gruntov, ki so se pa do 1827 ohranili v zelo različnem obsegu tako glede na prvotno dodeljeno polje kot tudi glede na celotno posest. Iz katastrske mape je razvidno, da imajo poedini grunti večinoma deleže širom prvotnega polja, vendar o kaki izrazitejši sistematičnosti ne more biti govora. Posamezni nasledniki starih gruntov so imeli tedaj prvotnega polja v najrazličnejši izmeri, od 2,46 do 9,4 oralov. V podrobnem pa izkazuje kar deset posestev 6—7 oralov prvotnega polja. Na prav isti obseg naletimo tudi, če preračunamo povpreček. Vsega rekonstruiranega prvotnega polja je nekako 188 oralov; ako ga razdelimo na 28 delov, odpade torej na poedino posest 6,7 oralov. Upoštevajoč samo prvotne njive znaša povpreček na eno hubo 4 orale. Kasnejša gruntarska krčenja so stvorila do 1827 vsega 27,36 oralov novih njiv. Tako so obsegali tedaj grunti povprečno po 5 oralov orne zemlje. Gruntarska vas je izrazito gručaste oblike. Zato naletimo le izjemoma na primere, da ima grunt obsežnejše polje zraven poslopja. Večinoma leži ob poslopju le manjši sadovnjak; mnoga gruntarska poslopja so celo povsem ločena od svoje zemlje. — Kajže so se mogle le izjemoma razviti 32 Bek. Tab. 2/X—XI. , , , , „ . ,пкп o f „ 7 0 33 S. Ilešič, Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem, SAZU, 1950, str. iz. 13 v vaškem jedru. Večina njih je razporejena sklenjeno tik ob gruntarski vasi na severni strani. Ob kajži leži navadno skromna parcela, sicer pa imajo kaj zarji svoje polje na novo kultiviranih nekdanjih skupnih tleh zlasti v območju Belce, kjer so zrastle tudi nekatere kajže sredi kajžar- skega polja. Za posestno stanje je pa zelo značilen pojav, da premorejo navzlic drobljenju gruntarske posesti kajžarji na prvotnem gruntarskem polju 1827 vsega komaj pičle tri orale zemlje, od tega 1,56 oralov njiv. Gruntarsko polje so torej kupovali skoro izključno le ostali gruntarji. Pač pa si je pridobilo 31 dovških kajžarjev z novim krčenjem 11,7 oralov njiv, kar znaša povprečno 0,37 oralov na kajžo. V M o j s t r a n i je bilo pa kajžarstvo 1827 številčno tako močno, da že sama lokalizacija borih petih gruntov iz 1317 na podlagi katastrske mape ni kar na dlani. Naselje je gručasto, obenem pa tvori jedro gruntar- skega in kajžarskega polja celoto. Rekonstrukcija kaže, da je treba iskati 1317 ustanovljene kmetije na jugovzhodnem robu naselja zahodno od mojstranske cerkve. Gruntarska poslopja tvorijo 1827 celoto, ki ni spre­ jemala vase kajžarskega življa. Njihovo na grude razdeljeno polje leži deloma ob poslopjih, v glavnem pa zajema prostor proti vzhodu od izliva Bistrice ob Savi navzdol. Značilno je, da od številnih mojstranskih kaj­ žarjev ni imel tod 1827 nihče najmanjše parcele. Cerkev leži ob gruntar­ skem polju. Prvotno polje je malo obsežnejše od dovškega; na kmetijo ga namreč odpade povprečno po 8,17 oralov. Če upoštevamo samo njive, je odpadlo na grunt povprečno 4,2 orala zemlje. Novo kultiviranje orne zemlje je zajelo deloma svet ob Savi v podaljšku starega polja, deloma je bilo .usmerjeno k Bistrici, kjer so se sicer bolj uveljavljali kajžarji. Z novimi krčenji je obseg gruntarskih njiv narastel od 21,1 na 25,2 oralov, povrečno torej od 4,2 na 5 oralov na kmetijo. Glede na njive se razmere v Mojstrani prav nič ne ločijo od tistih na Dovjem. Kajžarski del vasi se je razvijal na obeh straneh Bistrice öd izliva navzgor na levi strani prav do fužin. V splošnem so kajže posejane tako na gosto, da so se mogli ob njih razviti le skromni vrtiči. Neupoštevajoč krčevine v oddaljenejših predelih po bivših gmajnah leži njihovo polje kot podaljšek gruntarskega v razmeroma širokem pasu ob Bistrici vse do fužin in pa ob Savi navzgor. Obdelana zemlja poedinih kajž je večinoma porazdeljena na več delov, ki so jih pridobivali za kulturo s postopnim trebljenjem. Do 1827 je obseg kajžarskih njiv narastel na 55,4 oralov, s čimer je doseglo kajžarsko polje več kot dvakraten obseg ondotne grun­ tarske orne zemlje. Na kajžo je povprečno odpadel skoraj en oral njiv. Oba grunta, ki sta zrastla v razdobju 1318—1501, sta samotni kmetiji. Sedučnik ima polje v zaprtem, tisti na Belci pa v odprtem celku. Jedro polja obeh tretjinskih kmetij v Radovni leži v enem kompleksu na obeh straneh potoka Kotnice. Ena od njiju ima vse v enem kosu, druga ima polje v dveh delih, ki sta ločena po zemlji, katera je v posesti nekega grunta z Dovjega, oz. kajže iz Mojstrane; verjetno je prišlo do te zajede šele kasneje. Spričo dokaj neznatne izmere prvotnih hub v dovški županiji je bilo prebivalstvo nujno navezano ne le na poljedelstvo, nego tudi na gozdarstvo in zlasti na živinorejo. Iz urbarialnih podatkov 1630 je razvidno, da so 14 gojili tedaj posamezni g r u n t i večinoma po 6—11 glav živine in 40—50, da, celo do 100 komadov drobnice (str. 287—292). - Na n a r o d n o s t dovških podložnikov kažejo predvsem ledinska in osebna imena. L e d i n s k a imena v dovških Jul i j skih Alpah je objavil T u m a in sicer za ozemlje zahodno do Save, n a vzhodu pa do Srednje gore. 3 4 Zato objavl jam ledinska imena le s t istega področja, ki ga T u m a ni upošteval . D o v j e — Njive: pri cerkvi, nad cerkvijo, med cesto, srednja cesta, pod srednjo cesto, med srednjo cesto, ključ, pod trato, ledine, dolge njive, v grob- ljah, za potokom, gobele, pod ogrejo, v dolinah, vrbaščeva njiva, kračce, pri stogu, na klinu, na repše, pri zelniku, pri znamenju, med ledinami, za ancelnom, po strance, v delih, kamne, pri križu, v bleku, v krajncah, v studencih, vatiš, večernice, na belah, na boru, sedučnik, gojzdace. — Travniki: v rovah, bezov- nike, breznik, pri mlinu, pod ledincami, v rovtih, na rupah, na jezu, v gorelšeh, na lazu, pod pečjo, v krajih, za krajem, v ravnah, v lomeh, ivle. — Senožeti, gozd, paša: bele, belca, zvonike, senožeta, strm reber, kamen, na klancih, brinje, mlince, za mlincem, v lesah, za krnico, na visokem, zagošnik, černičev vrh, za prevalom, na beli peči, zakotje, lazek, telečnica, v rebru, močilnik, požarnica, na vršeh, pod roseo, zglavje, kladje, les, drmašla, belo polje, pod bregom, prod: — Vrhovi: kepa, jepica, rosea. — Voda: močilnik, potok pod vrsmi, prešešnik, bel potok, dobrčnik. M o j s t r a n a — Njive: v njivi, pri cerkvi, pri stogu, v vrblju, v polju, v koncu, ograjena, na bregu, v mežaklji, ogrije, ledina, močila, pri znamenju, v lonkah na klancu, na boričih, globoko. — Travniki: dolga ledina, v mlačici, ulica, srednja ulica, pri stari jami, pod srednjo goro, radovna. — Gozd in paša: mlake, mežaklja, fivder, petelinje, kovačev graben, utrov plaz, rjav plaz, maces- nqyec, ivóv plaz, vak, robe, steza na požrvov rovt, mal vrh, velika, mala stena, jerebikasta stena, jerebikovec, kališe, polevc, čimžna peč, risnasto brdo, sred­ nja gora. — Voda: bistrica, kotnica. Iz seznama je razvidno, da so ledinska imena v bistvu izrazito slo­ venska. Nekoliko drugačno sliko nakazujejo o s e b n a imena. P r i t e m puščam ob s t rani tista, ki meri jo na poklic, katerega je n e m a r a dotičnik še izvr­ ševal in ga je pisec urbar jev označil v svojem jeziku, n a k a r kaže n. pr . ime »Schmidt oder Khauatsch« v Mojstrani 1630. Ob upoštevanju, da 1501 še mars ikdo n i imel ustal jenega pr i imka in da na le t imo zato pr i m a r s i k a t e r e m podložniku le na kr s tno ime, so bili tedaj slovenski pr i imki v veliki večini. V e n d a r kažejo n a tujo pr imes g r u n t a r s k a imena kot P e r c h - told, Fuerfuss, Haintzl , Rumpier, Liebenberger, Lach. T e m se prikl ju­ čuje 1630 še Int icher (dvakrat), Versotten, Gussell. Nâ tuje pronicanje kažejo t u d i n e k a t e r a t a k r a t n a kajžarska imena, kot Grabner, Versot ten n a Dovjem, v Mojs t rani pa Khofler, Hainzel, Lux, Hamer le , Frölich, Kröpf, Z ü r m a n n , Venago. Med tuj imi imeni na le t imo torej tako na nemške kot r o m a n s k e tvorbe. M e d t e m ko potekajo r o m a n s k a imena od fužinar- skega elementa, kažejo n e k a t e r i nemški pri imki, med ka ter imi je najbolj značilen Int icher, n a to, da je bil dovški kolonist po svojem izvoru deloma doma n a Tirolskem. To poreklo daje s lutit i tudi u r b a r i a l n a notica iz 1501,. ki omenja Dovžane v isti sapi s Soričani. 3 5 Tuj e lement tod v e n d a r n i bil tako močan, da bi mogel odločneje vpl ivat i n a narodnostno sliko pokraj ine, v k a t e r i je bil spočetka nasel jen 3 4 H. Tuma, Imenoslovje Julijskih Alp, 1929, str. 39^14. 3 3 Gl. str. 17; prim. L. Hauptmann, Razvoj družabnih razmer, o. d., str. 277. 15 Slovenec, k a r izrecno navaja vir iz ok. 1160." Pač pa nakazujejo dolenjski e lementi v dovškem dialektu, da so se množile vrs te ondotnih naselnikov dokaj zgodaj z re lat ivno števi lnim dotokom iz Dolenjske, kjer je imel tedaj freisinški škof svojo posest.3"8 Glede o b v e z n o s t i do z e m l j i š k e g a g o s p o d a so bili Dov- žani zlasti v srednjem veku v nekoliko d r u g a č n e m položaju kot večina ostalih podložnikov loškega gospostva. Razlike so manj izrazite pr i d a- j a t v a h kot pr i t laki. V skladu z neizčrpnim zapiskom iz ok. 1160 so bile t a k r a t n e štiri dovške hübe izenačene s t ist imi v Pol janski in Selški dolini. Vir omenja, da so dajali tedaj t i podložniki razen prispevkov oskrbniku po 30 denarjev, po eno ovco in pišče 3 7 . Po podatkih, ki j ih dajeta natančne j ša urbar ja iz 1291 in 1318, je razvidno, da so Dovžani že tedaj odplačevali vse obveznosti zemljiškemu gospodu v denarju. Razen davka (steura), ki ga je odmerjal zemljiški gospod vsako leto sproti in je znašal 1309 nekako 16 denar jev na pod­ ložnika, 3 8 je predstavl ja l glavno dajatev tako zvani šiling v višini 30 de­ narjev, k a r so plačevali podložniki ob sv. Jakobu. Poleg tega so prispeval i dajatev h a r r e h t v znesku 5 denarjev. Obveznosti do oskrbnika so po­ ravnaval i z žitom; vsak podložnik m u je mora l dat i po 1 mero (chaufmez) pšenice in 1 mero ovsa. Chaufmez je precej soroden s t a k r a t n o običajno loško m e r o mensuro, kot nakazuje omemba pr i freisinški poljanski župa­ niji, da n a m r e č dajejo ondotni podložniki oskrbniku 1 mensuro ovsa p r a v tako kot oni v brodski županiji, ki so dajali po 1 chaufmez istega žita. 3 9 Upoštevajoč cene, ki so bile v veljavi na t leh loškega gospostva 1309 za mensuro manjše mere, bi znašala v rednost oddane pšenice 5 denarjev, vrednost ovsa pa 1,66 den. 4 0 Poleg tega so prispeval i v sklad za deželsko sodišče po 6 denarjev; ta dajatev je bila sicer višja kot drugje po loškem gospostvu, kjer je prišlo na osebo le po 2 denarja, a so imeli podložniki večje obveznosti do oskrbnika. 4 1 Nadal jnja dajatev se je t ikala odvetščine. Vsako tret je leto sta n a m r e č dala na ta r a č u n po dva podložnika enega praš ička (frischingus) ali po 6 denar jev. 4 2 Pr i spevek je pr ipadal sodniku v Ljubljani. 4 3 — Upoštevajoč celotne pr ispevke je torej odpadlo n a posa­ meznike v vsem nekako 65 denarjev. Po višini dajatev so bili Dovžani skoro izenačeni z na jmanj obremenjeno skupino loških podložnikov po Pol janski in Selški dolini — s tako zvanimi šilingerji. V dosti neugodne j- 3 6 Fra 36, str. 13. — 3 6 a T Logar, Dialektološke študije, Slavistična revija, 1954, str. 148—149. 3 7 Fra 36, str. 13. 3 8 P. Blaznik, Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorskem polju, SAZU L, Razprave II., str. 206. 3 9 Fra 36, str. 198, 192. 4 0 Fra 36, str. 127. 4 1 P. Blaznik, Kolonizacija in kmetsko podložništvo, o. d., str. 208—9. 4 2 H M I, Freising Hochstift 541, p. 45/6. 4 3 Fra 36, str. 226. Kasneje se je stekala odvetščina z Dovjega podobno kot z ostale cerkvene posesti v okolici kranjskega deželskega sodišča v deželnoknežji kriški urad z upravnim središčem v Kranju (J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, 1939, str. 29—30). Ko je prešel kriški urad 1575 v sklop gradu v Kranju (Khisl- stain, J. Zontar, o. d., str. 165), so le-temu odvajali dovški gruntarji odvetščino, ki je znašala 1630 po 24 krc. na grunt (ad Veschina, urbar 1630, str. 286). 16 šem položaju so bili ostali podložnik! po Pol janski in Selški dolini, zlasti pa tisti po Sorskem polju.1* Tudi kasneje n i prišlo v- t e m oziru do bistvenejših sprememb. U r b a r iz 1501 navaja sicer v vsaki županij i dve vrst i dajatev: prve so odpla­ čevali podložniki naravnos t zemlj iškemu gospodu, druge je pobiral župan (županov račun), ki j ih je pa m o r a l večinoma oddati dalje zemlj iškemu gospodu. Le v dovški, soriški in poljšiški županij i sta obe skupini med seboj pomešani, k a r je bilo očividno v korist ondotnim podložnikom. Razen s tar ih dajatev, ki so pa po višini nekoliko drugačne (schilling po 26 den., h a r r e h t po 16 den., jätewr v celoti 18 mark), je podložnike obre- ' menjavala še nova obveznost — tako zvan sbaigelt, s k a t e r i m so skupno v višini pol m a r k e prispeval i za sirnice. V celoti je pobral župan pr i dovških g r u n t a r s k i h podložnikih 40 m a r k 4 denarje, oziroma 30 m a r k 4 denarje, če upoštevamo popravek v istem viru. Računajoč zadnjo vsoto je prišlo na poedince povprečno po 142 denarjev, s čimer so obdržali dovški podložniki v družbi z ostalimi loškimi gruntar j i svoje s taro mesto. 4 5 Tedaj še maloštevi lni dovški kajžarji so dajali v celoti po 12 denar jev (urbar 1501, str. 130, 132). Tako značilne razlike srečamo tudi sredi 18. stoletja. Zanimiva je • n. pr. pr imer java s podložniki n a Sorskem polju. Medtem ko je večina ondotnih gruntar jev brez upoštevanja robotnine tedaj plačevala zemlji­ škemu gospodu 1 gld. do 2 gld. 33 krc. poleg občutnih dajatev v žitu, 4 6 je g r u n t a r na dovškem ozemlju v celoti pr ispeval le 52 krc. do 2 gld. 5 krc. Kajžarji z označbo Vs g r u n t a so dajali 12 krc. do 1 gld. 2 krc. Pač pa je na nekaj redkih prav ih kajžarjev odpadlo 1 gld. 12 krc. do 1 gld. 48 krc. dajatve, ker niso plačevali robotnine. 4 7 Gostači so dajali zemlj iškemu gospodu le tako zvano varščino (Schutzgeld) v znesku 12 k r c , moral i so pa poedinci obenem odštevati svojemu stanodajalcu pravdo (Zins) v višini 34 krc. do 2 gld.4 8 P r a v v iz jemnem položaju so bili Dovžani v srednjem veku glede t l a č a n s k i h dolžnosti, ki so j ih bili skupno s podložniki iz soriške in poljšiške župani je povsem oproščeni. U r b a r iz 1501 j ih omenja v družbi Soričanov, za ka tere poudarja, da uživajo to prednost zato, k e r so kult i­ viral i divjo pokraj ino. Podobno torej ni bilo posebno vabljivo tudi dovško izrazito gozdno in skalnato področje, ki je zaživelo šele, ko je zemljiški gospod pridobi l koloniste s popuščanjem pr i obveznostih. Mogoče je vpli­ vala na lajšanje b r e m e n tudi odročna lega, ki je bila slično kot n a pol j- šiškem ozemlju zelo vabljiva za tuja gospostva. 4 9 Ko je bilo to področje končno pridobl jeno kul tur i , je vsaj deloma zbledel tudi favorizirani po- 4 4 P. Blaznik, Kolonizacija Selške doline, 1928, str. 62; P. Blaznik, Koloni­ zacija Poljanske doline, o. d., str. 34; P. Blaznik, Kolonizacija in kmetsko pod- ložništvo, o. d., str. 206—9. 4 5 P. Blaznik, Kol. Sel. d., str. 64; P. Blaznik, Kol. Polj. d., o. d., str. 32—33; P. Blaznik, Kol. in kmet. podi., o. d . str. 215. 4 6 P. Blaznik, Kol. in kmet. podi., o. d., str. 234. 4 7 RĐA, fase. 2/1, št. 43. 4 8 Bek. Tab. 2/X—XI. 4 9 Urbar 1501, str. 380; P. Blaznik, Kol. Sel. d., str. 47, 68; P. Blaznik, Zemljiška gospostva na besniškem ozemlju, SAZU I., Razprave II, str. 269/70. 2 Zgodovinski časopis 17 ložaj podložnikov. 2e v urbarju iz 1501 naletimo na kasnejši pripis, po katerem naj bi bili tudi dovški podložniki enako kot tisti na soriškem ozemlju podvrženi tlačanskim obveznostim (str. 380). Iz drugega vira je. razvidno, da so vsaj že 1515 Dovžani plačevali robotnino.50 Kasneje so se obveznosti množile. Viri iz prve polovice 17. stol. na­ vajajo, da je uporabljalo gospostvo Dovžane zlasti pri tovorjenju. Tako so prevažali od Dovjega preko Korena sladka vina; podobno so tovorili iz Spittala v Loko predivo, ki ga je tam nakupoval loški oskrbnik. Dalje so morali sodelovati tudi pri ribolovu in lovu na divjačino (zajce, jelene, svinje, medvede) in obenem dostavljati v Loko lovski plen. Prav tako so morali prihajati v Loko, kadar je gospostvo tod žgalo apno.51 * Ker gospostvo tedaj ni obdelovalo omembe vrednih kompleksov v lastni upravi, so bile tlačanske obveznosti vseh loških podložnikov v pri­ meri z večino ostalih tlačanov na slovenskem ozemlju razmeroma majhne. S finančno reformo v 17. stoletju, ki je obremenila loške podložnike z novo dajatvijo — robotnino, je zemljiški gospod končno še bolj zbrisal stare predpravice Dovžanov. Odslej so morali namreč vsi loški podložniki plačevati robotnino, ki je znašala od hübe povprečno po 4 gld. nemške veljave, obenem so bili pa dolžni tlačaniti po en dan na leto.52 Sredi 18. stol. so dajali v ta namen dovški gruntarji po 4 gld. 45 krc, kajžarji z Vs hübe po 1 gld. 44 krc, medtem ko so bili pravi kajžarji te dajatve sploh oproščeni. Pač pa so bili eni kot drugi dolžni sodelovati v primeru potrebe pri delih na poslopju loškega gradu in to gruntarji z vprego, kajžarji pa le osebno.53 Višje so bile d e ž e l n e dajatve. Kot običajno je plačeval sredi 18. stol. vsak gruntar po 6 gld., kajžar s 1/s grunta pa po 2 gld. kontribu- cije; pravi kajžarji kontribucije niso oddajali. Gruntarski davek se je gibal med 3 gld. 11 krc. in 4 gld. 37 krc , kajžarski s Vs grunta pa od 52 krc. do 2 gld. 45 krc. Pravi kajžarji so plačevali v ta namen 48 krc. do 1 gld. 12 krc. Za nekatere odprodane parcele so bili dolžni novi užitni lastniki plačevati določeni prispevek (4 do 30 krc.) prejšnjemu lastniku kot doprinos k davku.54 D e s e t i n a j e bila v splošnem v posesti rodbine Lamberg na Kamnu in župnišča na Dovjem, kakor navajata urbar 1630 (str. 285/6) in Bek. Tab. iz srede 18. stol. (2/X—XI). Desetini so bili podvrženi poljski pridelki in prirastek v živalih (kokoši, jagnjeta, kozliči, prašički, čebele).55 Večina h u b je bila z desetino podvržena Kamnu; dovškemu župnišču je dajalo desetino le nekaj gruntar j ev in še to nekateri samo od poedinih njiv. Deloma so jo oddajali v naravi po višini pridelka oziroma prirastka; količina je bila vnaprej določena le za predivo (2 funta) in perutnino (1 kokoš). Del gruntov je odplačeval poljsko desetino s povprečno od­ merjeno denarno vsoto, ki se je gibala med 6 gld. in 9 gld. 40 krc. Najbolj 50 Prošnje in pritožbe loških podložnikov, 1644, str. 169. 51 Prošnje in pritožbe, str. 243—244; urbar 1630, str. 286. 52 P Blaznik, Kol. in kmet. podi., o. d., str. 227/32. 5 3 RDA, fase. 2/II, št. 43; Bek. Tab. 2/X—XI. 54 RDA, fase. 2/II, št. 43. 55 RDA, fase. 66, št. 2. 18 je bila obremenjena huba, ki je dajala Kamnu 7 gld. 40 krc, döväkemu župnišču pa od ene njive 2 gld. 20 krc. Desetino od živalskega prirastka so oddajali samo v naravi. Le izjemoma je odkupila od Kamna neka huba to obveznost, a je vseeno še plačevala letno po 30 krc. v ta namen. Do srede 16. stol. so se Lambergi zadovoljevali s tem, da so dobivali od hübe letno po enega kozliča ali eno jagnje, oziroma oboje, če je huba premogla toliko drobnice. Odslej so pa graščaki s Kamna zahtevali točno deseti del vsega prirastka v prašičih, kozah, ovcah in čebelah. Kolikor število mla­ dičev ni izpolnilo dekade, so preostanek zaznamovali na rovaš in obra­ čunali prihodnje leto.5 5 a K a j ž a r s k a desetina je bila večinoma razdeljena med Kamen (2/з) in dovško župnijo (V3). Samo v posameznih primerih je bila desetina v popolni lasti enega ali drugega. Izjemoma so bile nekatere kaj že z desetino podrejene loškemu gospostvu s pripombo, da je bilo njihovo polje kultivirano v deželskosodni gmajni. Desetina od živalskega prirastka je tudi v teh primerih v splošnem pripadla Kamnu. Večina kajžarjev je odplačevala poljsko desetino v denarju. Višina je bila kaj različna. Tisti, ki so bili obvezni loškemu gospostvu, so dajali le 7 krc, kar kaže na to, da so bile omenjene kajže prav slabotne. Sicer se je pa vsota gibala med 30 krc. in 5 gld. Desetino od živalskega prirastka je bilo v splošnem treba oddajati v naravi; kolikor je bila v posesti dovške župnije, so prispevali v ta namen kozliča, ki so ga lahko odkupili z 8 krc.5 6 Končno je zadevala podložnike še b i r a , ki je pripadala dovškemu župniku in cerkovniku. Po urbarju iz 1630 so morali dajati župniku gruntarji kot kaj zarji na dan sv. Jurija mleko celotne jutranje molže, ki je vrglo 5—6 funtov surovega masla (str. 285). Ta dajatev je vezala pod­ ložnike dovške županije tudi sredi 18. stol. Tedaj so prispevali župniku osem dni pred sv. Janezom Krstnikom gruntarji po 1 V2, kajžarji pa po V2 mere mleka; vrednost ene mere mleka je znašala 1 V2 krc. nemške ve­ ljave.57 Razen tega so morali v skladu z urbarjem 1630 gruntarji župniku prispevati ob sv. Mihaelu po eno skledo mleka in 4 hlebčke kruha, s čimer je župnik vzdrževal tujo duhovščino, ki se je mudila tod na ta dan, ko je bilo na Dovjem proščenje. Župniku iz Kranjske gore so pa morali dati gruntarji še posebej po en hlebček (str. 285). Do srede 18. stol. se je ta obveznost v toliko spremenila, da so dajali tedaj po en hleb kruha ali 7 krc. nemške veljave.58 Dovškemu cerkovniku so dajali 1630 gruntarji po en mernik pšenice in ječmena (1755 po V2 mernika pšenice, V2 mernika ječmena in prosa) ter sir, namesto katerega so 1755 prispevali po 6 soldov (1 sold = 0,57 krc). Prav tako je prejemal cerkovnik sir tudi od kajžarjev, ki so že 1630 lahko poravnali to obveznost z denarjem (1755:2 solda). Mimo tega so morali 1755 nekateri kajžarji v Mojstrani plačevati še v denarju za cerkev sv. Mi­ haela od 7—48 k r c 5 9 55» Kreisarchiv München (= KM), HL 4, lase. 42, št. 217. 5» Bek. Tab. 2/X—XI. 57 Bek. Tab. 2/X—XI. 58 Bek. Tab. 2/X—XI. 59 Urbar 1630, str. 285; Bek. Tab. 2/X—XI. 19 X V celoti so bili grunti v dovški županiji letno obremenjeni z dajatvami v višini nekako od 25 do 30 gld., kajže pa od 2 do 10 gld. Medtem ko je odpadla pri gruntih v splošnem manj kot četrtina dajatev na zemljiško gospoščino, je bil gospoščinski delež pri kajžah v odstotkih dosti višji. Obremenitev podložnikov naj ponazarja ugotovitev, da je n. pr. v tem času veljala huba v Stražišču na tleh loškega gospostva 800 gld.60 Fužinarstvo na dovških tleh, zlasti pa tisto v neposrednem nefreisin- škem sosedstvu, ki je privabilo razmeroma številno prebivalstvo, je po­ vzročilo, da je pridobilo na vrednosti ozemlje obsežnih gozdov in pašni­ kov, ki ob sila skromni poselitvi gorenjskega kota v visokem srednjem veku sprva niso bili predmet posebnega zanimanja. Nove prilike so vpli­ vale, da je vedno pogosteje prihajalo s sosedi do sporov, ki so se vlekli skozi dolga stoletja in pri katerih sta bili najbolj aktivni sosednji go­ spostvi — tako belopeško kot blejsko. Pronicanje obeh gospostev je razbrati že glede d e ž e l s k o s o d n i h meja. Freisinški škof je sicer dobil 1257 krvno sodstvo na svojih kranjskih posestvih; ko je Otakar 1274 obnovil to pravico za ozemlje loškega go­ spostva, se v tej zvezi izrecno omenja tudi posest na Dovjem.61 Iste ugodnosti je priznal freisinškemu škofu tudi Rudolf Habsburški.62 Po­ novno je potrdil te pravice cesar Sigmund freisinškemu škofu Nikodemu še 143163 — torej prav v letu, ko se že omenja grad v Beli peči, kjer je bil sedež na novo se stvarjajočega belopeškega gospostva. Zaradi velike odmaknjenosti dovške županije od Loke je začelo belopeško gospostvo z uspehom širiti svoje lovke tudi nad freisinškim dovškim ozemljem. Že vsaj 1452 obstoječe deželsko sodišče v Beli peči je razširilo meje do blejskega deželskega sodišča preko dovškega ozemlja na obeh straneh Save vse do Bistrice v Vratih in potoka Dobrčnika pri Hrušici, na kar je tvorila mejo med belopeškim in blejskim deželskim sodiščem Sava. S tem je belopeško gospostvo skušalo povezati svojo posest pri Jesenicah z ono v kranjskogorskem kotu.64 Vendar se freisinški škof starim pravicam ni hotel odreči. Tako omenja natančni urbar iz 1630, da spada pod loško deželsko sodišče dovško ozemlje dve milji v daljavo in širino (str. 285). Enako poudarja freisinški škof še 1710 v dopisu na loškega glavarja, da pripada Dovje loškemu deželskemu sodišču.85 Tuje pronicanje na notranje freisinško dovško področje se zrcali tudi pri vprašanju l o v s k i h in r i b i š k i h pravic. V loškem urbarju 1630 je poudarjeno, da ima loško gospostvo pravico tako do velike in male divjačine kot do ribolova (str. 285). Toda skoraj istočasno razberemo iz drugega vira, da se je lastil teh pravic knez Eggenberg, lastnik belope­ škega gospostva, kar je freisinški škof osporaval, sklicujoč se na razne odloke, ki pripisujejo to pravico njemu.66 Medtem ko kasneje o kratenju 60 RDA, fase. 330, št. 1. 61 Fra 31, št. 188, str. 194; št. 306, str. 328^330. 62 Fra 31, št. 323, str. 346; št. 366, str. 391. 8 3 Kr. A. II. — Waldstreitigkeiten. 84 Stanovski arhiv, fase. 532a; A. Gstirner, Die Julischen Alpen, Zeitschr. d. d. ö. Alpenvereins, XXXI, 1900, str. 400. 85 Kr. A. II, Waldstreitigkeiten. 88 Don., št. 148, str. 98; Valvasor, XI, 642. 20 lovskih pravic — razen v zvezi z mejnim sporom — ni več slišati, je ostalo vprašanje ribolova še vedno pereče. Tako je prišlo 1710 do obračunavanja med freisinškimi moj stranskimi ribiči in belopeškim podložnikom pri Savi blizu Mlak pod Mežakljo, kjer so napravili menda loški podložniki škode za 300 cekinov."7 Ob tej priliki je hotel škof doseči poravnavo (Kr. A. II), do katere je res prišlo 1717. V skladu s poravnavo je imelo belopeško gospostvo sopravieo do ribarjenja na Savi od vzhodne meje do mostu v Mojstrani nad izlivom Bistrice. Od tod navzgor do izliva Belce je pripadal ribolov le loškemu gospostvu. Enaka porazdelitev pravic je omenjena tudi v dominikalnih aktih sredi 18. stoletja.68 Dolgotrajnejši in mestoma dokaj ostri so bili pa m e j n i spori, na katere naletimo na najrazličnejših straneh dovške županije. Prvi precej ohlapen mejni popis dovške županije srečamo v urbarju 1501; po pisavi sodeč je bil pripisan viru nekaj let kasneje. V skladu z njim je potekala meja na zahodu med freisinškim in belopeškim gospostvom po potoku Belci od izliva do izvira; po zatrjevanju vira je segala nekoč freisinška posest še preko Belce, vendar so smeli 1501 freisinški podložniki tod le še pasti živino in uživati les. Na severu je mejila freisinška posest na ko­ roško rožeško gospostvo. Mejo med obema gospostvoma so tvorili gorski grebeni vse do potoka Dobrčnika, ki je mejil do izliva v Savo. Od tod je šla meja z blejskim gospostvom na Radovno (an die schwartzen Ra­ domelj urb. 1630 sch. Radauel), dalje po gorovju navzgor na Luknjo (Lukhen) in nato na Savo in po njej navzgor do Belce (Weyssenpach, str. 131). Do sporov z belopeškim gospostvom je prišlo že v dobi Celjanov in to zlasti zaradi paše, ki so jo kratili Dovžanom (1440).68a Celjani so se posluževali tudi nasilja. Njihov gradiščan v Beli peči Pernhart Klaynherr ni le odvzel Dovžanom rovt v obsegu nad sto dnin, nego je vjel več on- dotnih podložnikov, jim plenil konje in seno ter postopal s prebivalci na tak način, da Dovžani po lastnih besedah niso bili varni življenja ne podnevi ne ponoči.68b Kakor je razbrati iz urbarja 1501 se je freisinško gospostvo tod kmalu umaknilo na potok Belco. Če izvzamemo razpravlja­ nje o gori Belci (pred 1651),69 zasledimo tod mejne spore v kasnejših stoletjih le ob mapiranju v 19. stol., ko je šlo predvsem za precejšen gozdni kompleks Belce, ki je bil končno 1868 prideljen dovški katastrski občini. Po korekturah je meja potekala od Vrtaškega vrha proti potoku Belci in po njej navzgor do izvira.70 Drugače na vzhodu. Ko je zrastlo tod v neposredni bližini mejnega potoka Dobrčnika naselje Hrušica, ki je štelo sredi 16. stol. pet belopeških podložnikov, so bili spori na dnevnem redu. Ti so si namreč lastili zemljo v neposredni bližini svojih domačij zahodno od hudournika, kjer so delali laze. Večkrat je prišlo do dejanskih obračunavanj z Dovžani, ki so jim 67 Don., št. 561, str. 284. 88 Kr. A. I; RDA, fase. 2111, št. 61. e8» HM, Freising Hochstift III. A/4 No. 70, f. 70'. 68b KM — HL 4, fase. 49, št. 368. «• Don., št. 291, str. 184. 7 t Protokoli katastrske mape. 21 razdirali laze in plenili pridelke (1551—1560).71 Toda Dovžani niso mogli preprečiti hrušiškega pronicanja, kakor dokazuje poravnava med loškim in belopeškim gospostvom iz 1717. Tedaj je bilo namreč določeno, da imajo loški kot belopeški podložniki še nadalje kot dotlej pravico do košnje in skupne paše v gmajni v Belem polju med potokom Dobrčnikom in Pre- šešnikom.72 Vendar spori s tem niso bili odstranjeni. Meja se tod skozi stoletja ni umirila, kar je prišlo do izraza tudi pri mapiranju 1827. Iz komisijskega protokola 1838 je razvidno mnenje Hruščanov, da imajo namreč enako pravico kot Dovžani do skupnega uživanja gozda v Lesu in pa do paše od Dobrčnika do potoka Prešešnika, medtem ko so Dovžani izjavljali, da je to njihova pravica in da leže tudi hrušiški travniki v Kladju in Drmašli zahodno od Dobrčnika na dovškem ozemlju. L. 1868 je končno obveljal kot meja med Dovjim in Hrušico Dobrčnik, le tik pred izlivom je segla hrušiška posest malo preko potoka.73 Na desni strani Save meja ni bila nič bolj ustaljena. Tod so imeli Dovžani posla z belopeškim in blejskim gospostvom. S prvimi so se pre­ pirali zaradi gozda na severozahodni polovici Mežaklje. Po zatrjevanju Dovžanov so se začeli Hruščani lastiti pravico do lesa v Mežaklji sredi 16. stol., ko jim je požar uničil njihove gozdove. Tako beremo v virih, da so Hruščani tedaj silili v freisinški svet in sicer v Mlake ob Savi kakor tudi v Mežakljo nad Mlakami, kjer so pridobivali na freisinškem ozemlju drva in stavbni les (Kr. A. III). Tudi glede tega ozemlja je prišlo 1717 do poravnave med freisinškim in belopeškim gospostvom v tem smislu, da so imeli v predelu od Belega plazu, do kamor je segala po mejnem popisu 1664 dovška posest (Veliciplas)74 do Utrovega plazu (Aritrou plas) pravico do lesa (ius conlignandi) razen Dovžanov in Mojstrancev tudi tisti iz Hrušice in Jesenic — toda le za domačo uporabo. Pri spravljanju lesa so morali paziti, da niso delali škode na freisinškem rustikalnem ozemlju (Kr. A. I). Toda v sledečih sto letih so si očividno to ozemlje vse bolj lastili Hruščani. Zakaj 1827 je ves ta del odpadel iz dovške katastrske občine; Dovžanom je bil dodeljen šele 1838, ko so se ti pritožili in je bilo odločeno, da je celotno ozemlje od Brezij na severu pri Savi do Belega plazu na jugu in Utrovega plazu na zahodu dovško, a oni iz Hrušice in Jesenic imajo tod le pravico do lesa.75 Na blejski strani je bilo sporno predvsem področje na prehodu iz Kota v dolino Radovne, kjer se je v spodnjem delu od 16. stol. dalje vse bolj razvijalo fužinarstvo. Tudi tod segajo obmejni spori vsaj v sredo 16. stol., ko je prišlo zaradi rovtarstva do obračunavanja med Dovžani in blejskimi podložniki. Spor se je zaostril, ko so podložniki v tem področju podrli blejskemu podaniku kajžo. Čeprav trdi loški glavar, da je bil spor že 1567 s poravnavo zaključen in da nato sto let ni bilo več prepira, vemo 71 Kr. A., Waldstreitigkeiten. 72 Kr. A. I. 73 Protokoli kat. mape. 74 J. Rus, Triglav, Geogr. Vestnik, 1926, str. 86. 73 Protokoli kat. mape. 78 Kr A. I; Fr. Pokom, Doneski k zgodpvini Bleda in okolice, Izv. Muz dr za Kranjsko, 1904, str. 4,112—119. 22 iz drugih virov, da je tekla pravda prav do konca 16. stol.76 Do Hudih nesoglasij je prišlo spet 1664, ko je imel Bled v zakupu Maks Pečaher. Nasprotni stranki sta segali po represalijah. Med seboj so si plenili živino, ki se je pasla na spornih tleh, jemali so pridelek z lazov. Freisinški škof je hotel 1717 doseči poravnavo, po kateri naj bi bile točno določene pra­ vice glede skupnih gozdov in paše (ius compascendi et conlignandi). Vneslo naj bi se število živine, ki se sme pasti, enako naj bi bilo določeno, koliko sme vsaka stranka letno posekati; urejevanje novih lazov naj bi bilo pa sploh prepovedano. Toda do sporazuma ni prišlo. Blejsko gospostvo je zahtevalo mejo, ki bi potekala od Cimžne peči (Tschimtsia petzh) na­ vzgor po grebenu Polevec (Vopolenizech) na Srednjo goro in od tod na Luknjo (Loch), medtem ko je loško gospostvo hotelo zajeti še zgornji del Ràdovne. V teku sporov in raznih poravnav so Dovžani dosegli pravico v začetku 18. stol., da so lahko skupno z blejskimi podložniki pasli živino tudi na blejski strani Srednje gore in to do srede hriba (Kr. A. I). Iz katastrske mape 1827 je razvidno, da so končno loški podložniki uspeli obdržati položaje v Radovni, saj segajo v dovško občino izrazite krčevine ob potoku Kotnici. Odmev opisanega razvoja je čutiti tudi pri župnijski razmejitvi. Prav gotovo je, da je sedanja župnijska meja, ki deli Gor. Ra- dovno na dvoje in v naravi ni utemeljena, sled tega stoletnega spora.77 Meja dovške županije, ki je istovetna z občinsko in župnijsko mejo, je torej tekla od izvira Belce preko Male planine na Jepco, Kepo in po grebenih do Hruščega vrha. Od tod se je obrnila proti jugu po hudourniku Dobrčniku, prekoračila Savo, krenila na Brezje, Bel plaz, Utrov plaz, Jerebikovec, Cimžno peč, Pole ve, Srednjo goro, Luknjo, Rja vino,78 Kre­ darico, Triglav, Luknjo, Križ, Rogico, Kukovo Špico, Vrtaški vrh, preko Save na Belco in po njej navzgor. V dovško županijo sta torej spadali poleg karavanškega območja v celoti obe dolini Vrata in Kot, medtem ko je bilo ozemlje v Gor. Radovni le v majhni meri vključeno v freisinško posest. Freisinško dovško posest pa ni ogrožalo samo obmejno belopeško in blejsko gospostvo. Nevarnost ji je pretila tudi od fužinarstva, ki se je razraščalo znotraj in zunaj dovške županije in ki so mu pomenili gozdovi zaradi pridobivanja oglja nenadomestljiv vir za obstoj. Spočetka je bilo edini gospodar nad dovškimi gozdovi seveda freisinško gospostvo, ki je dovoljevalo podložnikom, da so jih mestoma izkoriščali. Toda kaj zgodaj je začel siliti v gozd še tretji faktor — fužinar, ki je postal nevaren, ko se je v začetku 16. stol. začel lastiti deželni knez razen rudnikov tudi visokih gozdov. Tedaj je moralo priti do hudih sporov ne le med fužinarji in zemljiškim gospostvom, nego tudi med njimi in podložniki. Podložni­ kom ni namreč služil gozd samo kot vir za pridobivanje lesa in drv. V njem je bilo marveč tedaj zelo močno razvito lazništvo, kjer si je širil svoje polje tako gruntar, še bolj pa kajžar. Potek bojev je povsem sličen tistemu v Selški dolini.79 77 Prim. M. Miklavčič, o. d., str. 32. -* *,7 ?}- ^ ° d ? ž e l s k e S a sodišča Bela peč (Hist. Atlas d. österr Alpenländer st. 31). V virih srecamo na tem mestu ime Gora (Kr. A. I; kat mapa 1827) 7* P. Blaznik, Kol. Selške doline, str. 78—84, 103—108. 23 Iz virov je razvidno, da so silili fužinarji brez ozira na zemljiško gospostvo tako v Kot, kjer jih srečamo že sredi 16. stol., kot v Vrata, pa v dovški del Mežaklje in Belco, kjer so pridobivali oglje vsaj že v začetku 17. stol.80 Gospostvo je bilo seveda s srcem na strani podložnikov, ker je imelo od lazništva materielne koristi, medtem ko je n. pr. 1756 izrecno omenjeno, da je imela Sava v Kotu 24-ogljišč, kjer je bilo možno zaposliti po 12 hlapcev skozi 13 let, ni pa od tega loškemu gospostvu prav nič plače­ vala.81 Ko je 1768 ukazalo okrožno glavarstvo za Gorenjsko gospostvu, da mora odstraniti vse laze, ki bi bili v škodo fužinskim gozdovom, so »našli« v vsej dovški županiji le en laz, ki je ležal visoko v gorah; vsi ostali lazi so bili pa po mnenju loškega administratorja celo v korist posestnikom fužinskih gozdov.82 Zaradi takega odnosa je okrožno glavarstvo ostreje nastopilo. Spričo tega je 1774 ukazalo loško glavarstvo pod pretnjo hudih kazni dovškemu županu, da morajo podložniki v osmih dneh opustiti laze po gozdovih, obenem pa odpraviti tudi koze, ki delajo škodo pri mladih nasadih.83 Toda vsi ukrepi so kaj malo zalegli, kot kažejo nadaljnje ob­ tožbe okrožnega glavarstva.84 Posledica je bila ta, da so bližnje gozdove rovtarji kot fužinarji dodobra izsekali; bolje so se držali oddaljenejši kompleksi, kjer je bila eksploatacija predraga.8 5 Stalni spori s sosedi, pa velika odmaknjenost dovškega ozemlja od upravnega središča loškega gospostva in z njo zvezani režijski stroški so dokaj zmanjšali rentabilnost dovške županije. Vendar freisinški škof ni sprejel ponudbe grofa Franca pl. Thurna, lastnika belopeškega gospostva, ki je hotel z nakupom dovške županije zaokrožiti belopeško posest (1547/8).85a Ko je iskal v dobi velike finančne krize, v kateri se je znašla freisinška škofija v 17. stol., loški glavar 1638 zaman posojilo pri bratih Posarelli na Javorniku, je tudi on predlagal škofu, naj bi se odločil za prodajo dovškega področja.86 Toda navzlic vsemu se škof za prodajo ni mogel vneti, čeprav se je malo kasneje (1647) zanimal za to ozemlje kot kupec lastnik belopeškega gospostva Marko Benaglio.87 Le prehodno (1653) je dovško županijo oddal v zakup ondotnemu fužinarju Bernardiniju.88 Tako je dovško področje ostalo v freisinški posesti kot del loškega go­ spostva vse do sekularizacije 1803. LA COMMUNAUTÉ DE LIEU (ŽUPANIJA) DOVJE Résumé Dans la première moitié du XIe siècle le diocèse de Freising acquit la région de Dovje, partie des vastes territoires presque inhabités de la Haute- Carniole. Le nouveau propriétaire en fit la communauté de Dovje qu'il rattacha 80 Kr. A. II; A. Müllner, o. d., str. 440. 81 A. Müllner, o. d., str. 389. 82 Don., št. 649, str. 308. 83 Don., št. 665, str. 312. 84 Don., št. 678, str. 315; št. 679, str. 315—316; št. 683, str. 316; št. 684, str. 317; št. 685, str. 317; št. 693, str. 319. 8Ja KM — HL 4, fase. 49, št. 368. 88 Don., št. 152, str. 102. 87 Don., št. 241, str. 161. " HM — Freising Hochstift No. 521. 24 à la seigneurie de Škof j a Loka, pourtant assez éloignée. Ce territoire presque désert fut colonisé au XIII e et au début du XIVe siècle selon un plan établi d'avance. Les deux villages de Dovje et de Mojstrana où se trouvaient la plu- part des manses en devinrent le centre. A Mojstrana se développèrent cepen- dant aussi des forges qui continuaient une tradition locale. En 1291 et 1318, on y installa des familles de «praeznich» qui, en qualité d'élément non-rural, payaient leurs redevances seulement en fer. Après la modernisation des forges au cours du XVIe siècle, il y eut surtout à Mojstrana toujours plus de posses- seurs d' hôtises et de journaliers qui habitaient des locaux loués (Inleute), et qui cultivaient aussi quelques lopins de terre, pris généralement sur les anciens communaux. Comme cette colonie des journaliers s'était formée à côté des manses qui constituaient le noyau du village, leurs terres représentaient aussi un prolongement des terres appartenant aux manses. Les manses pri- mitifs ne possédaient en moyenne que 6,7 ou 8,17 jugères de champs. Toute la population devait donc compter aussi avec les produits de la forêt où les paysans sujets étaient autorisés à se fournir en bois de chauffage et de con- struction. Ils avaient aussi la jouissance des pâturages où ils menaient leur menu bétail. Cette situation ne changea guère au cours des siècles: en 1827 encore, 7141 jugères des forêts et 2145 jugères des pâturages étaient des biens communs, et seulement une petite fraction de ces cultures était propriété privée. Les noms de terroirs et les patronymes prouvent que les habitants étaient pour la plupart d'origine slovène, avec quelques éléments romans (forgerons) et allemands (paysans immigrés du Tyrol). Par le taux de leurs redevances, les habitants de Dovje au moyen âge étaient presque les égaux des colonistes dits «Schillinger» qui étaient, parmi les sujets de la seigneurie de Loka dans les vallées de Poljane et de Selce, ceux qui avaient le moins d'obligations. Leur position exceptionnelle se re- flétait encore mieux dans la question de la corvée dont ils étaient au début exempts, tout comme les sujets des communautés de Sorica et de Poljščica. Ces privilèges étaient dus au caractère de la région; il était en effet difficile d'attirer des colonistes sur ces terrains rocheux et dans ces forêts. Dès que les terres furent cultivées, ces privilèges s'éteignirent peu à peu; ainsi dès le XVIe siècle, les habitants de Dovje aussi étaient sujets à la corvée. Outre les obli- gations envers la seigneurie de Loka, les habitants étaient assujettis aux impôts provinciaux, plus élevés même, puis à la dîme qui appartenait en général à la famille Lamberg au château de Kamen et à la paroisse de Dovje, ainsi qu'aux redevances en nature dues au curé et au sacristain de Dovje. Dans la commu- nauté de Dovje, le total des redevances se montait à 25—30 florins pour un manse, et à 2—10 florins pour une hôtise, au temps où un manse du Sorsko polje valait 800 florins. Du fait de leur éloignement de la seigneurie de Loka, les biens de Dovje furent la cause de nombreux litiges avec le voisins dont les plus actifs étaient les seigneurs de Bela Peč et de Bled. L'influence croissante des deux voisins se reflète dans le droit de juridiction criminelle (Landgericht) qui appartenait depuis 1257 à l'évêque de Freising, mais que se partageaient de fait les deux voisins. Tandis que l'évêque avait réussi à conserver les droits de chasse, it dut partager les droits de pêche avec son vosin de Bela Peč. Particulièrement vio- lentes furent les querelles au sujet de la délimitation qui traînaient durant des siècles. L'accord final attribua à la communauté de Dovje le territoire au sud de la chaîne de Karavanke, entre le ruisseau Belca et le torrent Dobrčnik près de Hrušica, ainsi que les vallées de Vrata et de Kot, et une partie des terrains de la Radovna supérieure. Il y eut aussi des démêlés fréquents avec les forge- rons qui n'avaient nul respect pour les forêts. L'émulation entre les forgerons et les colonistes sur les défrichements eut pour résultat un déboisement intense des forêts proches du village de Dovje. 25 t S t a n k o J u g TURSKI NAPADI NA KRANJSKO IN PRIMORSKO OD PRVE TRETJINE 16. STOLETJA DO BITKE PRI SISKU (1593) Pričujoča razprava pokojnega dr. Stanka Juga je drugi del njegove doktorske disertacije, sprejete po fakultetnem svetu filozofske fakultete v Ljubljani na seji 12. 10. 1943 pod naslovom »Turški napadi na Kranj­ sko in Primorsko v 15. in 16. stoletju«. V GMSD 24, 1943, str. 1—60, je bil objavljen zaradi pomanjkanja prostora le prvi del disertacije (»Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja«). Razprava je natisnjena natanko tako, kakor jo je pokojni pisec izdelal. Le opombe, ki so prej tekle od 413 dalje, so na novo oštevilčene. Ohranjene so tudi kratice za dela, ki so bila navedena že v prvem delu razprave. V pojasnilo jih tu navajamo: S t a n . a r h. = Starejši stanovski arhiv, Osrednji državni arhiv v Ljubljani. V a l v a s o r = J. W. Valvasor, Die Ehre des Her­ z o g t u m s Crain, Laybach—Nürnberg 1689. D i m i t z = A. Dimitz, Geschichte Krains. II (1493—1564), III (1564—1657), Laibach 1875. J o r g a = N. Jorga, Geschichte des Osmanischen Reiches, razni zvezki. K l a i ć = V. Klaić, Povjest Hrvata V (Svezak treći: dio prvi), Zagreb 1911. S m i č i k l a s = T. Smičiklas, Povijest Hrvatska II (1526—1848), Zagreb 1882. Pomen Jugovega dela je predvsem v tem, da je izčrpal podatke raznih virov o turških vpadih na Kranjsko, zlasti podatke arhiva kranjskih deželnih stanov. Pri dogodkih, ki so se odigravali v sosedstvu, se je oprl predvsem na rezultate literature. Tako je zajel tudi organizacijo obrambe v Hrvatski krajini-le toliko, kolikor so njene naloge neposredno prizadevale naše dežele in bile obravnavane na zasedanjih njihovih de­ želnih stanov ter ni pritegnil virov, ki jih je v raznih zvezkih MSHSM objavila Jugoslovanska akademija znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Tudi navedbe virov in literature o Kacijanerjevem pohodu do Osijeka in porazu pri Gorjanu 1537 ter o bitki pri Sisku so nepo­ polne. V tem pogledu bi opozorili le na pregled publi­ kacij o bitki pri Sisku, ki ga je ob 300 in 350-letnici tega dogodka objavil Mirko Вгеуег (Pokus bibliografije poviesti pobjede kod Siska 22. lipnja 1593 i obsada tvrdje sisačke po Hasan Paši Bosanskom u god. 1591. i 1592., Križevci 1893; Odraz pobjede kod Siska [1593] u domaćoj i stranoj književnosti, Časopis za hrvatsku poviest I, 1943, str. 244—259) ter še posebej na raz- ' pravo Aleksija Olesnickega, Tko nosi odgovornost za poraz turske vojske kod Siska 20 ramazana 1001 godine (22. lipnja 1593), Viestnik Hrvatskoga arheoložkoga družtva, n. s. XXII—XXIII, 1942—1943, str. 115—173, kjer so bili prvič objavljeni tudi vsi doslej znani turški viri o tem dogodku (z njimi se doslej znana podoba bitke ne le dopolnjuje, marveč delno tudi spreminja). U r e d n i ž t v o . 26 \ Premirje in Sulejmanova vojna s perzijskim vladarjem v Aziji sta povzročila, da so slovenske dežele imele sedaj nekaj časa mir pred Turki. Vendar samo pred večjimi napadi. Majhni vpadi ob meji tudi sedaj niso izostali. Zlasti maja 1534. so tožbe o teh zelo pogoste. Tako poroča Erazem pi. Scheyer, poveljnik Senja, o številnih turških napadih v tem mesecu; posebej pa omenja roparski napad 17. maja, ko so pri Kostelu turški mar- tolozi uropali 14 ljudi in 30 konj. Zato svetuje stanovom, da skrbno zastražijo vsa pota od morja do Gvozda in povsod namestijo vohune.J 25. maja tožijo deželni stanovi, da dežela kljub premirju še vedno mnogo trpi zaradi turških martolozov, ki so se naselili v obmejnih gozdovih in dnevno napadajo tamkajšnje prebivalstvo. Tako so pred nekaj dnevi od­ peljali pri Osilnici in Kostelu več ljudi in živine. Še večja nevarnost pa preti sedaj, ko bodo morali kmetje pričeti žeti, a ne bodo nikdar varni pred martolozi. Da jih obrani pred njimi, je dežela sklenila najeti čez poletje 200 martolozov, ki jih bo razpostavila po meji.2 Vendar Ferdinand s tem ni bil zadovoljen, češ da bi ti lahko vpadali na turško ozemlje, kar bi rodilo še večje maščevanje pri Turkih.3 Toda dežela je kljub temu zavarovala čez poletje mejo z martolozi, kar jo je stalo 2000 gld.4 Zato to leto ni več slišati o novih turških ro­ panjih. Tudi naslednje leto je bržkone vladal mir, ker so stanovi takoj spomladi postavili v gozdove nekaj martolozov.5 L. 1536. pa so postali Turki zopet podjetnejši. Takoj v začetku leta so oblegali Senj, a brez uspeha. O veliki noči — 16. aprila — pa so prišli tudi na Kranjsko. Ropali so po kostelskem in kočevskem gospostvu ter iz Kočevske odpeljali 53 ljudi. V začetku maja pa so vpadli na Kras v postojnsko gospostvo in napravili znatno škodo.6 Kranjski deželni zbor, ki poroča 8. maja o tem Ferdinandu, dostavlja, da je sklenil, da bo odslej po 50 Uskokov, ki se bodo tedensko menjavali, preiskovalo obmejne gozdove, da se bodo preprečili taki majhni napadi, pri katerih je bilo že to leto odpeljanih okoli 100 ljudi. Obenem so bili imenovani tudi četrtniki (Viertelhaubt- mann, poveljnik nad četrtjo = Viertel, na katere se je tedaj dežela delila), katere so sedaj pooblastili, da smejo v nevarnosti sami razglasiti in zbrati vpoklic in to po potrebi v enem, dveh ali tudi vseh gospostvih svoje četrti; s tako zbrano vojsko se morajo takoj postaviti sovražniku po robu. V pri­ meru večje nevarnosti pa jim pride na pomoč še vojska 1000 kmetov z i »Am 17 tag haben aber ain tails sein mardalosen, di sich in vili tschetta austailt haben 30 Roß vnd 14 person zu Kostl genomen.« 23. maja 1534. Stan. arti., fase. 214. 2 »Die martolossen ligen in waldern verfueren vnd nemen di armenleut täglich derselben ort vnnd yez vor wenig tagen vmb Ossiniz vnnd Khosstl leut vnd viech weg gefuert.« Istotam. s Istotam, dne 20. jun. 1534. « Istotam, 22. oktobra 1534. 5 Istotam, 5. aprila 1535. 8 Dieweill der veind sich an das Lannd gränitzt vnnd yezo numalls teglich ins Land straifft wie zu disen tagen, auch gleich yezo Khuntschafft khumen sein, das die Turgkhen in das Land am Kharsst, in Ir. Mt. Haubtmannschafft Adllsperg gefallen vnnd ain Rawb genomen. Desgleichen am verschinnen Os- stertag in der Gotschee drey vnnd funfzigkh person auffgehebt, auch Khosstell angerennt.« 8. maja 1536. Stan. arh., fase. 215. 27 Gorenjskega.7 Vendar se zdi, da tudi s temi ukrepi ni bilo mogoče pre­ prečiti manjših ropanj, ker je bilo v teku 1. 1536. odpeljanih iz Kranjske skupno okoli 670 ljudi.8 Ker je turška nevarnost postajala zopet bolj grozeča, so se sesie julija meseca Štajerska, Koroška in Kranjska z Goriško v Dravogradu, kjer so se posvetovale o obrambi pred Turki. Glede Kranjske je bilo sprejeto, da vzdržuje ta za varstvo meje 300 martolozov v obmejnih gozdovih. Za primer večjega napada pa vzdržujejo vse tri dežele na Gorenjskem 2000 mož, ki dobe za čas, ko so na pohodu, po 5 kr. dnevno. Ker pa bi bilo. za deželo koristneje, če bi bila ta vojska bliže meje, je Kranjska 9. julija prosila kralja, naj dovoli, da bi se zbralo moštvo za to vojsko tako, da bo na Krasu pod tamkajšnjim četrtnikom Jakobom Raunacherjem 500 mož, na Kočevskem pod Viljemom Sennitzenbaumerjem 800 mož in na Metli­ škem pod Ivanom z Brneka 700 mož.9 Medtem se je splošni položaj že zelo spremenil. Premirje med Ferdi­ nandom in Sulejmanom, ki ni bilo iskreno mišljeno ne z ene ne z druge strani, sta obe stranki skušali čimbolj izrabiti v svojo korist. Sulejman se je uspešno bojeval s Peržani in dosegel Bagdad.10 Francoski kralj Franc I. je sklenil zvezo z njim proti nemškemu cesarju Karlu V. Avstrij­ ske dežele so bile zopet v strahu zaradi priprav, ki so jih vršili Turki na Balkanu, kjer so v drugi polovici 1536. leta začeli z novimi napadi kljub še dalje trajajočemu premirju. Zadnje dni julija 1536. so namreč navalili na požeško županijo in osvojili Požego. Takoj po tem uspehu je bosenski paša pričel oblegati Klis nad Splitom, ki je po dolgem in junaškem odporu končno 12. marca 1537. padel v turške roke.11 Pod vtisom teh priprav za bližnjo novo vojno je Ferdinand sklical Zgornjo in Spodnjo Avstrijo, Štajersko, Koroško in Kranjsko z Goriško za 1. december 1536. na novo skupno zborovanje na Dunaju, čigar posve­ tovanja so se zavlekla vse do marca 1537. Kranjska je vztrajala zlasti pri tem, da se zavarujejo njene meje in poskrbi za varnost Hrvatske in oskrbo hrvatskih utrdb. Določili pa so tudi, koliko vojske zmorejo dati vse dežele za skupno obrambo in odredili potreben denar v ta namen. Ker so pri tem prišle do prepričanja, da same ne morejo storiti dovolj za zadostno obram­ bo, so se obrnile po pomoč tudi na druge dežele. Kljub temu, da se je med avstrijskimi stanovi tedaj že široko razmahnil protestantizem, so se vendar obrnili tudi na papeža s prošnjo za pomoč, kjer so poudarili, da so Turki prejšnje leto — 1536. — osvojili v Slavoniji 31 utrdb in še stalno napadajo. Da bo mogoč uspešen nastop proti Turkom, ga prosijo, naj skuša pomiriti evropske države med seboj, zlasti pa odvrniti s Turki zvezane krščanske kneze (Franc I.) od te zveze; dalje naj skliče splošni 7 Istotam: odgovor drž. zbora in razglas I. Kacijanarja o teh sklepih z dne 16. maja 1536. Zadnjega je objavil v izvlečku F. Kos, Nekoliko črtic o turških vojskah. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 1893, str. 134—136. Isti, Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja. Ljubljana 1894, str. 1—3, št. 3. 8 Stan. arh., Land. ver. Dunaj 1537, 1. januarja, st. fase. 101. 9 Stan. arh., Land. ver. Dravograd 1536, st. fase. 89. io Jorga II, str. 361—365. 1 1 Klaić V, str. 113—118. 28 koncil za uredi tev verskih razmer in končno naj sam gmotno prispeva za vojsko in uresničenje splošne krščanske ekspedicije prot i Turkom. 1 2 Papež je na to njihovo prošnjo odgovoril 23. marca 1537. obljubljajoč, da bo prvo in drugo skušal po svojih močeh uredi t i . K a r pa se tiče gmotne pomoči, j im je ne more dati, k e r T u r k i sedaj resno ogrožajo s svojim brodovjem tudi Itali jo in to namenoma, da tako vežejo vse njegove sile na tem prostoru. Vendar pa j ih vzpodbuja, naj se ne uklonijo in naj store, k a r morejo, pr i t e m pa se zanesejo n a božje usmiljenje, ki svojih zvestih n i k d a r n e zapusti . 1 3 F e r d i n a n d u se je posrečilo, da je pod v rhovnim poveljstvom I v a n a Kaci janar ja zbral znatno vojsko, ki je imela nalogo potisnit i T u r k e iz Slavonije in zavzeti Osijek. Toda zaradi slabega v r e m e n a in še slabše oskrbe s h r a n o se je vojska pričela umikat i , še p r e d n o je dosegla svoj cilj. Umik, ki se je čimdalje bolj pre tvar ja l v neure jen beg, je doživel svoj zaključek 9. oktobra 1537. s porazom pr i Gorjanu. Ivan Kaci janar je bil obtožen veleizdaje in zaprt . 1 4 V e n d a r posledice tega poraza niso bile tako velike, ker T u r k i svoje zmage zaradi bližajoče se zime niso mogli izko­ ristit i . F e r d i n a n d pa se je potrudi l , da je h i t ro zbral novo vojsko in jo pod vrhovnim povel jstvom Nikolaja Juriš ića poslal na mejo. 24. februarja 1538. se m u je celo posrečilo, da je z Ivanom Zapoljo sklenil v Velikem Vara- dinu m i r in nasledstveno pogodbo. Malo preje istega meseca je bila skle­ njena sveta liga med Benečani, papežem Pavlom III., cesarjem Kar lom V. in F e r d i n a n d o m . 1 5 Zaradi vojne z Benečani in sveto ligo Sule jman n i mogel začeti z večjo vojsko prot i Ogrski in Hrvatski . V e n d a r m i r u tudi ni bilo. Ze spo­ mladi 1538 je padla važna u t r d b a Dubica ob izlivu Une v Savo. K m a l u nato, v začetku maja, je Nikolaj Jur iš ič opozoril Kranjsko, da se sul tan osebno pr ipravl ja za n a p a d nanjo in da hoče zavzeti Ljubljano. Razum­ ljivo, da je to poročilo izzvalo velik s t rah v deželi. Deželni stanovi so se n e n u d o m a obrnil i po pomoč na sosednje dežele in F e r d i n a n d a . 1 6 Vendar se je k m a l u izkazalo, da to n i bilo res. Pač pa je tedaj dežela resno trpela zaradi ma jhnih roparsk ih napadov t u r š k i h martolozòv. Zaradi njih niso mogli kmetje ob meji ostajati ponoči doma, temveč so se moral i zatekat i v u t r jene tabore in mesta, n i t i niso mogli podnevi mirno opravl jat i svo­ jega dela. Z a r a d i t e h n a p a d o v so se vršili dnevno vpoklici, majhni sicer, a so skupno v e n d a r mnogo stali. O t e m so tožili kranjski s tanovi na skup­ n e m sestanku v P t u j u 4. juni ja, 1 7 v instrukci j i svojim odposlancem za 12 Stan. arh., Land. ver. Dunaj 1537, st. fase. 101. — O dunajskem sestanku piše precej obširno Dimitz II, str. 150—159; instrukcija za papeža na str. 156—159. is Stan. arh., fase. 122. i« Klaić V, str. 120—121. — Dimitz II, 159—162. — J. Voigt, Der Freiherr Hans Katzianer im Türkenkrieg. Friedrich Raumers Historischen Taschenbuch, Neue Folge, V. Jahrgang, 1844, str. 148—186. is Klaić V, str. 132—133. — Jorga II, str. 382. 16 Stan arh., fase. 215, 10. maja 1538. — Stan. arh., Land ver., Ptuj 1538, 10. maja, 4. junija, st. fase. 97. — Dimitz II. str. 165. 1 7 Stan. arh., Land, ver., Ptuj 1538, st. fase. 97. 39 sestanek v Linzu 25. marca.1 8 in 16. septembra v instrukciji za dunajsko zborovanje.19 Na tem zborovanju so kranjski odposlanci opozarjali na silno revščino, ki jo je to dnevno ropanje povzročilo pri kmetih. Ta je že tolika, da se gospoda boji povečati dosedanje dajatve, kakor je želel Ferdinand. Med kmeti se je namreč že splošno razširilo govorjenje, da Turki zahtevajo na leto od ognjišča le 1 gld. davka in nič več, pa žive lepo v miru, varni pred napadi in prosti vojaške službe.20 Kljub vsem sklepom skupnih sestankov spodnjeavstrijskih dežel je Kranjska tudi naslednje leto 1539. živela v stalnem strahu pred turškimi napadi. Marca je prišlo do začasnega premirja med Benečani in Turki. Zato pa so se pomnožila poročila o zbiranju turške vojske proti Kranjski. Vendar to ni bilo res. Pač pa je za časa pogajanj o miru med Benečani in Turki Khaireddin, splošno poznan pod imenom Barbarosa, poveljnik turške mornarice in znan zlasti iz bojev za Tunis, napadel Novigrad pri Kotorju in ga 10. avgusta zavzel. Po padcu tega mesta se je polastil velik strah vseh krajev ob Jadranskem morju, tako tudi Senja in Reke. 16. av­ gusta so na Krasu in v Istri vpoklicali desetega moža in zbrano vojsko poslali v Reko, iz Istre v Laron.2 1 V tej dobi je deževalo poročil o zbiranju turške vojske v Bosni, ki naj bi delala v skladu z Barbaroso. 20. avgusta so vpoklicali za varstvo Reke in Larona na Krasu in v Istri še petega moža.22 Strah pa je bil zopet pretiran. Mesec kasneje javljajo poročila, da se je Barbarosa oddaljil od teh krajev. Ko pa so Turke najmanj pričakovali, so ti vdrli v deželo. Deželni upravitelj Andrej Lamberg poroča 6. oktobra o tem vpadu sledeče: 1. oktobra je prišlo poročilo, da štirje turški poveljniki zbirajo vojsko pri Grahovu. Poročilo naslednjega dne je javljalo, da je okoli 6000 Turkov peš in na konjih šlo mimo Otočca. Naslednji dan pa mu je že sporočil oskrbnik FriedriOhsteina pri Kočevju, da je prejšnji dan, 2. oktobra, zjutraj vpadlo okoli 3000 Turkov v kočevsko gospostvo. Četrtnik Viljem Schnitzenbaumer je takoj, ko so bili Turki najavljeni, opozoril na to Kočevsko in Poljane, toda nihče se za to ni zmenil, ker so se ljudje na taka opozorila že privadili, Turkov pa navadno nikoli ni bilo. Tako pa so Turki odpeljali okoli 20 ljudi iz Kočevske in 30 iz Poljan. V spopadu z deželno obrambo je bil smrtno ranjen in ujet eden izmed poveljnikov, nakar so se Turki še isti dan umaknili preko Kolpe.23 V tem času se je Ferdinandu posrečilo, da je s 1. januarjem 1540. dosegel polletno premirje s sultanom, ki pa za naše kraje ni mnogo 18 Stan. arh., Land, ver., Linz 1538, st. fase. 94. 19 Stan. arh., Land, ver., Dunaj 1538, st. fase. 101. 20 »Vnnder Innen ist ain gemain geschray, das der turkh nur ain gulden von ainer feuerstat ain Jahr nimbt vnnd weitter nit aisch noch peger.« Istotam, brez datuma. 21 Stan. arh., fase. 123. 22 Istotam. 23 »... wie am Erchtag den Lessten September ain groß hör Turkhen 6000 starkh zu Roß vnnd fueß pey Ottotschitz f urzogen.. dieselben Turkhen, wie- woll ers auf 3000 starkh geacht, denselben andern tag Octobris zu morgens... in die gedachte Herschafft Gotschee alls obseet eingefallen... Aber der veindt ist gestrachs desselben tag vber die Culp abzogen.« 6. oktobra 1539., podobno 3. oktobra. Stan. arh., fase. 123. 30 rzr pomenilo, ker so bila iz njega izrecno izvzeta posestva Zrinskih na sulta­ novo zahtevo kot kazen, ker so Zrinski prejšnje leto zahrbtno ubili Ivana Kacijanarja.24 Tako je morala biti Kranjska vedno pripravljena, da brani svojo mejo, če bi turški napad segel predaleč. Glavni napad na posest Zrinskih sta izvedla v juliju bosanski in kliški sandžak s 30.000 možmi. Udarila sta proti Uni in začela oblegati Koštaj nico in Zrin. Silno so Turki oropali vsa Zrinska posestva in pridrli do Kolpe. Kranjski deželni glavar, ki pripoveduje o tem, pravi, da so Turki prišli povsem nepričakovano, ker Kranjska na ozemlju Zrinskih, ki sega od Bihača do Save, ne vzdržuje nikakih poročevalcev.25 Pripominja pa pri tej priliki, da je on to že predvideval in je zato že 22. oktobra 1539. ukazal utrditi in zavaroval, prehod med Savo in Gorjanci pri Mokricah.26 Napadi na Zrinske so sicer prenehali, ko je na Ogrskem 22. julija 1540. umrl Ivan Zapolja in so zato morali bosanski Turki obrniti vso pozornost na tamkajšnje nove razmere. Večina ogrskih velikašev je sedaj proglasila za kralja šele nekaj tednov starega sina Ivana Zapolje, medtem ko je Ferdinand skušal uresničiti veliko var adinski dogovor. Po eni strani je ponovno poslal k sultanu svojega odposlanca Jeronima Laškega, po drugi pa zbral nekaj vojske in brodovja ter v začetku oktobra začel vojsko v smeri proti Budimu, ki ga je Leonard Vels pričel oblegati, a se moral kmalu brez uspeha umakniti izpred njega.27 Medtem ko je Ferdinand zbiral to vojsko na Ogrskem, so bosanski Turki okoli sv. Mihaela, torej konec septembra, zopet udarili na Kranjsko. Valvasor pripoveduje na dveh mestih, da so Turki to leto vpadli na Kočevsko in prišli do Stare in Nove cerkve.28 Kljub temu, da navaja za svoj vir prvič MScr. Anonym., drugič pa Not. Prov., bi mu težko verjeli, misleč, da se je zmotil v letnici, ker je bil 1. 1539. napad na isto ozemlje, ki ga pa Valvasor ne pozna, če ne bi Ivan Lenkovič v svojem poročilu z dne 15. marca 1541. izrecno povedal, da so Turki sedaj dve leti po vrsti okoli sv. Mihaela oropali Kostel, Poljane, Kočevje in vse tja do Ribnice. Pri napadu na Kranjsko in nazaj grede so Turki šli preko Vrhovine, to je Kapele in Piješivice v Liki, odkoder so sploh večinoma vedno prihajali turška napadi na Kras, Kočevsko in Metliško.29 Manjši turški napadi, ki so jih izvajali turški martolozi, tudi v tem času še niso prenehali. Pred njimi ni bilo podeželsko prebivalstvo nikoli varno, ne ponoči ne podnevi, ne pozimi ne poleti. V svoji prošnji na državni zbor v Regensburgu v prvi polovici 1541. 1. tožijo spodnjeavstrij- ske dežele, da sega sedaj nevarnost že preko njih na druge dežele. Zlasti Kranjska živi v taki nevarnosti, da ljudje ne vedo, ko gredo zvečer spat, 24 Klaič V., str. 140—141. 25 Stan. arh., fase. 123 a. — Klaič V., str. 143. — Jorga III, str. 9. 26 Stan. arh., fase. 122. 27 Klaič V., str. 143—145.— Jorga III., str. 3—7. 28 Valvasor XI., str. 199; XV., str. 457. 29 »als yez zway Jar nacheinander peschehen, das sy albeg vmb sanndt Michels tag Costell, Pollenn, Gotsche vnd gegen der Reifniz das Rennen ge­ lassen vnnd alweg hin vnd her durch die Verchauina zogen, das man zu Wichitsch, wie ich bericht, nichts darumb gewist, als erst wie die Turkhen wider zruckh zogenn.« Stan, arh., fase. 123 a. 31 če bodo zjutraj zaradi tega strašnega sovražnika vstali, in ko sedejo h kosilu, ni gotovo, če bodo utegnili pojesti. Zato nujno prosijo državne stanove za pomoč. Če jim jo odklonijo, so prisiljeni predati se Turkom in potem se lahko zgodi z njimi kot z Bosanci, to je, da postanejo hujši in nevarnejši kot Turki sami.30 Zlasti je pretresljiva prošnja, ki so jo naslovili na državne stanove najverjetneje na svojem deželnem zboru' 4. marca 1541. kranjski stanovi po svojem odposlancu Erazmu pi. Scheyerju. Tu poudarjajo, da so Turki v 70 letih napravili mnogo velikih napadov na Hrvatsko in Kranjsko, kjer so vse požgali in uničili razen utrjenih mest in gradov, krščansko ljudstvo pa odpeljali kakor živino ali pa pobili. Večkrat so po ves mesec taborili v deželi in sé nato brez odpora vrnili s svojim plenom na varno. Bosna, Hrvatska in Kranjska so se doslej viteško upirale z malenkostno tujo pomočjo in bojevale s Turki mnogo velikih bitk. Pri tem so izgubile mnogo ljudi. Eni so padli, druge so odpeljali v šužnost. Nekaj so jih ukovali za večne veslače po morju v večni sužnosti, druge porabili za delavce in jih na trgih prodajali kot blago. Telesno hrano jim pičlo merijo, napajajo jih s kisom, zlasti one na morju, da njih moč, izžeta zaradi velikega dela in trpljenja, propada kakor obleka na njih telesih. Zato umirajo predčasno. Oni, ki so ostali doma, pa so prevzeli nase težko dolž­ nost, da jih skušajo odkupiti. — "Vendar ti veliki turški napadi niso dežele tako strašno opustošili, ker je bila dežela nanje opozorjena in so se pred njimi mogli braniti in so tako tudi Turki izgubili mnogo ljudi. Zato pa so sedaj Turki izpremenili taktiko. Sedaj napadajo deželo z majhnimi četami nenadoma in skrivaj, peš in na konjih. Prihajajo skozi opustelo in gorato ozemlje, da jih ni mogoče izvohuniti in preprostega ljudstva pred njimi opozoriti. Na ta način bodo deželo popolnoma izpraznili in opustošili. Toda boj z njimi traja dalje, a hiše se čimdalje bolj praznijo. Tako so odpeljali iz Hrvatske in Kranjske doslej mnogo stotisoč ljudi. Vsak dan in vsako uro čakajo napada. Kakor hitro bo sedaj izginil sneg, se poskrijejo turški pešci v manjših skupinah in posamič v gorovje in gozdove ter čakajo ugodne prilike, ko morejo nenadoma nenapovedani napasti. Ne mine dan, da ne bi koga odpeljali ali ubili. Zato obdelujejo kmetje svoje polje ob meji z orožjem v roki in še to le ob visokem soncu, zvečer pa se morajo zateči v utrjena mesta in tabore. — Kralj Ferdinand se trudi po svojih močeh za varnost dežele, toda on in dežela sta že izčrpana in zato obmejnih utrdb ne moreta zadostno oskrbovati. Nemški viteški red, maltezarji in red sv. Jurija pa so osnovani za boj proti never- nikom. Zato naj ti redovi s svojim premoženjem vzdržujejo obmejne utrdbe, ker Kranjska in Hrvatska brez tuje pomoči turškega pritiska ne moreta vzdržati. Ko pa bosta padli Kranjska in Hrvatska, bosta postali za Koroško in Tirolsko to, kar je danes za njiju Bosna.31 Prošnja spodnjeavstrijskih dežel istemu državnemu zboru pa še do­ stavlja, da pomoč, ki jo bo država izkazala deželam, ne sme biti dana samo za nekaj mesecev v letu, ker Turki napadajo prav tako pozimi kot poleti, kot se je to zgodilo preteklo zimo. Sovražnik se pri napadih poslu- 30 Stan. arh., Land. ver. Regensburg 1541, st. fase. 99. 3 1 Istotam. 32 žuje vseh» mogočih zvijač. Tako se umakne, ko pride deželi pomoč, a prikrit čaka, da plane .v deželo, ko pomoč odide. Pri tem trpi seveda največ nižje ljudstvo in se je že bati, da bi'se samo ne podredilo Turkom, kakor se to pogosto dogaja na Hrvatskem.32 Skladno s temi poročili o nenadnih turških napadih, ki jih ni mogoče niti izvohuniti, in z novico, da se za 1. 1541 pripravlja sam sultan osebno na nov pohod proti Ogrski in Ferdinandu, je Kranjska zopet preuredila način obrambe in zlasti obveščanja dežele o turških napadih. Doslej so vsa poročila o turškem gibanju prihajala v Ljubljano deželnemu glavarju ali njegovemu namestniku, odkoder so jih šele razposlali četrtnikom skupno z ukazom, naj pripravijo deželno brambo v svoji četrti. S tem se je izgubilo mnogo časa. V februarju 1541. pa so deželni stanovi sklenili, da vsa poročila iz Bihača in severno od Vrhovine prejema četrtnik v Poljanah, vsa ostala, ki pridejo skozi Vindol, pa istrski in kraški četrtnik. Ta dva pošljeta poročila vsem ostalim; za svojo četrt pa lahko vsak sam izvrši vpoklic 3., 5. ali 10. moža, kakor pač zahteva potreba. S tem se je vse poslovanje poenostavilo in je postalo veliko hitrejše.33 Ta sprememba je bila vsekakor zelo potrebna in v tem času še bolj razumljiva, ker je zaradi Sulejmanovih priprav za pohod proti Ferdi­ nandu tudi zbiranje turške vojske v Bosni oživelo in je s tem nevarnost za sosednje dežele zelo narasla. Neprestano so prihajala iz Bosne poročila, da je turška vojska zbrana in da mora zato biti deželna obramba priprav­ ljena.34 In res so turški martolozi ves čas vznemirjali Hrvatsko in zlasti ropali po posestvih Zrinskih, katerim prejšnje leto niso mogli do živega.35 Medtem je Ferdinandova vojska znova začela oblegati Budim; mesto pa se je hrabro branilo, dokler mu ni končno prišla na pomoč velika turška vojska, ki je nagnala oblegovalce v paničen beg in jih uničila. 2. septembra 1541 je sam sultan prišel v Budim in ga proglasil za svoje mesto, Ogrsko pa za svojo pokrajino. Ferdinandov predlog, da bi mu Ogrsko prepustil za letni tribut 100.000 gold., je sultan odklonil.36 Zato je Ferdinand, ki se Ogrski nikakor ni hotel odreči, iskal še nadalje pomoči na vseh straneh in res za prihodnje leto zbral znatno vojsko. Njen poveljnik Joahim Brandenburški je v jeseni 1542 pričel oblegati Pešto. Ko pa je nastopilo slabo vreme, se je umaknil in vojska se je brez vsakega uspeha razšla.37 Približno istočasno so bosanski Turki izvedli dva napada proti Kranj­ ski.38 O enem ne vemo prav nič, o drugem pa sledeče: 5. novembra je 32 Istotam. 33 Stan. arh., fase. 123 a. 34 Stan. arh., fase. 123 a. 35 Klaić V., str. 147—148. 36 Istotam, str. 148—150. — Jorga III., str. 11—14. 37 Klaić V., str. 152—153. — Jorga III., str. 14—19. 38 »... wann auß des turggen hanndlung vnd zwaien getannen Zugenn des vergangen Herbst leichtlich abzenemen ...« piše 8. februarja 1543. kranjski deželni upravitelj Vojnemu svetu na Dunaj, ko govori, da je treba biti pri­ pravljen zaradi Turkov, ki mislijo tudi sedaj spomladi znova napasti deželo. Isto ponavlja 3. marca 1543. v prošnji Goriški in Koroški za pomoč. Stan. arh, fase. 123 b. 3 Zgodovinski časopis 33 pridrvelo 10—14.000 Turkov do Kolpe pr i Vinici. Vodil j ih je neki Uskok, Vlah, ki je to leto opravl jal vohunsko službo v Bosni; za to so bili Uskoki najbolj pr ipravni , ker so n a v a d n o imeli na t u r š k e m ozemlju še vedno sorodnike in pri jatelje. Navezal je stike z bosanskim pašo, da bi prepel jal nezadovoljne Uskoke iz Kranjske nazaj pod turško oblast. S t e m n a ­ m e n o m je ta turška vojska udar i la iz Bosne in priš la do Kolpe, kjer se je zadrževala šest dni, k e r je bila tedaj Kolpa naras la in je niso mogli preit i . Končno so se vrni l i brez uspeha. 3 9 V deželi pa so zapustil i veliko skrb —• zaradi vprašanja Uskokov. Ferd inandov neuspeli poskus prot i Pešt i v jeseni 1542 je imel za posledico, da se je naslednje leto Sule jman zopet osebno dvignil na peti pohod prot i Ogrski. Pot so m u že od spomladi dalje pripravl ja l i obmejni sandžaki s svojimi napadi na Ferd inandove dežele, zlasti n a Slavonijo in Hrvatsko. Medtem ko je Sule jman juli ja in avgusta po vrst i osvojil Val­ povo, Pečuh, Ostrogon in Stolni Beograd na Ogrskem, 4 0 so drugi tur šk i oddelki udar i l i na Hrvatsko p r a v v času, ko je F e r d i n a n d osebno šel prot i su l tanu in so m u morale vse dežele poslati dolžno pomoč. 4 1 Turške čete so opustošile vse okoli Krupe, Novigrada, Bosiljeva in Ribnika t e r udar i le tudi na Metliko. P r o t i nj im se je zbrala znatna vojska hrvatskega plem­ stva pod P e t r o m Keglevićem in j ih 24. avgusta 1543 pr i Otočcu napadla in razbila. P r i tem so pomagal i tudi Kranjci . 4 2 Za Kranjsko je bilo to leto v pogledu Turkov vobče zelo razgibano. Od zgodnje spomladi do poletnega n a p a d a so jo stalno vznemirjala po­ ročila, da se T u r k i zbirajo in zlasti, da bodo jeseni ponovili vpad, ki se j im je novembra 1542 ponesrečil, in odpeljali Uskoke iz dežele, česar so se stanovi bali. S tem ne bi izgubili samo dobrih vojakov, temveč — in to je bilo nevarnejše — Turk i bi si z nj imi pridobil i ljudi, ki so zelo dobro poznali vse obmejne predele. Vendar do zgoraj omenjenega n a p a d a v avgustu ni bilo nič posebnega razen manjših napadov tur šk ih m a r t o - lozov kakor v začetku maja 1543., ko so ob Loškem gozdu ( = Laaser waldt) ugrabi l i 8 l judi in t a m vse oropali . 4 3 3 9 Instrukcija kranjskim odposlancem z dne 5. novembra 1543, za skupni sestanek na Dunaju. Stan. arh., Land ver., st. fase. 98 a. — Poročilo z dne 30. novembra 1542. pravi: »Da er (der Turgkh) an der Culp etlich tag darzue still gelegen, vnnd villeicht noch in der Arbait ist, das arm Lanndt zuuerwues- sten.« Stan arh., Land, ver., Dunaj 1542, st. fase. 101 a. — Podobno pravi tudi poročilo Kranjske Štajerski 3. marca 1543. Stan. arh., fase. 123 b. — To leto je stal deželo splošni vpoklic 2500 gld, največ tedaj, »da der Thurkh 12.000 ennhalb der Khulp ettlich tag gelegen aber got lob Wassers halben den Einfall nit thuen mugen«. Stan. arh., Land, ver., Speier 1544. spis Mangi der Possten, st. fase. 100. 4 0 Klaić V., str. 157—160. — Jorga III., str. 21—26. 4 1 Stan. arh., fase. 123 b, 8. avgusta 1543. 4 2 To j« razvidno iz konstrukcije kranjskih deželnih stanov z dne 5. mar­ ca 1544. za skupni sestanek na Dunaju, v kateri pravijo o svoji deželni obrambi, da se ta vedno po došlem opozorilu zbere in napade sovražnika ter podleže ali pa mu odvzame plen, »wie dann erst negst verganngen Sumer vnnd zuuor beschehen«. Stan. arh., Land, ver., Dunaj 1544, st. fase. 101 a. — Podobno v prošnji brez datuma, a iz istega časa, na vlado in vrhovnega poveljnika: »Verer dem Herrn Obristen anzaigen, das Graff Wolff vnnd Graff Niclas von Fran- gepan guettern, auch der Jung von Ebraw ain Ersame Lanndschafft. . . ge- petten, Sy dits Jars auff Ire pherdt mit diennstenn zu befurdern. . . weyll sy 34 Naslednje leto so T u r k i nadal jeval i s svojimi napadi na Slavonijo in Hrvatsko. To leto je sul tan prepust i l bojevanje svojim pašam, ki so ga tudi uspešno nadaljevali, a Kranjske niso dosegli, čeprav je morala biti deželna obramba skoro nepres tano pr ipravl jena zaradi bojev v bližnji Hrvatski . 4 4 H r v a t s k e m u b a n u Nikoli Zr inskemu se je n a m r e č posrečilo, da je z močnejšimi posadkami zavaroval najvažnejše u t r d b e in poskrbel za nekaj vojske ter je tako zaustavil nadal jnje napredovanje Turkov. Zdelo se je že, da bodo nastopil i mirnejš i časi, k e r je F e r d i n a n d decembra 1544 poslal, svojega odposlanca J e r o n i m a A d u r n a (Adorno) v Carigrad, da bi pr i su l tanu izposloval m i r ali vsaj premir je . Toda ta je umrl, predno je dosegel sprejem pr i sul tanu. Sedaj je prevzel ta posel Nikolaj Sicco, a pogajanja so se silno zavlekla, čeprav je poleti 1545 tudi cesar Kare l V. začel pogajanja za mir s sul tanom. 4 5 Tako je 1. 1545 bosanski paša Ulama skupno s hercegovskim, hl ivanj- skim in požeškim sandžakom nadal jeval z n a p a d i na Slavonijo in Hrvat­ sko. Od zgodnje spomladi do pozne jeseni so se vrsti l i h u d i napadi na obe deželi. Vohuni in zajeti Turk i so pripovedovali, da je sul tan ukazal zavzeti vsa mesta ob meji. Zato je zbral bosanski paša veliko vojsko in več topov. K a p i t a n F e r d i n a n d o v e vojske Jur i j Waidenstein je prosil Šta­ jersko in Kranjsko pomoči. S skupnimi silami so se nato še dovolj uspešno upira l i t u r š k i m navalom, čeprav so moral i v Slavoniji prepust i t i Mosla- vino Turkom. 4 6 Za časa teh n a p a d o v so večje turške čete d v a k r a t dosegle tudi K r a n j ­ sko. 4 7 Prv ič je bilo to zgodaj spomladi, m e n d a že meseca marca, takoj ko je nastopilo lepše vreme. 4 8 K a m so udari l i , n e vemo. Valvasor pr ipo­ veduje po Not. Prov., da so bili to leto na šent jernejskem polju in opu­ stošili vse od Kostanjevice do Krškega. 4 9 To Valvasorjevo navedbo popol­ noma potrjuje odgovor kranjskega deželnega zbora z dne 29. apri la 1555 F e r d i n a n d u , ki je s tanovom očital, da je njih davčna napoved iz 1. 1544 prenizka, ker se je dežela po h u d i h turšk ih n a p a d i h v 1. 1522 do 1532 že opomogla. Deželni zbor pa odgovarja, da so T u r k i takoj po tej napovedi t r i leta po vrst i silno plenili po deželi in že 1545. 1. vpadli na šentjernejsko sich dann negst vergangen Sumer in dem einfall der Thurkhen in das Lanndt eerlich vnd woll gehallten, vnd nit wenig Christiichs volkhs erret habenn. . .« Istotam. — I. Tomašić, Chronicon breve, str. 30. — A. Vramec, Kronika. Mon. spect. hist. Slav. mer. 31, str. 58. — Parapat, str. 150—151. — Dimitz II., str. 180. — Klaić V., str. 160. 4 3 12. maja 1543. Stan. arh., fase. 123 b. 4 4 Poročila o turškem zbiranju in opozcrila: 22., 28., 29. in 31. julija, 13. av­ gusta, 3. in 8. septembra 1544. Stan arh., fase. 123 b. 4 5 Klaić V., str. 163—164. — Jorga III., str. 28. 4 6 Klaić V., str. 164—166. 4 7 »... das er . . . desselben funfvndvierzigisten Jars das arm Lanndt Crain mit zwaien. . . gwaltugen Hör vberzogen, verhört vnnd verderbt.« Stan, arh., Land, ver., Dunaj 1548, 19. julija, st. fase. 101 b. 4 8 »... das der turgg nun etlich Jar her albeg in dem ersten Wetter so Er in frueling haben mugen, vnd nemblich die negst verschinen zwai Jar vngeu- erlich im Monat Marcii in das Lanndt Crain ain einfall vnd merklichen schaden getann.« Stan. arh. Land, ver., Dunaj in Praga 1547, 12. febr., st. f i\ ЧГ* 1 0 1 Fi 4 9 Valvasor XL, str. 241, 333; XV, str. 460. з* 35 polje in opustošili vso dolino do Krškega. 5 0 K e r Valvasor in ta odgovor deželnega zbora ne navajata, kdaj je to bilo, ni mogoče reči, ali velja to za prvi ali drugi napad, ki so ga izvršili T u r k i avgusta meseca. 5 1 Dežela je imela to leto okoli 1000 funtov pfenigov škode n a davkih, ki j ih tod ni mogla pobrat i . 5 2 Kl jub temu, da se je n a p a d v avgustu izvršil kot n a v a d n o nenadoma, prav i v e n d a r Ferdinand, da je bila o b r a m b a dobra in da zato sovražnik ni mogel nared i t i tolike škode, k a k o r jo je sicer nared i l obi­ čajno, temveč se je mora l h i t ro vrni t i . 5 3 Na koncu tega leta se je F e r d i n a n d o v i m in Kar lov im odposlancem v Car igradu vendar le posrečilo, da so 10. n o v e m b r a 1545 dosegli enoletno premir je s sul tanom. 5 4 A ni t i H r v a t s k a ni t i Kran j ska nista imeli korist i od njega. H r v a t s k i s tanovi se na ogrskem državnem zboru februarja 1546 pritožujejo, da T u r k i sedaj v premir ju bolj napadajo, kot so kdaj pre je . 5 5 Tudi Kranj ska je doživela njih obisk in to že zelo zgodaj, ko meja n i bila še p r a v nič zavarovana. Valvasor poroča, da so T u r k i skozi Kočevsko vdr l i n a Kranjsko, pustošil i okoli Ribnice in O r t n e k a t e r 24. marca divjali okoli Blok in Nadliška. Bili so celo samo štiri milje daleč od Ljubl jane. 5 6 Odgovor deželnega zbora F e r d i n a n d u iz 1. 1555 potrjuje, da so to leto T u r k i opustošili Kočevsko in Ribnico in dospeli v bližino 4 milj do Ljubl jane. 5 7 Dopolnjuje pa Valvasorjevo poročilo H a n s Enstal ler, uprav i­ telj Kočevske, ki je 25. marca 1546 sporočil v Ljubljano, da je prejšnji dan korakala velika četa T u r k o v z vel ikim ropom do t r e h popoldne skozi Kočevsko, ki so jo zelo požgali. Prenočeval i so ob brodu pr i Kostelu na Kolpi. Tu so se združili s pešci, da bi se utegnil i konjeniki takoj sedaj v rn i t i na novo ropanje. 5 8 Nekaj dni nato, ver jetno 28. marca, je kranjski deželni odbor poročal o tem n a p a d u v r h o v n e m u povel jniku Nikolaju S a l m u in ga prosil, naj poskrbi, da se meja takoj zavaruje, ker se je bati, da bodo T u r k i še vpadli, ker so sedaj našl i mejo popolnoma nezavarovano. 5 9 Ta je res takoj poslal n a Kranjsko 100 martolozov in 150 konjenikov, k a r je sporočil 1. apri la kra l ju s pismom, kjer pravi, da je Kran j ska popolnoma brez o b r a m b e : 5 0 »Gleich darauf im 45 Jar ist der Erbfeindt in dits Land in S. Bartholme Veldt eingefallen den ganzen poden bis auf Gurksfeldt verheert.« Stan. arh., fase. 216 a. 5 1 27. decembra 1545: »... in Crain, da der einfal jungst verschinen August peschah.« Stan. arh., Land, ver., Dunaj 1545—1546, st. fase. 101 a. — 31. okto­ bra 1545. pravi Ferdinand v svoji instrukciji za kranjski deželni zbor, da so bile letos dežele obvarovane pred Turki »ausserhab vnnsers furstenthumbs Crain weliches er (der Turgkh) diese nächstuergengene Sumers Zeyt an ainem ort mit straiffung vberzogen vnnd beschedigt«. Stan. arh., fase. 216. 5 2 Stan. arh., Land, ver., Dunaj 1545—1546, 18. decembra 1545. st. fase. 101 a. 5 3 31. oktobra 1545 :"»Es hat aber dennocht die fursehung vnnd Rüstung so wir vnnd angeregte Lanndschafften an den Granizen in Verfassung gehabt neben dem was sich gemaine Lanndschafft fur sich selbst in Rüstung vnnd gegenwhehr geschigkht souil gewurgkht, das die Landt nit dermassen wie sunst beschehen wäre, beschedigt, Sunder der Turkh wie er sich der Verfassung erinnert, sein Tiranisch vorhaben nit weitter vollzogen Sunder Seinen abzug wider zu Rugkh nemen müessen.« Stan. arh., fase. 216. 5 4 Jorga III., str. 28. — Klaić V., str. 166. 5 5 Klaić V., str. 167. 5 6 Valvasor XI., str. 432, 467; XV., str. 460. Vse po Not. Prov. 36 dnevno vpadajo vanjo Turki , ki ropajo, plenijo in odvajajo kr is t jane v sužnost. 6 0 I n res je bila pomoč potrebna. Že apr i la je kak ih 120 Turkov poskušalo p r i Vinici pr i t i p r e k o Kolpe, a so bili odbiti in 20 j ih je prišlo v slovenske roke. 6 1 K e r so sedaj tako Kran j ska k a k o r tudi Hrvat ska in Slavonija zbrale vso razpoložljivo vojsko in jo postavila n a svojo mejo, so T u r k i opusti l i nadal jnje napade, razen takozvanih »dnevnih« napadov p r a v m a j h n i h skupin martolozov ob meji, k a r pa so dobro vračal i Uskoki s svojimi n a p a d i v tur šk ih pokra j inah. 6 2 Prihodnjo pomlad so T u r k i znova poskusili svojo srečo. V apr i lu 1547 je znatna t u r š k a vojska vpadla p r i Metl iki v deželo 6 8 in priš la m i m o Semiča do Novega mesta ter silno opustošila vse to ozemlje in odpeljala več sto ljudi.«4 Škoda je m o r a l a bit i zelo velika, ker kranjski s tanovi pravi jo septembra v svoji prošnji F e r d i n a n d u , da je bila dežela prejšnje leto in letos tako zelo opustošena, da n e bodo mogli zbrat i vse dovoljene pomoči e 5 K m a l u po tem t u r š k e m n a p a d u je F e r d i n a n d u in K a r l u V. uspelo, da sta 19. juni ja 1547 sklenila s Sule jmanom m i r za pet let. Kljub temu, da so bili mirovni pogoji za F e r d i n a n d a in K a r l a precej t r d i — F e r d i n a n d je mora l za svoj del Ogrske obljubiti letni t r i b u t 30.000 dukatov — sta ga sprejela. P a tudi Sule jman je bil vesel tega premir ja, k e r se je sedaj <"" »Das Sechsvnduierzigist Jar ist Er (der Turkh) widerumb in Gotschee vnd Reiffnitzer poden aingeffalen bis auf vier meil vngeferlich von Laibach kommen, alles nach Im verprennt.« Stan. arh., fase. 216 a. 5 8 25. marca 1546: »... Erinder Euch darauf, das derselb Heufen feint an gestern mit den furtreflichen grossen Raub biß auf drei Vr nach mittag seinen Durchzug durch mein Verwalltung mit grossen Prant gethan. Das nachtleger nachtn spat am Furt bei Kostall geschlagen, dasselbst si vngefarlich daß fuesfolkh erraicht, daß Inen den Raub wierdt helfen fueren vnd treibn.« Stan. arh., fase. 125. — Glej tudi opombo 48! 5 9 Stan. arh., Land, ver., Bruck 1546, st. fase. 87. 6 0 »Krain ist ganz schutzlos; täglich fallen dort die Türken ein, rauben, plündern und führen die Christen hinweg. Ich habe in Eile den Lieutenant Zäckl mit 100 Martholosen und 150 Pferden dahin beordert.« Iz arhiva finanč­ nega ministrstva na Dunaju: K. Oberleitner, Österreichs Finanzen und Kriegs­ wesen unter Ferdinand I. vom Jahre 1522 bis 1564. Archiv für Kunde osterr. Geschichts-Quellen XXII., str. 84. 8 1 Valvasor XV, str. 460. ' . , „ , . * 6 2 Klaić V str. 169—172. — Stan. arh., Land, ver., Duna] 1548, st. fase. 101 b. 6 3 » . alls der -Turckh bemelts 47 Jars im Apprill den Metlinger poden vberfallen vnd verhörtt.« Stan, arh., Land, ver., Dunaj 1548., obračun za 1. 1547, st. fase. 101 b. . 6 4 »Item abermals des Sibenunduirzigist J a r in Metlinger poden vnd gar bis auf Rudolfswerdt eingefallen, gleichermassen mit Feuer vnd waffen das Land nach Im verderbt, alles mit verfürung vil hundert Christlicher Seelen.« Stan, arh.,, fase. 216 a. — Valvasor XL, str. 389, 488, 530; XV., str. 460. V XI. knjigi str 488 pravi, da so bili Turki to leto dvakrat pred Novim mestom, a verjetno je bilo to za časa tega napada, da sta ga obiskali dve turški četi vsaka zase ker stanovi na več mestih pravijo, da je bil to leto le en napad na dezelo in samo en vpoklic: Stan. arh., Land, ver., Dunaj 1548, st. fase. 101 b. 1,5 » sonderlich negst vergangen vnd diz Jars dermassen verheert vnd verderbt worden, das ain Landschafft den so auf gegenwurtig Jar bewilligt solhes Turggen schaden nit laissten werden khunen noch mugen.« Pismo Ivana Lamberga Ferdinandu: Sta. arh., Land, ver, Augsburg 1547, st. fase. 86. 37 lahko posvetil le perzijskemu vprašanju, in to toliko bolj, ker je s cesar­ jevo zmago nad schmalkaldenci pri Miihlbergu njegova in Ferdinandova moč znatno porasla. Zato so se tudi obmejni sandžaki po strogem sulta­ novem ukazu miru tudi v resnici držali.66 Za Kranjsko in vobče vse slovenske dežele je s tem premirjem nastopila precej dolga doba 10 let, ko ni nobena večja turška vojska prestopila slovenske meje. Vendar se na mir po izkušnjah iz prejšnjih časov, zlasti najbližje preteklosti, ni bilo mogoče zanesti. Ferdinand stalno opominja kranjski deželni zbor in odposlance na skupnih sestankih, da mora dežela neprestano skrbeti za dobro obrambo meje tako s potrebno vojsko kot tudi s popravljanjem starih in zidanjem novih utrdb na meji.67 Kranjski stanovi zopet na primer na skupnem sestanku na Dunaju 19. julija 1548. prosijo ostale dežele, naj jim pomagajo pri uspešni obrambi. Da doslej Turki še niso vpadli, pravijo, se je treba zahvaliti dejstvu, da je šel Sulejman osebno s svojo najboljšo vojsko proti Perzij- cem. Saj vsi vedo, da se na mir s Turki ni zanesti, ko pa je še vsem v spominu, kako so Turki za časa zadnjega premirja 1. 1545 dvakrat navalili na Kranjsko, naslednji dve leti pa po enkrat, ne vštevši seveda dnevna četovanja.68 Vendar tokrat so se Turki premirja zelo vestno držali in niso napadali niti Hrvatske. Manjši roparski napadi turških martolozov seveda niso prenehali, a kakor se zdi, ti niso pomenili kršitve premirja. Saj so bile to v resnici le majhne roparske tolpe. Vendar je morala Kranjska zaradi njih 24. marca 1550 povečati dosedanje število svojih martolozov od 100 na 150, kar utemeljuje s tem, da so turški martolozi prejšnje leto in že letos pobili več kristjanov, nekaj pa jih odvedli v sužnost.69 Vendar je za Hrvatsko trajal ta mir le do 1. 1551 in torej posredno tudi za Kranjsko. Z nastopom novih napadov na Hrvatsko je morala čisto razumljivo tudi Kranjska povečati svojo pažnjo in biti vedno priprav­ ljena, da turška vojska v svojem zaletu ne udari tudi preko njenih meja. Povod za začetek novih bojev so dali dogodki v Erdelju in jugovzhodni Ogrski, kjer je po daljših pogajanjih v avgustu 1551 Izabela, vdova po Ivanu Zapolji, prepustila v svojem in svojega sina Ivana Sigismunda imenu te dežele kralju Ferdinandu.7 0 Sultan'Sulejman na to spremembo nikakor ni hotel pristati in tako je prišlo do novih bojev ne samo v Erdelju in na Ogrskem, temveč tudi v Slavoniji in na Hrvatskem. Zlasti v drugi polovici 1552. 1., ko so se zbirale velike vojske v Bosni, je morala biti Kranjska skoro vedno v stanju pripravljenosti, ker so bosanske vojske vedno napadale. Zlasti so bile delavne v Slavoniji, kjer so se polastile Virovitice in pridrle vse do Varaždina.71 Po težkih bojih tega leta, ki je bilo za Ferdinanda negativno, je pri­ hodnje leto poskušal v Carigradu doseči premirje, pri čemer pa tudi ni 66 Jorga III., str. 28—29. — Klaić V., str. 172—173. 67 Stan. arh., fase. 216. 68 Stan. arh., Land, ver., Dunaj 1548, st. fase. 101 b. 69 Stan. arh., fase. 216 a. 70 Jorga III., str. 32—35. — Klaić V., str. 179—180. 71 Stan. arh., fase. 124. — Klaić V., str. 185. — Jorga III., str. 46. 38 uspel. Ker pa je bil Sulejman v tem času zaposlen tudi v Perziji, je 1. 1553 poteklo mirno. Obe stranki sta se seveda pripravljali za bodoče boje, ki so se obnovili v začetku 1555. Pri teh pripravah je padlo znatno breme na Štajersko, Koroško in Kranjsko, ki so že dalje časa skrbele za slo­ vensko in hrvatsko mejo, ki se je v tem času polagoma razvijala v Vojno krajino 7 2 Na vseh deželnih zborih in skupnih sestankih kranjski deželni stanovi vedno poudarjajo veliko važnost Hrvatske in njenih utrdb za obrambo Kranjske. Poleg skrbi za Hrvatsko pa je morala Kranjska zaradi dnevnih napadov turških martolozov imeti zavarovano tudi svojo deželno mejo Tako poroča Ivan Lenkovič 26. avgusta 1556.,da vzdržuje Kranjska na meji 200 provizioniranih konjenikov in 500 strelcev.« To je bilo v času, ko so Turki z vso silo udarjali na Hrvatsko, oblegali Siget in zavzeli Ko- stajnico ob Uni. Zlasti padec Kostajnice 17. julija 1556 je bil za Hrvatsko in Kranjsko silno hud udarec. S tem so Turki postali gospodarji Une in njih navali so se mogli sedaj brez zapreke raztegniti vse do Ko pe in tudi preko nje, zlasti proti Turopolju in Zagrebu. Položaj je postal s tem za Hrvatsko kritičen in vprašanje je, kaj bi se z njo zgodilo, da m prav tedaj Ferdinandova vojska vdrla v zapadno Ogrsko in tako prisilila bosanskega pašo, da je odhitel tja. Ferdinand je imel tokrat srečo, zasedel je utrjeno mesto Korotna, nakar so se Turki umaknili. S tem je Ferdinand zavaroval Siget in zapadno Ogrsko, rešil pa je tudi Hrvatsko.74 Vendar je ta uspeh pomenil le trenuten oddih, ker spomladi 1557. so se turški napadi pričeli znova. Že 14. aprila je Mert Gall opozoril Kranj­ sko da sta bosanski paša in Malkoč-beg, hercegovski sandžak, zbrala do 8000 mož, ki bodo v nekaj dneh krenili na pohod neznano kam. Zato je tudi ukazal nanovo najetim pešcem, da so zasedli vse prehode v obmejnih gozdovih7 5 In res so Turki naslednje dni ropali okoli Lješmce in Krupe na Hrvatskem.7" Kljub premirju, ki ga je Sulejman poleti dovolil Ferdi­ nandu, so bosanski Turki vse poletje ropali in plenili po Hrvatski. Še hujše je bilo naslednje leto, ko je obolelega bosanskega pašo na­ domeščal Malkoč-beg. Kranjsko so vso zimo vznemirjala poročila o zbi­ ranju turške vojske in skorajšnjem napadu, tako da Metliška, Kočevska, Kras in Istra sploh niso imele nikoli miru. Z nastopom lepšega vremena so se tudi kakor vsako leto pojavili turški martolozi, nakar je 31. marca 1558 zahteval namestnik vrhovnega poveljnika za Hrvatsko J. Sauer, da dežela takoj pošlje 100 martolozov v gozdove in najame 200 strelcev za varstvo meje.77 V jeseni je Malkoč-beg dosegel nove uspehe na Hrvatskem. Oktobra meseca je pričel oblegati Lješnico in jo prav na praznik vseh svetnikov zavzel nakar sta padli utrdbi Otok in Bušević ob Uni. Ni čudno, če je na Hrvatskem nastal zaradi tega splošen beg in so se mnogi kmetje podredili 72 Klaić V., str. 192—194. 73 Stan. arh., fase. 124. 74 Klaić V., str. 206—210. 75 Stan. arh., fase. 124. 'e Klaić V., str. 217. 77 Stan. arh., fase. 124. 39 Malkoč-begu, ki je baje obljubljal vsem, ki se mu prostovoljno podredijo, da ne bodo plačevali sedem let nobenega davka ne njemu ne sultanu.7 8 Ivan Lenkovič, vrhovni poveljnik vse Krajine, je zato prosil kralja Maksimiljana, Ferdinandovega sina, in stanove treh dežel na pomoč. Maksimiljan je ukazal na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem vpoklic tridesetega moža, ki naj se takoj pošlje v Krajino. Res se je v drugi po­ lovici novembra zbralo toliko vojske, da se je Lenkoviču posrečilo za­ ustaviti nadaljnje napredovanje Malkoč-begu. Ker je v tem nastopilo tudi slabo vreme in zima, se je bosanski paša umaknil- preko Une.7 9 Po Valvasorju so bili tudi to leto Turki na Kranjskem.80 V nekih Schönlebnovih zapiskih in ribniškem arhivu je našel, da so Turki obiskali Kočevsko in okolico Ribnice, kar je pri tolikih in tako hudih napadih tega leta na Hrvatsko prav mogoče. Čudno pa je, da ni o njem našel nič v Not. Prov., kjer tudi danes ni najti nobene omembe o kakem vpadu 1. 1558. Ko se je z nastopom zime Malkoč-beg umaknil preko Une, svoje vojske ni razpustil. Ves december so neprestano prihajala poročila iz Bosne, da se Malkoč-beg s hlivanjskim sandžakom pripravlja za večji napad na Hrvatsko, Kranjsko ali Kras. Zlasti so ga pričakovali za božične praznike.81 A Turkov ni bilo. Zato se je Herbart Turjaški, ki je med tem postal namestnik vrhovnega poveljnika za Hrvatsko krajino, odločil, da Turke prehiti in sam udari na turško ozemlje. Z napadom je sklenil začeti 25. januarja pri »Turka Minala Peći«, to so današnje Peči pri Kladuši. Toda dan preje je prejel iz Senja obvestilo, da so Turki 23. januarja prišli v Udbino, o čemer je takoj obvestil Kranjsko in jo opozoril, naj pripravi svojo obrambo. Ko je prišel v Turka Mihala Peč, je prejel novo poročilo iz Senja, da je turška vojska krenila iz Udbine in da misli udariti na Metliko, ki da so jo nekateri izdajalci med Uskoki sklenili predati Malkoč- begu. Herbart Turjaški je to nenudoma sporočil v Ljubljano, obenem pa krenil v Slunj in dalje v Metliko, kamor je prišel dve uri prej, predno so Turki dospeli do Grabrka in Ponikve južno od Vinice. Herbart je sedaj hitro zastražil prehod pri Vinici s strelci. Turki so za to zvedeli in spre­ menili svoj načrt. Še isto noč — naslednji dan je bila nedelja 29. januarja — je konjenica odhitela na Poljane, Kočevje in Ribnico, kjer so Turki nakrmili konje, in nato dalje na Bloke in Cerknico. Preko Cerkniškega jezera so jo mahnili na Slivico, Unec in Ivanje selo, kjer šo vse požgali in uničili. 30. januarja so požgali Laze in Jakovico, kjer so ljudi in živino deloma pobili, deloma odpeljali. Po ustnem izročilu so se ljudje v Jako- vici rešili s tem, da so se zatekli v tri leta preje zgrajeno cerkev sv. Mi­ haela nad vasjo.82 En turški oddelek je prišel do Logatca, kjer so ubili dva kmeta, 17 jih pa odpeljali. Pri tem oddelku je bil tudi sin Malkoč- 78 Poročilo J. Zobelsberga 11. novembra 1558. v Stan. arh., fase. 124. — Klaić V., str. 223. 78 Klaić V., str. 223. 80 Valvasor XI., str. 467; XV., str. 466. 81 Stan. arh., fase. 124, 16., 20. in 24. decembra 1558. 82 L. M. Krainz, Nachträgliche Notiz. MHVK 1860, str. 53. 40 bega, m e d t e m ko je sam Malkoč-beg z g lavnino svoje vojske ves dan in vso noč 30. j a n u a r j a tabori l nasprot i g r a d u pr i P lanin i »am Preg i taphol- le«. Zadnjega j anuar ja pa je u d a r i l z vso vojsko mimo Postojne v Pivko in n a K r a s ter dosegel Radohovo vas. P o t e m ko je vse to s trašno opustošil, je s svojimi konjeniki, ki j ih je bilo okoli 6000, kreni l prot i Klani. M e d t e m so turšk i pešci — bilo j ih je okoli 5000 — ki so prišli skupno s konjenico do G r a b r k a in Ponikve z n a m e n o m , da bodo n a p o v r a t k u pomagal i odnašat i ugrabl jeni plen — že v nedeljo, 29. januar ja, zvečer kreni l i prot i Kamenski , k jer so odgnali Uskokom vso živino, in n a t o dalje prot i Kostelu. T u so zasedli b rod in vso okolico oplenili. Zadnjega j a n u ­ arja so se odpravil i p rot i Grobniku, kjer so se sestali z drugo četo pešcev, k i je priš la p r a v k a r sem mimo Senja. S k u p n o so nato udar i l i na Klano, kjer so vso okolico zelo izropali in požgali. 2. februar ja so napadl i t u d i tabor v Klani, a ga niso mogli osvojiti; pač pa so p r i t e m izgubili okoli 50 ljudi. Tu so se sedaj sestali s konjenico, ki je m e d t e m priš la iz Pivke. Vsa t r i k rde la so se nato skupaj vrni la v Grobnik in p r e k o Senjskega gorovja domov. Umikala so se zelo sklenjeno in previdno, tako da je uspelo ujeti le dva Turka, ki sta povedala, da je ukazal Malkoč-beg že n a K r a s u popisati vse ujetnike, k a t e r i h je bilo okoli 1000. Po njiju izjavah je n a m e r a v a l Malkoč-beg dvigniti Uskoke v okolici Metl ike. Ko pa je zvedel, da je Metl iška opozorjena, je spremeni l svoj načrt . Na vprašanje, koliko je bilo vseh Turkov, sta cenila nj ih število n a 15—16.000. Po tem r a č u n u je tret je krdelo štelo 4—5.000 mož. 8 3 Valvasor p r a v i nejasno, da se zdi, da je po Gal lenberških arhivali jah, po p a t r u Bautscher ju in I. Tomašiću možno sklepati, da so T u r k i to leto še e n k r a t obiskali P ivko in Kras . 8 4 P r i opisu Nadliška poroča po MScr. Prov., da je bilo to septembra, ko so znova bili v okolici tega kraja. 8 5 Toda Tomašičevo poročilo govori brez dvoma o e n e m samem t u r š k e m vpadu. Tudi ko kranjski s tanovi v svoji prošnji za cesarja 20. n o v e m b r a 1559. prosijo, naj j im dovoli, da za dva vpoklica tega leta vzamejo d e n a r 8? Glavni vir za ta napad je poročilo Herbarta Turjaškega z dne 8. febru­ arja 1559 in večinoma po njem izdelano pismo dežele cesarju z dne 9. februarja: Stan. arh.,. fase. 125 b. — Podrobnosti o turškem divjanju okoli Cerknice so ohranjene v zapisku na koncu urbarja gospostva Planine (Haasberg) iz 1. 1573: danes v Državnem arhivu pri Narodnem muzeju v Ljubljani, Sodni arhiv, Rektificirani dominikalni akti, Postojna št. 114. Tiskan je izšel v MHVK 1860, str. 22. — I. Tomašič, Chronicon breve, str. 31: »Anno Domini 1559 Maukocbegh bassa cum multis venit carniolam, videlicet hochewje, ribniçhu, et circum circa, et vitra montes in piucam, multa christianorum damna intulentes, alii vero pédestres expectans eos, et occupans castrum klann, sed nihil fecerunt castelo, et sic sani et uictoriosi reuersi sunt ad propria. Valvasor XI., str. 7, 55, 303, 391, 449, 467; XV., str. 466. V XI. knjigi str. 391 pripoveduje, da je Turjaški (imena ne ve) pri Blokah napadel Turke in jim odvzel 600 ujetnikov. To se verjetno sedaj ni zgodilo, ker bi brez dvoma Herbart Turjaški ali pa dežela omenila to v svojem poročilu. — Parapat, str. 156, op. 2 dvomi v Valvasorjevo trditev, da je bilo 15—16.000 Turkov pri tem napadu. Toda Valvasorjeva številka se ujema z ono Herbarta Turjaškega, kar kaže, da je Valvasor imel v rokah to poročilo ali vsaj podobno po tem prirejeno. — Dimitz II., str. 190. — Klaič V., str. 225—226. \ 8 4 Valvasor XV., str. 466. 8 5 Istotam XI., str. 391. 41 iz dovoljene pomoči, omenjajo samo vpoklic o veliki noči — ko se je zbralo n a d 300 dobro oboroženih plemiških konjenikov, ki so bili osem dni na svoje stroške pod orožjem, in 2000 oboroženih podložnikov v No­ vem mestu, ki pa so dobili za ta čas po 5 krajcarjev na dan — in vpoklic poprej , ko so Turk i vpadl i v deželo. Ko j im je nato 14. februarja 1560 cesar odklonil prošnjo, je tudi izrecno omenil samo en vpad. 8 6 Takoj po p o v r a t k u iz uspešnega pohoda n a Kranjsko je Malkoč-beg neusmil jeno napadel kraje med Uno in Kolpo. Zlasti marca so javl jala poročila nepres tano o velikih turšk ih pr ipravah. 11. marca je H e r b a r t Turjaški javil Kranjski, da 4 sandžaki zbirajo vojsko za napad; zato naj dežela pr iprav i svojo obrambo. K e r T u r k i najrajši vpadejo o polni luni, naj že sedaj vsako gospostvo določi nekaj ljudi, ki naj gredo že 3—4 dni pred ščipom iz Pivke v Klano, iz Vrhnike, Logatca, Cerknice, Steberga, Loža, Snežnika, Turjaka, Ortneka, Ribnice, Kočevja, Pol jan in Kostela pa v Kočevje. Ljudje med Ljubljano in Metliko naj se zberejo v Metliki, iz Krške doline na K r š k e m polju. 8 7 24. m a r c a je bil na to razglašen splošen vpoklic. Toda po tolikih p r i p r a v a h tukaj so T u r k i kreni l i prot i Slavoniji. 8 8 Vse do zime so n a t o T u r k i poskušali tu in t a m na H r v a t s k e m svojo srečo z napadi, a zaradi dobre obrambe, k i se je zopet zbrala, niso dosegli n ikak ih uspehov. 8 9 Z nastopom zime, ko se je razšel večji del vojske, ki so jo v g lavnem vzdrževale Kranjska, Šta jerska in Koroška, pa so začela zopet pr iha ja t i poročila o tur šk ih pr ipravah. Vendar n a p a d a ni bilo nobenega. 9 0 O Svečnici 1560 so po Valvasorju T u r k i znova vdr l i na K r a s in plenili okoli Cerknice in Postojne. 0 1 Doslej tega njegovega poročila ne potrjuje noben drug vir. Zdi se celo, da m u nasprotujejo. Stanovi n a m r e č poročajo cesarju 13. j anuar ja 1561, da so porabil i prejšnje leto za vpoklic le 913 gld. 25 kr. 0 2 Vemo pa, da je 4. apri la 1560 razglasil deželni g lavar vpoklic 1200 mož na K r a s u in v Istr i in ponovno 24. decembra za 300 mož. 9 3 Ta dva vpoklica gotovo nista stala veliko manj kot 913 gld. 25 kr. Vendar zaradi tega vpada še ne moremo izključiti, saj je bil lahko manjšega obsega. Na H r v a t s k e m je Malkoč-beg začel s svojimi napadi v drugi polovici marca. Baje m u je sul tan zapovedal, da mora to leto zavzeti u t r d b e v bihaški kapitani j i in z vel ikimi četami po Hrvat sk i in Kranjski . In res so bili n a p a d i n a Hrvatsko to leto zelo hudi . V maju je v 8 dneh doživela 4 napade, k a t e r i h se je udeležilo po več tisoč konjenikov in pešcev. Šele ko je julija I v a n Lenković zbral večjo pomoč iz sosednjih dežel, so večji 8 6 »... im jetz uermelten Neunundfunffzigisten Jar als der Turckh in das Lanndt mit ainem straiff oder rennen aingefallen...« Stan. arh., Land, ver., Praga 1559—1560, st. fase. 98 a. 8 7 Stan. arh., fase. 124. 8 3 Istotam. 8 9 Klaié V., str. 235—236. 9 0 Stan. arh., fase. 124. 9 1 Valvasor XI., str. 8, 55; XV., str. 466 po Not. Prov. et Labac. 9 2 Stan. arh., Land, ver., Praga 1561, st. fase. 98 a. 9 3 Stan. arh., fase. 124. '42 napadi prenehali. Jeseni in pozimi 1560 in še pomladi 1561 pa tudi manj­ ših napadov ni bilo več.94 Maja 1561 so se napadi obnovili in eden prvih je veljal zopet Kranjski. Dne 8. maja je okoli 1800 Turkov prekoračilo Kolpo in napadlo Kostel. Verjetno je bila obramba zelo slaba, ker 15. maja je bil obnovljen poziv deželni brambi, da mora na 3. in 4. svarilni strel pohiteti na določena ji mesta in sicer iz Gorenjske v Ljubljano, iz Dolenjske in Notranjske pa v Novo mesto.95 Stanje na Hrvatskem je bilo ta čas obupno. Turki so neprestano na­ padali z močnimi četami. Važne utrdbe ob Uni, kakor Kostajnica, Novi­ grad in druge, so bile v turških rokah. Stalni turški napadi so ogrožali vse bližnje utrdbe. Ker so bile te deloma slabe, deloma jih je bilo zaradi pomanjkanja denarja težko oskrbovati z orožjem in ljudmi ter skrbeti za njih dobro stanje, je bil Ivan Lenković sedaj za več let po vrsti prisi­ ljen, da je take porušil, da bi se jih Turki ne polastili. Tako so bili 1. 1561 razrušeni gradovi Gradac, Žirovnica, Pedalj, Jamnica, Gore in drugi.96 Tako umikanje pred Turki je vzbujalo velike skrbi ne samo v Hrvatski temveč tudi v Kranjski, ki je o tem tožila cesarju 1. oktobra 1561 v precej ostrem tonu. Očitala mu je, da je krivičen, ko hoče, da bi Kranj­ ska sama vzdrževala 24 milj dolgo mejo proti Turkom. Cesar dobi iz svojega kameralnega imetja na Kranjskem in Koroškem letno več kot 200.000 'gld.; od tega bi lahko 30—40.000 gld. porabil za obrambo dežele, ki jo je kot vladar dolžan braniti. Cesar pa celo deželne dajatve uporablja v svojih vojnah na Sedmograškem in drugod, Kranjsko in hrvatsko mejo pa pusti medtem propadati. Koroška in Kranjska skrbita sedaj že mnogo let za obrambo Hrvatske pokrajine. Cesar brez dvoma ve iz Lenkovičevih poročil, v kako težkem položaju je ta, koliko tisoč kristjanov je bilo pre­ gnanih, ujetih in ubitih, odkar sta padli Kostajnica in Novigrad ob Uni, kako so Turki zasedli že skoro vse ozemlje okoli Bihača, kateremu je treba sedaj hrano že s silo dovažati od daleč. Če pa bi padel ta steber hrvatske obrambe, bi lahko tu Turki namestili 300 konjenikov in prav toliko pešcev in z njimi ponoči in podnevi napadali Kranjsko. Vseh pet avstrijskih dežel bi jih odtod več ne izrinilo, Kranjska pa bi se ne mogla več braniti. Že sedaj ni v deželi malo ljudi, ki samo čakajo, kdaj bo Bihač padel, da zbeže iz nje. Po drugi strani pa tudi Benečani komaj čakajo njegovega padca, da bi se oni nato polastili Senja in Reke ter tako zaprli cesarju pot na morje. Dalje pravijo, da je v Hrvatski krajini premalo vojske. Kar je je v utrdbah, jo je treba nujno založiti s hrano in plačati, kar se včasih po več mesecev ni zgodilo. Hrvatsko plemstvo, zagrebški škof, kaptol in drugi ubogo ljudstvo samo izžemajo; kmetom odvzeto žito vo­ jakom zelo drago prodajajo. Prosijo ga, naj vse te stvari uredi, ker sicer tudi Kranjska ne bo nič več dajala za izgubljeno stvar.97 94 Klaič V., str. 228—232. 95 Izvleček iz okrožnice dež. zbora z dne 15. maja 1561: A. Dimitz, Rege- sten. MHVK 1859, str. 88, št. 3. — V Stanovskem arhivu v vrsti deželnozborskih spisov manjkata leti 1561 in 1562. 86 Klaič V., str. 232! 97 Stan. arh., Land, ver., Praga 1561, st. fase. 98 a. 43 Podobno pismo je poslala 24. oktobra 1561 tudi Koroška, ki je po­ udarila, da je Bihač srce in predzidje Kranjske ter da med Bihačem in Ljubljano m nobene večje utrdbe, ki bi se mogla Turkom upreti. Ce ne bo Bihaču poslana resna pomoč, bo Ljubljana kmalu najbližja obmejna utrdba — »das negst Grenizhauss«. Zato prosijo koroški stanovi, da cesar poskrbi za vojaške potrebe Hrvatske krajine iz znatnih dajatev Kranjske in Koroške, ki so namenjene najprej v korist tem deželam. Prispeval pa naj bi tudi iz dajatev drugih nemških dežel, »od česar pa doslej po našem mnenju ni za hrvatske utrdbe še nikoli nič porabil«.98 Položaj je bil v resnici zelo težak. Zato so hrvatski ban Peter Erdödi, poveljnik Sigeta Nikola Zrinski in Ivan Lenkovič s Ferdinandovim privo­ ljenjem začeli razmišljati o tem, da bi sami prevzeli iniciativo in začeli napadati turško ozemlje, da bi morda na ta način odvrnili Turke od na­ daljnjih napadov. In res sta ban in Nikola Zrinski udarila proti Požegi z velikim uspehom, medtem ko je moral Lenkovič ostati na straži v Hrvat­ ski, kjer je prav tedaj bosanski paša grozil z novim napadom. Po uspelem pohodu v Slavonijo se je bilo bati še hujše reakcije z bosanske strani, kjer je Malkoč-beg vršil velike priprave. A sredi teh je bil 1. junija 1562 nenadoma sklenjen osemletni mir med Ferdinandom in Sulejmanom." S tem so za nekaj časa prenehale hude borbe na hrvatski meji. Sedaj je bilo treba misliti na to, kako naj se krajina zavaruje za bodočnost in zato premirje za Kranjsko in sosednje dežele nikakor ni pomenilo oddiha od dosedanjih materialnih naporov. Cesar Ferdinand je zahteval od kranj­ skega deželnega zbora 1563 isto, kar je. dežela sedaj že več let dajala namreč 60.000 gold, za obrambo meje, na vsakih 100 funtov zemljiških dohodkov (Gült) 1 težkega konja in da vzdržuje 30 mož po 1 dobrega strelca. Po dolgem pregovarjanju je dežela dovolila 54.940 gld. in vse drugo.100 Zlasti je bil sedaj potreben denar za popravilo utrdb in oskrbo­ vanje posadk v njih. Posebna komisija je pregledala in ocenila vse utrdbe.1 0 1 Razen tega pa se dežele nikakor niso upale zanesti se na premirje In res nam Valvasor pripoveduje, da so na Svečnico 1564 Turki znova bili na Kranjskem in da so divjali predvsem okoli Kočevja in Ribnice. Dosegli so celo Postojno. Opira pa to svoje poročilo na Not. Prov. in Mscr Reiffn ribniške arhivalije.102 Zanikati ta napad vsekakor ni mogoče, čeprav do- sedaj pregledano arhivalno gradivo ne nudi temu nobene opore in je obenem tudi sumljivo to, da je sedaj to že tretji napad po vrsti, ki ga Valvasor postavlja na Svečnico: 1559., 1560. in 1564. 1. Dejstvo da se je to zgodilo za časa premirja, ne moti prav nič, ker je na primer 21. maja 1564 deželni upravitelj razglasil, da mu je poslal Herbart Turjaški poro­ čilo, da se zbira velika turška vojska za napad na Metliško in Kočevsko- zato je ukazal, naj bo pripravljena deželna obramba in 3., 5. in 10. mož.10« 9 8 Istotam. 99 Klaić V., str. 233—238. — Jorga III., str. 55 100 Stan. arh., fase. 217. 101 Klaić V., str. 238—240. 102 Valvasor XI., str. 8, 467; XV., str. 467 103 Stan. arh., fase. 124 a. 44 In 27. februarja 1565 prosi Kranjska cesarja, naj kaj u k r e n e zaradi vedno se ponavljajočih tur šk ih n a p a d o v na Hrvatsko in Slavonijo kl jub v lada­ jočemu premir ju . 1 0 4 Vendar to premir je n i trajalo dolgo. 25. juli ja 1564 je n a m r e č u m r l cesar F e r d i n a n d I. Na cesarskem prestolu, v Avstriji, Ogrski in Hrvatsk i m u je sledil sin Maksimil jan II., m e d t e m ko je n a Štajerskem, Koroškem in Kran j skem z Reko in Istro t e r Goriško prevzel oblast njegov b r a t n a d ­ vojvoda Kare l . Po t u r š k e m državnem p r a v u je s Ferd inandovo smrt jo prenehala vel javnost premir ja . Zato je Maksimil jan II. poslal v Car igrad svojega odposlanca, da doseže podaljšanje premir ja, n a k a r je Sule jman pristal . V tem pa je v Erdel ju I v a n Sigismund Zapolja pričel vojno prot i Maksimil janu, toda po. prv ih uspehih je izgubil vse osvojeno ozemlje in še nekaj mest, ki j ih je že preje imel. K e r je s t em Maksimirjanova vojska osvojila nekaj sultanovega ozemlja — I v a n Sigismund je bil v e n d a r Sule jmanov vazal — se je sul tan čutil pr izadetega in je premir je prekl ical . 1 0 5 Tako se je spomladi 1565 vojna obnovila. Novi bosanski paša Mustafa Sokolović je začel z novimi n a p a d i na Hrvatsko. H e r b a r t Turjaški javl ja 16. aprila, da je nedavno 4000 turšk ih konjenikov pr idr lo skoro do Kolpe. 1 0 6 Malo kasneje je Mustafa Sokolović pričel oblegati Krupo, važno u t r d b o ob Uni. Kl jub temu, da j i je priš la pomoč od vseh s t rani in da ji je Kranjska sama poslala pod deželnim upravi te l jem Joštom Gal lenbergom 3000 mož, je K r u p a 23. juni ja 1565 vendar le padla . 1 0 7 Nevarnost za čim dalje manjši ostanek H r v a t s k e in za Kranjsko je s t e m še bolj porasla, posebno še, k e r so se sedaj t u d i t u r š k i n a p a d i še bolj pomnožili . Poleg tega pa je Sule jman napovedal Maksimil janu za naslednje leto vojno pod osebnim vodstvom. Obe s t rani sta se sedaj začeli resno pr iprav l ja t i za bližnjo vojno. Kare l je v ta n a m e n želel, naj bi m u Kranj ska na deželnem zboru 4. fe­ bruar ja 1566 dovolila poleg dosedanjih dajatev še 32.000 gld. za poravna­ nje dolgov, predvsem za plačo vojski. Toda dežela ne samo da je to odbila, temveč je izgovarjaj e se na svoj težki položaj znižala dosedanjo dajatev dva in po lkra tne n a k l a d e 1 0 8 (2 V2Herrengult), ki je znesla 55.000 gld., n a dvakra tno. 1 0 9 K m a l u nato so kranjski s tanovi poslali h K a r l u H e r b a r t a Turjaškega in Maksa pl. Lamberga s prošnjo, naj j ima dovoli i t i na državni zbor v Augsburgu, da bi t a m izprosila p r i cesarju letno pomoč 100.000 gld., ki j ih je bilo t reba za obrambo H r v a t s k e kra j ine in Kranjske poleg dajatev Koroške in Kranjske, ki so šle vse v ta n a m e n . 1 1 0 Zarad i tega je K a r e l sklical nov deželni zbor, ki je končno dovolil dva in pol- k r a t n o naklado, to je 55.000 gld. 1 1 1 1 0 4 Istotam. 1 0 5 Klaić V., str. 250—251. — Jorga III., str. 56r-58. * 1 0 8 Stan. arh., fase. 124 a. 1 0 7 Istotam. — Klaić V., str. 252. 1 0 8 O davčni nakladi glej: Janko Polec, Svobodniki na Kranjskem. GMS 1936, str. 19—20. 1 0 9 Stan. arh., fase. 217. 1 1 0 Stan. arh., Land, ver., Augsburg 1566, st. fase. 86. 1 , 1 Stan. arh., fase. 217. 45 •• Medtem se je tudi cesarju posrečilo, da je na Ogrskem zbral vojsko s preko 40.000 možmi. Ker se je bilo bati, da bi sultan udaril proti Sla­ voniji in Hrvatski, je bila zaupana obramba teh dežel nadvojvodu Karlu, ki se je z 10.000 možmi iz Štajerske, Koroške in Kranjske utaboril pri Prelogu v Medjimurju. Is.točasno je Herbart Turjaški dvakrat udaril v Bosno z znatnim uspehom, da je na ta način oviral sovražnika pri nje­ govih pripravah.1 1 2 Sultan je krenil 29. aprila s svojo vojsko iz Carigrada. Ko je pri Beogradu prekoračil Savo, je poslal del vojske proti Gjuli, sam pa se je napotil z drugim delom proti Sigetu, ki ga je branil Nikola Zrinski. Po dolgi in junaški obrambi, ki je stala Turke 18.000 konjenikov in 7000 jani- čarjev, in ko ni bilo nobenega upanja na rešitev, je Nikola Zrinski izpadel iz goreče trdnjave in v boju padel sam in večina njegove vojske. Tako je 7. septembra 1566 padel Siget. Pohod pa se ni nadaljeval, ker je tri dni prej umrl stari Sulejman pred Sigetom, ne da bi dočakal padec.113 S smrtjo Sulejmana II. preneha v turški zgodovini doba velike rasti. On je bil zadnji veliki sultan osvajalec, ki je skoro vsako leto spomladi po prastari turški tradiciji začel nov vojni pohod. Njegov naslednik Se­ lim II. (1566—1574) ni bil vojak, temveč velik častilec po Mohamedu pre­ povedane kapljice in ves predan uživanjem vseh vrst. Z njim in njegovimi nasledniki se pričenja doba počasnega propadanja ogromne vojaško ure­ jene države.114 Vendar zaradi tega ni nastopilo takoj mirno razdobje tudi na njenih mejah. Obmejni sandžaki so nadaljevali z dosedanjo politiko, ki jim je donašala poleg slave tudi velike koristi. Ker Selim II. ni mislil nadaljevati bojevite politike svojega očeta in ker so se poleg tega tudi poslabšali njegovi odnosi s Perzijo, ni bil na­ sproten misli o sklenitvi miru z Maksimilj anom in Karlom. Vendar so se pogajanja vlekla v nedogled in šele 17. februarja 1568 je prišlo v Odrinu do osemletnega premirja,' ki je določal status quo in letni »dar« 30.000 cekinov sultanu. Poseben člen je prepovedoval vsako četovanje ob meji tako s turške kakor s cesarjeve strani.1 1 5 Kakor običajno doslej tako je tudi sedaj ta prepoved veljala le na papirju. Turki so iz Kostajnice in Krupe še naprej napadali sedaj proti Sisku, drugič proti Glini in Korani. Zato sta morala nova hrvatska bana Jurij Draskovic in Franjo Frankopan Slunjski biti neprestano na straži. Prav tako je morala biti tudi Kranjska pripravljena na nenaden sovražen obisk. Tako je na primer 12. avgusta 1568 opozoril deželni glavar deželo, naj bo pripravljena na nov turški napad, ker zadnja poročila govore, da zbirajo tri paše vojsko za pohod na Senj ali Bihać, lahko pa napadejo tudi Kranjsko. Obenem opozarja podeželsko prebivalstvo, naj spravi čimprej vse pridelke na varno.1 1 6 Res so Turki pri tej priliki prišli do Hrastovice in Siska na-Hrvatskem.117 112 Valvasor XV., str. 468. — Klaić V., str. 258, 262—263. 113 Jorga III., str. 58—62. — Klaić V., str. 260—262. 114 Jorga III., str. 137. 115 Istotam, str. 62—63. — Klaić V., str. 268. 116 Stan. arh., fase. 124 a. 117 Klaić V., str. 271. 46 Taki napadi so se ponavljali neprestano tudi naslednja leta. Zato se bremena za Karlove dežele niso prav nič zmanjšala kljub premirju. Na­ sprotno. Za 1. 1570 je prosil Karel kranjski deželni zbor, naj mu dovoli poleg običajnih dolžnosti (enega dobro oboroženega konja na 100 funtov pfenigov zemljiških dohodkov, 200 strelcev mesto 30. moža in v primeru nevarnosti 10. in 20. moža) še letno po 120.000 gld. za dobo 10 let. Ta denar bi se porabil v prvi vrsti za vojaške potrebe; kar pa bi ostalo, bi šlo za kritje dolgov, ki jih je bil prisiljen napraviti prav zaradi obrambe svojih dežel pred Turki. Po dolgih razpravah mu je dežela končno dovolila letno 68.181 gld. na dobo 12 let.118 V tem letu velike draginje in lakote so povečali splošno nesrečo še Turki s svojim napadom na Pivko. Valvasor, ki edini poroča o njem po MScr. Stein (gotovo neke kamniške arhivalije), ne ve povedati o njem nič drugega, kot da so tu z ropanjem in požiganjem naredili veliko škodo.119 Čeprav ne moremo navesti nobenega vira v potrditev Valvasorjevega poročila, ga tudi zavrniti ne moremo, ker so bosanski Turki prav v tem času dva do trikrat tedensko vpadali na Hrvatsko.1 2 0 Vsekakor pa je moral biti to le napad majhnega obsega. Napadi na Hrvatsko so se nadaljevali tudi naslednja leta. Ker so se 1. 1570 zapletle Benetke zaradi Cipra v novo vojno s Selimom II., so na Kranjskem v tem času videli v vsakem večjem zbiranju turške vojske v Bosni že priprave za napad na Istro in Furlanijo. Tako je bilo izdano 6. aprila 1571 opozorilo vsej deželi, naj se pripravi, prav tako 1. aprila, 1. avgusta in 5. novembra 1572.121 Vendar so bile običajno vse turške priprave namenjene benečanski Dalmaciji, tako da je celo Hrvatska uživala ta čas malo več miru.1 2 2 Ko pa je bil 7. marca 1573 sklenjen mir med Benečani in Turki, so se obnovila četovanja bosanskih Turkov po Hrvatski, ki so seveda vedno imela svoj odziv tudi na Kranjskem v obliki opozoril in pripravljenosti. Vendar so bili tudi napadi na Hrvatsko le manjšega obsega.123 To ni trajalo dolgo. Že naslednje leto 1574. 1. so Turki pričeli napadati Hrvatsko in Slavonsko krajino z velikimi silami. Da bi se kolikor toliko zavarovali pred njimi, so sklenili hrvatski stanovi osnovati stalno domačo vojsko, takozvane haramije, ki naj bi čuvali ob Kolpi in po notranjosti dežele. Obenem pa so se začeli pojavljati med hrvatskim plemstvom glasovi, naj bi se še zadnji ostanki hrvatskega kraljestva podredili Turkom.1 2 4 Da bi pomagal Hrvatski in Slavonski krajini v tem težkem stanju, se je Maksimiljan II. trudil v Carigradu, da bi premirje okrepil in po­ daljšal. Toda komaj se mu je v novembru 1574 posrečilo doseči podalj- 118 Stan. arh., fase. 217 a. — S. Jug, Slovenski »zapovedni list« iz 1. 1570 in novi vinski davek. GMS 1942, str. 75. 119 Valvasor XV., str. 483. 120 Klaic V., str. 277. 121 Stan. arh., Landtags-Protocoll I., fol. 390. 471, 496, 515. — Radies, Her­ bard VIII., str. 280—285. 122 Klaić V., str. 276—277. 123 Istotam, str. 302. " 124 Istotam, str. 306, 309. 47 sanje, že je 12. decembra umrl sultan Selim II., s čimer je premirje samo po sebi prenehalo veljati. Zopet je moral cesar Maksimiljan poslati novo poslanstvo v Carigrad k novemu sultanu Muradu III. (1574—1595). 22. no­ vembra 1575, je bilo premirje znova podaljšano za 8 let. Toda skoro celo 1. 1575 je trajalo vojno stanje.125 Zaradi čimdalje bolj neznosnih razmer v Hrvatski in Slavonski kra­ jini in čim dalje bližje nevarnosti se je tudi v notranjeavstrijskih deželah bolj in bolj javljalo vprašanje, kako urediti obrambo, da bo uspešna in da bo odgovarjala potrebam. Herbert Turjaški, vrhovni poveljnik Hrvat­ ske krajine — 1. 1568 sta postala dotedanja namestnika vrhovnega povelj­ nika za Hrvatsko in Slavonijo samostojna12" — je zlasti silil na to, da bi se vsa obramba enotno uredila na osnovi skupnega obrambnega reda (De- fensionsordnung). Prve razprave v tem smislu so se vodile že aprila 1574 na sestanku štajerskih, koroških in kranjskih odposlancev v Gradcu, ki pa niso privedle do nikakih sklepov. Zanimiv je predlog Lazarja Schwen- dija, ki ga je predložil zbranim odposlancem 23. aprila in kjer pravi, da so za obrambo meje potrebne najprej močne utrdbe in stalna vojska. Ta naj bi bila sestavljena iz kmetov in rokodelcev, ki naj bi jih za stalno naselili ob meji, jim dali hišo in nekaj zemlje, obenem pa bi za primerno plačo opravljali tudi vojaško službo.127 Vendar je minilo še mnogo časa, preden se je to izvršilo. Nadvojvoda Karel je za 15. avgust 1575 zopet sklical odbore treh dežel v Bruck na Muri, da bi nadaljevali prepotrebna posvetovanja o obrambnem redu. Obrambni red, ki so ga po dolgem posvetovanju sprejeli, je določal med drugim, da je treba oborožiti in izuriti vse sposobne pod­ ložnike. V ta namen se v mestih, trgih in na deželi osnujejo strelišča, kjer se bodo ti vadili in tekmovali v streljanju. Izmed 30., 10. in 5. moža pošljejo vse dežele določeno število mož na mejo, ki se četrtletno menjajo, da se bodo tako vsi izurili. Dalje je bilo določeno, da vsak četrtnik raz­ polaga v svoji četrti s 500 možmi. Poskrbeti je treba, da se te in tudi druge točke, ki so podrobneje določale razvrstitev vojske in podobno, čimprej izvedejo. Da pa bo mogoče ves načrt za obrambo izpeljati, je bilo sklenjeno, da mora vsakdo prispevati za obrambo štirideseti del svojega premoženja.128 Za časa tega zborovanja so prihajala vznemirljiva poročila o velikem zbiranju turške vojske tako proti Slavoniji kakor proti Hrvatski. Herbart Turjaški, ki je bil tudi v Brucku, je na ta poročila konec avgusta odhitel na mejo. Res je bil zbral bosanski Ferhat-paša okoli 3000 mož in udaril najprej na Bihać; a ko tega ni mogel zavzeti, je z 10—12.000 možmi odrinil dalje na Hrvatsko. Herbart Turjaški je hitro zbral okoli 1000 konjenikov in pešcev ter se spustil 22. septembra 1575 pri Budačkem v boj s turškimi predstražami, ne vedoč, da je v bližini vsa turška vojska. V bitki, ki se je 125 Istotam, str. 309, 315. — Jorga III., str. 165. 128 Klaić V., str. 274. 127 Stan. arh., Land, ver., Graz 1574, st. fase. 90. — Obširno piše o tem sestanku Dimitz III., str. 40—46. 128 Stan. arh., Land, ver., Bruck 1575, st. fase. 87; Brucker Libeli de 1578, fol. 354—367. — Dimitz III., str. 47—50. 48 končala s popolno zmago Turkov, je padel tudi Herbar t Turjaški z mno­ gimi drugimi Slovenci.129 Dimitz1 3 0 in Klaić1 3 1 navezujeta takoj na turško zmago pri Budačkem Valvasorjevo poročilo, da so Turki to leto vpadli na Kranjsko, osvojili Metliko in jo oplenili ter požgali, prebivalstvo pa deloma pobili, deloma odpeljali v sužnost.132 Vendar Valvasor, ki navaja kot svoj vir enkrat MS. Prov., drugič pa Not. Schönleben, nikjer ne pove časa, kdaj se je to zgodilo. Gotovo je, da se to ni zgodilo takoj po porazu pri Budačkem, ker v sejnem protokolu deželnega odbora najdemo, da je deželni odbor že 23. septembra ukazal splošen vpoklic in prosil Koroško, Goriško in Trst za pomoč. Na pomirjujoče poročilo Ivana Turjaškega pa je bil deželni vpoklic že 27. septembra razpuščen.133 Verjetneje se je to zgodilo že preje. Kranjski deželni odbor poroča namreč že 12. avgusta nadvojvodu Karlu, da so Turki oblegali Bihać in z močnimi silami napadli Dubovac in Metliko.134 Zaradi poraza pri Budačkem je bila Hrvatska krajina še bolj izpo­ stavljena turškim napadom. Njen novi vrhovni poveljnik Ivan Turjaški je napel vse sile, da bi zadržal Turke, kar se mu je do neke mere posrečilo, ker zmage pri Budačkem Turki niso mogli izkoristiti. Sicer so še vedno prihajala nova poročila o zbiranju turške vojske in njenih pripravah za napad ne samo na Hrvatsko temveč tudi na Kranjsko.135 A niti Kranjska niti Hrvatska nista doživeli večje nesreče, čeprav so se Turki še vedno v manjših četah zaletavali v Hrvatsko krajino. Tudi naslednje leto turški napadi niso prenehali, čeprav je Murad III. pristal na podaljšanje premirja že 22. novembra 1575. Hrvatska krajina je to leto doživela 50—60 turških napadov in je izgubila med važnejšimi utrdbami Bužin, Hojsićev Gradac in Cazin. Razumljivo je, da je zaradi tega morala biti tudi Kranjska vedno pripravljena. Že prve dni januarja so prihajala poročila, da mislijo Turki napasti Kras in Pivko.136 V jeseni je bila nevarnost tolika, da je dežela 3. septembra vpoklicala 5. in 10. moža in prosila za pomoč Koroško in Goriško.137 9. septembra je bil vpoklic še pod orožjem, ker tega dne prosi Krištof Turjaški, naj ga obdrže za ves čas polne lune.1 3 8 17. oktobra je nato prosil Jurij Barbo, četrtnik na Krasu, naj mu izplačajo denar, ki ga je porabil za vpoklic zadnjič, ko so bili Turki na Grobniškem polju, kar je bilo verjetno v preteklem septembru.139 Pri tej priliki so prišli Turki verjetno tudi na Kranjsko, ker Ungnad 129 Valvasor XV., str. 486-^98. — Radies, Herbard VIII., str. 328—332. — Dimitz III., str. 52—53. — Klaić V., str. 312—314. 130 Dimitz III., str. 55. 131 Klaić V, str. 314. 132 Valvasor XI., str. 389; XV., str. 499. 133 Landtags-Protocoll L, fol. 137'—152. 134 Po aktu v Dunajskem dvornem arhivu J. Hammer, Geschichte des Osmanischen Reiches IV., str. 613. 135 Poročila z dne 17., 18., 19., 29., 30. oktobra, 2. novembra, 5. decem­ bra 1575. Landtags-Protocoll II,, fol. 157, 158; 161—161, 174. 136 Landtags-Protocoll II., fol. 183. 137 Istotam, fol. 266—266'. 138 Istotam, fol. 270. 139 Istotam, fol. 273'. 4 Zgodovinski časopis 49 pravi v svojem spisu z dne 18. oktobra 1576., da je to leto 3000 Turkov prekoračilo Kolpo in opustošilo nekaj vasi na Kranjskem.140 V tem času, 12. oktobra 1576, je umrl cesar Maksimiljan IL, s čimer je vnovič prenehalo veljati nedavno sklenjeno premirje. Vendar je novi cesar Rudolf II. že 25. decembra 1576 dosegel obnovitev premirja za na- daljnih osem let, ki pa za Hrvatsko kakor vedno — tudi sedaj ni veljalo.141 Odkar je v bosanskem pašaluku gospodoval Ferhat-beg, sosednje dežele niso imele več miru. Ta je napel vse sile, da bi se polastil vsega ozemlja med Uno, Kolpo in Korano. Najprej je ukazal popraviti in utrditi vse zapuščene in uničene utrdbe, katerih se je polastil v zadnjem času, da bi odtod lahko nadaljeval svoje napade. Okrog teh utrdb je naseljeval iz notranjosti velike množine vlahov, ki so služili kot neredna vojska za napade v sosednje dežele. Kmalu so postali zelo velika nevarnost ne samo za Hrvatsko krajino, temveč tudi za Kranjsko, zlasti za Kras in Pivko. Cesar Rudolf II. je že 7. maja 1577 izdal ukaz, da jih je treba pregnati iz Like142, a storilo se menda ni nič, ker še naslednja leta tožijo kranjski stanovi o tej novi nadlogi. Iz teh razlogov je bilo nujno potrebno lotiti se končno vprašanja ureditve in obrambe Hrvatske in Slavonske krajine, posebno še, ker se sklepi zadnjega sestanka v Brucku niso kaj prida izvedli. Zato je Ru­ dolf II. sklical na Karlov predlog na Dunaj za avgust 1577 veliko zbo­ rovanje odbornikov vseh svojih dežel. Notranjeavstrijske dežele so imele kot najbolj ogrožene glavno besedo. Zahtevale so, da se s pomočjo vse nemške države poviša vojska v Krajinah in da tudi cesar pomaga s 140.000 gld. pri vzdrževanju Hrvatske in Slavonske krajine, ki naj se ločita od Ogrske in prepustita v vojaškem oziru nadvojvodu Karlu. Vendar z uspehom tega zborovanja notranjeavstrijske dežele niso bile zadovoljne, kakor sledi iz pisma z dne 22. septembra 1577 nadvojvodu Karlu, kjer ' pravijo, da niso dosegle drugega kot nekaj topov in municije.148 Medtem pa je Ferhat-beg pričel z novimi napadi na Hrvatsko krajino, kjer so mu 29. septembra padli v roke gradovi Podzvizd, Zgornja Kladuša, Sturlić, Ajtić-grad in Turka Mihala Peč, kakor poroča 3. oktobra Ivan Turjaški, ki toži, da ima sam le 600 mož, Ferhat-paša pa 6000.144 Kranjska je na to vpoklicala svojo vojsko, ker se je bilo bati, da Turki ne pridejo tudi na njeno ozemlje. In menda so res vpadli v Slovensko marko in opu­ stošili tukaj 152 krajev, kakor javlja neki popis škode, povzročene po Turkih v 1. 1577 do 1582, za državni zbor v Augsburgu 1. 1582.145 i 140 Po spisu v Dunajskem c. kr. hišnem arhivu: Hammer IV., str. 613. 141 Klaić V., str. 323—324. 142 Klaić V., str. 326. 143 Stan. arh., Land, ver., Dunaj 1577, st. fase. 101 b. — Klaić V., str. 326—327. 144 Landtags-Protocoll II., fol. 354'—358'. 145 Po spisu v Dunajskem Vojnem arhivu: F. Hurter, Geschichte Kaiser Ferdinand II. und seiner Eltern. I. Schaffhausen 1850, str. 302. Število opusto­ šenih krajev se mi zdi sumljivo visoko in se mi zato vsiljuje misel, da ni mišljena Slovenska marka — Windische Mark, kakor piše Hurter, temveč Windischland — Slavonija. 50 Napadi na Hrvatsko krajino so se nadaljevali. 13. novembra je padla važna utrdba Ostrožac. Dva dni prej je Kranjska ponovno ukazala pri­ pravljenost 5., 10. in 20. moža, ker je Ivan Turjaški sporočil, da grozi nevarnost Bihaću.146 Kmalu nato je padel Zrin in 13. januarja 1578 važna utrdba Gvozdansko.147 Ni čudno, če so ti hudi udarci zelo neprijetno odjeknili na Kranjskem in v ostalih notranjeavstrijskih deželah ter vzpodbodli tako nadvojvodo Karla kot cesarja Rudolfa II., da ukrenejo nekaj uspešnega za nadaljnji obstoj Hrvatske in Slavonske krajine. Ker je cesar že 12. septembra 1577 prosil Karla, da prevzame s 1. januarjem 1578 vojaško upravo Hrvatske in Slavonske krajine, se je hotel ta resno pripraviti na težko nalogo. Za 1. januar 1578 je sklical odposlance Štajerske, Koroške, Kranjske in Gori­ ške na sestanek v Bruck na Muri. V svoji propoziciji je 2. januarja po­ udaril, da je sklenil prevzeti vojaško upravo obeh Krajin. Zato jih je prosil, naj mu dovolijo zadostno denarno pomoč za pet let. Za vzdrževanje obeh Krajin je potrebno letno 548.205 gld., ki jih morajo prispevati nje­ gove dežele, ker se ni mogoče zanašati na nikako pomoč od drugod. Dalje je želel, da mu odposlanci povedo svoje mnenje glede na uspešno obrambo Krajin in glede na obmejne utrdbe. Deželni zastopniki so njegovim željam po večini ustregli in sklenili, da se odslej vzdržuje v Hrvatski krajini 2435 mož, kar stane letno 160.848 gld. Kranjska je prevzela nase breme 94.222 gld. 44 kr. 2 pf. Zlasti so se zavzeli za popravilo in obnovitev utrdb ter sklenili, da se sezida v Hrvatski krajini nova velika trdnjava. Obramb­ ni red iz 1. 1575 so nekoliko spremenili. Kakor prejšnji tako je tudi novi določal, da se oborože in popišejo vsi podložniki. Izmed njih se izbere 30. mož, od katerih se četrtina pošlje za tri mesece na mejo, da se tako četrtletno se menjaje vsi dobro izurijo. Na ta način bo vedno nekaj vojske na meji. Izmed preostalih podložnikov se izbere še 10. mož, ki se vpokliče skupno s 30. možem, če udari sovražnik v deželo. V potrebi in kadar deželi ne preti neposredna nevarnost, se lahko 10. in 30. mož uporabita tudi izven dežele. Vsi podložniki se pokličejo pod orožje le, če gre sultan ali begler- beg osebno nad deželo.148 Turki med tem časom niso mirovali, še manj pa, ko je nastopilo lepše vreme. Že 23. marca 1578 poroča Gašpar Rab iz Senja, da zbira hlivanjski beg svojo vojsko, s katero namerava naslednji, veliki teden udariti najbrže v Liko.149 Že naslednji dan javlja Ivan Turjaški, da je po zadnjih poročilih pričakovati, da bodo Turki, ki se zbirajo pri Udbini, vpadli na veliki četrtek ali veliki petek najbrže proti Črnomlju in Metliki.150 In res je po nekem poročilu v »Neuwe Zeytung« iz 1. 1578151 146 Dimitz, Regesten, MHVK 1859, str. 89. 147 Klaić V., str. 329. 148 Bruckerischer Libeli de 1578 v Stan. arh. — Dimitz III., str. 59—66. — Klaić V., str. 330—331. 149 Stan. arh., fase. 124 a. 150 Istotam. 151 Neuwe Zeytung. Ein Wahrhafftige vnd erschroeckliche Neuwe Zeytung, Wie der Tuerck ist den 28. tag Marcii für die Statt Mediinge gezogen vnd eingenomen hat. Wie er allda zwey Tausent Menschen vmbbracht vnd wegkge- führet hat vnd wie er darnach den zwölfften tag Aprilis von den Windischen 4* 51 prišlo 28. m a r c a — na veliki petek — do 8000 T u r k o v pod Metliko in jo pričelo oblegati, ker se na poziv n i hotela predat i . Ko so po večdnevnem strel janju porušil i mestno obzidje, so se 12. apri la polastili mesta. Poročilo nato popisuje, kako so Turk i jezni, k e r so pr i obleganju izgubili 2000 mož, obglavili vsi mestne svetovalce in j ih m r t v e zanesli nazaj v mestno po­ svetovalnico. Nato so segnali na t rg vse meščane, oplenili vse hiše, ženske onečastili, na to pa zaprl i cerkev in jo z mestom vred zažgali, tako da je zgorelo do 600 žensk. Vse moške, po številu okoli 900, pa so odpeljali v sužnost. Valvasor poroča po MS. Prov., da so T u r k i 28. marca prišl i p red Metliko, a da so j ih 12. apri la od tod pregnal i . K temu še dostavlja, da se M e r i a n 1 5 2 moti, ko pravi , da so T u r k i t o k r a t osvojili Metl iko. 1 5 3 Mer ian je zelo ver jetno posnel svojo t rd i tev iz »Neuwe Zeytung«, m e d t e m ko se zdi, da Valvasorjevo poročilo sloni n a naslovu »Neuwe Zeytung«, iz ka te­ rega človek res dobi vtis, kot da so slovenski in hrvatsk i kmet je potolkli 12. apri la T u r k e pred Metliko. Iz drugega poročila v »Neuwe Zeytung« pa sledi, da so ta poraz doživeli Turk i pred Bihaćem (Wütz). Kdo ima torej prav? Ohranjeno arhivalno gradivo n u d i popolnoma drugačno sliko. Na veliko noč, 30. marca, piše I v a n Karinčič iz Novigrada Ivanu Turjaškemu, da so na veliki petek ropali Turk i pod hl ivanjskim begom in Kapidži-pašo ob Mrežnici in do Kolpe ter požgali t rg Dubovac. Ko pa so zvedeli, da se je Ivan Turjaški dvignil s svojo vojsko, so se umakni l i in spotoma požgali še cerkev v Klokoči. Po novih poročilih pa mislijo te dni znova napas t i ozemlje med Dobro in Kolpo. Zadnjega m a r c a sporoča to novico i v a n Tur­ jaški Kranjski iz Podbrežja ob Kolpi. Tudi on omenja samo turšk i n a p a d na veliki petek na Dubovac in okolico. Novo zbiranje Turkov pa kaže, da hočejo opustošiti še vse, k a r je ostalo med Dubovcem in Metliko. O kakš­ n e m obleganju ali vsaj n a p a d u na Metliko, ki bi po »Neuwe Zeytung« še trajal, nič ne ve. Ko m u n a to 2. apr i la odgovarja deželni g lavar iz Ljub­ ljane, tudi v njegovem pismu ni sledu o k a k e m obleganju Metl ike v tem času. 11. apri la je dežela razglasila na Kar lovo zapoved splošni vpoklic zaradi nepres tanih tur šk ih n a p a d o v na Hrvatsko krajino, zlasti zaradi pred nekaj dnevi izgubljenega Drežnika. Iz pripisa je razvidno, da se razglas ni objavil, ker za vpoklic ni h r a n e . 13. apri la je prišlo poročilo, da je nevarnost p r e d Turk i prenehala . 1 3 4 Iz vseh teh sočasnih spisov sledi, da v tem času ne samo, da Metl ika ni padla v turške roke, k a r t r d i Valvasor, temveč da je T u r k i sploh niso napadl i . Vendar, četudi dopust imo možnost, da bi T u r k i prišli do Metlike, vnd Krapadischen Bawren mit zwölff Tausent Mann geschlagen ist worden etc. Anno MDLXXVIII. — O tem tisku glej: P. Radies, Ueber des Anton Vramecz »Chronika vezda«. Laibach, bei Joh. Manlius 1578, und über des letzten Buch­ druckerei im Allgemeinen. MHVK 1861, str. 86—87. 1 5 2 Topographie Provinciarum Austriacarum Austriae, Styriae, Carinthiae, Carnioliae, Tyrolis etc An tag gegeben vnd verlegt durch Matthaeum Me­ rian in Franckfurt am Mayn 1649, str. 123. 153 Valvasor II., str. 389. 1 5 4 Stan. arh., fase. 124 a. 52 o kakem daljšem obleganju ne more biti govora. Seveda nastane sedaj vprašanje, kaj je s poročilom v »Neuwe Zeytung«, ki tudi nosi letnico 1578. Ker je gotovo, da poročilo o Metliki ne drži, je možno, da je izmišljeno oziroma vsaj pretirano, ali pa da pod »Riedlingen« ni mišljena Metlika, temveč neki drugi kraj. Oblika »Medlingen« za Metliko je za ta čas precej nenavadna, ker v skoro vseh sodobnih arhivalijah stoji Mötling ali Mottling. Sredi aprila je, kakor smo videli, prenehala neposredna turška ne­ varnost za Kranjsko. A le za .nekaj časa. Maja meseca, ko se je novi poveljnik Hrvatske krajine Ivan Fehrenberger pripravljal, da bi prinesel nekaj hrane v od vseh strani obkoljeni Bihać, za kar je moral zbrati pre­ cej vojske, so Turki vpadli na Kranjsko pri Kočevju. Valvasor pripo­ veduje po Not. Prov., da so se z zvijačo polastili Kostela, mnogo ljudi pobili, druge pa odpeljali.155 Istočasno so oropali tudi sosednje kraje na Kočevskem. Ko pa so se z velikim plenom obteženi vračali, jih je 22. maja pri Topoloviču blizu Drežnika napadel Fehrenberger ter jih nagnal v beg. Preko 900 Turkov je bilo ubitih ali pa ujetih.156 Neprestani turški napadi na Hrvatsko krajino so končno prisilili nad­ vojvodo Karla, da je sklenil z večjo ekspedicijo proti bosanskim Turkom olajšati njen položaj. Pod poveljstvom Jurija Khevenhillerja je znatna vojska 7000 mož, zbranih največ iz Koroške, Kranjske, Goriške in Istre udarila proti Bihaću in dosegla znatne uspehe. A čim dalje je prodirala, tem težji je postajal njen položaj, posebno ker Ferhat-beg ni hotel sprejeti odločilne bitke, ' temveč se je vedno umikal. Ko pa se je Khevenhiller pričel vračati, je Ferhat-beg zopet osvojil vse odvzeto ozemlje. Tako se je ta pohod končal brez uspeha.157 Naslednje leto 1579 je preteklo v glavnem mirno, ker je bila celo leto zbrana znatna vojska 2000 mož v Hrvatski krajini, da je ščitila zidanje nove trdnjave, za katero je bil 13. julija položen temeljni kamen v bližini Dubovca ob Kolpi.158 Kmalu je bila utrdba, ki je dobila po nadvojvodu Karlu ime Karlovec, toliko dograjena, da je mogla postati sedež vrhov­ nega poveljnika za Hrvatsko krajino. S postavitvijo Karlovca je dobila krajiška vojska močno oporo, Metliška in Kranjska pa dober ščit. Turški napadi na Kranjsko so s te strani prenehali. Odslej so se turške čete usmerile največ proti spodnji. Kolpi in Turopolju, napadi na Kranjsko pa so prišli skozi Vinodol na Kras in Pivko ter na Kočevsko. Tako Kranjska tudi po zgraditvi Karlovca ni uživala miru. Ze preje smo slišali, da je Ferhat-beg nastanil v Liki Vlahe, ki so imeli nalogo, kot neredna vojska vznemirjati sosednje dežele. Zato tožijo kranjski stanovi na deželnem zboru 17. decembra 1581 v svojem odgovoru nadvojvodu Karlu, da je nujno potrebno očistiti Liko teh novih gostov, ki se vedno bolj zajedajo proti zapadu. Boje se, da se bodo v kratkem začeli zaletavati preko Hruševskega gozda v deželo, kar je treba na vsak način preprečiti. 155 Valvasor XI., str. 217. iss Valvasor XV., str. 504—505. — Dimitz III., str. 67. — Klaič V., str. 336. is? Valvasor XV., str. 504. — Dimitz III., str. 68—69. — Klaič V., str. 326. 1 5 8 Klaič V., str. 337—338. 53 Zato je predvsem poslati nekaj vojske v Gerovo in Klano, da bo te n a p a d e prestrezala. 1 5 9 Deželni stanovi so imeli prav. L. 1582 imamo res več poročil o tur šk ih napadih. 19. m a r c a sporoča Ivan pl. Edling, četr tnik n a Krasu, da je prejel ukaz, da izvede splošni vpoklic in pošlje zbrano vojsko v Logatec. To je naredi l , a iz Logatca je prejel poročilo, da je t a m velik s t rah in beg p r e d Turk i . 1 6 0 Iz tega bi smeli sklepati, da so moral i biti Turk i zelo blizu. In res poroča Valvasor po Not. Prov., da je marca meseca priš la manjša turška četa v deželo in iz okolice Pol jan ob Kolpi odpeljala čez 30 l judi. 1 6 1 Na d r u g e m mestu pa pravi, da je bilo to konec februarja. 1 6 2 Ze 6. apri la je prišlo novo poročilo, ki je javljalo, da se zbirajo v Liki tr i je begi. Zato se je bat i vpada v Pivko in na Kras . Dežela je zato raz­ glasila tu splošno pr ipravl jenost kakor tudi na Kočevskem in okoli Ribni­ ce les Nekaj kasneje, 29. junija, je dežela znova prosila Kar la za okrepitev straže v Gerovem in Klani ter oprla svojo prošnjo na to, da se je pre tek le dni pr i t ihotapi lo sedem turšk ih martolozov med Klano in G u t n e k o m vse do Loža, k a k o r se je to zgodilo že večkrat, in odpeljalo sedem ljudi. Toda t o k r a t niso imeli sreče, ker so ljudje pohitel i za njimi in rešili 6 ujetnikov, sedmega pa so Turk i ubili, a sami tudi izgubili dva člana. P r i tej pr i l iki omenja dežela, da so v Gerovem zgradili stolp, tabor, k a m o r se v n e v a r ­ nosti zatečejo okoličani. 1 6 4 Turška nevarnost tudi poslej ni prenehala . Jul i ja in avgusta je mora la biti dežela ponovno pripravl jena. P o Valvasorju je 28. novembra 1582 izšel ukaz za nov vpoklic, a Turkov sedaj ni bilo. 1 6 5 Deset dni kasneje pa so Turk i pod Ali-begom Malkočevičem udar i l i prot i Karlovcu in 8. decem­ b r a pr i Ozlju porazili četo kar lovških arkebuzir jev, nato pa vdr l i na Kranjsko in napravi l i veliko škodo okoli Kostela, Pol jan in Črnomlja. K e r so poročila govorila, da so zbrani tri je begi, od k a t e r i h je le Ali-beg vpadel v deželo, m e d t e m ko ostala dva še čakata in se m o r d a pr iprav l ja ta za še hujši napad, je bil 13. decembra objavljen ukaz, naj deželna konje­ nica takoj-odide v Metliko, 5., 10. in 30. mož pa naj bodo pripravl jeni, da n a t r i s trele takoj odhite n a mejo. 1 6 6 Ze dva dni kasneje pa je vrhovni 1 5 9 Stan. arh., fase. 220. l e o »... daß da zu Lohitsch tirkenß halben ain grossen flucht sein soll.« Stan. arh., fase. 124 a. m Valvasor XV., str. 505. 1 6 2 Valvasor XI., str. 449. 1 6 3 Stan. arh., fase. 124 a. 1 M »... allererst jezt abgeloffner Tagen Siben Türgkhischer Martholosen fur Gerouo herein in dieses Landt Eur Für. Dr. Diction gra zwischen Clan vnd Guettenegk sowol hieuor offter gestrifft vnnd Siben gefanngener Christen Sehein hinwegkhgefürt haben.« Stan. arh., fase. 124 a. 1 6 5 Valvasor X., str. 337. l e s 11. decembra 1582 piše Jošt Josip pl. Thurn, vrhovni poveljnik Hrvat­ ske krajine iz Žužemberka: »Also spier ich am Himell, das der Feindt noch im Lanndt ist, vnnd brent vnnd sengt hefftig. Bey Costi vngeuer Pöllan, Tscher- nembl vnnd deren enden, das Ich gleich sorg trag, wie Ich von hinen nach Graz im Möttlinger Poden gelangen werde.« Stan, arh., fase. 125. — 13. decem­ bra 1582 pravi deželni glavar v neodposlanem razglasu za splošen vpoklic da so se zbrali trije begi, »deren einer nicht allein die gehaltnen Carlstattischen 54 poveljnik Hrvat ske kra j ine javil, da se zaradi naras l ih voda in slabega v r e m e n a vpada ni več bat i . 1 6 7 ^ ^ Zaradi tako naras le turške nevarnost i ni p r a v nič čudno, če je deželni zbor kranjski v j a n u a r j u 1583 postavil kot pogoj za izpolnitev dovoljene pomoči očiščenje Like in okrepitev straže v Klani in Gerovem. V svojem odgovoru nadvojvodu K a r l u 25. j anuar ja 1583 pravi jo n a m r e č deželni stanovi, da je zaradi t u r š k e Like v nevarnost i K r a s in P i v k a k a k o r Metl ika in Črnomel j . Ljudje v teh kra j in morajo biti vedno pr ipravl jeni n a napad. Turški Vlahi, ki j ih je bilo okoli 3000, se stalno širijo in so lansko leto močno napadal i Vinodol vse do Reke. Z a r a d i tega je bilo prebivalstvo vedno v vel ikem s t r a h u in je dost ikrat bežalo s svojih domov. Zato ponovno zahtevajo močnejšo posadko v Gerovem in Klani . 1 6 8 V e n d a r o k a k e m podjetju prot i Liki 1. 1583 ne vemo ničesar. Ne omenja se pa tudi noben n a p a d s turške s t rani na Kranjsko. Le konec juni ja je prišlo poročilo, da se Ferhat-beg pr ipravl ja za napad, n a k a r je bila zapovedana pripravl jenost 5., 10. in 30. moža t e r konjenice. 1 6 9 Mir, ki je sedaj zavladal na turšk i meji, je posledica vojne M u r a d a III . s P e r - z i jc i 1 7 0 Zarad i te vojne je M u r a d III. tudi r a d pr is ta l 11. juni ja 1584 na novo podaljšanje premir ja z Rudolfom za 8 let. Zaradi tega pa se razmere na meji tudi sedaj niso nič spremenile, ker se obmejni sandžaki za p r e ­ mirje niso zmenili . Ze j anuar ja 1584. 1. so se bosanski T u r k i začeli zbirat i za nov n a p a d prot i Kranjski . Toda zaradi velikega odziva, ki ga je na Kran j skem sprožil vpoklic, so T u r k i odnehali od svoje n a m e r e . Toda marca, maja in septem­ b r a je bila dežela znova prisi l jena zbrat i svojo vojsko, ker so T u r k i po­ novno grozili z napadom. P r a v tako je bilo oktobra. 19. oktobra je v rhovni poveljnik Jošt Josip pl. T h u r n javil iz Karlovca, da se pr i Vuniču zbira vel ika t u r š k a vojska pod bosanskim pašo in t r e m i sandžaki : Sinan-begom, Memi-begom in Isdribegom ali Kovače vičem. Kljub temu, da ni vedel, k a m mislijo krenit i , je zahteval pripravl jenost. 22. oktobra m u je dežela odgovorila, da je ukreni la, k a k o r je ukazal . Vendar pristavlja, da je mnenja, da se sedaj n i več bat i večjega napada, k e r je zapadel sneg. 1 7 1 Dva dni kasneje,.24. oktobra, pa so T u r k i vpadli v deželo in o p l e m h okolico Kostela, Pol jan in Kočevja ter z obilnim plenom odpeljali tudi mnogo ljudi. P r i t e m so precej t rpele soseske Dolenja vas, Raki tmca in Prigorica v Ribniškem gospostvu, m e d t e m ko so bile Pol jane popolnoma požgane, pr i čemer je pogorelo tudi tamkajšnje župnišče. 1 7 2 Ni pa ver jetno Archibuschier Pherdt beraiht erlegt vnnd geschlagen, Sunder auch numehr im Lanndt bey Cosstl, Pöllan, Tschernembl vnd derselben Enndn mit Feuer vnd schwerdt, Rauben vnd Prennen, mercklichen vnnd grossen schaden gethan vnnd noch nicht aufhören noch absezeh wolle«. Stan, arh., fase. 124 a. — P- Ra­ dies Familien-Chroniken krainnischer Adeliger im 16. und 17. Jahrhundert. M M ' K 1903, str. 11. — A. Dimitz, Geschichtliches aus dem landesgerichtlichen Archive im Laibach. MHVK 1863, str. 6. 1 6 7 Stan. arh., fase. 124 a. 1 6 8 Stan. arh., fase. 220. 1 6 9 Stan. arh., fase. 124 a. 1 7 0 Klaić V., str. 354. — Jorga III., str. 244. 1 7 1 Stan. arh., fase. 124 a. 1 7 2 Stan. arh., fase. 221, spis z dne 4. februarja 1585. 55 Valvasorjevo poročilo, posneto po Not. L a b a c , da bi več tisoč Turkov prišlo vse do Ljubl jane in tu naredi lo mnogo škode, a bilo končno odbito. 1 7 3 Po poročilu turšk ih ujetnikov je bilo 8400 konjenikov in 600 pešcev pod vodstvom Ali-age, ki je kot tefterdar-paša, to je beglerbegov blagajnik, prišel izplačevat plačilo t u r š k i m vojakom. Ko so se Turk i vračali, j ih je v dolini Močila pr i Slunju n a p a d e l Jošt Josip pl. T h u r n skupno s hrva t sk im banom Tomažem Erdödijem, ki sta imela 1330 konje­ nikov in 700 pešcev, ter j ih porazila. Turkov je padlo p r e k o 2000, med njimi sam tefterdar-paša, Memi-beg in drugi odličniki. Ujetih je bilo 60 Turkov. P r i tem so bili osvobojeni vsi krščanski ujetniki . 1 7 4 Težki poraz pr i Slunju, kakršnega bosanski T u r k i po las tnih izjavah še niso doživeli, odkar je bila Bosna pod turško oblastjo, je po Megiserje- vem pripovedovanju zelo razdraži l su l tana M u r a d a III., k i je že hotel odpovedati premir je . Ko pa so ga poučili, da so Turk i prv i napadli , je ponovno zapovedal obmejnim pasem, da se točno drže premir ja . 1 7 5 Brez dvoma je vse to le plod Megiserjeve domišljije, k e r vse naslednje leto je živela dežela v n e p r e s t a n e m s t rahu pred Turki, ki so po števi lnih in n e ­ pres tanih poročilih hoteli maščevat i svoj zadnji poraz. 1 7 6 Valvasor poroča, da je 9. avgusta priš la manjša turška četa pred Kostel in odpeljala nekaj ljudi. 24. oktobra pa je nato Deffter-paša oplenil vso njegovo okolico. 1 7 7 Prvo poročilo je verjetno, drugo pa je t reba brez dvoma postavit i v 1. 1584, ko so T u r k i res 24. oktobra pod tefterdar-pašo plenil i okoli. Naslednja leta so potekla za Kranjsko mirneje, ker so se vsi tur šk i napadi razbil i že v Hrvatski kraj ini. Najvažnejše je bilo, da je bil 1. 1586 F e r h a t poklican za vrhovnega povel jnika v Perzi jo. 1 7 8 P a tudi poraza p r i Ivaniću 6. decembra 1586 in pr i Kaczor laku 22. avgusta 1587 sta znatno pripomogla, da so preneha l i tur šk i napadi tudi na H r v a t s k o 1 7 9 in s t e m seveda tudi n e p r e s t a n a vznemirjenja n a Kranjskem. Poudar i t i pa j e t reba, da je pr i t e m pomir jenju imela precejšen delež tudi Kranjska. Nadvojvoda K a r e l J e vsako leto pri t i skal na deželne stanove, naj dajo čim več za 1 7 3 Valvasor XI., str. 717. 1 7 4 31. oktobra 1584: »... glückhliche Zeitungen von Herrn Obristen vber jezigen vor wenigen Tagen fürgeliffnen hochschedlichen vnd gefarlichen'einfall des Erz vnd Erbfeindts des Türkhn auch in di Landt bei Khostl Pelän vnd Gotschee durch hilff vnd beistandt Gottes beschehne glückliche Ob'sig vnd yberwindung betreffendt.« Stan. arh., fase. 125. - Istotam je pod 7. novembrom 1584 ohranjen podroben italijanski seznam turških poveljnikov z njih voisko dalje seznam vseh uglednejših padlih Turkov in seznam krščanskih poveljnikov m podpoveljmkov z njih vojsko, ki je pobila Turke »nella valle Močila in Croatia adi 26 octobris 1584«. Tu je posnel Valvasor svoja imena in številke — Istotam poročilo z dne 20. novembra 1584. — Kronika Andreja Galla: P Radies Familien - Chroniken, MMK 1903, str. 11. — Megiser, str. 1635. — Valvasor XI ' str. 199, 449; XII., str. 67-68; XV., str. 506. - Dimite III., str. 70 - Klaić V.', STI*. ou4—-o55. 1 7 5 Megiser, str. 1635. m poročila z dne: 21. in 25. februarja; 1., 6. in 12. marca; 30. aprila- 3 maja; 12 15. in 18. junija; 4. in 5. julija; 18. in 27. septembra; 4. oktobra Stan. arh., fase. 124 a. 1 7 7 Valvasor XI., str. 217 po Not. Prov. 1 7 8 Jorga III., str. 245—246. 1 7 9 Klaić V., str. 359—361. 56 obrambo Hrvat ske kraj ine, ker le tako bo tudi dežela v a r n a pred tur šk imi napadi . Tako je plačevala dežela v ta n a m e n od 1. 1579 do 1584 po 65.333 gld. 40 kr., nas lednja t r i leta po 70.000 gld., od 1. 1588, dalje p a 73.000 gld. Obenem pa je pr ispevala še za utr jevanje Kar lovca najpre j po 200 delavcev, nato po 100, končno p a od 1. 1587 po 1100 gld.1 8 0. Dežela je p r i t em sicer vedno tožila, a pr iznavala je veliko korist Karlovca za svojo obrambo, saj Metl iška od njegovega n a s t a n k a n i bila več napadena . V n a ­ slednjih let ih je dežela zgradila še dve manjš i u t rdbi , p r a v z a p r a v dva stolpa, pr i Vinici in Prelisju, ki sta zavaroval i tamkajšnja prehoda. L. 1589 je K a r e l zahteval, da n a enak način zavarujejo tudi prehoda pr i Pol janah in Kostelu. A dežela se je izgovarjala, da to sedaj n i v njeni moči. 1 8 1 Mirno stanje je t ra ja lo do 1. 1590, ko so se izvršile razne važne spre­ membe. Spomladi 1590 je M u r a d III . sklenil m i r s Perzi jo, 1 8 2 k a r je izzvalo znaten s t r a h v notranjeavstr i j sk ih deželah in Hrvat sk i t e r Slavon­ ski krajini, posebno še, k e r so že zgodaj spomladi pričeli novi tur šk i n a p a d i n a Hrvatsko, k a t e r e pa so z enako m e r o vračal i Uskoki. K e r se je cesar Rudolf bal, da bi se iz tega ne razvi la nova vojska, je poslal v Car igrad novo odposlanstvo, ki je 29. n o v e m b r a 1590 doseglo podaljšanje premir ja še za 8 let . 1 8 3 V. tem času nadvojvoda K a r e l ni bil več med živimi. Ko je 10. juli ja 1590 umrl , 1 8 4 je bilo resno vprašanje, kdo naj m u sledi v v rhovni u p r a v i H r v a t s k e in Slavonske kraj ine, k e r najstarejš i njegov sin je bil s tar komaj 12 let. Tako je prevzel to službo sedaj nadvojvoda Ernest, ki je doslej upravl ja l v vojaškem oziru že Ogrsko kraj ino. Obenem je prevzel kot regent t u d i Štajersko, Koroško in Kranjsko. 1 8 5 Nadvojvoda E r n e s t je prevzel Kar lovo dediščino p r a v v najtežjem času. Na M u r a d o v e m dvoru je n a m r e č p r a v tedaj gospodarila precej močna vojaška s t ranka, ki je silila su l tana v vojno s cesarjem, čeprav je bilo komaj obnovljeno premir je . Na njen pri t i sk je imenoval M u r a d III . v začetku 1. 1591 za bosanskega pašo bojevitega in brezobzirnega Hasan- pašo, ki je bil znan kot izrazit sovražnik krist janov. In res se ni zmotila v izberi. Komaj je Hasan-paša nastopil svoje nove mesto, že je kl jub premir ju začel pr ipravl ja t i velik n a p a d prot i Sisku, ki je bil zadnja moč­ nejša u t r d b a pred Zagrebom in Kranjsko. Z njim se je hotel polastit i n e samo vsega spodnjega Pokupja, temveč si tudi odpret i nova v r a t a za n a p a d e ob Savi navzgor n a Kranjsko in Štajersko. Že 3. maja 1591 je hrvat sk i b a n obvesti l Andre ja Turjaškega, k i je po smrt i Jošta Josipa pl. T h u r n a 1. 1589 prevzel v rhovno poveljstvo H r v a t s k e kraj ine, da je H a s a n - paša ukazal zgradit i p r i Gradiški most n a čolnih preko Save. P r v e dni avgusta je n a t o udar i l prot i Sisku s 16—18.000 možmi in ga pričel oblegati. K e r se je pričela zbirat i pomoč od vseh strani, je Hasan-paša že četr t i dan 1 8 0 Stan. arh., fase. 219—222. 1 8 1 Stan. arh., fase. 222. 1 8 2 Jorga III., str. 246. 1 8 3 Klaič V., str. 367. 1 8 4 Dimitz III., str. 143, in J. Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, str. 798, imata napačno 1. julija. 1 8 5 Dimitz III., str. 235—236. — Klaič III., str. 366—367. 57 preneha l z obleganjem in se vrni l prot i Gradiški . Hrvatsk i b a n Tomaž Erdödi m u je sledil in pr i t em 15. avgusta osvojil po t r i d n e v n e m obleganju Moslavino. 1 8 8 Hasan-paša, ki je tako doživel dvojen neuspeh, je poslal svojega odpo­ slanca v Carigrad, kjer je su l tanu 'poročal o n e n a d n e m n a p a d u hrvatskega bana n a nič hudega slutečo Moslavino, s čimer je težko pogazil premir je . Vse dokazovanje Rudolfovega poslanika v Car igradu o p r a v n a s p r o t n e m in rotenje, naj se o s tvar i prepriča, je bilo brezuspešno: Hasan-paša je bil zaradi svoje gorečnosti pohval jen. 1 8 7 Zato ni nič čudnega, če je še isto jesen, v začetku oktobra, udar i l znova z močno vojsko v Slavonijo, kjer je osvojil Božjakovino in ugrabi l velik plen. Ko pa se je vračal, je kraj iška vojska napadla del njegovih čet, ga razbila in rešila 400 ujetnikov ter se polastila vseh topov, ki j ih je Hasan-paša zaradi slabega v r e m e n a skril v neko močvir je. 1 8 8 Vendar zaradi teh neuspehov Hasan-paša ni odnehal. Nasprotno, takoj po p o v r a t k u je pr ipravl ja l nov napad. 29. oktobra je okoli 200 Turkov kreni lo iz Kostajnice prot i Kolpi, hoteč napas t i Kranjsko. B r a t hrvatskega bana P e t e r Erdödi je takoj pohitel za njimi. Pr idruži la sta se m u kranjska plemiča Burgsta l ler in Cvetković, ki sta imela skupno 58 mož. P r i Vinici ob Kolpi sta 'se vojski spopadli. T u r k i so bili popolnoma poraženi, le dva T u r k a sta se rešila. Pade l pa je tudi Burgstal ler, m e d t e m k o je Cvetković dobil 17 r a n . 1 8 9 Nevarnost, ki je p r i tej pri l iki pret i la deželi, potrjujejo tudi sodobni viri. Na Kran j skem je bilo 31. oktobra razglašeno stanje pripravl jenosti, ker so poročila javljala, da n a m e r a v a sam bosanski paša napas t i deželo. Isto sporoča Kranjski 1. n o v e m b r a tudi Andrej Turjaški. Ko nato štiri dni kasneje poroča o novih tur šk ih pr i­ pravah, omenja, 'da so bili 3. novembra Turk i poraženi pr i Rakovcu, dve milji od Slunja. O t u r š k e m porazu pr i Vinici danes v s tanovskih spisih ni najt i več sledu. 1 9 0 Vendar nekatere dopolnitve, ki j ih je Klaić dodal Valvasorjevemu poročilu, kažejo, da je imel v rokah neki vir, ki je Valvasorja dopolnjeval. Zadnje poročilo Andre ja Turjaškega je bilo pravi lno. 6. novembra je Hasan-paša udar i l na močni Ripač (v l is t inah je vedno Repič) v H r v a t ­ ski kraj ini in ga naslednji dan zavzel. Sedaj je zapreti la resna nevarnost Bihaću, kjer je bil poveljnik Krištof pl. Obričan, ki je takoj zaprosil Kranjsko za nujno pomoč. Kranjska je nato 11. n o v e m b r a poklicala pod orožje vse konjenike in pešce, obenem pa tudi zaprosila Koroško in Šta­ jersko ter nadvojvodo Ernes ta za pomoč, poudarjajoč, kako veliko n e v a r ­ nost bi pomeni l padec Bihaća ne samo za vse notranjeavstr i j ske dežele, 1 8 6 A. Koblar, Boji na Krajinah in zmaga pri Sisku pred 300 leti. Izvestja Muz. društva 1893, str. 84—86. — Klaić V., str. 368—369. — I. Steklasa, Andrej Turjaški (1557—1594). Letopis Matice Slovenske 1890, str. 7. 1 8 7 Klaić V., str. 369. 1 8 8 Stan. arh., fase. 125 a: poročilo z dne 13. oktobra 1591. — Valvasor XV, str. 513. — Koblar, Boji, str. 87—88. — Klaić V., str. 370—371. is» Valvasor XII., str. 21 po Mscr. Prov. — Klaić V., str. 371. — I. Steklasa, Andrej Turjaški, Letopis 1890, str. 10. 1 9 0 Stan. arh. fase. 125 a. 58 temveč za vse krščanstvo. Zbrala se je že znatna vojska ,'Novem mestu koTe H- novembra prišlo sporočilo Andreja Turjaškega,.da se je Hasan P " " l a Hasan-paši nadaljnje načrte. V e ^ £ « <=ka kraiina niti Kranjska nista preživeli v miru, ker so ju turske PriPrave f BosnTdržaTe v vedni pripravljenosti. Komaj pa je п ^ £ £ £ А 1592 lepše vreme, se je Hasan-paša lotil zidanja ^ . ^ ^ S ^ J S nai bi mu služila za izhodišče bojev proti spodnji Kolpi m Sisku ^tocasno se ie 15 aprila polastil dveh trdnjavic v bližmi Petrinje, Gorein Hra Jn НГР Na te vesti je Kranjska vpoklicala konjenico m pehoto in ju Posula J^ Brež ice Vendarle bila vojska kmalu razpuščena, ker je HaSaTodaa « S m ^ f p o č i v a t i . V začetku junija je pričel oblegati Toda Hasan pasa m misi p kasneje B r e g t u nroti Sisku hoteč ga na vsak način dobiti v svoje roke. Toda ze po siirm Ten obleganT3egspoznal, da bo treba večjih P g v ^ a l b o ^ P O d S i S n f ^ ~ napadi proti Sisku m Zagrebu so dali slutit, da miru s Turki ne bo mogoče dalje obdržati. Nadvojvoda Ernest je se to ÏseTmi Ш začeti z vojsko proti Petrinji, od koder » ^ ^ g g nevarnosti in zahtevala neprestano pozornost. Ze sredi aprila 1593 je prišel Hasan-paša z veliko vojsko v Petrinjo in uLzarPopraviti most čez Kolpo. Jasno je bilo, da misli sedaj udariti na sïïek 27 aprila je obvestil nadvojvoda Ernest kranjske deželne sta- nove o pretečfnevarnosti in obenem ukazal, da gredo s svojo vojsko na S T ^ . a r h . ( fase. 125 a. - A. Koblar Vojska kranjsk* ^njiken; i n d o - mobrancev 1. 1591. Izvestja Muz. društva 1893, str. 115 lib. I^ODI , str. 88—90. — Klaić V., str. 372. 1 9 2 Stan. arh., fase. 125 a. »3 Koblar, str. 122-124. - Klaić V., str. 375-378. - Koblar! str. 130-131. - Klaić V., str. 383. - Steklasa, Andrej Turjaški, S t r ' 2 ^ 2 s 3 t a n . arh., fase. 125 a. - Klaić V., str. 385-386 i« Stan. arh., fase. 125 a. - Steklasa, Andrej Turjaški, str. 28-32. - К1аш V., str. 388. 59 deželno mejo in, č e bo treba, tudi preko nje. 1 9 7 Dežela se je sicer brani la, da bi poslala vojsko izven dežele, a ko je postalo gotovo, da hoče H a s a n - paša nad Sisek, je lO. maja razglasila, da se morajo 20. maja zbrat i vsi konjeniki v Zagrebu, 30., 10. in 5. mož p a morajo biti pripravl jeni, da na dano znamenje takoj ' odidejo na določena mesta. 1 9 8 Vse se je mrzl ično pripravl ja lo na usodni spopad. P r i Kostajnici je Hasan-paša zbiral vojsko iz vsega bosanskega pašaluka in 10. juni ja kreni l z njo prot i Sisku. P e t dni kasneje je njegova ogromna vojska priš la pred Sisek in ga takoj pričela obstrel jevati . Od vseh s t rani začno sedaj pr iha jat i krščanske vojske. Andrej Tur jaški je z vso svojo vojsko pohitel prot i Sisku, kjer se je zbralo okoli 4—5000 mož krščanske vojske prot i 38.000 možem Hasan-paše . Od tega je bilo 18.000 mož redne vojske, ostalo pa n e r e d n e čete. Komaj se je krščanska vojska zbrala pr i Novigradu ob Savi, že so iz Siska sporočili, da bo t rdn java padla, če ji še isti dan ne pr ihi te na pomoč. Soglasno je padla odločitev, da vsa vojska takoj pohiti p rot i Sisku. I n res je u r o kasneje bi la .že vsa vojska na poti, ure jena za spopad. Na čelu so bile hrvat ske čete pod banom Tomažem Erdödijem, sredino so tvori l i kar lovški arkebuzir j i od Andre jem Turjaškim, zadaj pa so šle ostale čete pod Eggenbergom. Hasan-paša, ki je bil iznenađen zaradi naglega pr ihoda te vojske, je h i t ro popeljal 10.000 mož n a levi breg Kolpe v t r ikot med Savo, Kolpo in Odro. Bilo je na god sv. Ahaca, 22. juni ja 1593 ob eni popoldne, ko se je pričel spopad. V p r v e m nava lu so Turk i že potisnil i H r v a t e nazaj, ko je Andrej Turjaški s svojimi arke­ buzirji zadržal njih nava l in j ih skupno z zadnjimi četami potisnil prot i Kolpi. T u r k i so se sedaj hoteli u m a k n i t i čez most na desni breg Kolpe, a delu kar lovških arkebuzir jev se je posrečilo, polastit i se mostu. T u r k o m ni preostalo drugega, kot da so se skušali s p lavanjem rešiti p r e k o Kolpe in Odre. V gneči, ki je tu nastala, j ih je največ utonilo. Po eni ur i boja so bili T u r k i že popolnoma poraženi. Od vseh 10.000 mož se j ih je rešilo okoli 1000. S a m Hasan-paša je našel s m r t v Kolpi. Ko je videla vojska, ki je ostala n a desnem bregu Kolpe, s t rašni poraz, se je razbežala na vse s t rani . Tako je padel v krščanske roke ogromen plen, med drug im 10 voj­ n i h zastav, 8 velikih topov in več manjš ih t e r okoli 30 ladij . 1 9 9 Vest o zmagi p r i Sisku je razveselila ves krščanski svet. Papež Kle- m e n t VIII., španski kral j Fil ip II. in nemški cesar Rudolf II. so z besedo in odlikovanji dali pr iznanje zmagovit im poveljnikom, ki so zadali s svojo majhno vojsko tako h u d udarec doslej nepremagl j iv i turški vojski. K a k o so se razveselile tolike zmage šele dežele, ki so jo izvojevale! P o težki mori, ki je sedaj že t r i leta z vso silo pr i t i skala nanje, je prišlo n a e n k r a t toliko olajšanje, ko se ni bilo t r e b a več bat i ne Hasan-paše, ne njegove vedno grozeče vojske. Po vseh cerkvah se je oglasila zahvalna pesem v 1 9 7 Stan. arh., fase. 125 a. " 8 Istotam. — Koblar, str. 162—165. — Klaić V., str. 388—389. iss Valvasor XV., str. 520—535. — Megiser, str. 1663—1667. — P. Radić, Izprave o bitci kod Siska dne 22. lipnja 1593. godine. Starine Jugosl. Akademije u Zagrebu X I X , str. 172—192. — P. Radies, Die Schlacht bei Sissek. Laibach 1861. — Dimitz III., Str. 245—248. — Koblar, str. 170—172. — Klaić V., str. 391— 392. — Steklasa, Andrej Turjaški, str. 34—46. 60 zahvalo za to čudežno zmago. V l jubljanski stolnici in v cerkvici sv. Ahaca pr i Tur jaku sta bili ustanovl jeni z istim n a m e n o m ustanovni maši n a čast sv. Ahacu. Vsi so se nekako podzavestno zavedali, da se je z zmago pr i Sisku pričela nova doba, ki jo označuje po eni s t rani propadanje t u r š k e vojaške moči, po drugi pa okrepitev krščanske, ali bolje habsburške. Bi tka pr i Sisku je sicer sprožila 14-letno vojno s Turki, ki je zahtevala mnogo žr tev in velike napore, a končala se je 1. 1606 z m i r o m ob izlivu Žitve v Donavo, kjer so T u r k i p r v i k r a t priznal i enakopravnost obeh s t r a n k in se odrekl i t r ibutu, ki so ga moral i dotlej plačevati nemški cesarji. N a j ­ važnejše pa je to, da so bosanski Turk i spoznali, da je sedaj konec njiho­ vega napredovanja prot i zapadu. S tem je preneha la nevarnost t u r š k e osvojitve tako za ostanek Hrvat ske kakor za vse slovenske dežele. TURKISH RAIDS INTO CARNIOLA AND THE LITTORAL REGION FROM THE FIRST THIRD OF THE X V I * CENTURY THO THE BATTLE OF SISEK (1953) S u m m a r y The treatise of the late S. Jug is the second part of his dissertation for the Doctor's degree, received by the Faculty of Philosophy at Ljubljana, with the title „Turkish raids into Carniola and the Littoral region in XVth an XVI«1 centuries". Its first part, with the title „Turkish raids into Carniola and the Littoral region till the first third of the XVIth century", was published in GMS 24, 1943, pp. 1—60. Notwithstanding the armistice, concluded in 1533 between Soliman and Ferdinand, the Turkish abstained from greater attacks only, but by small pushes they continued to crumble the Hapsburg possession in Croatia and Slavonia. When they captured Požega in Slavonia and Klis in Dalmatia, Ferdinand attempted a contre-attack. His army had the taks to reconquer, under the command of John Kazianer, Slavonia. In autumn 1537, the troops advanced as far as Osijek, but already on the way they lost the fourth part of men owing to illness and badly organized provisioning. On the ninth of September the retreating army was completely defeated after almost all commanders had already run away before the beginning of the battle. The death of John Zapolya (1540) gave rise to new fights for Hungary, those fights caused new Turkish raids into the Slovene countries. In 1546, according to the report of the commander in chief for Lower Austria, the Turks raided „every day" on Carniola which was devoided of protection. In March 1546 the Turks made a raid on Ljubljana by way of Kočevje and Ribnica, in 1547, they pillaged twice Lower Carniola and Bela Krajina (White Country). By the armistice of 1547 greater attacks were interrupted again, and smaller ones, too, were becoming rarer because of organized defence of the country (mercenary troops, general levy, landsturm, frontier-fortress system in Croatia). The armistice lasted only four years. In 1551, owing to the attempt of Ferdinand to conquer Erdély hostilities were resumed. In that war the Turks, in 1558, again pillaged Kočevje, and Ribnica, and in 1559 too, in 1561 they made an incursion via Kočevje as far as Postojna. But during this period both high commanders Lenković and Herbart of Auersperg offentimes repulsed attacks with success and they themselves made repeated incursions into Bosnia. By the renewed armistice, in 1562, frontier fighting was moderated though not quite stopped. There were greater incursions into Slovene countries also between the 61 years 1574 and 1578. In 1575 the Turks pillaged the surroundings of Metlika, and, in 1576 and 1578, the country of Kočevje. By the new fortress of Karlovac, constructed in 1579, the Turkish invasion passage towards Bela Krajina was blocked and the defence of Slovene countries essentially improved. The battle of Sisek (1953) was of greatest importance. It signified a starting-point of overthrowing relations between the Hapsburg countries and Turkey, and, herewith, a starting-point for Slovene countries, too, of greater safety against the Turkish inroads. J o ž e Š o r n LJUBLJANSKA SUKNARNA V »Kosovem zborniku« (ZC VI.—VII., 1952—53, str. 663—684) sem obdelal prvo fazo razvoja osrednje manufakture tekstilne stroke v 18. stoletju na Slo­ venskem z naslovom Začetki suknarne kranjskih de­ želnih stanov. Ta faza obsega razvoj do leta 1730, do trenutka, ko naj bi posebna tričlanska stanovska ko­ misija raziskala stanje obrata in poročala o tem, ali naj se obrat opusti ali ne. V tem članku nadaljujem in končam razvoj suk­ narne z nekoliko spremenjenim naslovom; podjetje je namreč nekoliko pozneje prešlo v privatne roke, zato bi stari naslov ne odgovarjal več točno vsebini. Komisija treh je nekako po šestih mesecih dela v obratu podala poročilo 7. junija 1730 na spomladanskem zasedanju stanov. To poročilo je bilo zelo važno za odločitev tega velikega kolektiva; pripomoglo je, da le-ta ni opustil obrata, pač pa se ga oprijel z vso silo. Danes nam ni znano, kaj vse je vpli­ valo na komisijo, da je na zborovanju podala potvorjeno poročilo, češ da 'predstavlja obrat pozitivno postavko in da jih je — namreč stanove — obvaroval pred veliko škodo. Nedvoumno se ta trojica ni poglobila v račune oziroma si zaradi nereda v knjigovodstvu ni mogla priti na jasno o dobičku in izgubi. Zaslišala je Kunčnika in mojstre, se zadovoljila z njihovimi izja­ vami, morda verjela nepopolnim računom in oddala psihološko dobro učin­ kovito vest. Že večkrat citirani ekstrakt, sestavljen po nalogu stanov februarja 1735, govori o čisti izgubi blizu 4.300 gld. Izguba je nastala pred­ vsem pred letom 1730, pred pregledom komisije, le da ta zanjo ni vedela. Če pa je že vedela, je njena izjava na zasedanju toliko bolj drzna. V obdobju od začetka 1730 do konca 1734 namreč (torej pet let) so imeli stanovi samo pri prezidavi in dozidavi obrata na Selu in pri raznih nakupih v zvezi z njim za približno 63% manj stroškov v primeri s stroški za čas od poletja 1726 do konca 1729 (nekako tri leta in pol).9 Manjši izdatki po letu 1730 — pa tudi druge okoliščine3i — nas po drugi strani torej po- Opomb ne pričenjam signirati znova, pač pa jih nadaljujem, ker je ta članek le 2. del celote; tudi kratice fondov so bile že pojasnjene v 1 delu razprave. 31 Z dnem 29. sept. 1731 je n. pr. prenehala najem, pogodba za hišo v Kapucin, predmestju; nek mlin, ki so ga stanovi kupili, da bi razširili obrat so pozneje dali v najem Gregorju Bizjaku od 12. sept. 1731 dalje vsaj do 1738, ko 62 trjujejo v domnevi, da se obrat po tem letu ni več bistveno razširjal, pač pa le notranje bolj spopolnjeval zlasti v tehničnem in organizacijskem po­ gledu, da je torej p r e š e l iz f a z e e k s t e n z i v n o s t i , ki je terjala velike investicije, v f a z o i n t e n z i v n o s t i , ko se je stremelo k iz­ boljšanju kvalitete, trdnejši organizaciji ipd. To v glavnem velja vsaj za čas, ko so bili lastnik obrata stanovi. Zastoj zunanje rasti pa je spet po svoje v ozki zvezi s skromno potrošno potrebo tržišča in ker lastniki proizvajalnih sredstev po vseh računih niso smeli pričakovati nenadne ali pa nenavadne razširitve kroga potrošnikov, je suknarna taka, kot je bila, v glavnem po­ polnoma zadoščala svojemu namenu. Kakšen je bil učinek te druge faze, namreč intenzivnosti, ki je posledica vseh reform, vzetih v celoti ?Proizvajalni stroški so v času najpozneje eno leto po pregledu komisije že padli za okoli 15% (od 1 gld 21 kr 3 pf za vatel na 1 gld 9 kr 2 pf za vatel), ne da bi pri tem cena sukna padla. Tega ne smemo pripisati samo trdnejši organizaciji dela, povečani storilnosti zaradi plačevanja na akord, ne samo večji izkušenosti delavcev, pač pa tudi racio­ nalnejši izrabi surovin: po metodi, vpeljani po letu 1730, so oprali vso volno in odstranili iz nje govno, nekaj, kar se preje ni dogajalo (umazano volno so enostavno zavrgli in s tem izgubili znaten del te osnovne surovine). Toda o tem več na drugem mestu. Izboljšave v o r g a n i z a c i j i d e l a so se pričele že pred pregledom komisije. Tako je od 1. decembra 1728 dalje omejeval polnomočje inšpek­ torja Kunčnika32 že nov član ožjega vodstva obrata in to je kot prvi bil stanovski računski uradnik Ivan Anton Wolwiz, od sedaj dalje istočasno še suknarnični blagajnik. Torej je najšibkejša točka v celotnem poslovanju bila kontrola nad prejemki in izdatki ( = finančna plat poslovanja). Motili pa bi se, če bi mislili, da je Wolwiz vodil nekakšno samostojno obratno blagajno (te do konca stanovskega lastništva ni bilo) ali pa posebne blagaj­ niške knjige. To ne, pač pa je njegova naloga bila od tedaj dalje, da je izpla­ čeval delavce, prevzemal izdelane kose sukna in nadzoroval njihovo prodajo, ter v osrednjem knjigovodstvu sam vodil odgovarjajoče rubrike.33 Tudi je upravljal prodajalno odnosno skladišče v lontovžu in zanj odgovarjal. Ozirajoč se še dalje po sposobnih gospodarstvenikih in voditeljih so stanovi naprosili v drugi polovici leta 1731 Franca Reigersfelda, naj bi vodil ni več poročil o njem. Oboje gl. pod op. 9, za mlin še dekret Heleni Bizjak, da se ji prepoveduje ribolov v bližini njenega mlina ali pa pasti živino tam, kjer je razstavljena oprana volna; oboje pač zato, da se prepreči škoda. — SS A, fase. 537 a, 17. III. 1738. Po drugi strani zvemo, da so vsaj italijanski tkalci stanovali do konca leta 1729 v bivši Siberauovi hiši blizu diskalceatov, ki so jo imeli stanovi v najemu do Jurijevega 1730 (SSA, fase. 323; Ljubljana, 19. dec. 1729. Po VI. Fab- jančiču, Knjiga hiš V., Kapucin, predmestje, str. 591, je Siberauovo hišo isto­ vetiti z »Novim svetom«, danes Gosposvetska cesta št. 8). 32 Kunčnik je bil še 22. avg. 1725, torej 10 dni pred sprejemom v suknarno, cestni nadzornik relacije Kranj—Jezersko. Zbiral in nadzoroval je tlačane pri popravilu te ceste. — SSA, fase. 527 c. 33 Sem ter tja naletimo zanj poleg naziva kasir še na izraz inspektor. SSA, fase. 537. 34 V italijansko pisanih virih nahajamo poleg izraza Fabrica še Pani- ficina, Pannifficina. ' 63 штттт suknarno.34 Ta se je s ponudbo strinjal, toda spletke nekaterih stanovskih funkcionarjev so mu vzele voljo do tega dela; odstopil je v korist drugih kandidatov.35 Drugo Kunčnikovo omejitev je predstavljala nastavitev Antonija Ba- stanzija (v službi od 1. maja 1732 dalje); imenovali so ga capo maestro — kar pomeni, da je on tudi dejansko vodil vso proizvodnjo v ožjem (tehnič­ nem) smislu besede. Bastanzi, ki je bil že v Cenedi trgovec s suknom, je tu od nastavitve dalje vodil poskuse za izdelavo novih odnosno izboljšanih vrst sukna. Antonijev brat Ivan Krstnik, tudi trgovec s suknom, je spomladi ali poleti 1734 odpotoval dvakrat v Cenedo in pripeljal od tam tkalce in še nekaj orodja.9 Ta dogodek je zelo važen: omogočil je namreč znaten dotok italijanskih delavcev. Če smo v času pred 1730 videli v obratu poleg domačinov še de­ lavce pretežno iz severnih dežel, se je polažaj sedaj spremenil: delavci iz zapadnih pokrajin so zamenjali one s severa in se izkazali kot boljši mojstri v izdelovanju graničnega ali cenedskega sukna; sicer so se pa spl©h sever­ njaki ob svojem prihodu mogli in morali šele tu v Ljubljani naučiti izdelo­ vanja te vrste sukna.36 Spričo te menjave mojstrov se nehote vprašamo, kaj se je zgodilo s severnjaki in ali so zapustili suknarno sami od sebe. Po zelo nepopolnih podatkih, ki so na razpolago, moremo trditi, da je Bastanzi najprej pozval cenedske mojstre, potem šele je odšla prva generacija iz- učenih delavcev domov; ni pa mogoče ugotoviti, če so odšli prostovoljno ali pa so bili odpuščeni. Vsekakor pa jasno vidimo Bastanzijev vpliv in njegovo politiko: dobro cenedsko sukno morem izdelovati samo s cened- skimi mojstri, drugi so neuporabni! Imel je prav, kajti obratu je to zelo koristilo. Tretjo omejitev Kunčnikovih pooblastil in istočasno spopolnitev ne­ posrednega vodstva predstavlja namestitev trgovca Jožefa Antona Webra • za direktorja »tovarne« (od 1733 dalje37). Pripadala mu je vsa skrb za 'napredek obrata v splošnem in imel je nekako vrhovno nadzorstvo nad proizvodi in neposrednimi proizvajalci. Niti Wolwiz niti Bastanzi nista mogla delati za njegovim hrbtom, tudi odborniki so se prvenstveno obračali nanj. Ta učinkovitejša delitev je napravila konec nepreglednosti in površnosti tako v upravi kot v proizvodnji. — Kunčnik je namreč po trditvah Webra zavrgel zaradi neizkušenosti v vsem okoli 150 centov volne petih različnih vrst; iz tega je on, Weber, dal izdelati 229 kosov sukna.38 Kunčnik sam tudi sicer ne bi mogel več uspešno vršiti svoje dolžnosti, kajti obrat se je spopolnjeval in nujno bi moral dobiti pomoč. Da v resnici ni bil strokovnjak za tekstilno industrijo in da je bil najbrž določen za inšpektorja zaradi pomanjkanja sposobnih ljudi, moremo sklepati iz dejstva, da ga po tej spopolnitvi niso več dolgo zadrževali v obratu; 13. maja 1735 35 RA, fase. XXX., Dnevnik (vložek v Dnevniku št. 32, str. 6—7). 38 Neko poročilo stanov v Graz; Lj., ok. 1728. — SS A, fase. 537. 37 Gl. op. 9. — Tudi zanj se — čeprav zelo redko — uporablja izraz in­ spektor. Torej tudi pri nazivih ni bilo jasnosti. — Weber je prišel v Lj. iz Tirol in postal meščan 19. febr. 1725. — Sod. prot. 1725, str. 23 (MaLj). 38 SSA, fase. 537 a. 64 so mu odpovedali delovno pogodbo; stanovanje v suknarni je moral od­ stopiti Antoniju Bastanziju. Dobil je mesto administratorja stanovskega imetja.39 Razmere v obratu so se torej po približno triletni takoimenovani pre­ hodni dobi temeljito spremenile: vinotočev inšpektorja Kunčnika in far- marja-krasilca Serbenskega ni bilo več, prav tako ne kazni jahanja na lesenem oslu, tudi ne privatnega barvanja tkanin — pač pa se je povečalo število statev, poostrila delovna disciplina in nadzorstvo nad njo, zboljšala kakovost sukna. Obrat se je razvijal tako, da je najpozneje leta 1736 dosegel že precej visoko tehnično razvitost. Z ozirom na kvaliteto so izdelovali štiri vrste SI. 1. Detajl iz Valvasorjeve vedute Ljubljane (ok. 1670) — trg na Ajdov­ ščini; drevo sredi trga delno zakriva s krošnjo stavbo poznejše suknarne sukna: navadno (grobo), granično, srednjefino in fino (ali tudi najfinejše) sukno. Navadno je bilo" izključno iz domače volne, za granično so uporab­ ljali mešanico domače (tudi ogrske) in italijanske volne, v finem je prevla­ dovala ali sploh bila samo italijanska volna. Vse te štiri vrste so barvali v 11 različnih barvah, vendar granično v standardnih treh: v modri, rdeči in zeleni. Z ozirom na samo {ehniko tkanja sta znana najmanj cenedski in holandskl način. Na enih statvah sta delala po dva tkalca. Najpozneje poleti 1728 je bilo 8 ali pa 10 tkalcev — torej 4—5 statev.40 Na njih so izdelali od 1. septem- 39 Gl. prepovedni dekret Heleni Bizjak glede ribolova V op. 31. 40 SSA, fase. 537. — Gre torej za razliko dveh tkalcev; povsem zanesljivo je samo to, da jih manj kot 8 in več kot 10 ni bilo. 3 Zgodovinski časopis 65 bra 1727 do 30. novembra 1728 vsega skupaj 656 kosov sukna, t. j . okoli 17.000 vatlov. Najpozneje pozimi 1737 je bilo že 8 statev in 16 tkalcev, število izdelanih kosov pa morda tisoč, z drugimi besedami morda okoli 30.000 vatlov sukna. V desetih letih se je potemtakem produkcija povečala za okoli 75%. Vpogled z m e z d n o p o l i t i k o nam nudijo tri tarife, prvi dve iz časa pred 1730, tretja pa je bila objavljena dne 8. julija 1733,« torej še v prehodni dobi in stvarno pomeni donesek k zboljšavi notranje organizacije obrata: narekovala jo je potreba po utrditvi (fiksiranju) reda v izplačevanju mezd, ki ga do tedaj ni bilo. Pa ne samo to! Je pismeni odraz, kodifikacija, že precej razvite ali skoraj dovršene delitve dela. Ta tarifa je določala mezde za 27 raznih opravil (vse seveda že na akord!), ki — združena v skupine — predstavljajo 18 stopenj proizvodnje in to od prebiranja volne preko pranja, predenja, tkanja do zaključnih apreturnih del. Ta tarifa ne obsega mezd od barvarja in suknarskih mojstrov navzgor, ki so tudi bili plačevani na akord. Podatki iz prvih dveh tarif pred 1730 določajo plačilo za 18 raznih opravil, ki predstavljajo skupaj 12 stopenj proizvodnje, iz primerjave razvidimo, da se je proizvodnja v štirih ali petih letih potem­ takem spopolnila za približno 34% odnosno za eno tretjino. To pa je samo Drerez skozi to dobo, razvoj je gotovo šel še hitreje v smeri delitve dela, le da tega ne moremo dokumentirati. Primerjajoč mezde samo za tista dela, ki so zabeležena tako v obeh starih kot v novi tarifi, opazimo, da so mezde za ista dela ostale približno na enaki višini ali pa so preračunane od pavšalnega plačevanja (po času) na plačevanje na akord (po kosu) — v kolikor ni seveda delo bilo akordirano že preje. Tako n. pr. je škrobljenje kosa sukna v vseh treh tarifah enako (4 kr), prav tako tudi izdelava osnove za kos sukna (8 kr), medtem ko je valjavec preje prejemal pavšalno 10 gld na mesec, po novem pa od kosa sukna 45 kr. Treba pa je dodati, da so kosi graničarskega sukna pred 1730 imerili po 27 vatlov, po tem letu pa po 30 vatlov — da so torej nekateri delavci delali več za isto mezdo; z drugimi besedami povedano, se jim je mezda znižala.42 Poleg tega so si morali sedaj v smislu določil najnovejše tarife priskrbeti nekatere vrste orodja sami na svoje stroške, česar Dreje ni bilo, ker so ga dobili v obratu. Tu je mišljena nabava protja za tolčenje volne, nakup česal ali krtač (baje vsak mesec) za česanje volne; stiskalec sukna si je moral sam oskrbeti potrebni papir in vrv; zopet v tretjem primeru so vpeljali od trgovanje dela mezde »kot kazen«: valjavec je moral za vsako luknjo v suknu, ki jo je sam povzročil, plačati eno sedemnajstico.^ Kot povračilo za dolgove, ki so jih delali delavci pri stanovih, so odtegovali 41 Prva ni mezdna tarifa v ožjem smislu besede, pač pa le nekak pregled stroškov za proizvodnjo enega kosa sukna, zato tudi nosi ime Specification in je brez datuma (Müllner, označba: sine dato, 1729); SSA, fase. 537. — Tudi druga ni mezdna tarifa v ožjem smislu besede in nosi naslov Konta von den Teutschen (brez datuma); DA, škatla 43', ovoj »No 1060«. — Tretja je prava Tarife (SSA, fase. 537 a). 4? Neka kratka opazka pravi, da so stanovi z novo tarifo prihranili letno 3000 gld.! — SSA, fase. 537 a. 43 SSA, fase. 537 a; dne 30. marca 1731. 66 laškim delavcem česalcem« po 1 kr od vsakega funta osnutkov, česalcem finejše volne pa so plačali od vsakega navitka, ki je redno tehtal 4,5 funta, samo za 4 funte. Poostrena borba za tržišče in za večji dobiček je torej terjala zelo ostro finančno politiko, ki ni smela poznati odstopanja; to vse je šlo v breme delavcev. Kaj sledi iz tega? Čeprav je bilo tržišče našega obrata majhno v pri­ meri s tržišči sosednjih konkurenčnih obratov (n. pr. cenedskih, čeških, moravskih itd.45), je bilo vseeno zanesljiv kupec, kar pač ni moglo izbirati proizvodov po mili volji, ampak je bilo k temu prisiljeno (prepoved uvoza v smislu merkantilistične politike in izključna odvisnost graničarjev od kranjskih odnosno notranjeavstrijskih deželnih stanov sploh). Prvih osem tkalcev je imelo torej dela dovolj in ni se jim bilo treba zelo resno bati za odpust ali za znižanje mezde.^ Takrat pa, ko je delalo dvakrat več tkalcev in je bila proizvodnja že precej blizu popolnega kritja potreb potrošnikov, nova tržišča pa so se le počasi odpirala, zaslužek in delo nista bila več neomejeno zanesljiva in kratka kriza pozimi 1837/38 — k njej se bomo že. še povrnili — je celo tkalcem zbila mezde za okoli 20%. Tretja tarifa je torej določila mezde za daljšo 'dobo in je bila sestavljena v času, ko je za izdelke prevladovala konjunktura, zato je izgubila vso svojo vrednost v času krize. Jasno je, da je količinsko precej jasno določena potreba tržišča sama tako rekoč tudi že dovolila le določeno število tkalcev; več ko bi jih bilo, slabši bi bil njihov položaj — odnosno da bi se polno zaposlili eni, bi morali biti odpuščeni drugi. Najvišje dohodke sta imela vsekakor krasilec Serbenski in direktor Weber — 800 gld na leto ali okoli 2 gld 13 kr dnevno. Njima so sledili Lembke s 500 gld ali okoli 1 gld 23 kr dnevno, Antonio Bastanzi s 400 gld ali okoli 1 gld 7 kr dnevno, krasilec Greibner, ki je nasledil Lembkeja, je prejemal 312 gld — 52 kr dnevno, Abraham Hublo, krasilec, ki je zamenjal Greibnerja, 364 gld ali 1 gld dnevno; manj je imel Kunčnik (300 gld — 50 kr dnevno), še manj sta prejemala prva dva suknarska mojstra: do konca 1730 vsak po 200 gld letno ali 33 kr dnevno (po letu 1730 na akord), valiavec 120 gld letno ali dnevno 20 kr (po letu 1730 na akord); končno je Wolwiz prejemal letno 100 gld (ker je bil stanovski računski uradnik, mu je bila to le nagrada!). — Vsaj česalcem (bržkone pa tudi tkalcem in osta­ lim delavcem) so izplačevali mezde tedensko. Mezde ostalih delavcev so bile nižje. Poslednja tarifa iz leta 1733 ie določala 15 kr mezde za prebiranje 1 centa volne.47 Ker je pred 1730 bila največja proizvodnja sukna v času od 1. decembra 1729 do 30. novembra 1730 — namreč 744 kosov — in ker je za vsak kos bilo takrat porabljenih 50 funtov volne, lahko ugotovimo, da je bilo kupljenih najmanj 372 centov 44 Pettenatori; ta izraz so v Ljubljano zanesli šele italijanski delavci, zato se jih vedno naziva Welische Kartatscher oder Pettenatori. 43 1738 je n. or. Škotska proizvedla 4,669.000 vatlov, 1739 pa že 4,804.000 vatlo" чпТгаа (RA. fase. XXIV., Orient. Comn., ovoj št. MY 46 Zato smo tudi trdili v prvem delu članka v ZC VI.—VII., 669, da n. pr. boj za ceno leta 179.7—98 na padec mezd ni bistveno vplival. 47 Brez navedbe kvalitete te volne; za nr^biranio eneea centa draške fdurazzo) volne, ki ie vsebovala več govna, je tarifa določila 30 kr. V zgornjem primeru gre za južnoitalijan. volno. 5« 67 volne (seveda različne kakovosti, toda tu računamo kot da bi bila vsa italijanska). Če bi vso to količino volne le na videz enotne kakovosti pre­ birala ena sama oseba,, bi zaslužila 93 gld v enem letu ali 15,5 kr na dan, če bi delala enakomerno skozi vse leto vsak dan. Če pa upoštevamo, da je gotovo bilo zaposlenih pri tem delu več oseb, da so kontingenti prihajali ne­ enakomerno in da so delavci v vmesnem času od enega kontingenta do drugega bili brez posla, da je volna bila različne kvalitete in torej tudi mezda različna, potem spoznamo, da je izračunani dnevni zaslužek zelo nezanesljiva osnova za ugotavljanje življenjskega standarda teh delavcev. Prav tak je primer z drugim nekvalificiranim delom, s pranjem volne. Tarifa je določala za pranje 1 centa volne 12 kr. Po pravkar omenjenem postopku bi ena sama oseba za pranje 361 centov volne4^ zaslužila 72,2 gld ali dnevno približno 12 kr. Neko drugo nekvalificirano delo n. pr. je bilo tolčenje (iztepanje) že oprane volne; pod pogojem, da so si delavci sami priskrbeli protje, so zaslužili po dva pfeniga od funta. Ker je tudi tu nastalo nekaj kala, bi en delavec zaslužil pri 360 centih dnevno 50 kr. Še tkalci! Leta 1730 je delalo najmanj 10 tkalcev na 5 statvah. Stkali so 744 kosov in za njih so prejeli skupno 1860 gld. En sam je povprečno zaslužil v tem letu za 74,4 kosa sukna 186 gld, na teden torej kake 3,5 gld (za 1,6 kosa sukna), ali skoraj 31 kr dnevno. — Kakšen je bil njihov položaj sedem ali osem let pozneje? Za ta čas nimamo točnih podatkov o številu proizvedenih kosov sukna, čeprav bi to zelo potrebovali. Pomagamo pa si lahko na tale način: dne 19. junija 1738« je bila določena zgornja meja proizvodnje (vsaj za granično sukno) na 800 kosov letno; leta 1737 je delalo 16 tkalcev,50 kajti v pogonu je bilo 8 statev. Če predpostavljamo, da so vsi tkalci skupaj res že izdelali okoli 800 kosov sukna, potem bi en tkalec izdelal komaj 50 kosov letno ali 1 kos tedensko, za kar bi prejel 1 gld 15 kr (dva tkalca sta namreč vsaj poleti 1738 zaslužila tedensko 2 gld 30 kr), ali komaj 11 kr dnevno. Če pa so recimo izdelali 1000 kosov, potem bi eden izgotovil 62,5 kosov na leto, na teden torej približno 1,25 kosa. Vse to raču­ nanje je zelo hipotetično, toda kljub temu iz vsega povedanega sledi, da se je tudi tkalcem polagoma nižal življenjski standard (količina tedensko iz- gotoyljenega sukna, ki je odpadla na enega tkalca, se je manjšala), kajti 'maksimirane gornje meje niso smeli preseči — ali vsaj ne mnogo. Svoje delo so morali torej v splošnem opravljati počasneje in s tem seveda po drugi strani temeljiteje. Na škodo mezde tkalcev se je kakovost sukna dvignila. Ustaviti se moramo še pri neki nejasnosti: povsem zanesljivo vemo, da sta na enih statvah delala po dva tkalca in da sta skupaj prejela na teden 2,5 gld (vsaj leta 1737). Ker smo zgoraj nekje čitali, da je bilo vse delo v 48 Po podatkih v SSA, fase. 537, je bilo v vsaki količini volne ok. 3 °/o govna (po drugih vesteh celo 4 %) ; tu računam 3 °/o kala. 49 SSA, fase. 537 a — sporočilo dežel, glavarja, predsednika in odbornikov direktorju "Webru tega dne. so Prav toliko tkalcev je bilo tačas v vsem Novem mestu. Tem je dala uprava mesta potrditi zaščitni patent že 26. marca 1681 (KR, CC, W, 8—1; Weberzunft, 3. sept. 1759, N. mesto). — Ceh tkalcev platna je imel delovni čas poleti od 5. do 20. ure, v jeseni in pozimi od 6. do 20. ure — brez navedbe časa za odmor (Ib., 20. sept. 1760). 68 suknarni akordirano, se ne moremo izogniti domnevi, da je to veljalo tudi za tkalce, da pa so jih v omenjeni kratki dobi plačevali pavšalno. Zakaj tako, bomo zvedeli pozneje, ko bomo citali odstavke o krizi v obratu. Medtem ko je še leta 1730 pet statev ( = 10 tkalcev) stkaio 744 kosov, odnosno ene statve 149 kosov (2,9 kosa na teden), je leta 1738 osem statev smelo stkati samo 800—1000 kosov graničnega sukna, odnosno ene statve 100 kosov (približno 2 kosa na teden), ali največ recimo 125 kosov (približno 2,5 kosa na teden) — vsekakor manj kot pa osem let preje. Kaj pomaga pri tem mezdna tarifa, če pa je skromno tržišče tako rekoč diktiralo obseg proizvodnje in s tem mezde tkalcev? Medtem ko so morali tkalci leta 1730 delati hitro (in s tem površno, zato po eni strani pritožbe graničarjev o slabem suknu, po drugi strani pa skoraj nobenih redukcij in zaslužek še precej zanesljiv), da so zmogli zado- Sl. 2. V levem zgornjem kotu suknarna ob Ljubljanici, v desnem spod­ njem kotu Štepanja vas (Fotokopija originala iz 1737; original v DAS, Ljubljana) stiti povpraševanje po suknu, je osem let pozneje položaj že bil precej spremenjen — in menim, da proizvodnja sukna za skromne potrebe civil­ nega prebivalstva ni mogla bistveno vplivati na celoten obseg proizvodnje. Kar tu se je treba dotakniti tudi v p r a š a n j a r a z š i r i t v e t r g a . Za ljubljansko graničarsko sukno so se poleti 1727 pričeli zanimati tudi štajerski stanovi. Zanimivo in važno je vedeti, da Štajerci — obratno kot Kranjci in Korošci — v glavnem niso kupovali sukna na Bavarskem (bili so preveč oddaljeni od teh manufaktur), pač pa na Moravskem in Češkem, to­ rej iz bližjega industrijskega središča. Še pred pričetkom delovanja ljub­ ljanske suknarne so, vsaj leta 1723, od 388 kosov sukna, kolikor so jih tačas potrebovali, uvozili 70 kosov iz Italije (Lucca, Benetke), 310 pa iz Češke in G9 Moravske (Olomuc, Jihlava, Neuhaus-Jindfihov Hradec); nadaljnjih 7 kosov je bilo iz Aachena, en sam kos pa iz neke suknarne avstrijske Orientalske kompanije.51 •— Kolikšen je bil delež ljubljanske suknarne po letu 1727 pri štajerskih potrebah, nisem mogel ugotoviti niti približno. Le polagoma se je dvigalo število kupcev v sami Ljubljani; del teh kupcev je jemal sukno na up in s tem ustvaril obratu nepotrebni problem; celo po več kot desetih letih nekateri dolžniki niso plačali svojega dolga, tako da je skupna terjana vsota na dan 5. maja 1738 znašala še vedno skoraj 3675 gld.52 Neizterljivost dolgov namreč ni samo stvar nepopolne, uprave, pač pa tudi že korupcije, saj seznam poimensko navaja dolžnike: med 45 dolžniki je bilo okoli 30 plemičev (med njimi najvišji stanovski in suknarnični funkcionarji, n. pr. deželni glavar, deželni upravitelj, deželni maršal, škof ljubljanski, višji deželni tajnik, vicedom, sam Ivan Anton Kunčnik in Jdtžef Anton Weber, Anton Wolwiz itd.). Poleti 1730 je bil sejem v Trstu; tja sta odšla z ljubljanskim suknom najmanj Siegfrid Bonavent. Werthental53 in Jožef Weber.5* Iz črne volne so tkali kapucinsko blago — po vsej verjetnosti predvsem za samostane.543 1736 se je obvezal ljubljanski trgovec Michel Angelo Zois, da bo prodal .letno v raznih krajih za 3500 gld (280 kosov) ljubljanskega sukna,55 Ivan Krst. Bastanzi pa 50 kosov.56 — Nadaljnjih točnejših vesti pa ni, tako da je onemogočen vpogled v razvoj privatnega prodajanja. O skromnosti tržišča nas potrjuje še nek drug pojav, ki je zelo za­ nesljivo merilo tako za šibkost tržišča kot za hitri proizvodni vzpon — to je k r i z a z a r a d i h i p e r p r o d u k c i j e . 29. januarja 1737 se je vršila konferenca,5? ki je obravnavala stanje v suknarni. Ko pregleduješ ekstrakt iz protokola o tej konferenci, se ti takoj zazdi sumljiva zahteva, naj Weber priseže, da bo držal v tajnosti sklep konference, da je treba med drugim vpeljati skrajno varčno ravnanje z volno, točno nadzorovati delo in delavce ipd.58 Ker od poslednjih sprememb v prehodni dobi dalje ni bilo nobenega posebnega naglaševanja kontrole itd., je ta pojav toliko bolj nenavaden. S takratnimi okoliščinami, namreč po eni strani s prevladujočo konjunkturo, po drugi pa z zahtevo stanov na Dunaj, naj pride kak izvedenec, ki bo preiskal obrat in vnesel nove izbolj­ šave- v izdelavi cenedskega in nemškega sukna,59 nima prave zveze; šele naslednji meseci nam nudijo pravi odgovor na ta uvodni prizor. 51 Specifikacija v SS A, fase. 537. 52 Seznam dolžnikov v SSA, fase. 537 a. 53 SSA, fase. 318; Lj., 27. jul. 1730. — SSA, fase. 537 a; Lj., 22. jul. 1730. 54 RA, kn j . št. 18, str. 34. 5 4 a Tako so n. pr. sukno izdelovali v samostanu Bistra menihi sami (»...von undenklichen Zeiten...«) do razpusta samostana (KR, Eccl, F-2-3, prošnja celovških kapucinov, da bi dobili bistriško valjavnico; Celovec, 28. jan. 1783; prošnja je bila odbita). 55 SSA, fase. 537 a; 7. jun. 1736, ko so se vršila pogajanja za dobavo volne med njim in stanovi. 56 Ib., 2. jun. 1736. 5 7 Ib., 25. avg. 1740. 58 Ib. 59 Ib., 14. februarja 1737, 29. jülija 1737. 70 že od okoli junija 1737 dalje je namreč bilo manj in j a n j d e h . Delav-d niso bili več zaposleni zdržema od jutra do večera pac pa samo nekajl ur dnevno. Tik pred 11. septembrpm 1737 je bilo ° ^ ™ \ ^ ^ 90 delavcev Kriza pa je dosegla višek v zimi 1737/38. V drugi polovici decembra so s e delavci'pričeli pritoževati pri stanovih. zastran zm-nj"nja defa 7n mezd in v vrsti zaslišanj je prišlo na dan njihovo nezadovols vo afede mezdne politike, pomanjkanja dela, slabega postopanja z delavci itd. če so^eLvci pri prvem »gibanju« pred letom 1730 na svojevrsten nacm ^ l e s t i r a h svoje nezadovoljstvo (uničenje srajce in kosa sukna, razbitje S i S n i L a ) , so pa v tem drugem primeru postopali drugače Rezultat za- s S n T n a s potrjuje v domnevi, da se za vsemi pritožbam! skriva izrazito mezdno gibanje brez nasilnih oblik nezadovoljstva, gibanje, ki se je spet končalo za delavce neuspešno, kajti lastnik proizvajalnih sredstev _ tudi če bi hotel - ni mogel nuditi dovolj dela, vsaj v tistem kratkem obdobju ne. Druga stvar pa je odtrgovanje dela mezde pri že itak manjšem zaslužku; iz tega proseva lastnikova finančna politika: izkoristiti stisko in iztisniti cim več iz nje. . - Na vsak način si moramo ogledati posamezna zaslišanja, da se bomo čim bolj seznanili s položajem vsake pritožujoče se skupine. Akoprav nam je septembrska skupina odslovljencev znana z imeni, \ne vemo za njihove poklice, torej tudi ne moremo vedeti, koga je redukcija najbolj prizadela — kvalificirane ali nekvalificirane delavce oziroma vse približno enako? Nekoliko si bomo pomagali z imeni: 15 je slovenskih (Novak, Komatar ali Slanovec, Marija Bogatin, še ena.Marija Bogatin —. hčerka? — končno še neki Bogatin — sorodnik? — Martin Dragar, Jakob Zupančič, Andrej Dobravec, Anton Kunovar, Matija Berčič, Miha Košir, Jožef Božič odn. Weihnacht, Marko Vesel, Gašper Perč, Marija Uglješ — Ugliesa — ) , 4 so italijanska (Valot, Grasetto, Antonija Valot, Gašper Rizzo), eno samo je nemško (Krieger). Ker ni velika verjetnost, da bi Benečani hodili delat v Ljubljano kot nekvalificirani delavci, domnevam, da ju odpust prizadel predvsem Slovence — nekvalificirane delavce. Merkantilistična politika je namreč dopuščala, da so klicali tostran meje tudi mojstre, ovirala pa je, da bi tuji nekvalificirani delavci spodrivali domače, ki jih je bilo že itak dovolj. Sicer pa je povsem dokazano, da so v obratu delali tudi podložniki (stanovski in drugi rojen jaki, Erbholden),«» seveda kot neizučeni delavci. Ker so po eni strani imeli kmetije odnosno so prišli s kmetij, po drugi pa je obrat zaradi krize moral reducirati nekaj ljudi, je skoraj gotovo, da je redukcija najprej prizadela prav nje in da so ti tudi najlaže — prav zaradi zemlje — prenesli to odločitev. 21. decembra 1737 je bila odslovljena snovalka Mica Rozmanka, vdova, ker je skozi dve leti kradla prejo in goljufala pri mezdi sebi v korist. Zaposlena je tu bila 4 leta. Prvo zaslišanje se je vršilo dne 26. decembra 1737. Nastopila je Mar­ jeta Mühr, vdova po bivšem suknostrižcu in stiskalcu. V začetku je ta menda dobival od' kosa stiskanja 30 kr, pozneje pa znatno manj, namreč 6 grošev 60 KR, Comerciale, Lit. T., No 1, vol. 1. — Ljubljana, 13. marca 1747, Weittenhüllerjevo pogajanje za nakup suknarne. 71 od toplega in 3 groše od hladnega stiskanja; papir in vrv si je moral pre­ skrbeti sam. Z nastopom Webra je bil leta 1733 odpuščen, nikdar pa mu niso izplačali zaostale mezde. Šele vdova je pozneje prejela 27,2 gld po­ vračila. Drugi, ki se je pritožil Да dan, je bil stari stiskalec in tkalec Kristijan Schläufer. Razkriva nam zanimivo in važno podrobnost, kako je pustila uprava delati prejšnjega valjavca na vseh osmih statvah (prav gotovo ni tkal, pač pa le opravljal pripravljalna dela ali kaj sličnega — saj je seveda tudi on imel manj dela in je izgubo hotel nadoknaditi s pomožnimi deli, ki jih je obvladal) in na ta način je v nekem smislu nižal mezdo poklicnim tkalcem. Kristijan je že hotel zapustiti Ljubljano, vendar ga je Weber pregovoril, naj ostane v obratu, češ da bo zanj našel neko drugo placano delo (zadrževanje kvalificiranih delavcev!); izročil mu je nekakšno pripo­ ročilno pismo za Bastanzija — toda capo maestro je pismo uničil. Najmanj v času pritožbe je Kristijan delal le 3 do 4 ure dnevno, ker za več dela dnevno preje sploh ni bilo. Tik pred tem je del ostalega časa prebil pri oplakovanju sukna, a tudi tu ni bilo dovolj dela. Ni mogoče povsem točno ugotoviti, če se je Kristijan posluževal valjavčeve taktike oziroma če so mu to opravilo odkazali drugi pač zato, da bi ga obdržali v suknarni do ponovne konjunkture in da jim ne bi bilo treba iskati novega tkalca. Pre­ cej verjetno prvo domnevo opiram zgolj na njegovo prošnjo, naj se sedaj pri zmanjšanem delu za ostali čas dneva zaposli pri krtačenju volne — »da bi zaslužil nekoliko več in se tako izvlekel iz dolgov«. Nadalje se je pritožil Lorenzo Battaglia61, prvotno suknostrižec, po odstavitvi Mühra pa stiskalec sukna (prišel iz Verone; v obratu je bil za­ poslen že deset let). Za stiskanje enega kosa sukna je — po tarifi — zaslužil eno sedemnajstico. V času te krize pa so si morali razdeliti ome­ njeno vsoto on in še štirje suknostrižci, ki so jih tudi uporabljali pri stiskanju. Ker se mu je zdelo, da v takem položaju ne more vzdržati, je želel nazaj k striženju in obljubljal, da bo v tem primeru nekaj ljudi brezplačno priučil striženju in stiskanju. 27. decembra 1737 so se pritožili vsi suknarski pomočniki (nastopili so samo Jakob Kal, Franc Neisser, Anton Wollwiz, Ivan Jurij Avšič) in trije česalci volne Matija Kostič, Matevž Fabijan in Blaž Kovačič. — Pred krizo sta dva pomočnika zaslužila 2 gld 30 kr od stkanega sukna; v času krize pa jim je Weber odtrgal pri vsakem kosu pol goldinarja (torej 20 %) — in to z izgovorom, da bodo imeli vsaj nekaj denarja anticipiranega za čas »praznovanja« ( = brezposelnosti). Iz istega razloga so česalcem pri dveh navitkih odtrgali 4 kr (za ta dva je sicer po tarifi vsak zasluižil po 16 kr; odtegljaji torej 25%), tkalcem volne so zmanjšali mezde za en groš iod dosedanje mezde 5 grošev (torej 20%), ki so jih zaslužili pri desetih funtih volne. Druga skupina delavcev je morala pri vsakem navitku brez­ plačno naviti še 0,25 funta volne, kar se z drugimi besedami pravi, da so bili plačani od dveh navitkov, ki sta sedaj tehtala 8,5 funta, tako kot bi tehtala le 8 funtov. To pomeni, da so morali za isto mezdo povečati proizvodnjo polizdelkov za 16%. 81 Njegovo pravo ime je bilo Turchetti; bil je tudi barvilec. Po materi je bil iz Cenede. 72 Kako zelo je moral obrat skrčiti proizvodnjo, razberemo iz tega, da so tako pomočniki kot predice morali v času krize čakati več ur, pol dneva ali celo ves dan na prejo odnosno na volno. 29. decembra 1737 je bil zopet zaslišan Battaglia. Tudi njegova »afera« je mezdnega značaja: opravljati bi moral svoje delo namreč še s štirimi drugimi suknostrižci, da bi delo potekalo hitreje. Vendar pa je imel pri sebi samo svojo ženo Elizabeto in neko deklico (starost ni znana); zaslužek od kosa je torej delil samo z njima. Pri zaslišanju dne 31. decembra 1737 so se zvrstili Dominik Piai, suknostrižec, Amadej Lorenzon, krasilec, Daniel Jacomazo, krasilčev po­ močnik, Daniel Polo62, Dominik Mori, Paskvalin Algese, Zuane Cabuzoto, Florijan Grilo, Ivan Krst. Barbo, Dominik Brescocia (ni znano, kakšna deia so opravljali ti poslednji). V glavnem so se izjavljali proti Battaglii in "tZT"""^ SI. 3. Pogled na obrat z desnega brega Ljubljanice: 1 — suknama, 2 — stiskalnica, 3 — barvilnica, 4 — suknostrižnica, 5 — okviri za su­ šenje sukna, 6 — valjavnica, 7 — direktorjevo stanovanje (Jožef Wiser, 1762; original v privat, lasti, faksimile v MAlj) njegovi ženi, češ da sta bila slaba človeka, pri delu pa čestokrat malo­ marna. — Takoj bi mogli zaslutiti, da se za tem napadom na Battaglio skriva namera zaslišancev, da bi ga očrnili odnosno onemogočili pri vod­ stvu, ki bi ga na osnovi tega moglo odpustiti in njegovo delo zaupati komu drugemu — da gre v bistvu torej za to, da si njegov zaslužek pribori nekdo drugi. Moremo pač suponirati osebno mržnjo, kajti velik del de­ lavcev se je zelo pritoževal proti obema zakoncema, češ da sta kvartopirca, ponočnjaka, pijanca, da ob velikih praznikih izostajata od službe božje, 62 Za oba Danijela se tudi uporablja ital. izraz Lauoranti. 73 _ da delo opravljata malomarno itd. Za tem pa se verjetno skriva težnja tožnikov, da bi s svojim »vestnim« delom nadomestili oba zakonca, da bi njuno mezdo sami uživali. Tkalec Kristijan Schaufler je bil glavni pobudnik nezadovoljstva, ker mu dolgo časa niso dali prave in polne zaposlitve.63 Ta tujec je zelo kritiziral vodstvo obrata. Menda kot kazen za ostro kritiko so mu hoteli na sam plačilni dan 1. februarja 1738 odtrgati od mezde 5 gld. Ko je bila pet dni kasneje sklicana konferenca, je Kristijan pripeljal tja naslednje priče- tkalce: Franca Neisserja, svojega bivšega pomočnika, Antona Wollwiza (oba Nemca), Jurija in Miho Kokoleta, Matijo in Primoža Slamnika ter Martina Perčnika (vsi domačini — dokaz, kako so domačini polagoma iz­ rivali tuje izučene tkalce); pozneje sta došla še Janž Jurij Avšič in Tomaž Mole. Toda med delavci samimi ni bilo sloge; na zaslišanju 11. februarja 1738 so se pojavili Jakob Kali (iz Celovca), Vaclav Pokorni (iz Češke), oba Slamnika, Miha Kokole, Avšič, Mole — in vsi ti so se zelo pritoževali proti Schäuflerju, češ da je z njimi postopal kot z ljudmi, ki nič ne razumejo in ne znajo — da jih je preziral in jim škodoval. Kaj moremo torej razbrati iz vsega tega? Kratke izvlečke zaslišanj moremo zlahka reducirati na eno samo osnovno misel: dajte nam polno zaposlitev in mezdo po tarifi! Toda to še ni vse. Vemo, da je pač neka kriza izzvala redukcije nekaterih delavcev in znižanje mezd; to oboje ni posledica ovir tehničnega značaja (na pr. izostanek dovoza volne in drugih surovin), tudi ne prazna blagajna, saj vemo, da je po letu 1730 bilo v splošnem manj investicij in da se je tržišče pravzaprav razširjalo in ne ožilo. Kriza je torej nastala — zanimivo in važno •— zaradi prevelike pro­ izvodnje! Tehnični napredek obrata je omogočil hitrejšo in večjo proiz­ vodnjo sukna, ki je v nekaj letih presegla potrošno sposobnost tržišča; to se je sicer tüdi širilo, toda počasneje, kot pa je naraščala proizvodnja. Zato redukcije in skrajšanje delovnega časa, zato sporočilo direktorju VVebru z dne 19. junija 1738, naj v bodoče nikakor ne dopusti proizvesti Več kot 800 kosov graničnega sukna na leto. Ukazano mu je bilo,' naj nemudoma tudi sporoči, s kolikimi in katerimi delavci lahko izdela to količino in koliko jih more odsloviti. Nadaljnjih odpustov pa menda ni bilo, ker posnemamo iz njegovega odgovora, češ da je odpustil ljudi že 11. sep­ tembra 1737, tudi že nenapisano misel, da nadaljnje odslovitve niso potrebne; pa tudi sicer nimamo nobenih vesti več o takih in podobnih dejanjih. — Vse, kar moremo še spraviti v zvezo s krizo, je to, da je bil stari barvilec odpuščen, sprejet pa leta 1738 Tomaž Pehare, prvi domači krasilec64. Najhujša kriza je torej bila pozimi 1737—38. Zaradi te krize so bili vsi suknarski pomočniki in česalci v težkem ekonomskem položaju, ker so zašli v dolgove ne samo pri stanovih, pač pa tudi pri privatnikih. Za 6 3 Trdil je, da se je že v mladosti izučil za vsako delo celotnega suknar- stva (der ganzen Tuchmacherey); več kvalificiranih del so obvladali tudi neka­ teri beneški delavci. 64 SSA, fase, 537. Ostal je v službi do 1. marca 1752, ko je bil sprejet drug krasilec, Pehare pa je postal meščan. •74 nakup kurjave, oblek, hrane je tkalcem in njihovim družinam izplačeval Weber tedensko po 10 grošev ( = 3 0 kr), česalcem pa je dal obdelati dnevno pol funta volne brez vsakega plačila; tistih 8 grošev na teden, ki so jih dali stanovi za njihovo vzdrževanje, je Weber kaj rad odtegnil. Tudi osebni odnosi so se zaostrili: po eni strani je pričel direktor ertiti delavce, Bastanzi pa jih naganjati z neprimernimi psovkami, po drugi strani so se pričeli sami delavci med seboj tožariti in ovajati. Če se ozremo nazaj na zaslišanje 27. decembra 1737, ko zvemo, da so tkalcem odtrgovali pol goldinarja od kosa sukna, in to primerjamo s pravkar navedeno vestjo, da je direktor izplačeval tkalcem v času krize ' tedensko 30 kr, se nam zazdi, da so sedaj res vračali preje »anticipirani« denar. Toda temu ni tako; pomisliti moramo, da so efektivni delovni čas pozimi zmanjšali na minimum (na nekaj ur dnevno) in da je tudi proiz­ vedenega sukna zato bilo zelo, zelo malo. Ker so stanovi imeli v zalogi še veliko število kosov blaga, delavce pa niso hoteli vse reducirati in s tem zapreti obrat, so se morali potemtakem poslužiti že opisanega izhoda. Vsaj v času najhujše krize v obratu niso izplačevali mezde po izdelanih kosih, pač pa dajali kar pavšalno »odpravnino« (mezda to ne moremo imenovati), ki je bila mogoče celo nižja, kot pa bi bila na novo zmanjšano proizvodnjo preračunana odnosno skrčena mezda. Ker so mnogi delavci po stari navadi del svoje mezde zapili; ker v deželi še vedno ni bilo enakega obrata, da bi se tja preselili; ker niso imeli dovolj denarja, da bi se izselili iz Kranjske; ker so bili močno konservativni itd. — ni preostalo delavcem drugo, kot da so se zadolževali in brez moči pričakovali, da pride spet konjunktura in s tem polna zaposlitev ter mezda po tarifi. V ozki zvezi s hiperprodukcijo odnosno premajhnim trgom je seveda tudi p r o b l e m k o n k u r e n c e . Le-to so predstavljale po eni strani Benetke s svojimi suknarskimi manufakturami, po drugi strani pa češki, moravski in še nekateri avstrijski obrati. Končno ne smemo pozabiti, da 65 Primerjaj n. pr. samo izjavo trgovcev lj. magistratu z dne 20. jan. 1786. — Star. reg. I., fase. 39, št. 203. Vsaj do 1. 1775 (verjetno pa tudi nikdar pozneje) na Kranjskem sploh ni bilo ceha suknarjev in izdelovalcev kocev (KR, Comerciale T, 1—1), pač pa mnogo zakotnih suknarjev. Oblasti so težile k temu, da jih inkorporiraju privi­ legiranim suknarjem (= drugim sličnim .cehom), kar so pa ti odklanjali, ker je vsak proizvedel letno komaj 4—5 kosov sukna. Srednji loden so mogli pro­ dajati komaj po 9 ali 10 grošev (= 27—30 kr.) (KR, CC, T, 2—1). Tkalski kraji so bili zlasti Škofja Loka, Kranj, Radovljica itd., torej predvsem Gorenjska (KR, CC, W, 8—1); tu so dobili največ in najboljšo volno, tudi suknarnajo je nabavljala v teh krajih, n. pr. v gospostvu in župniji Radovljica, v gospostvu in prostiji Bled, v beneficiju Lesce itd. (SSA, fase. 537 a). — Poleg lodna so na Gorenjskem stkali mnogo mezlana. Blizu Ljubljane ga je n. pr. tkala neka ključavničarjeva hčerka ob Savi v koči tostran šentviškega broda (SSA, fase. 537; 1. 1729). S proizvodi teh kmečkih statev (baurenfabriquen) so se zelo okoriščali tudi založniki; tako je loški meščan in trgovec Ivan Tomaž Jugovec trdil, da založništvo vrže v deželi letno do 500.000 gld. in da z gayhand- lom izgube ces. mitnice letno do 12.000 gld. (SSA, fase. 78, ok. 1721). — Menda ne bomo mogli nikdar točno ugotoviti višino proizvodnje na deželi niti ne jakost gayhandla. Le po približnih vsotah, kot sta omenjeni dve ali pa ona Šelenburgova, da je letno Odšlo iz dežele za nabavo sukna do 150.000 gold., mo­ remo sklepati o jakosti te vrste trgovine in proizvodnje. 75 so si kranjski kmetje pretežno tkali sukno še sami65. Ti kmetje pravzaprav niso predstavljali konkurence obratu v ožjem smislu besede, pač pa tržiščt, Ki je sâmo zadovoljevalo svoje potrebe. Ta trg bi suknarna sama ne zmogla zožiti ali uničiti, kajti niz faktorjev je omogočal odnosno silil kmete, da si proizvajajo sukno sami. Ko študiramo to krizo, se nam niti ne zdi važno z vso podrobnostjo ugotavljati obseg te pasivne »konkurence«; zadostuje vedeti to, kar smo ponovili že nekaj krati in ponavljamo tudi tokrat, namreč da razen granic kranjskih in koroških ter deloma štajerskih stanov nobeno tržišče ni bilo veliko in ustaljeno ter da se je za vsakega kupca dobesedno bilo treba boriti. V takem položaju je zmogljivost obrata kaj kmalu dosegla svoj maksimum in prekoračenje le-tega je izzvalo krizo. Približno po enoletni krizi je torej izšel obrat iz te stiske. Kako je vplivala nanj? Predvsem je vzpodbodla lastnike, da so se pobrigali za razširitev tržišča. Poleg M. A. Zoisa je tu Matija Anton Reich, trgovec iz Gorice, ki je obljubil, da bo vzel letno v komisijsko prodajo 150 do 200 kosov ljubljanskega sukna.66 — Močno so dalje pričeli terjati zaostale vsote in jih tudi večinoma izterjali. 29. decembra 1744 je bila sklenjena štiriletna pogodba med stanovi in ljubljanskim trgovcem Friderikom Weitenhüllerjem, po kateri se je ta obvezal, da bo letno prevzel 200 kosov stanovskega sukna in ga prodajal raznim privatnim strankam6?. V mirni, približno osem let trajajoči dobi (od 1738 do 1747) ni bilo dogodkov, ki bi resneje vplivali na spremembe v obratu. Sicer je res, da se je v letu 1740 pojavila nova nevarnost, tokrat splošna podražitev surovin zaradi vojne, zlasti volne, mila in pepelike, vendar obrat ni imel občut­ ljivejše škode. Izgledalo je, da bo volne zmanjkalo, ker so stare zaloge izrabili, novi kontingent pa se je zaradi podražitve nekoliko zakasnil, vendar je vse dospelo pravočasno. Poleti 1745 so pričeli v bližini samega obrata zidati »gewölb«.66 Dne 16. avgusta 1746 je Ivan Krst. Bastanzi prejel dekret o odpovedi službe, češ da bo njegova funkcija reformirana;69 vendar je bila to le pretveza, kajti že naslednjega dne je bilo Webru naročeno, naj poišče novega capo maestra, ki bo prejemal tedensko le 2 gld™. Torej vidimo, kaj je bistvo te reforme — namreč znižanje mezde. Približal se je čas terezijanskih reform, ko je pričela državna oblast učinkoviteje posegati v gospodarsko življenje v državi. To opazimo tudi v primeru ljubljanske suknarne. Januarja 1747 je namreč grof Haugwiz v imenu cesarice določil barona Flachenfelda za »Oberdirektorja« obrata za nedoločen čas. Ta novi direktor bi se moral o vseh važnih rečeh do­ govarjati s stanovskimi odborniki, poleg tega pa še vsakih šest mesecev predložiti račun in bilanco". Če bi se to do kraja uresničilo, bi pomenilo nov korak v smeri osamosvojitve obrata. Toda že po štirih mesecih od 66 Uradno poročilo o njegovi ponudbi z dne 25. avg. 1740. 67 Pogodba v SSA, fase. 537 a. 68 21. maja 1745 nalog ravnatelju. SSA, fase. 537 a. 69 SSA, fase. 537 a. 70 Dekret z dne 27. avg. 1746. Ib. 71 Ib. 76 izdaje tega. dekreta so iz Ljubljane sporočili na Dunaj, da namerava tako suknarno kot skladišče p r e v z e t i F r i d e r i k W e i t e n h ü l l e r r 2. Ta ljubljanski trgovec in dobavitelj ter menjalec (Wechsel-Negotiant), "ki je prevzel obrat v zelo neugodnem času (vojna za avstrijsko nasledstvo itd.), ni bil novinec v industriji. Že spomladi 1734 se je namreč potegoval za 15-letni privativni privilegij za postavitev »tovarne« nožev in škarij na Kranjskem (Scheer-Messer Fabrik)" in ga menda tudi dobil74. Kot gospo­ darsko dobro situiran ljubljanski meščan je bil leta 1738 izvoljen v no­ tranji svet75. Že marca 1747 je postavil pogoje za nakup suknarne: privativni pri­ vilegij naj bi veljal tudi zanj, enako potni listi za prost uvoz surovin; nakup naj bi veljal za suknarno z mlinom in ostalimi pritiklinami, dalje za hišo №1 i &1& mat - =*\кб-»» «&£« •" SI. 4. Pogled na obrat preko Zaloške ceste v smeri proti Ljubljanici: 1 — suknarna, 2 — stiskalnica, 3 — barvilnica, 4 — suknostrižnica, 5 — okviri za sušenje sukna, 6 — valjavnica, 7 — direktorjevo stano­ vanje, 8 — shramba za barve, 9 — hlev in senik, 10 — skladišče, 11 — vrt za direktor, stanovanjem (Jožef Wiser, 1762; original v privatni lasti, faksimile v MaLj) v Mostah, kjer so fabrikanti ( = delavci) brezplačno stanovali. Istočasno z obratom je bil pripravljen prevzeti tudi vse delavce, ki so v času pogajanj bili tu zaposleni. Dodal pa je temu še zanj zelo važni predlog, ki dobro karakterizira njegovo težnjo po tem, da obdrži več cenene delovne sile pri 72 R. Andrejka trdi napačno v svoji Trgovski zgodovini Šelenburgove ulice v Ljubljani (Trgovski tovariš, XXXIV., 1937, str. 35), da' je obrat kupil Weiten- hüller 1746 in ga prodal leta 1766 (tudi napačno). 73 RA, fase. III, Commercialia (Trst, 14. jul. 1734). 74 Ib., Trst, 9. febr. 1735. 75 MALj, sod. prot. za cit. leto. "̂ 77 sebi: želel je namreč, nâj zemljiške gosposke ne odpokličejo s kakršno koli pretvezo že tiste svoje podložnike, ki so bili v času prevzemanja obrata zaposleni tu ali ki bi v bodoče bili še sprejeti na delo, nazaj na grudo76. Ker se je tako tudi zgodilo in se je to še posebej naglašalo, pomeni to/ da kakor je že po eni strani prenehala pri obratu dominacija odnosno lastništvo fevdalcev, tako po drugi strani s tem še ni prenehala — da se tako izrazim — dvojnost glede podrejenosti nekaterih delavcev: čeprav so bili zaposleni v privatnem obratu, so bili seveda še vedno dolžni po­ slušnost svojemu zemljiškemu gospodu; tačas namreč kmet še vedno ni bil osebno svoboden. Potemtakem smemo več kot samo domnevati, da je znana sedma točka privilegija veljala le za že svobodne delavce (torej za prave mezdne delavce), ne pa tudi za te podložnike. Za njih je veljalo staro tradicionalno pravo, ki se v privilegiju ne navaja še posebej. Dalje je novi kupec zahteval, naj mu stanovi prepustijo za deset let brezplačno v uporabo suknarnično skladišče, ki se je nahajalo v lontovžu, po tem roku pa naj bi ga smel izkoriščati po zmerni ceni. Ta je zahteval zato, ker skladišča pri suknarni pač še ni bilo. Ker je bilo torej skladišče precej oddaljeno od obrata, bi stroški za prevoz narasli; prav iz tega raz­ loga je hotel imeti skladišče brezplačno v najemu. Poudariti moramo, da so stanovi prvotno pravzaprav hoteli dati Wei- tenhüllerju suknarno l e v n a j e m in to za 7 let (od 1. novembra 1747 do 31. oktobra 1754) s pogojem, naj bi se še vedno glasila na ime stanov??. Toda kmalu so se premislili in pristali na prodajo obrata, ki jim itak ni prinašal posebnih dobičkov. S predlogi prodaje so se strinjali, le eno naj­ važnejših točk, namreč tisto glede delavcev-podložnikov, so še bolj pre­ cizirali: podložniki, ki bodo sprejeti na delo v suknarno, naj ostanejo podložniki in naj se jih ne odtegne z zemlje, razen če se preje pogodijo s svojo zemljiško gosposko; v ostalem pri samem delu v obratu ne bodo z ničemer ovirani. Osnutek pogodbe je bil sestavljen 30. oktobra 1747, 8. novembra pa odobren na Dunaju: novemu lastniku so priznali potni list za prost uv rz surovin, mitninske prostosti ipd. Kupna pogodba je bila dokončno podpisana 22. novembra 17477?a. Če se ob tem važnem dogodku ozremo nazaj in opazujemo dvajset­ letni razvoj stanovske suknarne, se nam nudi naslednja slika: glavne začetne težave (notranje in zunanje) so trajale približno tri leta; v tem času so stanovi potrošili zelo velike vsote za izgradnjo in tehnično spo- polnitev obrata ter vložili mnogo truda v izboljšanje kvalitete sukna, delovne discipline ipd. Po letu 1730 pričenja približno sedemletno obdobje miru in konjunkture, obdobje, ko je teklo osem statev in je 16 tkalcev stkalo letno nekako 800 do 1000 kosov sukna (25.000 do 30.000 vatlov). V tem času je bil položaj delavcev v splošnem manj ugoden kot oni pred letom 1730, kajti delo je bilo akordirano, kontrola strožja in kazni težje. Zaradi zunanjih okoliščin (n. pr. šibko tržišče) je razvoj obrata končal s 78 KR, Commerciale, T-l-1. 77 SSA, fase. 537. 7 7 a ADK (Arhiv. dvor. komore, Dunaj), Innerösterr. Komerz., zap. št. 441, fase. 105/1. 78 krizo zaradi hiperprodukcije; odpuščenih je bilo okoli 20 delavcev ali morda četrtina (docela hipotetično namreč računam, da je na enega tkalca odpadlo 5 ostalih delavcev, da je torej v obratu samem bilo zaposlenih morda vsega skupaj kakih 80 ljudi — ne vštevši predice po domovih). Po krizi je bila proizvodnja maksimirana in je taka v glavnem ostala do prodaje obrata Weitenhüllerju. S tem, da je obrat prešel v privatne roke, je prešel v novo fazo raz­ voja odnosno napredka. Res je, da s prehodom v druge roke izgubimo mnogo zanesljivih podatkov o proizvodnji, organizaciji in delitvi dela, o socialnem položaju delavcev itd., kajti medtem ko je stanovski arhiv vestno spravljal dokumente, je Weitenhüllerjev privatni arhiv izgubljen™. Vedeti 'pa moramo, da je bil ta trgovec navezan izključno na samega sebe in na svoje finančne vir e in da je bil zaradi tega prisiljen, da je vpeljal skrajno racionalno izkoriščanje surovin, da je zahteval od delavcev, da vlože v delo maksimum svojih sil pri najmanjši možni mezdi ipd. Odslej naprej bomo torej do konca navezani zgolj na okrnjene in bežne opazke. Dne 28. aprila 1749 je bil pregledan njegov obrat na Selu, sestavljen iz predilnice, tkalnice, valjavnice, stiskalnice, barvarne, sušilnice (na pro­ stem) in skladišča. Kako varčen je bil trgovec pri nakupu raznih orodij (v škodo delavcev), vidimo iz tega, da se phanje pri oljenju volne z dre­ vesnim oljem ni vršilo v posebnih pripravah, pač pa kar na zemlji; ko so kosi sukna prišli iz tkalnice, je bilo treba umazanijo odstraniti s pra­ njem — kar pa se ni dogajalo na okvirih, pač pa na kolenih pralcev in kljub večji izgubi časa ni bilo delo zadovoljivo opravljeno; ker je največja količina sukna bila prvenstveno še vedno namenjena granicam, se je blago večinoma barvalo bolj enostavno oziroma slabo79. Moremo celo trditi, da se je vsaj v začetku njegovega lastništva splošno stanje delavcev nekoliko poslabšalo v primeri s stanovskim obdobjem. Teoretično je največja zmogljivost njegovega obrata bila 1500 kosov sukna letno. Iz zgoraj obširneje navedenih razlogov pa tudi Weitenhüller ni mogel prekoračiti gornje meje kupne zmogljivosti trga — namreč 800 do 1000 kosov letno. Iz tega lahko sklepamo, da se lastnik z obratom ni mogel zelo okoristiti, vsaj v prvih letih ne8 0. Dalje je treba vedeti, da je vsak kos meril 31 ljubljanskih vatlov in da je celotno količino sukna izdelalo leta 1749 (v času pregleda obrata) okoli 400 delavcev in predic; za izdelavo te količine je teklo leto in dan 7 statev, čeprav se je.v obrat­ nih prostorih nahajalo vsega skupaj 16 statev, torej niti polovica! — V virih 78 Weitenhüller je takoi po prevzemu namestil v obratu posebnega Knjigo­ vodjo (RA, Diaria 1746—1750; gl. pod datumom 7. jul. 1750); tudi te knjige niso ohranjene. 79 DA, škatla 43 (ovoj »1725, No. 1060«); vizitacijski protokol. 8 0 V resnici manufakturist ni bil bogve kako zadovoljen s svojim obratom (RA, Diaria 1751—1756; gl. pod datumom 15. marec 1751). Poleg tega se mu je obetala še huda konkurenca v osebi nekega tujca. Ta tujec, Du Tan, je v mla­ dosti delal v suknarnah v Holandiji in Angliji. V Leydenu je nekaj let delal v suknarni, ki ji je bil lastnik Clignet. V marcu 1751 se je Du Tan pojavil v Liubljani in nameraval na Kranjskem postaviti obrat za boljše sukno (RA, Diaria 1751—1756; 27. marec 1751). — Kdaj in zakaj je zapustil Ljubljano in zamisli ni uresničil? 79 ni točneje povedano, koliko let je bilo v pogonu samo 7 statev; vsekakor pa je že to dovolj za sklep, da je približno isto količino blaga moralo proizvesti manj tkalcev — za kolikšno mezdo? Največji odjemalec so bili še vedno graničarji, pridobil pa je Weiten- hüller tudi hrvatske trgovce, da so prodajali sukno celo v »Turčijo«, vse­ kakor ne v velikih množinah 8 ! . Poleg tega je obrat dobavljal suknena cedila čistilnici sladkorja na Reki 7 7 a . V ZČ, str. 677, sem mimogrede omenil tudi d e l a v c e p o d o m o - v i h. Koliko jih je bilo in koliko so zaslužili, zvemo šele v Weitenhüller- jevem času, leta 1758. Samo prejo mu je izdelovalo takra t že okoli 600 oseb (torej se je v 10 letih število delavcev povečalo za 200 oseb ali za 50 %) in to predvsem v zimskem času. Poleti, ko so bili ti delavci •— pod- ložniki —• zaposleni na polju, pa je suknarni preje primanjkovalo. Mezda za to delo je bila tako nizka, da niti najsiromašnejši kmetic ne bi mogel vzdrževati sebe samo s predenjem. Lastnik proizvajalnih sredstev je namreč plačal za funt volne za votek le 3 kr, za funt volne za osnovo pa '6 kr. Ker je ena oseba mogla tedensko napresti povprečno 3 funte take volne, je tore j zaslužila na teden celih 9 odn. 18 kr. Če si še enkrat ogle­ damo mezde, navedene na prejšnjih straneh, vidimo, da so bili tisti, ki so delali po domovih, dejansko med najslabše plačanimi delavci, poleg tega in iz drugih razlogov večinoma le sezonski delavci. Weitenhüller je teden­ sko potreboval okoli 1725 funtov preje za votek in za osnovo.8 2 V pravkar navedenem primeru je tore j imel vlogo založnika. Ni točno znano, iz kakšnih razlogov vse bi leta 1757 kmalu postal njegov administrator Ivan Peter Longo tudi družabnik. Sklenjeno je bilo, da bo Longo dve leti fungiral kot njegov družabnik, po preteku tega časa .pa bi vodil suknarno sam 8 3 . Vendar se je Longo naslednjega leta spri z Weitenhüllerjem; čeprav sta se pobotala, do prevzema suknarne ni prišlo8 4. Weitenhüller se je »zaradi starosti in onemoglosti« odločil, da bo suk­ narno prodal. Našel je kupce, in to družabnika Valentina Ruarda, trgovca in sozaložnika na Dunaju, ter Jožefa Desselbrunnerja, trgovca v Ljub­ ic KR, CC, XII., 1747—1763 (Ljubljana, 1749). 8 2 KR, XII., Fabriquewesen, No. 1—sect. 4 (Lj. 1758). Dvorna resolucija z dne 25. marca 1758 je poudarjala, da je vpeljava pre­ denja volne velike .važnosti za deželo. Zato naj se podložniki poučujejo v pre­ denju, priskrbi naj se jim orodje, surovine, prejo pa odkupi po zmerni ceni (založništvo!). V ta namen se je komerčni konses informiral pri Weitenhüllerju, če bi prevzel tâko založništvo; trgovčev obrat je bil še vedno edini te vrste na Kranjskem in je imel preje dovolj, zato je ponudbo odklonil. Domači tkalci so se nahajali zlasti v Ljubljani, na Jesenicah, v Tržiču, Kamniku, na Krasu in v grofiji Kočevje, v manjšem številu pa itak v 'vsaki fari. Toda vsi ti so predli le grobo volno za loden. — Orodje, ki so ga za to uporabljali: preslica (Rocken) in vreteno (Spindel), odnosno motovilo (Weife) ali vreteno (Haspel). — 26. febr. 1758 je sporočila novomeška kresija, da tam prebiva okoli 130.000 prebivalcev; če bi hotel presti le dvajseti del, kam bi s prejo? Zato so predla*- gali gojenje in predelovanje lanu in gojenje murv odnosno svilorejo. Ponekod so v eni sami hiši pridobili netto preko 60 funtov svile; vendar pa je vnema za svilorejo padala (Ljubljana 24. apr. 1759). — Predelovanje lanu je bilo zelo razvito, sicer bi ga Kranjska, ki ga je itak mnogo gojila, ne uvažala še iz Koroške. Leta 1751, ga je n. pr. uvozila od tam 2978 centov, cent po 12, 13— 14,5 gld. (RA, Diaria 1751—1756, 2. nov. 1752). 80 ljani»5. v smislu kupne pogodbe, ki je bila sklenjena 1. februarja 1762, je Weitenhüller dobil zanjo v gotovini 17.000 gld za zgradbo in orodje. Za nedodelano blago in za surovine sta se družabnika obvezala plačevati letno 5000 gld po 6 % toliko časa, dokler ne bo dosežena polna poravnava^. Öd poletja 1762 do poletja 1763 je bilo proizvedenih iz 87.668 funtov volne, 15 kosov moltona (vsak kos je meril 80 vatlov in tehtal 80 funtov), 8 kosov »Rasch« sukna (kos meril 100 vatlov, tehtal 80 funtov), 31 kosov flanele za podlogo (vsak po 60 vatlov, tehtal 56 funtov), 82 kosov navadne flanele (meril 65 vatlov, tehtal 56 funtov), 568 kosov navadnega graničar - skega sukna (vsak kos po 32 vatlov, teža 75 funtov) in 492 kosov navadnega nemškega sukna (kos po 40 vatlov, teža 75 funtov). "17- S * . T? ' ' ! SI. 5. — Pogled s suknarne preko Zaloške ceste na Desselbrunnerjev dvorec (Jožef Wiser, 1762; original v privatni lasti, faksimile v MaLj) 8 3 RA, fase. XXX., Dnevnik (ovoj Diarium, str. 2990, 23. apr. 1757). 8 4 Ib., (Diarium za 1. 1758—1759; dne 16. marca 1758). — O tem, da bi Weitenhüller prodal suknarno svojemu obratnemu administratorju Longu ali vsaj z njim ustvaril družbo, je bilo govora še do poletja 1761 (ADK, zap. št. 441, fase. 105/1). — Pozneje — po letu 1763 — je bil Friderik Weitenhüller lastnik topilnice bakra na Koroškem; sličen obrat je imel tudi na Kranjskem. (Her­ mann Wiessner, Geschichte des Kärntner Bergbaues, II. — Archiy für vaterl. Geschichte und Topographie, 36/37 Bd., Celovec 1951, 239.) 8 5 KR, fase. Comerciale, Lit. T., No. 1, Vol. 1 (KR, CC, T-2-1: »Die Ge­ brüder«). R. Andrejka, Najstarejše lj. industr i je . . . Kron., I., 1934, 58, trdi, da sta družabnika kupila obrat od njega točno 1. febr. 1762 (v resnici je bila takrat samo sklenjena kupna pogodba, družabnika sta postala lastnika obrata v drugi polovici marca istega leta), medtem ko isti pisec napačno trdi v Trgovski zgo­ dovini Šelenburgove ulice v Ljubljani, str. 35, da sta družabnika kupila obrat 1. 1766. Isto napačno letnico ima tudi Müllner, Geschichte des Eisens, 426. — Ivan Slokar, Geschichte der österr. Industr ie . . . , Wien 1914, 356, pomanjkljivo: » . . .und Josef Dieselbrunner (!) hatte schon unter Maria Theresia eine k. k. priv. Tuchfabrik in Laibach ...« 6 Zgodovinski časopis •81 Od skupnih 1196 kosov je tore j odpadlo na tradicionalno navadno gra­ ničarsko sukno še vedno skoraj 48 % izdelkov. Za proizvodnjo celotne količine blaga je bilo stalno zaposlenih 18 statev in 531 oseb (28 tkalcev in pomočnikov, 4 tkalski mojstri, 90 česalcev in sličnih delavcev, 409 predic). 8 7 Če primerjamo stanje v letu 1726/27 s stanjem po 35 letih, vidimo, da so proizvedli leta 1762/63 okoli 3,3-krat več vatlov sukna, za kar je stalno teklo št ir ikrat več statev in je delalo t r ikrat več tkalcev in pomočnikov. Napredek je bil tore j zelo počasen in premo sorazmeren (primerjaj so­ razmerje med vatli in tkalci!). Po drugi strani je seveda to dokaz, da v vsem tem času niso vpeljali v obratu nekih posebnih tehničnih novosti, ki naj bi dvignile oziroma povečale storilnost posameznega tkalca. Družabnika sta tore j tudi bazirala na prodaji sukna v granice. 8 8 Vse­ kakor je imel obrat v času njunega — in zlasti pozneje samo Desselbrun­ ner jevega — lastništva največji obseg in zmogljivost: suknarna, ki je bila in ostala do konca obratovanja edina »tovarna« te vrste v deželi, je pro­ izvajala proti koncu XVIII. stoletja letno nad 100.000 vatlov sukna v okoli 3400 kosih.77a Kako daljnosežna je bila njuna industri jska politika, dobro ilustrira naslednje dejstvo: sozaložnik Ruard je imel na Gorenjskem (skoraj gotovo v Kranju ali v bližini) nekakšno šolo za mojstrice predice in Dletilje. Ni Da mogoče ugotoviti, če je Ruard to »šolo« ustanovil prav zaradi ljubljanske suknarne — tore j po letu 1762 — ali jo je imel že preje, da je kot založnik razdelil volno tem ženskam, prejo pa pozneje prodajal določenemu obratu. Vsekakor je bila ustanova na dobrem glasu, kajti sicer ne bi skušal založnik višnjegorske manufakture nogavic pridobiti te mojstrice za svoj obrat. 8 9 — Po drugi strani je seveda to dokaz, da je kvalificiranih delavcev zelo primanjkovalo. Desselbrunner je bil založnik še po drugi strani. V Ljubljani je namreč bila odprta dne 3. januarja 1767 predilniška šola (v smislu patenta o pre- dilništvu z dne 27. novembra 1765 8 9 a), nad katero je imel nadzorstvo magistrat. Šolo je obiskovalo najmanj 30 dečkov in deklic. Po preteku dveh let pa je šola zaključila delo in bila razouščena. Kasneje je predilnica za volno bila prenesena v vzgojevalnico; s potrebnimi surovinami' jo je oskr­ bovala suknarna. 9 0 Leta 1770 so magistratu vzeli vodstvo tega zavoda, ki je 8 6 Intabulacija in prepis na obe 'meni dovoljena šele 27. febr. 1768; gl. Dežel desko, 1. modri zvezek, G 17. O 25. 8 7 DAS. Erbergov arhiv, rokopis št. 85 (I. 6b). str. 120; Drim. tudi Dimitzeve vesti v Blätter aus Krain, IX., 1865, str. 36 in v Geschichte Krains IV., str. 179, 229. 8 8 Argo II., 1893. stlp. 76—78. trdi napačno, da je prešel obrat v roke Jožefa Desselbrunneria (celo brez Ruarda!) šele leta 1770; vest, da je bilo tu zaposlenih okoli 1600 ljudi, ie nekoliko pretirana. Bolj realno je poročilo v Argo VI., 1898. stlp. 34, da je zaposloval Desselbrunner proti koncu stoletja rto 1000 ljudi. Za trditev, da bi šli produkti no večini v Italijo, ni prave podlage 'Italija je sama imela mnogo suknarn). Müllner (Argo IX.. 1901, 108) napačno trdi, da ie Weitenhüller prodal obrat komoanionoma okoli 1766. 8 9 KR. Commerciale-Miscelania, 1764—1769 (Ruardova pritožba, Dunaj, •>">,. jan. 1769). 8 9 a Gl. op. 91 in Uhlirz, Handbuch der Geschichte Oesterreichs, H/1, 357. 82 predilnico imel še dalje in ki ga je omenjeni manufakturist zalagal še naprej.9 1 R. Andrejka92 navaja, da je Ruard izstopil iz družbe 10. novembra 176893, da je dvajset let pozneje Desselbrunner pritegnil k podjetju sina Ivana, ki je po očetovi smrti sam vodil obrat. Vendar pa podatek ni točen. Obrat sta vodila oziroma pomagala očetu voditi sinova Jožef in Ivan najmanj od 1. januarja 1781 dalje in šele z 10. novembrom 1784 je popolnoma prešla v privatno last družine Desselbrunner.9* V celoti sta prevzela suknarno brata v smislu pogodbe dne 18. novembra 1788. Njun oče je umrl 7. julija 179485 (poplemeniten je bil s cesarjevim odlokom 21. januarja 1789, v .kranjsko deželanstvo sprejet 20. novembra 17899(5); v oporoki, ki jo je se­ stavil 20. novembra 1793, je določil še erikrat, da trgovino in suknarno zapušča sinovoma ozir. takrat že samo sinu Ivanu9?, kajti od mladih dru­ žabnikov je Jožef umrl že jeseni 1792; vse premoženje in pravice je Jožef prenesel na brata v smislu njune medsebojne pogodbe dne 1. sept. 1792.9» Mlada lastnika sta se kmalu znašla v finančnih težavah; morala sta že spomladi 1786 prositi Jožefa Weitenhüllerja za posojilo 15.000 gld", pozneje sta si mnogo izposojala še od drugih privatnikov. Ker je obrat že okoli I. 1790 pričel bolj in bolj čutiti krizo, ki so jo izzvale protifrancoske vojne,^ sta 17. marca 1791 bila brata prisiljena prositi najvišje državne oblasti za desetletno brezobrestno posojilo v višini 80.000 gld. Prošnja pa je bila zavrnjena, ker je država potrebovala denar pač za oboroževanje.773 Ko je Leopold Ruard, Valentinov sin, pričel prodajati premog iz svojega premogovnika v Zagorju ob Savi spomladi 1796, se je med prvimi oglasil mladi Ivan Desselbrunner in ga vzel 331 centov; skoraj gotovo ga je uporabljal za kurjenje kotlov v barvarni in za ogrevanje stanovanjskih prostorov svojih delavcev. Poleti 1796 pa se suknar že pojavi celo kot samostojen lastnik ene jamske mere v Zagorju.«» ždi se, da se je pozne*e še vedno dragemu premogu ali odpovedal in uporabljal samo šoto ali pa kuril pol s premogom pol s šoto.ioi Obrat je bil leta 1800 še vedno toliko močan, da je mogel dne 24. marca skleniti dobavno pogodbo s štajerskim vojaškim mondurnim skladiščem v j опГ^ '-^ 6 , ' ? 1 , 1 7 6 5 s t a d r u ž a b n i k a izjavila, da bi mogla zaposliti z delom -? ^ fklh l l u d i ; P l a č a l a b i PO 4—5 kr. in več dnevno (ADK, IÖ Komerz., zap. st. 359, fase. 43). 91 Star. reg. I., fase. 17; Li., 30. ian. 1777. 92 Najstarejše Гј. industrije ..., Kron., L, 58. _ 93 Ruard bi se mogel umakniti zato. ker je 31. j an. 1766 postal lastnik fužine Sava. — Müllner, Geschichte des Eisens, 425. 94 Dežel, deska, 1. modri zvezek, Ö 25. — Šele tedaj je bil Ruard eksta- buhran. 95 Dežel, deska. 2. modri zvezek, L 12—15 in D 13. 9e NSA Novejši stan. arhiv), fase. 12, akt št. 663. Ivan Slokar, op. cit., str 356 pomanjkljivo: »... von Josef IL 1788 in den Adelstand . . . erhoben wurde « — Andreika, op. cit., str. 58, ima isto napačno letnico. 97 Testamenta 1677 — 1897, D, Nr. 36. • 9 8 Dežel, deska, 3. modri zvezek, A 12. 99 Ib., 1. rdeči zvezek, M 19 — Lj., 8. aprila;- obresti so znašale 4%. DAS, stare fužinske kniige, M 10, str. 64. — Müllner, op cit 431 napačno 1000 centov. '' 6* 83 Mariboru za 500 kosov graničnega sukna in 500 kosov »croisée« sukna. Za vse to mu je blagajna skladišča anticipirala 10.000 gld. 1 0 1 a 16. septembra 1802 je bil Desselbrunner še vedno lastnik suknarne. 1 0 2 Obrat je še v tem letu prenehal z delom 1 0 3, kajti 28. januarja 1803 se je že pričel popis kunkurzne mase 1 0 4 ; suknarna je bila cenjena na 28.230 gld.1 0 5 Upravitelj vsega imetja, ki je prišlo na dražbo, je postal Jurij Mulej. 1 0 0 Sele 19. jan. 1817 pa je vso konkurzno maso kupil Andrej Malic za nekaj več kot 25.000 gld.,107 in ondi napravil velik mlin.1 0 8 Ob. prenehanju obratovanja je imela suknarna sledeče objekte: s taro tovarniško poslopje (zidano), obsežno 28,5 X 5,5 klafter, ki je bilo delno SI. 6. Preris originalne slike iz 1820, ki prikazuje vso razsežnost manu­ fakture ob zaključku obratovanja (Original v DAS, Ljubljana) 1 0 1 To posnemamo iz odredbe v NSA, fase. 69 iz 1. 1800, kjer se nahaja v spisu št. 1507 z datumom 24. sept, trditev, da so prejeli Nikolaj Merk, Ivan Desselbrunner in Jožef Pinhak parcele na Barju. — Za Pinhaka, tovarnarja galice, namreč vemo iz drugih virov povsem zanesljivo, da je tam rezal zase šoto, kot jo je enako njegov konkurent Jožef Ignac Friebert. Torej sta tako delala skoraj gotovo tudi Merk in Desselbrunner. 1 0 1 a Dežel, deska, 2. rdeči zvezek, K 6. 1 0 2 Dežel, deska, 1. beli zvezek, N 21 in 29. 1 0 3 Po podatkih dr. Ivana Slokarja, Ljubljana 1. febr. 1954. — H. G. Hoff, Hist. — Stat. — Top. Gemälde vom Krain, I., 1808, 141—142, ne vé točnega datuma propada obrata. 1 0 4 Dežel, deska, 2. zeleni zvezek, C 27. 1 0 5 Ib., C 25. 1 0 6 NSA, fase. 64, 1. 1804, spis št. 1414. 1 0 7 Dežel, deska, 5. modri zvezek, P 24. 1 0 8 Andrejka, Kron. I., str. 58. 84 4%, T л^* &&&"' .-m SI. 7. Podroben načrt suknarne 1737 (s si. 2) dvonadstropno, delno celo trinadstropno, in je bilo sestavljeno iz kuhinje, kleti, sobe, skladišča za sukno ter dveh oddelkov, za valjalnico in za česalni stroj za volno. V nadstropju so bile štiri velike stanovanjske sobe, dalje tkalnica, dolga 19 klafter; v drugem nadstropju so bile le štiri stanovanjske sobe. Novo tovarniško poslopje je bilo obsežno 20 X 6 klafter, posebna hišica ( 8 X 4 klaftre) je bila namenjena za staro valjalnico in stroj za rezanje sukna, manjša stavba pa za stiskalnico sukna. Barvilnica (11,5 X 5,5 klafter) je bila nameščena v pritličju ločenega objekta in je imela priključeno sta­ novanjsko sobo, v nadstropju je bila velika soba za striženje sukna. Po­ sebna glavna stanovanjska zgradba (34 X 7,5 klafter) je bila dvonadstropna, stanovanje za upravnika obrata je merilo 15 X 4 klaftre. Poleg teh so bili še drugi objekti, ki pa jih tu ne naštevamo. Če primerjamo slike, ki prikazujejo suknarno leta 1737 in leta 1762, z gornjim opisom, vidimo, da se objekti ob Ljubljanici niso bistveno povečali in razširili v vseh 60 letih; novost je Desselbrunnerjev dvorec s posebno stavbo (prim. si. 5), ki pa ima svoje zarodke že pred letom 1737 (prim. si. 7). 'Zaradi lažjega razumevanja slik št. 4 in 5 smo objekte na sliki št. 4 oštevilčili, originalne številke nad objekti, ki jih prikazuje slika št. 5, pa okrepili, da bodo vsakomur dobro vidne; legendo na isti sliki smo poslovenili, sicer pa nemška legenda na pričujoči sliki itak ni dobro vidna. Torej: 1 — suknarna, 2 — stiskalnica, 3 — barvilnica, 4 — suknostrižnica, 5 •— okvirji za sušenje sukna, 6 — valjalnica, 7 —• direktorjevo stanovanje, 8 — že podrta lopa za barve, 9 — hlev s senikom, 10 — skladišče, 11 — vrt (zadaj za direktorjevim stanovanjem). 85 Stroji, ki so po likvidaciji suknarne še ostali na mestu, so bili sledeči: popolna valjalnica, trije pari kladiv, osem nedogotovljenih kladiv, 24 po­ polnoma novih nateg, 3 novi in 4 stari stroji za česanje volne, obdani s krtačami, stroj za drobljenje barvnega lesa, 3 stiskalnice za toplo stiskanje sukna s pritiklinami (se. 76 kosov železnih plošč), okoli 60 pločevinastih plošč itd. Dalje je bilo moč najti še 24 škarij za sukno, v barvilnici poleg velikega cinastega kotla, težkega 894 funtov, še 6 bakrenih vzidanih kotlov raznih velikosti in 2 posebna velika in nova bakrena kotla in slično.w«a Neposredno v zvezi z delovanjem suknarne je vprašanje dobaviteljev surovin. Vsekakor je bil glavni dobavitelj volne Peter Anton Codelli, ki je, kot že vemo, dobavljal volno tudi suknarni koroških stanov v prvih dveh desetletjih XVIII. stoletja. Od 15. marca 1726 do 30. oktobra 1734 mu je obrat izplačal za dobavljeno južnoitalijansko volno (vštet je tudi že dooičeK) preko 100.000 gld.j> 9 Za njim je za italijansko volno prejel De Orlando okrog 2700 gld, Kunčnik za domačo volno 2277 gld, Ant. Vanino za ogrsko preko 2100 gld, sledijo Franc Reigersfeld (draška volna) 993 gld, Lovro Tomšič (ogrska in rehniška volna) preko 700 gld, Jugoviceva kompanija itd. — Za barve je prejel Vanino najmanj 13.500 gld, Tomšič preko 600 gld, Orlando 144 gld, Ludvik Ant. Reja pa najmanj 37 gld. Za razno orodje je Tomšič prejel najmanj še 320 gld, Reja pa okrog 20 gld. Kmalu po 15. februarju 1737 je bila sklenjena pogodba z Michel Ange­ lom Zoisom, da pet let (od vklj. 1737 do konca 1741) ne bo razen njega nihče dobavljal volne za suknarno. Zois pa je sicer že v letu 1736 dobavljal volno (v pogodbi se ga imenuje Wechsler zu Laybach). Najpozneje od leta 1744 dalje se je poleg prodaje stanovskega sukna ukvarjal z dobavljanjem volne v velikih količinah bodoči lastnik Friderik Weitenhüller.i09 P. A. Codelli je bi gospodarsko zelo napreden človek. Že pozimi 1.1715 je n. pr. izjavil, da bi si trgovina zelo opomogla s proglasitvijo Trsta in Reke za prosti luki (kar se je zgodilo šele spomladi 1. 1719). Vztrajno se je pote­ goval za popravilo vseh cesta, ki so vodile iz pristanišč v zaledje.110 — Kot dobavitelj in grosist si je pridobil ogromno premoženje. Zanj so sodobniki trdili, da je imel toliko kapitala, da bi mogel kupiti vse ostale trgovce na Kranjskem (razen sebi enako močne peščice grosistov).111 Njegovo celotno premoženje so cenili na 300.000—400.000 gld.112 Naj­ manj 80.000 gld je imel naloženih v stanovski blagajni (4,5и/о).из Zanimivo in važno je poudariti, da se ta finančnik nikdar ni lotil postavitve kakega zgodnjekapitalističnega obrata; raje je kupoval zemljišča. Prav tako napreden mož je bil tudi kranjski deželni glavar Wolf Vajkard Gallenberg, zelo verjetno glavni iniciator postavitve suknarne. Na cesarjevo resolucijo, kako gleda na postavitev novega gospodarskega funkcionarja, iosa Intelligenz-Blatt zur Laibacher Zeitung No 3 (9. januarja 1816): Be­ schreibung . . . v. Desselbrunnerschen Tuchfabrike. 109 SSA, fase. 537 a. 110 Ib., fase. 28 (ovoj Handel 1715—71); Lj. 28. febr. 1715. 111 RA, fase. II., Commercialia. 112 »81 (I. 3 d)«, str. 163 (DAS). 113 RA, fase. I., Cameralia. 86 jkomercialnega reprezentanta, ki bi bil potreben za dvig trgovine v lukah, je odgovoril povoljno. Izjavil je med drugim tudi to, naj ima ta reprezentant pravico prisiliti k delu za nizko plačo vse pohajkovalce, predvsem berače, ki so zmožni delati (vpliv projektov!). Dalje je trdil, da trgovina in manu­ fakture ne bodo cvetele vse dotlej, dokler bodo še obratovali cehi in obsta­ jali njihovi privilegiji, dokler bodo mesta — predvsem ljubljanski magistrat — silili vsakega manufakturista ( = delavca v manufakturi), rokodelca in rokodelca pod kaznijo zaplembe celotnega premoženja k sprejemu meščan­ stva (torej je bil ta fevdalec naprednejši kot pa ljubljanska trgovska ari­ stokracija!). Predlagal je ukinitev cehov in vseh monopolov ipd.114 Bil je torej pristaš nevezanega, svobodnega trgovanja. LA FABRIQUE DE DRAPS DE LJUBLJANA Résumé L'auteur poursuit son étude sur la principale manufacture textile du 18e siècle en Slovénie. Après 1730, cette fabrique entre dans une phase de déve- loppement technique et organisatoire, ce qui fit monter sa production jusqu'à 30.000 aunes de drap, c'est-à-dire de 100% dans les années 1727-37. La production dépassa vite les besoins du marché et la crise se manifesta dès 1737/38; de nombreux ouvriers furent licenciés, puis le maximum de pro- duction fut fixé à environ 20.000—25.000 aunes. En 1747, les Etats provinciaux vendirent la manufacture au négociant Friedrich Weitenhüller qui la revendit en 1762 aux associés Valentin Ruard (d'origine française) et Joseph Desselbrunner. L'entreprise fut agrandie, le marché s'élargissait, ce qui fit monter la production peu à peu de 36.000 aunes en 1762 à plus de 100.000 aunes. En 1802, la fabrique fut fermée.' Jože Ž o n t a r POSEBNO SODIŠČE ZA KMETSKE PODLOŽNIKE, NJIHOVE PRITOŽBE TER POSKUSI REGULACIJ PODLOŽNIŠKEGA POLOŽAJA V TEREZIJANSKI DOBI NA KRANJSKEM* V prispevku h prikazu pravnega in družbenega položaja kmetskih pod- ložnikov v terezijanski dobi na Kranjskem obravnavam v prvem delu organizacijo posebnega sodišča za spore v podložniških obveznostih, v drugem delu razprave navajam podložniške pritožbe, njihov uspeh oziroma neuspeh, ki jih je često vodil tudi do upora, ter v zadnjem delu obravna­ vam poskuse regulacij podložniških obveznosti in pravic v omenjeni dobi. Postavitev posebnega sodišča spada v sklop širokopoteznih" in globokih upravno-sodnih reform Marije Terezije. Vobče pa je pomembno njeno pri­ zadevanje, urediti položaj kmetskih podložnikov. Podložniških bremen, strukture kmetskih posesti (hub ,in zemljišč) in podložniškega osebnega položaja sem se dotaknil le toliko, kolikor je bilo to potrebno za pojasnilo omenjenih problemov. Dosedanja historiografija se je le malo ukvarjala z vprašanji, ki jih obravnava študija. Dela v avstrijskem okviru ne polagajo 114 SSA, fase. 28; Ljubljana 1. dec. 1722. 87 pozornosti na takratne kranjske razmere. 1 Kolikor pa to obravnavajo občna dela za slovensko ali kranjsko ozemlje, presojajo položaj kmetskega s tanu 2 le splošno in pogosto tudi nekritično. V svojih razpravah sta opozorila na iudi- cium delegatum in causis subditorum J. Polec 3 ter na konsens in causis summi principis in podložniškega odvetnika A. Urbane. 4 Pri tem pa je iz avstrijske historiografije razvidno, da je bila postavitev obravnavanega sodnega urada in njegova organizacija izvršena sčasno tudi v ostalih avstrijskih deželah.5 Pritožbe podložnikov, ki so se nanašale na podložniško razmerje v terezi- janski dobi, niso bile doslej še obdelane. Na upor smledniških podložnikov je opozoril VI. Leveč.6 Izmed regulacij pravnega položaja podložnikov je prikazal J. Polec poskus prevedbe zakupnih kmeti j v kupne. 7 Razpravo sem sestavil na podlagi gradiva v Državnem arhivu Slovenije. Glavni viri, ki sem jih pri tem uporabljal, so potekali iz arhiva reprezen­ tacije in komore ter njenega naslednika, političnega oddelka deželnega glavarstva in raznih graščinskih arhivov, kolikor so pač že urejeni. Žal pa ni bilo mogoče najti protokolov obravnavanega sodnega urada. Izza srednjega veka so spadali pravni spori med podložniki in zem­ ljiškimi gospodi na Kranjskem pred deželnoglavarsko sodišče.8 Februarja 1749 pa je ustanovila Marija Terezija za spore, ki so izvirali iz podložniškega razmerja (glede dajatev, tlake, desetine, lavdemijev, odkupnine, to je pri­ stojbine, ki jo je plačal rojenjak (Erbhold) svojemu zemljiškemu gospodu, ko se je odkupil od njega in odšel k drugemu, in pod.) po češkem vzoru posebno sodišče (iudicum delegatum cum derogatione omnium instan- tiarum) s posebnim odvetnikom, ki naj bi proti primerni plači uradno in • * Kratice pomenijo: arh. DG1 — arhiv deželnega glavarstva (politični oddelek) Gr arh. — graščinski arhiv arh. RK — arhiv reprezentacije in komore 1 E. Murr Link, The Emancipation of the austrian peasant, 1740—1798, New York 1949, in ostala tu navedena literatura. 2 M. Dolenc, Pravna zgodovina za slovensko ozemlje, Lj. 1935, 217 si.; J. Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Celovec 1910—1916, 939 si.; A. Dimitz, Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813, 4. del, Lj. 1876, 162 sl. 3 J. Polec, Razpored sodnih instanc v slovenskih deželah od 16. do 18. stol., Zbornik znanstv. razprav VI/1928, 140 op. 120. 4 A. Urbane, Podložniški odvetnik, Slovenski pravnik LVII/1943, 52—57. 5 M. Wutte, Beiträge zur Vewaltungsgeschichte Kärntens, Carinthia I. 133/1943, 45/46; H. Hermann, Handbuch der Geschichte des Herzogthums Kärnten; 2. del, 2. zv., Celovec 1855, 74; A. Meli, Die Anfänge der Bauern­ befreiung in Steiermark unter Maria Theresia und Josef II., Forschungen zur Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte der Steiermark, 5. del, 1. zv., Gradec 1901, 57/58; K. Grünberg, Die Bauernbefreiung und die Auflösung des gutsher­ rlich-bäuerlichen Verhältnisses in Böhmen, Mähren und Schlesien, 1. del (1894), 32, 145, 155/6; 2. del (1893), 48/9. 6 VI. Levée, Schloss und Herrschaft Flödnig in Oberkrain, Mitteilungen des Musealvereines f. Krain IX/1896, 211, 273/4. 7 J. Polec, Prevedba zakupnih kmetij v kupne na Kranjskem ob koncu 18. stol., Zbornik znanstv. razprav XIII./1937, 154—166. 8 J. Polec, Razpored sodnih instanc, 119. 88 zastonj zastopal kmetske podložnike. Razen te službe ne bi smel voditi no­ benih drugih odvetniških poslov. Kmetski podložniki se tudi ne bi smeli obračati na kakšne druge odvetnike razen na njega. Sodišču deželnega glavarstva je naročil dvor, naj predlaga enega izmed kranjskih odvetnikov za odvetnika podložnikov ter stavi predlog o njegovi letni plači. Kranjsko deželnoglavarsko sodišče je sporočilo, da so povprašali sedem starejših odvetnikov, če bi bili pripravljeni sprejeti omenjeno službo pod- ložniškega odvetnika. Nekateri so odklonili ponudbo z izgovorom, da se boje preobremenjenosti z delom zaradi nadležnih in neutemeljenih tožb podložnikov, drugi pa so bili pripravljeni zastopati podložnike, toda le proti letni plači 2000 gld. ali vsaj 1500 gld. zaradi večjih stroškov, ker bi morali imeti zaradi močnega nadlegovanja podložnikov več pisarjev. Deželno­ glavarsko sodišče je predlagalo izmed teh odvetnikov za novo jlužbo dr. Josipa pl. Kappusa. Obenem pa je izrazilo svoje pomisleke proti postavitvi posebnega sodišča. To bi namreč moglo povzročiti, da bodo kranjski podložniki, ki že tako zelo nagibajo k tožarjenju, zanemarjali svoje poljsko delo ali bi moglo povzročiti celo splošen upor proti zemljiškim gospodom. Kljub temu, da daje sodišče deželnega glavarstva podložnikom i vso pravno zaščito, so kmetje objestni, zamolče »res iudicatae« in izdane resolucije ter vnovič nadlegujejo oblastva. To kažeta sledeča dva primera. Čeprav so bile uki­ njene svoboščine zagorskih kosezov, so vendar znova prosili Karla VI. za potrditev svoboščin in jo tudi prejeli 1. 1706, ker so zahrbtno zamolčali omenjena dejstva. Nato so jim 1. 1733 razveljavili, z zvijačo pridobljeno odločbo. Enako so se leta 1745 neupravičeno pritožili podložniki gospostva Polhov gradeč zoper svojo gospostvo glede tlake, desetine in drugih da­ jatev. Ker so zamolčali »res iudicatas et exécutas«, jih je smatrati za trdovratne, objestne in kaznive tožnike. Kolovodje nemirnih podložnikov in njihove zlobne pravne svetovalce je treba kaznovati s šestimi tedni prisilnega dela v železju. Vsi podložniki morajo obljubiti pred okrožnim glavarjem pokorščino svoji zemljiški gosposki in opustiti nadaljnje tožar- jenje. Glede pritožbenih zadev so jim ukazali trajen molk. Noben odvetnik jim ne sme več dajati pravne pomoči. Z ustanovitvijo omenjenega iudicium delegatum bi se utegnile vse te tožbe obnoviti. Tako so se že oglasili za­ stopniki zagorskih kosezov pri dvorni komisiji in publicis et politicis v Ljubljani in prosili, da bi jim zaščitila njihove že razveljavljene svoboščine zoper zemljiško gospostvo. Z novim načinom postopka pa bi se izognili deželnemu glavarstvu, ki so mu edino znani starejši pravdni spisi. Istega mnenja kakor deželnoglavarsko sodišče je bil tudi justični urad, t. im. vlada v Ljubljani, pa tudi deželni stanovi, saj so bili povsod pripadniki istega druž­ benega razreda, plemstva.9 Navedeni ugovori so bili vsaj deloma in začasno učinkoviti. Vladarica je ukinila posebno sodišče za pritožbe v podložniških zadevah. Ločila pa je maja meseca istega leta (1749) pristojnost v sporih glede podložniških zadev od ostalih. Deželnemu sodišču (Landrecht — 1749—1763), ki je nastalo z združitvijo deželnoglavarskega in ograjnega sodišča in njegovemu 9 10. 3. 1749, Gr arh. Dol, Gallenbergovi spisi, fase. Deželne zadeve; 28. 4. 1749, stanovski arh., registraturni protokol 1744—1771, 236'. 89 nasledniku, justičnemu oddelku pri deželnem glavarstvu (1763—1783), je prepustila odločanje v vseh sporih med gospodi in podložniki, ki niso izhajali iz katerekoli oblike podložniškega razmerja. Omenjena redna sodišča so predstavljala obenem še nadalje tudi prizivno instanco za patrimonialna sodišča. Za tožbe podložnikov proti njihovim gospostvom in obratno v za­ devah podložniških dolžnosti (re tributaria) pa je ukazala Marija Terezija, naj jih prevzame zaenkrat vlada v Ljubljani. Podložnike naj zastopa pri njej fiškal Janez Hieronim Marzina pi. Merzenheim. Po preteku leta naj predloži seznam opravljenih procesov, na kar bo prejel ustrezno nagrado.™ Spori glede kontribucije pa so ostali v terezijanski dobi (z izjemo 1. 1750/51) pridržani deželnemu političnemu uradu.11 Ker pa je bila septembra 1749 ukinjena vlada, je postavila Marija Terezija naslednje leto (1750) posebno sodišče iudicium delegatum in causis subditorum za tožbe med zemljiškimi gospodi in podložniki. Novo sodišče je bilo podrejeno notranjeavstrijskemu iudicium revisorium v Gradcu. Ob­ stajalo je iz posebnega predsednika, bivšega svetnika vlade Franca Karla pi Hohenwarta, šestih prisednikov, tajnika - zapisnikarja in pravnega za­ stopnika podložnikov, fiškala pi. Merzenheima. Slednjemu so dodelili bivšega sekretarja vlade Antona Kappusa pl. Pichelstein kot namestnika (vice- fiskala). Podložnike je zastopal fiškal brezplačno, šla pa mu je neka na­ grada iz deželnoknežjega erar ja. Pri omenjenem sodišču se niso mogli posluževati podložniki kakšnega drugega odvetnika. Razprava se je vršila po skrajšanem postopku, ki je veljal za iudicium delegatum in causis com- missorum ter se je zaključila s formalnim sodnim izrekom.12 Že naslednje leto (1751) je ukinila vladarica iudicium delegatum in -ausis subditorum, odločanje obravnavanih tožb pa je predala rednemu deželnemu sodišču (Landrecht). Za njegove razprave glede podlozmskih obveznosti je ostal še nadalje sumarni postopek v veljavi.^ Leta 1747 je prevzela reprezentacija nalogo ščititi podložnike. Enako so morala tej sledeča (po 1. 1748) deželna politična oblastva (deputacija, reprezentacija in komora in deželno glavarstvo) nadzirati s sodelovanjem okrožnih uradov, da ne bi nalagala gospostva protipravno podložnikom da- io 24 5 1749 arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi. proti gosposkam) in v knjigi resolucij 1749, 117'—118; o splošni upravi in sodni organizaciji v_2 po­ lovici 18. stol. na Kranjskem prim. J. Zontar star., Uprava in sodstvo na Kranj­ skem v 18. stol. (do francoske okupacije) v Pregledu upravne in ustavne zgo- đovtae slovenskega ozemlja, ki ga pripravlja za tisk Društvo arhivskih delavcev LRS; J. Polec, Razpored sodnih instanc, 139 " Tiskan patent Dunaj 6. 10. 1748, zbirka patentov, fase P 3 a, arh^ KK, fase. XXVII. (posli reprezentacije in komore); 29. 7. 1775, arh DG1, P u b L - polit., fase. L 1/2, le iudicium delgatum m causis subditorum je bil 1 1750/51 pristojen za spore glede kontribucije: tiskan patent Lj. 19. 9. 1750, arh. RK-, fase XXXVII. (konses in causis summi principis et commisorum). . . . . tasc. ^ v i i resolucij 1750, 25/25' in v Gr. arh. Dol, Reigersfeldovi spisi, fase. XXI; tiskan patent Lj. 19. 9. 1750, arh. RK, fase. XXXVII. (konses); osnutek za ta patent je napravil notranjeavstnjski iudicium revisorium v Gradcu; 12. 9. 1750, knjiga resolucij 1750, 2517252. . . i3 i 5 1751 (Gradec 22. 6. 1751), Gr arh. Dol, Raigersfeldovi spisi, fase. XXI- 5. 10. 1751, protokol Janeza Seyfrida grofa Herbersteina 1751; 13. 11. 1751, arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.). 90 jatve ali zahtevala od njih neupravičene storitve ter se v vsem ravnala po generalijah. Ce je bilo ugotovljeno, da je gospostvo krivično obremenjevalo podložnike, so bila oblastva dolžna kaznovati gospostvo ali njenega uprav­ nika ne glede na njihov ugled. Kolikor pa je prišlo do sporov med podlož- niki in gospostvi glede ooveznosti, ki so jih imeli podložniki na podlagi urbarja, so imela oolastva v letih 174Ö—1750 nalogo posredovati in skušati spor poravnati.14 Leta 1750 pa je vobče odredila vladarica, da se mora pod­ ložnik najprej pritožiti pri okrožnem uradu, preden nastopi sodno pot. Okrožni urad, v težjih primerih reprezentacija in komora, naj preišče za­ devo sumarno, zasliši stranke in izda začasno odločbo (provisionale). Če tožeča stranka ne bi nastopila v določenem roku sodne poti, je postala omenjena odločba dokončno veljavna.15 Zaradi teh predpisov je prišlo do kompetenčnih sporov in jurisdikcijskih zmot med političnimi in sodnimi uradi. Reprezentacija in komora je zatrjevala kot zanesljivo dejstvo, da deželno sodišče ne ravna z omenjenimi pritožbami sumarno, marveč po običajnem postopku kot v ostalih pravnih sporih. Deželno sodišče pa je proglasilo začasno odločbo okrožnega urada glede sogornikov (Bergholden) Ruperč vrha za nično, ker po njegovem mnenju, ki pa je bilo zmotno, ne spadajo desetinski spori v jurisdikcijo okrožnega glavarja. Na ta očitek pa je odgovoril okrožni glavar, da deželno sodišče, ni pristojno razsojati o jurisdikcijski oblasti okrožnega glavarja.16 Omenjeno nasprotje, je dalo povod, da je dodelila Marija Terezija marca leta 1753 tožbe podložnikov proti gospodom in obratno glede pod- ložniških obveznosti konsesu in causis summi principis et commissorum,17 ki je bil postavljen 1. 1751 namesto ukinjenega iudicium delegatum in causis domini et commissorum. V njegovo pristojnost so spadale poleg mitniških in tobačnih dohodarstvenih zadev še fiskalne zadeve, regalije in deželnoknežje vrhovnostne pravice.18 Priziv od ljubljanskega konsesa naj bi bil možen na direktorialni konses in publico-contentiosis na Dunaju. Reprezentacija in komora je imela pomisleke proti temu, da bi vlagali podložniki tožbe takoj neposredno pri konsesu, ker bi morali prihajati za vsak primer v Ljubljano. Fiskal kot podlo.žniški zastopnik ne bi mogel zaradi ostalih službenih poslov ob vsaki priliki sprejemati podložnike. Tudi juri- dični svetniki so močno obremenjeni z drugimi opravili. Zato so predlagali, naj se pritožijo stranke najprej pri pristojnem okrožnem uradu. Ta naj jih zasliši ter sestavi o tem zapisnik, ki ga pošlje reprezentaciji in komori. 14 15. 4. 1747, Miscellanea Hohenwarti X., 376, zbirka rokopisnih knjig 67 (I. 6 d); tiskan patent Dunaj 6. 10. 1748, zbirka patentov P. 3 a; 28. 12. 1748, knjiga resolucij 1748, 67'; arh. RK, fase. XXVII. (posli reprezentacije in ko­ more); 12. 4. 1752, arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.) in v knjigi resolucij 1752, 135/135'; 29. 7. 1775, arh. DG1, pubi. — polit., fase. L 1h. 15 Tiskan patent Lj. 19. 9. 1750, arh. RK, fase. XXXVII. (konses); 30. 1. 1751 § 34, Herbersteinov protokol 1751 pod 5. 10.; 13. 11. 1751, 1. 4. 1752 in 10. 6. 1752, arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.). 16 28. 12. 1748, knjiga resolucij 1748, 67'; 19. 4. 1752, arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.) in v Herbersteinovem protokolu 1752; 24. 3. 1753, Gr. arh. Dol, Raigersfeldovi spisi, fase. XXI. in v knjigi resolucij ,1753, 148—151'. 17 24. 3. 1753, Gr arh. Dol, Reigersfeldovi spisi, fase. XXI. in v knjigi resolucij 1753, 148—151'. 18 Arh. RK, fase. XXXVII. (konses). 9L Ona ga bo predala omenjenemu konsesu, ki naj odloči o sporm zadevi ш izreče sodbo Predsedniku reprezentacije in komore, Janezu Seift edu grofu Herbersteinu se ni zdel ta predlog koristen in primeren. Predložil je vlada- Hci svo e posebno mnenje. Upoštevati je treba, da bo mogel razprav at m odločati konses le redko kdaj o sporni stvari, ne da bi sam zaslišal p o d l d n i k e Strankam je tudi treba pustiti, da morejo kakor doslej vlagau onziv in revizijo pri notranjeavstri jskih uradih v Gradcu in ne pri osrednjih na Dunaju Predlagal je za Podložniške zadeve sledeči instančni red Okrožni urad na preišče zadevo na najkrajši način. Ako mu ne uspe doseči po­ ravnave naj izreče začasno odločbo ali sodbo. V prizivu se obrne s tranka do konsesa, kot zadnja stopnja pa naj velja notranjeavstnjski mdicium revisorium v Gradcu. 1 9 ' Predloga o prehodnem posredovanju okrožnih uradov nista uspela. Do 1. 1772 je bil v navadi sledeči vrstni red: podložnik se je obrnil pismeno^ali ustno do svoje gosposke. Ako s svojo pritožbo ni uspel, je mogel po preteku Z ani nepo S red 9 notožit i pri konsesu in causis summi p r i n c i p i s . c « ^ r u m et subditorum. L. 1772 pa je vpeljala Marija Terezija vnovič da se mo^a podložnik zglasiti pri okrožnem uradu, preden toži pri sodxscu. Ta postopek je obdržal tudi Jožef II . 2 0 ž e februarja 1. 1754 je bil ukinjen konses kot samostojen urad; nieoove posle je prevzela reprezentacija in komora tako, da so se vršile pri X dvakr i t tedensko posebne razprave (šessiones) inkorporiranega lusti&iega konsesa.« L . 1754 >je prevzel ljubljanski konses tudi apelacije o o v podložniških zadevah za Goriško in Gradišćansko. V ™ ^ ^ ifah je tvorilo goriško deželno sodišče prvo instanco za tožbe podloznikov n kolonov, ki so imeli zemljišča v zakupu (affito) proti gospodom m zem- Hiškim lastnikom ter o b r a t n o « Po ukinitvi reprezentacije in komore leta 1763 I j d e m c T konses v enaki obliki pri just ičnem oddelku deželnega gla­ varstva do leta 1784, ko je prenehal d e l o v a t i ^ T T 1753, arh. RK fase. XXXVII. (konses) in v Herbersteinovem pro-19 tokolu 1753. 20 so 2 9 . 1753, arh. RK, fase. XXXVII. (konses); tiskana ™™*£-^,}% 1753, arh. RK fase. XXXVII. ^onses) m v kn^g^reso ue 3 ™ ^ - ^ i J ) okviru reprezentacije: in komore: 16 2 ^ 4 arb. RK fase.^XX ^ ^ procesnem postopku, s. d ("6^-1783), Gr A Grmace, i £ T S X p t S o S & ï - â S F r a h Ä n U a Apfj ter rja 46747 Gr Befehlen, 198; tiskan patent Duna] 1. 9. 1781, arn. и ш , puui. f a S C - ? %2-2, 1 7 5 4 > arh. RK, fase. XXXVII. (konses) in v knjigi resolucij 1754, " ' ' S . 1. 1754, arh. RK, fase. XXXVII (konses) in v knjigi resolucij 1754, 32--34'; 31. 1. 1754, arh. RK, fase. XXXVII. (konses); 3. 11. 1753 in 18. 1. 1754, Herberšteinov protokol 1753 oz. 1754. a 7 6 3 _ 1 7 8 2 ) Gr arh. Grmače, fase. Р г а п ^ а г Г ^ ^ ^ 92 Priziv od konsesa je bil možen le v obliki revizije. V času, ko je bil konses še samostojen, je bil za to pristojen iudicium revisorium in causis summi principis v Gradcu. Po ukinitvi tega graškega urada je šla revizija na directorium in publicis et cameralibus na Dunaju, po letu 1763 pa na notranjeavstri jski gubernij v Gradcu. 2 4 Leta 1784 je postalo deželno sodišče (Adeliges Landrecht) v Gradcu prva instanca za tožbe v sporih, nastalih ex nexu subditelae za vso Notranjo Avstrijo. Priziv pa je šel na notranje in gornjeavstrijsko apelacijsko sodišče v Celovcu, ki je začelo uradovati leta 1782. Od tega je bila možna revizija na vrhovni justični urad (Oberste Justizstelle). Ob decentralizaciji uprave in sodstva leta 1791 je prevzelo omenjene tožbe novopostavljeno kranjsko deželno sodišče (Landrecht), prizivna instanca v Celovcu pa je ostala ne- izpremenjena. 2 5 Gremij konsesa so tvorili:- predsednik, svetniki, tajnik in fiškal. Sej se je udeleževal tudi upravnik bankalnih dohodkov. Vodstvo konsesa je bilo stalno pridržano predsedniku reprezentacije in komore, oziroma po letu 1763 predsedniku deželnega glavarstva. V njegovi odsotnosti je opravljal to funkcijo pri reprezentaciji in komori .po činu najstarejši poli­ tični svetnik, pod deželnim glavarstvom pa justični svetnik. Za svetnike konsesa so bili dirigirani svetniki deželnega političnega in justičnega urada. 2 6 Fiskal pi. Merzenheim je opravljal vse do leta 1754 tudi službo uradno postavljenega podložniškega odvetnika. Tedaj je prevzel zastopstvo pod- ložnikov njegov namestnik Anton Kappus pl. Pichelstein in ga obdržal še potem, ko je postal leta 1761 fiškal. Če pa zaradi ostalih poslov ne bi mogel tega opravljati, je postavila vladarica pri fiskalnem uradu dr. Franca Luko M a r e n i g a z a podložniškega odvetnika. Mogel pa je istočasno zastopati tudi ostale stranke. Od leta 1775 dalje se omenja kot podložniški odvetnik dr. Jožef Matej Klinar. 2 6 3 Postopek pred konsesom je mogel sprožiti razen pravdnih strank tudi deželni politični urad, reprezentacija in komora oziroma deželno glavar - X., 84, zbirka rokopisnih knjig 67 (I. 6 d) — patent Gradec 30. 8. 1783, knjiga normalij, resolucij, patentov in okrožnic (sodnih) 1783, 58; 20. 3. 1784, knjiga normalij (sodnih), 1784, 16. 2 4 22. 9. 1753, arh. RK, fase. XXXVII. (konses) in knjiga resolucij 1753, 411—422; tiskana norma Lj. 25. 10. 1753, arh. RK, fase. XXXVII. (konses); 16. 2. 1754, arh. RK, fase. XXXVII. (konses) in knjiga resolucij 1754, 69—70'; sestavek o sodnih oblasteh, s. d. (1763—1782), Gr arh. Grmače, fase. Franc baron Apfalterer, okrožni glavar; 3. 9. 1763, arh. DG1, pubi. — polit., fase. L 1/1; 2 3 Jurisdikcijska norma Dunaj 27. 2. 1784, knjiga normalij (sodnih) 1784, 9. — patent Dunaj 3. 11. 1791, knjiga resolucij 1791—1793, 159'—160; J. Polec, Kraljestvo Ilirija, Lj. 1925, 127/128. 2 6 Innerösterr. Instanz-Calender auf das Jahr 1754 in 1755; Land Craini- scher Schematismus 1774 in 1777; Neuer Instanz-Kalender 1780; šematizmi arh. DG1, pubi. — polit., fase. S 6/1, 2; 16. 2. 1754, arh. RK XXXVII. (konses); 3. 9. in 26. 11. 1768, Gr arh. Bled, fase. Justitialia (procesi s podložniki); 6. 6. 1778, Gr arh. Kolovec, fase. Justitialia (procesi s podložniki); 23. 6. 1781, Gr arh. Turn pod Novim gradom, fase. Martin Urbančič, upravnik na Brdu pri Kranju. 2ea O pl. Kappusu: 24. 8. 1754, arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.); 15. 1. 1761, knjiga resolucij 1761, 10; o dr. Marenigu: 15. 1. 1761, knjiga resolucij 1761, 11/11'; o dr. Klinarju: A. Urbane, o. d., 56/57; zapriseženi odvetniki niso 93 stvo, ki so mu bili dolžni okrožni uradi javiti krivične obremenitve pod­ ložnikov. Postopek se je mogel pričeti tudi na podlagi kakšne druge ovadbe. V imenu podložnikov je vlagal tožbe njihov uradno postavljeni odvetnik ki je oskrbel vse potrebne priloge. Če bi pa spoznal, da podložnikova tožba ni uoravicena, je bil dolžan prepričati svojega klienta, da je neprimerna. Da bi preorečili zelo razširjeno zakotno pisar jen je, ni smel sprejemati konses tožb, ki niso bile podpisane od podložniškega odvetnika. Narok so določili v času dveh do treh tednov po vloženi tožbi. Tožena stranka je bila dolžna predati tožitelju odgovor na tožbeni spis. Na narok so povabili gosposko ali njenega prizadetega uslužbenca, podložnike y njihovim uradnim odvetnikom ter potrebne priče.» Izjemoma je moglo priti na razpravi do izpremembe v strankah, ako je bil pravdni predme* sporen med dvema gospodoma. Tedaj so dali povabiti podložniki tudi dru­ gega gospoda, ki si je lastil pravico nad pravdnim predmetom. Sodišče je moralo odločiti na prvi obravnavi, ali naj stopi drugi gospod namesto podložnikov v pravdo (Enthebung).28 Na ustni razoravi je moralo sodišče najprej poskusiti, da doseže po­ ravnavo strank. Pred sodiščem so razpravljale stranke o pravnem sporu ustno. Ker je bil postopek sumaren, so bili dovoljeni le štirje govori- agendo «capiendo .replicando in duplicando. O ustni razpravi so sestavili zapisnik (protokol . ki Ле moral obsegati le bistvene momente. Nato je prešel konses takoj h glasovanju meritorno o sodbi, ne da bi v ta namen izbral posebnega referenta. Sodišče je dalo sestaviti sodni izrek pismeno, vendar ga ni objavilo. Pismeni odpravek je izročilo pisarni, ki je o sodbi obvestila stranke. Pismeni postopek je bil možen le v posebno važnih primerih, če sporni predmet v glavni stvari ni bil zadostno kvalificiran. Ako bi v tem primeru zaradi «nora grozila posebna škoda podložniku ali gospodu, je mogel konses no zashsanju strank izdati začasno odredbo. Pismeni postopek pa'je potekal po sledečem redu. V glavni stvari so zaslišali pod prisego priče obeh strank objavili njihove izjave, določili rok 14 dni za pismeno repliko in dupliko nato overovili pravdne spise, glasovali o sodbi in sporočili izrek sodbe strankam ki so jih poklicali v ta namen v urad. Neutemeljena zahteva po reviziji- ie b-Ia kazniva. Tako stranko in njenega odvetnika so kaznovali s predpisano globo ali drugačno kaznijo. Če ena izmed strank ni prišla na narok, je določilo sodišče nov narok Stranka, ki je ni bilo, je morala povrniti nasprotniku vse stroške Pri po­ novni zamudi drugega naroka so izdali kontumačno sodbo. Podložniki so bih oproščeni plačevanja sodnih pristojbina Hli pri magistratu mesta Ljubljane, temveč pri deželnem glavarstvu- 29 1 1778 ^ , a ; h . Kolovec, fase. Justitialia (procesi s Podložniki)- m o f S e v e k Upor nodlozmkov gospostva Brdo pri Kranju v letih 1781-1783, Kronika IV (1956) 411_Г.>9>2 'Л1 7 5 3 ' a r h - ? ? ' f a s c - X X X V H . (Konses) in kniiga resolucii 1753 ™\' 9 1 S n a 6 n 8 a i n ° 2 r ^ 3 \ ? « Л ^ a £ - ? K ' faSC- X X X V I L ^ ^ l o ž n i k n f s L S V o fodnm " š u ^ F ^ n Š ? ^ * ^ Г " Franc baron Apfalterer, okrožni glavar '' Gmiače, fase. AÌi-Tw.2'*-9! 1 7 5 3 ' a r h - ? ? ' faSÇ- X x x v n - (konses) in kniiga resolucii 1753 411-422'; tiskana norma Lj. 25. 10. 1753, arh. RK, fase. XXXVII. (fconses) 94 Ako se ni ravnal podložnik po sodnem nalogu, bodisi da ga ni izpolnil, ali pa je prigovarjal in je bila iz tega razvidna njegova upornost, je mogel gospod zahtevati izvršbo. Na določen dan so pozvali podložnika z dekretom h konsesu in ga zaslišali. Ako se je podložnik upiral dati svečano obljubo (iuramentum decisivum), da se bo ravnal po sodnem izreku, so uporabili razna prisilna sredstva: zapor, bodisi v ljubljanski grajski ječi, fizično kaznovanje (batinanje), delo v prisilni delavnici ali vojaško nastanitev. Ako pa je bil konses mnenja, da je postala upornost kriminalno kaznivo dejanje, so izročili podložnike deželskemu sodišču v kazenski postopek. Po odobritvi deželnega političnega oblastva, so mogli odvzeti takšnim podložnikom tudi njihove kmetije in jih pregnati iz dežele.'» Leta 1782 je stopil v veljavo nov splošni sodni red, ki je predpisal tudi nov sodni postopek in izvršbeni red.3'« II. Podložniške pritožbe dajejo precej točno sliko položaja kmetskega prebivalstva v terezijanski dobi, obenem pa kažejo tudi njegova prizade­ vanja. Razlikovati moremo dve skupini pritožb. Po eni strani so se pri­ toževali podložniki proti krivicam, protipravno ^aloženim bremenom, po drugi strani pa so šle pritožbe proti urbarialnim in deželnoknežjim dav­ ščinam in obveznostim vobče. Pritožbe proti krivičnemu stiskanju podložnikov so bile različne po posameznih kresijah Kranjske (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska z Istro). Na Gorenjskem so zelo značilne pritožbe glede kratenja posestnih pravic. Ko je zamenjal Žiga baron Zois tri brdske hübe z gospostvom Kamen, so odvzeli novi zemljiški gospodje grofje Lamberg omenjenim kmetom kupno pravo in pretvorili hübe v zakupne (po 1776).3i Neki radovljiški podložnik se je pritožil, da sta zabeleženi dve njegovi kupnopravni njivi, ki ju je kupil 1. 1739, v posestni knjižici (Stiftbüchel) kot zakupni. Franc Anton baron Moschkon, ki je bil kot varuh nedoletnih otrok Pavla Žige grofa Thurna njegov zemljiški gospod, mu je osporaval kupno pravo (1760).32 Enako krivično je zahteval Puštal od podložnika primščino od kupnopravne posesti (1760).зз Tudi so se pritoževali glede neupravičenih dajatev. Vele- sovski samostan je iztirjal od treh podložnikov stari zaostanek v višini 400 gld kljub patentu, da ne smejo naprtiti gosposke ob smrti kmeta Dod- ložnikovega zaostanka novemu prevzemniku (posestniku) hübe (1760).34 Loško gospodstvo je naložilo podložnikom neke župe nov žitni činž (Zins- , getreide). Premožni kmetje so nastopili s tožbo in dokazali, da niso dolžni 30 Sestavek o sodnih oblasteh, s. d. (1763—1782), Gr arh. Grmače, fase. Franc baron Apfalterer, okrožni glavar; I. Zontar, o. d., Kronika IV. (1956); 9. 8. 1769 prež., arh. Jožefa Ferdinanda pi. Kalchberg, fase. L; 29. 1. 1778, Gr arh. Kolovec, fase. Justitialia (procesi s podložniki). 3°a Patent 1. 5. 1781. Josephs des zweyten Gesetze und Verfassungen im Justizfache, vom Jahre 1780—1786, 1786, 6 sl. 3i 4. 1. 1783 prež., M. Urbančič Žigi baronu Zoisu, Zoisov arh., fase. Ko­ respondenca. 32 Arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.), akt št. 55. 33 Arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.), akt. št. 29. 34 Arh. RK, fase. XXVIII. (Perlas), akt št. 76; odredba Dunaj 25. 5. 1757 (Lj. 30. 6. 1757), Alphabetisch-Sinoptischer Auszug, 197. 95 oddajati neupravičeno naložene žitne dajatve. Manj premožne in vse one, ki niso prispevali k pravdnim stroškom, pa je silila gosposka še nadali" k temu (1760).35 ^ J Na Dolenjskem so se pritoževali kmetje zaradi malomarnega uredo­ vanja okrožnega glavarja. Še 1. 1760 niso imeli številni podložniki predpi­ sanih posestnih knjižic, ki bi jih moral oskrbeti okrožni glavar Maks baron Erberg. Kako malp vestno je posloval, je razvidno iz dejstva, da so našli po njegovi smrti ob inventuri zapuščine več kot dva koša posestnih knjižic, ki so bile večinoma še nepodpisane in pomešane z drugimi spisih Zaradi krutega ravnanja svoje gosposke se je pritožil neki podložnik samostana Stične. Ker je ustrelil lisico, so ga kaznovali z 39 udarci in držali 10 dni zaprtega v graščinski ječi (1760).37 Ako se je obrnil podložnik radeškega gospostva do svojega gospoda Danijela Mordax barona Portendorfa le z najmanjšo prošnjo, so ga kruto tepli. Baron Mordax je pogosto pozval za zabavo 20 in več kmetov, jih dal zapreti v grajsko dvorišče, jih ukazal batinati in nanje dal ščuvati pse (1751).зв Tudi podldžniki Kravjeka so se pritožili zaradi udarcev. Zakupnik graščinske posesti Gregor Fedrann se je zagovarjal, da ni bil v minulih šestih letih noben podložnik več kot dvakrat tepen, in to le zato, ker so zamujali tlako (1760).39 Upravnik pro­ stije Novo mesto je izgubil pravdo proti svojemu podložniku, ni mu pa hotel plačati v smislu sodbe 9 gld 55 kr. Ko pa je pretepel isti podložnik nekega mlinarja, je moral plačati oskrbniku za ogled 3 gld, prizadetemu mlinarju 10 gld 12 kr in še 1 dukat globe oskrbniku (1760).*o Zaradi ospo­ ravanja kupnega prava se je pritožil neki podložnik samostana Stične. Od kupnopravnega zemljišča je moral plačati primščino (1760).4i Tudi zaradi dajatev, ki niso bile utemeljene v urbarju, je bilo nekaj pritožb. Podružnik (Untersass) radeškega gospostva, ki mu je pogorela hiša, se je obrnil do urada stanovskih odbornikov v Ljubljani s prošnjo, da ga oproste za nekaj let davka. Svoji prošnji je priložil izpis svojih dolž­ nosti iz urbarja. V nasprotju z dejanskim stanjem mu je napisal njegov gospod baron Mordax za 2 gld višji davek. Stanovski odborniki so oprostili podružnika davkov za dve leti. Ko pa je moral podružnik po tem času zopet plačevati davek, je terjal gospod še krivični dodatek dveh gld in opravljanje vozne tlake (Robat Fuhren) kakor nikoli do tedaj. Vobče so se pritoževali mnogi podložniki tega gospostva, da obračunava gosposka z njimi šele po preteku 4 ali 5 let. Takrat morajo plačati marsikaj, kar so že davno dali. Enako nepošteno je ravnalo gospostvo glede tlake. Razni podložniki so se bili dogovorili z graščino glede tlake. Čeprav so že opravili svojo dolžnost, so morali nekateri kljub temu plačati polovico še v denarju. Nekemu podložniku, ki je bil dolžan opraviti letno 30 dni tlake in' je de­ jansko že odslužil 26 dni, je dala graščina potrdilo le za 9 opravljenih dni 35 Arh. RK, fase. XXVIII. (Perlas), akt št. 76. 36 Arh. RK, fase. XXVIII. (Perlas), akt. št. 92. 37 Arh. RK, fase. XXVIII. (Perlas), akt. št. 69. 38 Arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.), akt št. 6. 39 Arh. RK, fase. XXVIII. (Perlas), akt št. 92. 40 Arh. RK, fase. XXVIII. (Perlas), akt št. 76. 41 Arh. RK, fase. XXVIII. (Perlas), akt št. 29. 96 tlake, za ostalih 21 dni pa je moral plačati po 7 kr robotnine (1751).42 Nekemu podložniku gospostva Rakovnik so ob rektifikaciji odobrili popust pri dajatvah, toda gosposka ni hotela tega upoštevati in je izterjavala prejšnjo vsoto (1760).4 3 Sogorniki, ki so spadali pod gorsko palico Ruperč vrh, so se pritožili proti upravniku gospostva Ruperč vrh in prostiji Novo mesto zaradi vinske destine za 1. 1750. Ker je napravilo neurje ponekod škodo in je hotelo gospostvo Ruperč vrh pobrati vso desetino v najboljših vinogradih, je prišlo zaradi tega do spora med omenjenima desetinskima gospodoma in nista pobrala desetine. Naslednje leto pa sta jo zahtevala tudi za 1. 1750.44 Podložniki kneza Auersperga iz Male vasi so se pritožili, ker jih je prisilila gosposka, da so morali prevzeti poleg svojih hub še druge puste ter od nj ih oddajati redne in izredne dajatve (1760).4 5 Zakupnik graščinske posesti Vinica, Ignac Mandič, je zahteval od podložnikov, da so mu opravljali tlako izven kranjske dežele (na Hrvatskem); pri tem je poginilo kmetom 8 volov (1763).46 Na Notranjskem so se pritožili podložniki gospostva Polhov gradeč, da hoče graščak napraviti iz njihovih kupnopravnih kmeti j zakupne (1762).47 Za razmere na Notranjskem je bilo vobče značilno, da so tirjali pri po­ biranju deželnoknežjih davkov in urbarialnih dajatev, to je t r ikrat ali št ir ikrat na leto, od podložnikov določen znesek na račun hrane (1752). Pri onem delu graščinske posesti Ravne, ki jo je posedoval baron Kotu- linsky (1/5), so zaračunali pri pobiranju desetine za hrano izredno visoko denarno pristojbino. Podlolžniki so trdili, da bi raje dajali dvojno desetino, kot pa plačevali to davščino. Pri drugem delu iste graščinske posesti (4/5) so morali plačevati podložniki pri pobiranju desetine 1 gld 8 kr. za hrano. Na graščinski posesti Bergud (Wergut) sta jemala poštar v Trnovem in Jožef pl. Zanchi pri pobiranju desetine od vsakega snopa 1/2 solda za hrano ((1752).4 8 Kljub prepovedi reprezentacije in komore, ki je bila objavljena 1. 1758, da gosposke ne smejo zahtevati od podložnikov, da bi pili in jedli v graščini ter s t em trošili svoj težko zasluženi denar, so se še t r i leta pozneje pritoževali podložniki gospostva Polhov gradeč zaradi omenjenega izkoriščanja (1761).4 9 Pri graščini Ravne so morali rediti podložniki jagnjeta, ki so jih bili dolžni dati na račun desetine, eno leto na lastne stroške. Ako jim je pri tem poginilo kakšno jagnje, so morali plačati zanj 31 kr (1752). Gospostvo Senožeče je jemalo za vsako pismeno potrdilo (Verbrie­ fung) po premoženjskem stanju podložnikov 2, 3, 4 pa tudi več gld (1752).50 4 2 Arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.), akt št. 6. 4 3 Arh. RK, fase. XXVIII. (Perlas), akt št. 69. 4 4 Arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.), akt št. 19. 4 5 Arh. RK, fase. XXVIII. (Perlas), akt št. 69. 4 9 Arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.), akt št. 61. 4 7 Arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.), akt št. 11. 4 8 Arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.), akt. št. 29. 4 9 Odredba Lj. 27. 11. 1758, Alphabetisch-Sinoptischer Auszug, 197; arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.), akt. št. 11. 5 0 Arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.), akt. št. 29. 7 Zgodovinski časopis v QJ V Slovenski Istri, ki je obsegala deželski sodišči Novi grad (Podgrad) in Socerb, je obstajal drugačen zemljiškogosposki sistem. 5 1 Tudi tu so bile številne pritožbe podložnikov, da morajo piti in jesti ob oddaji urbarialnih dajatev. Seveda so jim vse krepko zaračunali. V vlogi, ki so jo poslali po mnenju deputacije najbrž podložniki iz deželskega sodišča Novi grad ali Socerb, so ti prosili vladarico, naj vendar odpravi prisilno točenje vina pri kameralnih uradnikih (mitničarjih, carinikih) ter drugih gosposkah, pri upravnikih, pisarjih, sodnikih, županih in pri župnikih. Ako so kupile ome­ njene osebe vino po 4 kr, so morali plačati podložniki za isto količino 20 kr. Če. je spregledal mitničar podložniku 17 kr pri kakšnem blagu, je moral podložnik pri njem zapiti 2 gld. Kolikorkrat so prinesli podložniki dajatve v grad, so morali obedovati pri županu, pa zopet pri pisarju, potem pri upravniku ali celo pri svojem gospodu in vse to drago plačati, sicer so jim takoj zvišali dajatve. Vladarico so prosili nadalje, naj uredi pravično tudi tlako pri popravljanju cest. Pogosto je moral plačati reven kmet na račun te tlake na leto 5 do 8 gld, medtem ko so se znali odkupiti premožni kmetje z mero vina ali na drug način. Da bi vse te nerednosti in zlorabe odpravili, naj postavi vladarica pravičnega komisarja, ki naj enkrat na leto pregleda deželo in sporoči vse pritožbe državni oblasti (1748).52 Neki podložnik barona Jožefa Marenzija iz Staroda je moral plačati 1. 1757 kot denar za priprego 1 gld, naslednje leto 2 gld 16 kr, nato še dvakrat po 1 gld in za stroške izvršbe še 1 gld 31 kr, torej skupno 5 gld 16 kr, medtem ko je znašala njegova dejanska obveznost 1. 1757 1 gld 30 kr, naslednje leto pa le 1 gld (1758). Ko se je bil pritožil pri okrož­ nem glavarju, mu je ta naročil, naj prinese od svojega gospoda posestno knjižico. Pri njem pa je slabo naletel. Komaj je prosil barona Marenzija za knjižico, je dobil brce s čevlji in udarce s polenom.5^ Tudi ostali pod­ ložniki istega barona v deželskem sodišču Novi grad so se pritožili, da morajo pri pobiranju desetine oddajati za hrano od vsake vasi po 13, 14 ali še več gld (1752). Gospostvo Novi grad je reguliralo pri nekaterih vaseh dotedanjo desetino po snopih in jo pretvorilo v tako veliko desetino v zrnju (Sackzehend), da kmetje nikoli ne pridelajo toliko, kolikor bi morali oddajati na račun omenjene desetine (1752). Podložniki pl. Raaba v istem deželskem sodišču so morali rediti desetinska jagnjeta še eno leto na lastne stroške in lastno nevarnost. Poleg desetine so bili dolžni dajati še dvajseti del pridelkov na račun pristojbine za mlatev (1752).5* Glede opisanih oblik stiskanja podložnikov moremo ugotoviti, da so deželni uradi odpravili najtežje zlorabe in nerednosti. V hujših primerih so bili kaznovani tudi gospodje ali njihovi upravniki; predvsem so morali povrniti podložnikom napravljeno škodo. Baron Marenzi je bil obsojen na zapor na ljubljanskem gradu. 5 5 5 1 Erläuterungen zum historischen Atlas der österreichischen Alpenländer, Kärnten, Krain, Görz und Istrien, Dunaj 1929, 507—9; S. Vilfan, Slike iz Brki­ nov, Kronika I. (1953), 121 si. 5 2 Arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.), akt brez št.; Herbersteinov pro­ tokol 1748 pod 14. 2. 3 3 Arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.), akt št. 61. 5 4 Arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.), akt št. 29. 5 5 Arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.), akt št. 61. 98 Drugače pa je bilo v terezijanski dobi glede obveznosti podložnikov, do katerih so bili upravičeni gospodje po urbarju. Pritoževali so se kmetje zaradi previsokih dajatev in t lake. 5 6 Dajatve in obveznosti so bile: š te­ vilne dajatve v denarju (Zins Geld), dajatve v žitu (Zins Getreide) in vinu (Zins Wein), mala pravda, žitna desetina v snopih in v zrnju (Garben Zehend, Sack Zehend), vinska desetina (Wein Zehend), mladiška desetina (Jugend Zehend), gozdna pravica (Forst Recht) odvetščina (Vogtei), gornina (Berg Recht), dajatve na račun užitka posebnih pravic (za izkoriščanje graščinskih gozdov, za pravico lova, ribolova itd.), tlaka oziroma robotnina, tovor jen je (Samb F a h r t ) in predenje (Gespunst). Posebne pristojbine so bile lavdemiji in odkupni denar (Abkauf Geld).5? Izmed vsega pa je bila najtežje breme tlaka, tako imenovana v deželi običajna dnevna tlaka. Pod­ ložnik je bil dolžan prihajati na delo, oziroma pošiljati za delo sposobno osebo, če je bilo potrebno tudi s konjem ali parom volov. Pri nekaterih graščinah so morali priti kmetje tudi z dvojno vprego. Podložnika s celo hubo je mogel poklicati zemljiški gospod na tlako 6 dni v tednu, s polo­ vično ali četrt insko hubo pa polovico ali četrtino tega časa. Dnevna tlaka je trajala od sv. Jurija (24. aprila), ko so zacelî šteti novo leto za tlako, do sv. Mihaela (29. septembra) običajno od sedmih zjutraj do sončnega zahoda, od sv. Mihaela do sv. Jurija naslednjega koledarskega leta pa od osmih zjutraj do sončnega zahoda. Vmes je bil navadno opoldanski počitek. Tedaj in pa včasih tudi zvečer so ponekod dobili podložniki na tlaki hrano in krmo za živino.5 8 Dnevna tlaka je bila najbolj občutna na Dolenjskem, ker so ležala tamošnja mala graščinska posestva tako raztresena, da so bili podložniki pogosto 3, 4 ali še več ur oddaljeni od svoje graščine. Zato so morali kmetje že o polnoči odhajati z doma ali pa biti odsotni ves teden. Če so bili premožnejši, so vzdrževali zemljiškemu gospodu vse leto hlapca. Kmet je zato zamujal lastno delo ali pa je moral docela opešati. 5 9 Pri dajatvah in prav tako pri deželnoknežjih davščinah je obstajalo znatno nesorazmerje glede obremenitve v primeri z velikostjo hub. Na Kranjskem so imele cele hübe tudi pod 5 mernikov in nad 30 mernikov 5 6 Poimensko, z navedbo gosposke in predmeta pritožbe je možno navesti le redke pritožbe. Tako na pr. na Gorenjskem zaradi tlake oz. robotnine pri­ tožbe podložnikov graščin Jablje, Javornik, Lokaj Puštal, Radovljica, Tuštanj; zaradi dajatev in davkov: Jablje, Javornik, župnišče Kamnik, Katzenstein, Križ, Loka, Neuhaus, Radovljica; zaradi desetine: Puštal. — Na Dolenjskem zaradi tlake oz. robotnine: Črni potok, Čušperk, Grmače, Ig, Kravjek, Lanš- prež, Mala Loka, Mala vas, Mokronog, prostija Novo mesto, Rakovnik, Stična, Turjak, Turn (Podpeč), Turn (baron Codelli); zaradi dajatev in davkov: Crni potok, Čušperk, Feistenberg, Grmače, Ig, Lanšprež, Mala vas, Mokronog, žup­ nišče Mokronog, prostija Novo mesto, Pogance, Stična, Turjak, Turn (Podpeč). — Na Notranjskem zaradi tlake oz. robotnine: Logatec, Lož, Trilek; zaradi dajatev in davkov: Haasberg, Logatec, Lož, Radelseck, Socerb. Graščine sem razdelil po kresijah glede na bivališče podložnikov (arh. RK, fase. XXVIII. (Perlas in pritožbe podi.); 5. 10. 1751, Herbersteinov protokol, 1751). 5 7 Rektificirani dominikalni akti. 5 8 6. 3. 1773, arh. DG1, provinciale, fase. R 5/1; rektificirani domini­ kalni akti. 5 9 2. 3. 1771 (priloga k 16. 3. 1771), arh. DG1, pubi. — polit., fase. U 8/1. 7* 99 posevka.60 Vobče pa je bila odvisna zmožnost plačevanja in odrajtovanja obveznosti od gospodarskega položaja podložnikov. Zato nahajamo največ pritožb glede urbarialnih bremen prav na Dolenjskem in v delu Notranj­ ske, kjer je šlo kmetu najslabše. Poročila navajajo da je bilo na Do­ lenjskem, v Suhi Kranjini, okoli Metlike in Črnomlja, na Pivki, v Istri in na Krasu mogoče za pusta le s težavo dobiti kruha, okoli Velike noči pa ga vobče kmetje niso več imeli. Tu so imeli le redki kmetje lastno (živino. Često niso posedovali pri hiši razen žene in otrok ničesar ži­ vega. Na Dolenjskem so vpregli kmetje v voz sicer 4 do 5 konj. Bilo je pa tudi 4 do 5 gruntarjev lastnikov takega voza, ker je vsak po­ sedoval le kakšen del voza in vpregel svojo živino.61 Razen tega je bila v teh krajih še majhna možnost postranskega zaslužka. Vse te okoli­ ščine so imele za posledico, da podložniki navadno niso imeli gotovine na razpolago, da bi v redu in o pravem času plačali svoje davke in dajatve. Zato so imeli kmetje stalno velike urbarialne in davčne zaostanke. Gosposke so jemale zaradi tega skoraj redno takoj po žetvi in trgatvi kmetom vino in belo žito ter med, vosek, mast in druge kmečke pridelke na račun dajatev, davkov, kontribucije ali obresti starejših dolgov. Zato so na primer prepovedovala gospostva kmetom prosto trgovino z medom in voskom. Odvzetemu žitu, vinu in ostalim pridelkom je določala gosposka sama ceno ter jih pogosto prodala za štirikrat višjo ceno naprej. S takim ravnanjem so često tudi namerno spravljali kmete v dolgove, svoje ka­ pitale bogato izterjevali, kmet pa je obtičal trajno v dolgovih.62 Zato ni čudno, da je bilo po poročilih iz leta 1770 pri 55 graščinah na Dolenjskem 409 pustih hub in da so se kmetje izseljevali na Hrvatsko.63 Često so se pritoževali podložniki zaradi višine dogovorjenih denar­ nih dajatev. Te so nastale tako, da so nadomestili tlako z denarjem (re- luirali) ali pa je šlo za pavšalizacijo dajatev. Vsi ti dogovori pa so bili le začasno veljavni, največ do konca življenja gospoda ali podložnika in zato niso vezali naslednikov. Kadar ni bil čas veljavnosti dogovora določen, je mogla katerakoli stran vedno zahtevati opravljanje obveznosti po ur­ barju. S tem je mogel gospod izsiliti višjo robotnino namesto tlake, ali pa je podložnik, ko so mu odrasli otroci, raje odslužil gospodu tlako v naravi.64 Pri nadomestitvi dnevne tlake z denarjem si je gospod običajno pri- držal določeno število dni tlake v naravi. Robotnina je redno znašala na Kranjskem v osemdesetih letih 18. stoletja do 16 gld.65 Gospodje pa niso izsiljevati le robotnine, često so tudi zviševali število dogovorjenih dni. 60 Arh. RK, fase. XXVIII. (Perlas), akt št. 76; 1770 (anonimni odgovor na nagradno vprašanje glede koncentracije hub), arh. Kranjske kmetijske družbe, fase. P 5. 61 S. d., Snopič stanovski arh., fase. 320, pomisleki glede rektifikacije 1753, 1754. 62 2. 3. 1771 (priloga k 16. 3. 1771), arh. DG1, pubi. — polit., fase. U 8/1; 12. 4. 1752, arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.); arh. RK, fase. XXVIII. (Perlas), akt št. 92; arh. RK, fase. XXVIII (pritožbe podi.), akt št. 17 in 23. 63 1770, arh. DG1, provinciale, fase. O 1/1. 64 S. d., Snopič, stanovski arh., fase. 320, pomisleki glede rektifikacije 1753, 1754; arh. RK, fase. XXVIII. (Perlas in pritožbe podi.). 65 3. 5. 1782, arh. DGl, provinciale, fase. R 5/1. 100 68 V anonimni spomenici socerbskih oziroma novograjskih podložnikov so ti navedli, da so morali prej odkupiti tlako z 10 gld., sedaj pa že z 30 gld.se Podložniki barona Marenzija iz deželskega sodišča Novi grad so morali peljati na leto 12 voz lesa v Trst, pred letom 1752 pa je začel zahtevati baron denarno pristojbino.67 Trije brdski podložniki, ki so jih predali leta 1776 gospostvu Kamen, so bili dolžni plačevati le 8 gld. in 26 kr. robot nine, novemu gospodu pa že 14 gld. ter odslužiti nekaj dni v naravi. Graščina Turn pod Novim gradom je zvišala svojim podložnikom okoli leta 1750 število šestih dni na 20,69 na Brdu pa je Žiga Zois zvišal pred letom 1780 število pridržanih dni za 9 dni ročne in 3 dni vprežne tlake.™ Na graščini Jablanica so naložili domkarjem dnevno ročno tlako. Na praz­ nike so morali nositi pisma, ob žetvi pa priti še z enim fantom ali zanj plačati 17 kr. na dan.71 Končno so se pritoževali podložniki tudi glede odkupnega denarja in primščine, ker so izsiljevali zemljiški gospodje višji odkupni denar in primščino. V smislu deželnega prava je bila odvisna višina odkupnega de­ narja (ki ga je plačal podložnik, ako je zamenjal gosposko) ter primščine (ko je prevzel zakupno kmetijo) od dogovora med njim in zemljiškim gospodom. Dejansko pa se je mogel podložnik samo odločiti, ali pristane na gospodove pogoje ali ne, ter se s tem odkupi, oziroma sprejme zakupno kmetijo in si jo zagotovi do konca življenja, ali ne.7 2 Vobče so terjali zemljiški gospodje v drugi polovici 18. stoletja vedno višjo odkupnino in primščino.73 Vzroki za zviševanja niso pojasnjeni. Vprašanje je, ali je možno iz teh naraščajočih obremenitev sklepati na poslabšanje gospodarskega po­ ložaja podložnikov v terezijanski dobi. Upoštevati je treba, da je nazado­ vala kupna moč denarja in da je to čas agrarne konjunkture.74 Tudi je že začela rasti donosnost kmetskega gospodarstva. Značilno pa je tudi, kar so trdili v anonimni pritožbi kmetje iz Slovenske Istre: čim bolj spravlja vladarica svetne in cerkvene gospode z nalaganjem premoženj­ skega davka v zadrego, tembolj stiskajo ti revnega kmeta.75 V tem primeru je bilo zviševanje dajatev način prevalitve graščinskih davkov na podložnike. Pri deželnih uradih so smatrali pritožbe podložnikov proti urbarialnim pravicam za kaznivo nadlegovanje uradov. Kot člani privilegiranega fev­ dalnega razreda so zagovarjali uradniki stanovske interese. Samo po sebi je 66 14. 2. 1748, arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.), akt brez št. in v Herbersteinovem protokolu, 1748. 67 Arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.), akt. št. 29. 08 4. 1. 1783, M. Urbančič Žigi baronu Zoisu, Zoisov arh., fase. Ko­ respondenca. 69 25. 5. 1781, M. Urbančič Žigi baronu Zoisu, Zoisov arh., fase. Ko­ respondenca. 70 J. Zontar, o. d., Kronika IV. (1956). 71 Arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.), akt. št. 29. 72 Arh. RK, fase. XXVIII. (Perlas in pritožbe podi.). 7 3 Primska pisma in računske knjige v Gr arh. 74 W. Abel, Agrarkrisen und Agrarkonjunktur in Mitteleuropa vom 13. bis zum 19. Jahrhundert, Berlin 1935, 104 sl. 75 14. 2. 1748, arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.), akt brez št. in v Herbersteinovem protokolu, 1748. 101 bilo po njihovem prepričanju razumljivo, da ni mogoče zmanjšati urbarial- nih dajatev in dolžnosti. Te so gospostva plačala ob nakupu, na te dajatve in dolžnosti je pristal podložnik, ko je dobil kmetijo in od teh dohodkov so morala gospostva plačevati kontribucijo deželnemu knezu. Ne da se predpostavljati stiskanja, ker je iz izkušnje dovolj znano, da imajo pod- ložniki navado tudi kadar gre le za nekaj krajcarjev, nastopiti sodno pot proti gospodu. Večina, če ne vsi ti podložniki, ki se pritožujejo, so bili po mnenju uradnikov zapeljani od koristoljubnih in prepovedanih zakotnih pisarjev. Predlagali so vladarici, da bi morali kaznovati podložnike, ker se neupravičeno pritožujejo. Morali bi jih vkovati v železje ter poslati na javna dela. Okrožni glavar Franc baron Apfalterer se je bal 1. 1760, ko je prejel deželnoknežji komisar Rajmund grof Perlas nad 2000 pritožb kranj­ skih podložnikov, da bi prevelika množica onih, ki bi morala biti kazno­ vana, izzvala lahko zle posledice. Zato je predlagal, da ne sprejme noben urad podložniške pritožbe ali spomenice, ki ne bi bila podpisana od zanes­ ljivega pravnika. Telesno je treba kaznovati one, ki bi se upali predložiti spomenico brez omenjenega podpisa uradu. Morali bi zadušiti zalego za­ kotnih pisarjev, ki kradejo podložnikom s praznimi obljubami čas in iz žepa denar. Svetoval je, naj ob prvem primeru pošljejo zakotnega pisarja skupno s podložnikom nekaj dni na javna dela v deželi. Reprezentacija in komora je priporočala, da izterjajo od zakotnih pisarjev na- ta način pri­ dobljeni denar, češ da so zahtevali za sestavo spomenice več sedemnajstič ali celo zadnje denariče od podložnikov.76 Tak odnos je razumljiv, ker je bilo uradništvo sestavljeno iz starega fevdalnega razreda, novi birokratski sloj pa je šele nastajal in dal avstrij­ skemu družbenemu sestavu v naslednjem času posebno obeležje. Ker pod­ ložniki s svojimi pritožbami glede urbarialnih obveznosti niso uspeli, so se obračali po odposlancih naravnost na dvor do vladarja. Denarna sredstva so zbirali, spomenice pa sestavili zakotni pisarji. Sicer so centralni uradi kljub nasprotovanju deželnih uradov, češ da se krši njihov ugled, obrav­ navali take spomenice, le redko pa so podložniki kaj dosegli." Zato so si skušali pomagati sami. Nastajali so nemiri, kmetje so se upirali in niso hoteli izpolnjevati svojih obveznosti. Tako so se uprli 1. 1750 zagorski kosezi svojemu gospostvu Gamberk zaradi svojih svoboščin.7» 1753. leta so ubili kmetje na sejmu pri stiškem samostanu 3 uradnike tobačnega urada in 3 vojake.79 1757. leta so se uprli smledniški podložniki tlaki, ,v letih 1768—70 pa dajatvi za gozdno pravico.eo Podložniki Jame (Gruben- brun) niso hoteli 1. 1769 več opravljati ' dnevne tlake.81 Enako podložniki Črnega potoka 1. 1762. Slednji so osvobodili v graščini zaprtega biriča, ki ga je dal zapreti zakupnik graščinske posesti Franc Aparnik. Birič jim je namreč svetoval, naj se uprejo zakupniku glede na opravljanje dnevne 76 28. 8. 1760, arh. RK, fase. XXVIII. (Perlas), akt št. 92; 31. 7. in 4 8 1760 arh. RK, fase. XXVIII. (Perlas), akt št. 76 in 82. • 77 9. 8. 1769 prež., arh. Jožefa Ferdinanda pl. Kalchberg, fase.- I; arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.), akt št. 82; J. Žontar, o. d., Kronika IV (1956). 78 9. 2. 1750, Herbersteinov protokol, 1750.. 79 5. 6. in 9. 6. 1753, Herbersteinov protokol, 1753. 80 VI. Leveč, o. d., 211, 273/4. 81 9. 8. 1769 prež., arh. Jožefa Ferdinanda pl. Kalchberg, fase. I. 102 tlake v času košnje.82 Leta 1778 so se uprli podložniki Kolovca zaradi gozdne pravice83 in 1. 1781 brdski podložniki zaradi dnevne tlake.84 V takih primerih so ravno s tožbo pri konsesu in njegovo izvršbo prisilili zemljiški gospodje podložnike k pokorščini. Vendar je značilno pri vseh kmečkih uporih v terezijanski dobi na Kranjskem, da so omejeni le na podložnike posameznih gospostev. III. Pri prizadevanju Marije Terezije, da uredi položaj kmetskih pod- ložnikov, ločimo dve fazi. Najprej je od leta 1747 postavila novim državnim uradom nalogo, da zaščitijo podložnike, preprečijo krivične obremenitve, ki so šle preko urbarja in deželnega običaja, in odpravijo vsa stiskanja.85 Reprezentacija je izvedla leta 1748 obsežne poizvedbe glede nepravil­ nosti. Žal pa rezultat ni znan, ker ni bilo mogoče dobiti odgovorov.86 Davčna rektifikacija v letih 1747—1757 je komisijsko ugotovila podlož- niške obveznosti. Kmetje so prejeli posestne knjižice, kjer so bile na­ vedene vse podložniške dolžnosti. V ostalem pa je vladarica le apelirala na pravičnost zemljiških gospodov.8? Leta 1769 pa je šla Marija Terezija še naprej. Pritožbe podložnikov glede urbarialnih dolžnosti in njihov položaj vobče ji je dal povod, da je skušala regulirati gospostvena razmerja med podložniki in gospodi ter je s tem posegla v globoko vkoreninjeni fevdalni sistem. Poskušala je doseči prevedbo zakupnih kmetij v kupne. Pozvala je zemljiške gospode, naj pre­ vedejo hübe. Kot kupnino za pridobitev kupnega prava je priporočala, naj prepusti zemljiški gospod kmetijo podložniku, ki za svojega življenja nič ne plača, po njegovi smrti pa dobi iz njegove zapuščine 10% prave cenilne vrednosti zemljiški gospod kot umrlino (Sterbrecht), od novega posestnika pa ravno tako 10% za kupno pravo. Isti lavdemij bi bilo treba plačati pri vsaki spremembi posestnika. V kupno pravo s'o mogli dobiti kmetijo tudi proti letnemu znesku,, bodisi v denarju ali v pridelkih. Višino kupnine pa vladarica ni določila, marveč je to prepustila dogovoru med gospodom in podložnikom. Toda tudi ta poskus ni bil uspešen. S prevedbo kmetij se začeli šele po patentu Jožefa II. leta 1782.88 Tudi pri najtežjem podložniškem bremenu, dnevni tlaki, je nameravala vladarica izvesti regulacijo. Poslala je leta 1772 kranjskim stanovom dolnje- 82' Arh. RK, fase. XXVIII. (pritožbe podi.), akt. št. 18. 8 3 1778, Gr arh. Kolovec, fase. Justitialia (procesi s podi.). 84 J. Žontar, o. d., Kronika IV. (1956). 85 15. 4. 1747, Miscellanea Hohenwarti, zbirka rokopisnih knjig, 67 (I. 6 d); tiskan patent Dunaj 6. 10. 1748, zbirka patentov, fase. P 3 a; arh. RK, fase. XXVII. (posli reprezentacije in komore); 29. 7. 1775, arh. DG1, pubi. — polit., fase. L 1/2; E. Patzelt, Bauernschutz in Österreich vor 1848, Mitteilungen d. Inst, f. österr. Geschichtsforschung LVIII (1950), 637 si.; P. Radies, Maria Theresia und das Land Krain 1740—1780, Novo mesto 1881, 39 si. 86 6. 7. 1748, stanovski arh., fase. 379 d, ovoj podložniki. 8 7 29. 9. 1769 (priloga), arh. DG1, pubi. — polit., fase. U 8/1. 88 Razglasi deželnega glavarstva: 20. 4. 1770, 21. 1. 1771, 14. 8. 1772 in 21. 2. 1774, spis s. d. o prevedbi kmetij, Gr arh. Krumperk, fase. Normalia; J. Polec, Prevedba, 158 si.; patent Lj. 2. 8. 1782 pri J. Polec, Prevedba, 203 si. 103 avstrijski patent iz istega leta, ki je. urejal tlako. Naročila je, naj ga preuredijo za Kranjsko ter sestavijo osnutek patenta. Deželni stanovi so naslednje leto izrazili svoje pomisleke proti njemu. Če bi sprejeli dolnje- avstnjski patent, bi se kranjskim podložnikom poslabšal položaj V Dolnji Avstriji je namreč moral prihajati kmet na tlako 104 dni.na leto s 4 konji na Kranjskem pa le z enim. Po njihovem mnenju ne bi bilo pravično znižal tlake, ker so upoštevajoč vrednost tlake mnoge kameralne in zasebne po­ sesti prodali posameznikom, oziroma so jih bivši deželni uradi na javnih dražbah prodali in je bila obveznost tlake tudi obsežena v kupni ceni vknjizena v deželni deski in tako tudi rektificirana. Znižanje tlake ne bi bilo mogoče izvesti brez kršenja javnega zaupanja, ker so plačevali na račun tlake v kataster 20%. če bi hoteli ravnati pravično, bi morali bivši imetniki gospostev preveč prejeti kapital na račun tlake vrniti sedanjim imetnikom ter bi morali tudi odpisati kontribucijo za tlako. Iz tega pa bi nastali številni pravni spori. Kmetijstvo bi po mnenju stanov utrpelo veliko škodo, ker ne bi bilo mogoče številnih dominikalnih zemljišč niti dati v zakup, niti naseliti s podložniki, ker ležijo ta zemljišča pogosto predaleč od vasi, ah pa imajo podložniki sami dovolj obdelovalne zemlje. Pri zmanjšanju tlake bi propadla gospod in desetinski zavezanec, kajti kar poberejo desetine sedaj v enem tednu, bi bilo mogoče pri znižanju tlake (zaradi manjše de­ lovne sile) sele v dveh ali treh tednih. Enako bi moralo propasti po presoji stanov kranjsko vinogradništvo, ker zahteva določen obdelovalni čas Zato so priporočali vladarici, naj ne regulira tlake in pusti tako, kot je bilo doslej v običaju 89 odgovor stanov ni bil stvaren. V bistvu predstavlja e zagovor fevdalnih »pravic«, kakor je bil tedaj splošno v navadi. Leta 1778 je izšel patent, ki je urejal tlako na Štajerskem, na Kranjskem pa ni starem. T* ^**3* ^ ^ ta j e °S t a l° d o Jožefinske' dob" s?e pò Obstajali so tudi načrti urediti urbarialne dajatve.* Dedno podložni- stvo (Erbunterthänigkeit) je ostalo v veljavi vse do Jožefa II. Zemljiški n a z ï ï U L m H 0 9 e l r h t e V a t i - S V O J e 9 a P 0 d l o ž n i k a C r n j a k a ) od kogarkoli S n f «form patnmonialnega sodstva v terezijanskem času še ni prišlo. Ostalo je v veljavi, kakor je bilo skozi stoletja. Tem ukrepom se pridružuje kot zelo pomembni sestavni del takratne agrarne politike tudi t ^ r a T o n e o s k a m e t l 3 S t V a ; * ^ * " ° » ^ ^ R v a n j e J - Marija Terezija je bila v svojih reformah in načrtih dalekosežna V marsičem je uspela, številna prizadevanja pa, kot smo videli, niso rodila uspeha. Poseg absolutistične države v fevdalni zemljiškogosposki s stem predstavlja le eno stran globokega preobrata, ki je zadel tudi politično moč zemlj^skihjjospodov v deželnem zboru. Plemstvo^ sicer privilegirani r a z ' e ï " A' Meï72o ind6- 3I4R7 7 3 ' T V f 1 ' P r o v i n c iale, fase. R 5/1. fase. R Ž/l. ' - 3 8 ' P a t e n t LJ- 16- 8- 1 7 8 2 ' a r h - SGL provinciale, °* д5^1 ' I 7 7, 2 ' ? r h- D G 1 ' p u b L - Р ° Ш - f a s c U 8/1. 104 ki pa je zgubljalo dotedanje funkcije, je zagovarjalo svoj obstoj z Montes- quieujevim naukom o pouvoirs intermédiaires, svoj odpor pa opiralo na načelo nedotakljivosti lastnine. 9 3 Začeto delo Marije Terezije je nadaljeval z mnogo večjo odločnostjo njen sin Jožef II. SONDERGERICHT FÜR UNTERTANENBESCHWERDEN UND VERSUCHE ZUR REGULIERUNG DES UNTERTÄNIGKEITSVERHÄLTNISSES IN KRAIN IM ZEITALTER MARIA THERESIAS ( Z u s a m m e n f a s s u n g — R e s u m é ) Seit dem Mittelalter war das Gericht des Landeshauptmanns in Krain für die Klagen der Untertanen gegen ihre Grundherren bzw. der Grundherren gegen ihre bäuerlichen Untertanen zuständig. Im Verlaufe der allgemeinen Verwaltungsreformen und im Bestreben die Lage der Untertanen zu regeln, nahm Maria Theresia die Entscheidung der Streitigkeiten, welche aus dem Untertänigkeitsverhältnisse hervorgingen, den ordentlichen Gerichten ab. Im J. 1749 wurde für diese Klagen ein Sondergericht (iudicium delegatimi) auf­ gestellt, bald darauf aber diese Angelegenheiten der sog. Regierung zugewiesen. In den J. 1750/51 gab es in Ljubljana wieder ein iudicium delegatum in causis subditorum. Als dann dieses Spezialgericht aufgehoben wurde, übernahm die Entscheidung der erwähnten Klagen das Landrecht als ordentliches Gericht, doch mußte der Untertan bereits seine Beschwerden beim zuständigen Kreis­ amte vorgebracht haben. Da es deswegen zu Kompetenzkonflikten zwischen den politischen und Justizbehörden kam, wies M. Theresia im J. 1753 die Unter­ tanenklagen gegen ihre Grundherren bzw. der Grundherren gegen ihre Unter­ tanen, soweit sie aus den Untertänigkeitsverpflichtungen hervorgingen, dem Konsesse in causis summi principis et commissorum zu. Dieser bestand bereits seit dem J. 1751 und war für Maut-, Tabak- und andere Regal-und Fiskalan­ gelegenheiten zuständig. Im nächsten Jahre beschloss er seine Tätigkeit als selbständige Behörde und wurde der Repräsentation und Kammer inkorporiert. Im Zuge der Verwaltungreformen des Jahres 1763 finden wir den Konsess bei der Justizabteilung der Landeshauptmannschaft. Seine Tätigkeit wurde in Ljubljana im Jahre 1784 beendet. Von nun an war das adelige Landrecht in Graz die 1. Instanz für Klagen ex nexu subditelae für ganz Innerösterreich. Die Vertretung der Untertanen vor dem Gerichte übernahm im J. 1749 der Fiskal bzw. Vizefiskal. Im J. 1761 bestellte man einen besonderen Unter­ tanenadvokaten. Von der Entscheidung des Konsesses ging die Berufung in der Form der Revision. Das Verfahren war summarisch und mündlich. Gestat­ tet waren 4 Parteienreden. Das schriftliche Verfahren war nur in besonders wichtigen Fällen möglich. Wurde der gerichtliche Befehl nicht erfüllt, kam es zum Vollzugsverfahren gegen den Untertanen. Alle Rechtsstreitigkeiten, welche nicht aus dem Untertänigkeitsverhält­ nisse hervorgingen, behandelten und entschieden die ordentlichen Gerichte (das Landrecht, bzw. seit 1763 die Justizabteilung der Landeshauptmannschaft). Die Untertanenbeschwerden wegen ungerechter Bedrückung waren ver­ schiedenen Inhalts: In Oberkrain wegen Schmälerung von Besitzrechten und unberechtigter Forderung von Abgaben, in Unterkrain wegen nachlässiger Amtierung des Kreishauptmanns Maximilian Baron Erberg, wegen grausamer Behandlung von Untertanen und unberechtigter Abgaben. Für die Verhältnisse in Innerkrain war vor allem charakteristisch, dass die Grundherren von den 3 3 Spomenica kranjskih stanov po smrti Jožefa IL, Gr Dol, Raigersfeldovi spisi, fase. XXI; H. Hassinger, ocena O. Brunner, Adeliges Landleben und euro­ päischer Geist. Leben und Werk Wolf Helmhards von Hohnberg 1612—1688, Vierteljahrschrift für Sozial — und Wirtschaftsgeschichte 36 1., 294. 105 Untertanen unberechtigt einen Geldbetrag für die Verköstigung forderten. Im slow. Teile Istriens beklagten sich die Bauern, dass man sie bei der Leistung der Abgaben beim Grundherrn zum Essen und Trinken nötige, ferner beschwer- ten sie sich über unberechtigte Abgaben und grausame Behandlung. Eine zweite Gruppe von Beschwerden bezieht sich auf die Verpflichtun- gen der Untertanen, welche in den Urbaren bestimmt waren. Dies waren: Zinsgetreide, Zinswein, Kleinrechte, Garben-und Sackzehent, Weinzehent, Forstrecht, Vogteigetreide, Bergrecht, Robot und Saumfahrt. Besondere Ab- gaben waren die Laudemien und das Abkaufgeld. Die Bauern beschwerten sich über die Höhe dieser Lasten. Am empfindlichsten spürten die Bauern die Robot, die sogenannte im Lande gebräuchliche tägliche Robot. Bezüglich der Größe der Hufen und ihrer Belastung mit Abgaben und Leistungen gab es große und unverhältnismäßige Verschiedenheiten. In Unterkrain und im Innerkrain, wo es dem Bauern am schlechtesten ging, war die Hauptursache seine äußerst schlechte wirtschaftliche Lage. Da gab es bei den Bauern große Urbarial-und Steuerrückstände. Zahlreiche Hufen waren öde. Die Bauern beklagten sich auch wegen der Vergrösserung der früheren Beträge bei Reluition von Robottagen gegen Geldbeträge, ferner über die Höhe des Abkaufgeldes und Empfachgeldes. Im allgemeinen kam es in der zweiten Hälfte des 18. Jh. zur Erhöhung dieser Beträge. Die schwersten Mißbräuche und Unregelmäßigkeiten bestraften die neu- aufgestellten politischen und Justizämter im Lande. Bei den Urbarialverpflich- tungen war es aber anders. Die Landesämter betrachteten die Beschwerden der Untertanen gegen solche für eine strafbare Behelligung der Ämter. Daher richteten die Bauern ihre Klagen direkt an den Hof und es kam auch zu Widerstandsbewegungen und Aufständen. Doch konnten sie keinen Erfolg erringen. Im J. 1747 beginnt die erste Phase der theresianischen Reformen be- züglich des Untertanenverhältnisses. Die neuen staatlichen Behörden ermög- lichten die Aufsicht über die Verpflichtungen der bäuerlichen Untertanen. Im J. 1769 begann man mit der unmittelbaren Regulierung des Untertanenverhält- nisses. Man suchte die Verwandlung der Miet-in Kaufrechte zu erreichen und bereitete das Patent zur Regulierung des Robot vor. Doch griffen diese Ver- suche nicht durch. Erst Joseph II. betrat den radikalen Weg. 106 L Metod Mikuž RAZVOJ SLOVENSKIH POLITIČNIH STRANK (1918 DO ZAČ. 19S9X.kY kSTARI JUGOSLAVIJI Namen sestavka je podati kratek razvoj vseh slovenskih političnih strank za to razdobje. Dotaknem se tudi volitev za narodno skupščino v Beogradu, ali v toliko, kolikor so slovenske stranke na njih pokazale svojo moč ali nemoč in kolikor so te volitve in priprave na nje neposredno vplivale na razvoj samih strank. Sestavek je le suhoparen obris sicer zelo živahnega političnega življenja na Slovenskem v tem razdobju. Za globljo analizo razvoja, nastanka, cepitev in prenehanja strank, zlasti pa za odgovor na temeljno vprašanje, zakaj in čemu vse to, je za enkrat na razpolago še vse premalo virov, zlasti tistih, ki bi mogli pokazati »ekonomsko bazo« temu zanimivemu slovenskemu političnemu življenju. Vprašanje možnosti znan­ stvene eksploatacije dragocenih zgodovinskih dokumentov za najnovejšo slovensko zgodovino, ki so še vedno samo magacinirani in ne morejo najti svojega edino pravega mesta v arhivu, postaja — po mojem trdnem pre­ pričanju — že pravi kulturni škandal. V sestavku se v glavnem držim tedanjega tiska, zlasti dnevnega časo­ pisja, ki je za pričujoči zunanji oris dokaj dober in dragocen vir. Sem tudi prepričan, da ima sestavek, tak kakršen je, nek svoj koristen pomen, čeprav se z istim vprašanjem v glavnem bavita že dve razpravi, razprava dr. M. Pivčeve, Programi političnih strank in statistika volitev (Slovenci v deset­ letju 1918—192§, Ljubljana 1928, str. 357—372) in razprava Silva Kranjca, Slovenci v Jugoslaviji (Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 66- - 108). Tehtnejša je brez dvoma prva, ki pa svoje pomanjkljivosti pri obrav­ navanju delavskih strank in frakcij sama priznava in ugotavlja: »Nastale so pa še druge socialistične skupine, tako, da je precej težko spoznati se v njih; obravnavali bomo poglavitne« (str. 386). Upam, da bo s pričujočo razpravo ta »težavnost« v neki meri odstranjena. I. PRVA POVOJNA LETA (1918—1920) 1. TRIJE TRADICIONALNI POLITIČNI TABORI Po razpadu Avstro-Ogrske, po dvomesečnem obstoju imaginarne države SHS z narodnim večem na čelu, ob združitvi te »države« s kraljevino Srbijo in Črno goro 1. decembra 1918 in nekako do srede 1919 obstajajo na Sloven­ skem še vedno trije tradicionalni politični tabori, marksistični, klerikalni in liberalni. Vsak od teh ima svojo politično stranko, marksisti Jugoslovansko socialno demokratsko stranko (JSDS), klerikalci Slovensko ljudsko stranko (SLS) in liberalci Jugoslovansko demokratsko stranko (JDS). Od teh je za­ enkrat enotna samo še JDS in v njej — vsaj na zunaj — ni čutiti še nobenih razpok med mladimi in starimi. V JSDS pa so nesoglasja vedno večja, med tem ko je SLS_razcepljena v večinsko-mladinsko Vseslovensko ljudsko stranko in v, manjšinsko-starinsko Slovensko kmečko„strankojlušterjič)^ "~~ a) JSDs! Ideje februarske revolucije 1917 v Rusiji in vedno večja gotovost o porazu centralnih sil ter splošna, revolucionarna nezadovoljnost, 107 ki se je začela polaščati ljudskih množic, so svojevrstno odmevale tudi v JSDS. Če se vodstvo stranke ni moglo otresti ne Renner jevega, ne Turno- vega vpliva v potrebnosti avstroogrskega gospodarskega prostora in je stala strogo na stališču internacionalizma, pa je opozicija v stranki, »socialistična omladina«, mislila močno drugače. M. Rule zapiše v Napreju že 12. avgusta 1917, da so narodi resničnost in dejstvo, da mora sloneti delavska orga­ nizacija na narodnosti in pravi delavski internacionalizem na tej narodnosti. Internacionalizem, ki sta ga učila Marx in Engels — pravi Rule dalje — ni pravi in je židovski (ker žid nima domovine, je nima tudi delavec!). Prav vojna je dokazala, da delavec ni brezdomovinski, saj se bori junaško za svojo domovino. Ko začne omladina konec februarja _1918„ izda jat i . svoje glasilojDeniokraçl|o,' pride do zelo""ostrih" diskusij s strankinim vodstvom. Dober poznavalec slovenske socialne demokracije Dušan Kermavner zelo dobro poudarja, da preide oficielno vodstvo JSDS ob spoznanju, da je propad Avstro-Ogrske neizbežen, na pozicije omladine,1 kajti konferenca zaupnikov JSDS že 28. julija 1918 poudari trdno voljo po združitvi »našega troimenega naroda v lastno demokratično državo«.2 Vprašanje, ali more stranka »razredno zavednega proletariata« sodelovati z buržoazijo" v slo­ venskem Narodnem svetu in Narodnem_veču v Zagrebu,, nâj'bi rešila disku­ sija v Napreju. Ta se res začne, a mnenja so^ deljena. Končno se za so­ delovanje odloči socialistična konferenca v Zagrebu .6.„oktobra^ 1918. Tako je JSDS v prevratnih dneh 1918 zopet enotna in Kermavner dobre pravi takoie: ».Mednarodni' socializem se je bil raztrgal v svoje narodnostne sestavine in vsaka od teh je zaupala le v moč svojega naroda, zato prispe­ vala k narodni solidarnosti in spravila pod klop svoje nezaupanje do na­ sprotnega razreda, ki je njen narod vodil. Računala je na demokratično uvidevnost meščanstva, da bo spričo razgibanosti množic brez odpora ugo­ dilo njihovim minimalnim političnim in socialnim zahtevam ter jih tako zadržalo pred daljnosežnimi težnjami.«3 Vodstvo JSDS je bilo torej nesposobno voditi revolucijo, še več, ono tega na noben način tudi ni hotelo. Besede socialdemokratskega prvaka Kopača na Kongresnem trgu, kjer Ljubljana 29. oktobra 1918 slovesno proslavlja narodnostno svobodo — »Nastopajmo mirno in dostojno, ne povzročajmo nikakih rabuk«4 — torej nikakor niso bile slučajne. Pa tudi Naprej sam večkrat poudarja, da je le »duševna revolucija« pot, ki vodi k ••socializmu in da se z nasilno revolucijo ne strinja.? *" Na vseslovenski socialdemokratski konferenci 19. januarja 1919 v Ljubljani je poudarjeno — tudi pod vplivom italijanske okupacije slovenske zemlje in zaradi nejasnosti glede Slovenske Koroške — naj se država SHS čimprej konsolidira kot »predpogoj uspešnega boja za socializem in de- mokratizem.«6 1 Dušan Kermavner, Albin Prepeluh — Abditus, II. del knjige Albin Pré- peluh. Pripombe k naši prevratni dobi, Ljubljana 1938, str. 474, 477. 2 Naprej 29. julija 1918. 3 O. c, str. 478. 4 Slovenec 30. oktobra 1918. 5 Naprej 18. januarja 1919. 6 Naprej 21. januarja 1919. 108 Pri čimprejšnji konsolidacijijiQve. države je nudila JSDS jugoslovanski b u r ž o a z i f T a g o c e n o pomoč. Toda med l judskimi množicam! je révolue o- vlado, izgovarjajoč se, da hočejo s t e m »preprečiti, da ne postane Jugo slaviia naiboli nazadnjaška država v Evropi«. 7 Sodelovanje JSDS z buržoazijo nazadnje le prebudi opozicijo v stranki sami ki začne vedno ostrejše napadati »ministerializem« strankinega vod- 5 Г а Sedsebo^na oč i tan ja ' in izgovori dovedejo do razkola v stranki v kateri se vedno jasneje izoblikujeta levo in desno k r ü a Razkol_ j e ^ e tak velik da aa ne moreta odpraviti ne zaupmska konferenca JSDS 7. in 8 sep tembra in ne x T strankin kongres od 1. do .2, novembra 1919 v Ljubljam. uïtanovljënS SodalištTčno'delavsko s t ranko (komunistovi, sindikalno zdru- žiSvTseh-Tmrk-sištičmh'širok-oTnTn- o r g a n i z a c i j ^ Centralnem " d n i c k e m s S u m T F r i p o T F d ^ d i t e l j e n r v s a k e g a paktiranja .z_burzoazmmi s t rankam k i r »le tak-o-b-ïï• s t ranka-Ól55ì i la čiste roke, razredno bojevitost . . .«» KI ub temu, da je imela na kongresu večino levica, je prišlo do kompro- S e rešitve. Kongres načelno obsodi ministerializem, toda z dostavkom. ™Z ozirom na zgodovinski moment je bilo sicer naši Jugoslovanski socialno- demokraTični s L n k i treba češče prilagoditi svoj politični nastop izrednim ргШкат, zlasti zato, da se prepreči hujša reakcije Izvrsevalnemu odboru se nalaga, da uravna v smislu teh navodil daljne odločitve.« . . . . . V JSDS se začenja velika kriza, ki je ne omili padec vladne koalicije JDS in JSDS. Na hude levičarske očitke odgovarja vodstvo, da se ob pre­ vratu ni dalo napraviti ničesar, ker delavski razred ni imel svoje vojske Vodstvo pripominja: »Tudi ako bi proletariat v S l o v e n i j a drzno a k c i o zavladal, bi bil moral v k r a t k e m podleči militarizmu ki je vladal se ne- zlomlien v deželah, ki so za gospodarski obstoj Slovenije nujno potrebne «« Na seji širšega izvršilnega odbora vodstvo JSDS sicer pozdravlja so­ vjetsko Rusijo, »predbojevnico in veliko učiteljico delavskega razreda«, poudarja pa tudi. da je bila sedanja taktika vodstva JSDS pravilna glede vstopa v vlado pà pravi, da je to primerno le takrat , kadar dobi proletariat odocîlno moč v državi ali pa takrat , kadar je konstruktivno _ organiza­ torko delo začasno za delavstvo odločilnega pomena Lev1 Ci pa zagrozi, da bo zaradi nediscipline v bodoče izključena iz s t ranke u Iz dveh glasil' Baklje« in Vstajenja« se da dobro razbrati, kaj je mislila ^ S S ^ s ^ ì S : Komunistične partije Jugoslavije, Tom. V, Beograd 1951, str. 397. ^ Ibid. str. 401. 10 Naprej 20. februarja 1920. " Naprej 22. februarja 1920. 1 2 L. I., štev. 1, julija 1919. 1 3 L. I., štev. 1, oktobra 1919. 109 leva opozicija, s katero je vodstvo JSDS vedno bolj pripravljeno obračunati, i in to čimprej. Že 5. marca 1920 zapiše Naprej, da je bil ing. Guštinčič prvi, <| ki je začel vnašati nered v stranko in ki si je pridobil še nekaj zaveznikov, Д ki so začeli snovati novo komunistično stranko. Je pa Naprej prepričan, da »se to lopovsko delo ne bo posrečilo«. Začenja se razdobje ostrih obračunavanj med levico in desnico. Druga drugi očitata, da razbija, enotnost delavskega razreda. Končno organizira levica 14. marca 1920 zaupniško konferenco v Ljubljani, na kateri je "ustanovljena Delavsko "socialistična stranka (komunistov) "za Slovenijo, ki dobi nalogo očistiti socialistično gibanje ministerialistov, napraviti konec kričaštvu in demagogiji in zediniti vse socialistično delavstvo v Jugoslaviji.14 1. aprila 1920 pride v Sloveniji do dveh kongresov; do izrednega kongresa JSDS v Mariboru in do prvega kongresa »ujedinjenega proleta- riata« v Ljubljani. Mariborski kongres poudarja, da zedinjenje jugoslovan­ skega proletariata doslej ni bilo mogoče iz načelnih razlogov; da pa se ohrani enoten vsaj slovenski proletariat, se kongres enoglasno izreka za zedinjenje in izvoli poseben odbor, ki naj bi to zedinjenje izvedel.15 Ljub­ ljanski kongres pa, katerega se udeleži 54 delegatov, ki zastopajo 12.000 članov, obsodi ministerializem, se priključi Socialistični delavski stranki (komunistov) Jugoslavije in izvoli enak zedinjevalni odbor, kot ga je izvolil mariborski kongres.16 Kljub obema odboroma do zedinjenja ni prišlo, 16. aprila pa se začne veliki železničarski štrajk in z njim povezani tridnevni generalni štrajk, ki se tragično konča 24. aprila s streli na Zaloški cesti. Analiza tega velikega poraza in konca aktivne revolucionarne razgibanosti jugoslovanskih ljud­ skih množic bi presegla okvir te razprave. Za Slovenijo je treba reči tole: V štrajk je delavski razred stopil politično razcepljen v dve stranki, bil P£ je sindikalno še vedno enotno povezan v Strokovni komisiji. Zdi se, da je imelo politično vodstvo štrajka levica, organizacijsko pa_desnica., Na seji izvršnega odbora Delavske socialistične stranke (komunistov) / v Beogradu je bilo 23. in 24. maja 1920 sklenjeno, da se sekretariat ljub- • ljanske komunistične organizacije prizna v celoti, Rdeči prapor pa kot . njegovo glasilo. Z izvršnim odborom JSDS v Ljubljani se prekinejo vsi stiki in razgovori.17 V taki situaciji v Sloveniji je prišlo do znanega Vukovarskega kongresa (20. do 25. junija 1920), ki prinese razcep v slovenski delegaciji na tem kongresu. Iz teh delegatov se Naprej 17. julija ponorčuje, da so šlo v Vu­ kovar kot telički v klavnico. Od teh delegatov jih nekaj še ostane v ko­ munistični stranki, del pa se skesano povrne v JSDS in postanejo še nestrpnejši preganjalci »čistih komisarjev« v Ljubljani.1» Ljubljanski komunisti imajo 12. julija 1920 velik shod v. Ljubljani, 8. avgusta »proletarski dan«, ki zelo odločno nastopi proti intervencionistom v Rusiji in zahteva priznanje ruske Sovjetske republike. Nastopijo proti 14 Ujedinjenje 20. marca 1920. 15 Naprej 14. aprila 1920. 16 Rdeči prapor 15. maja 1920. 17 Naprej 1. junija 1920. 18 Naprej 30. julija 1920. 110 plebiscitu na Koroškem in Rdeči prapor 18. avgusta svetuje, naj na dan plebiscita ostane vsak zaveden proletarie — komunist doma. Na začetku jeseni more Pokrajinski svet komunistične stranke Jugoslavije za Slo­ venijo ugotoviti, da »komunistično gibanje v Sloveniji zmagovito napreduje in se širi ne samo med proletariatom v mestih, ampak prešinja že široke ljudske množice delovnega ljudstva na deželi«.19 Socialdemokrati imajo od 31. oktobra do 1. novembra 1920 svoj XII. kon­ gres v Celju, ki ugotavlja, da je zedinjenje proletariata možno, kar dokazuje povratek skesanih komunistov v JSDS.20 v Napreju je 14. novembra za­ pisano: »Če bi bili v Moskvi sami bogovi, ne bi mogli od tam in na podstavi njihovih pogojev voditi vse revolucionarno gibanje v Evropi, ki ni Rusija. Tajne organizacije na primer bi pri nas le škodovale. Nihče ne ve, kdo pravzaprav vodi komunistični pokret pri nas, če strankino vodstvo v Beo­ gradu, ali pa posamezne nevidne osebe, ki so lahko dobri revolucionarji, nikakor pa ne vestni in izšolani voditelji delavske stranke.« b) Slovenska ljudska stranka (SLS). Zelo dobro zapiše Domoljub 16. marca 1938, da je bila SLS sprva brez jasnega političnega programa, a so jo razmere vedno bolj silile v proticentralistično smer, kateri pa ni znala dati pravega poudarka. V primeri s socialdemokratsko in liberalno stranko se je SLS znašla ob nastajanju Jugoslavije v najslabšem položaju. Novembra 1917 se je sicer iznebila svojega dolgoletnega šefa Šušteršiča in se decem­ bra 1917 pomladila z mladinom Korošcem, toda iz doslej enotne stranke sta nastali dve frakciji. Šušteršič ob razpadu Avstro-Ogrske sicer zbeži, toda decembrski razkol je razklal tudi do tedaj enotni klerikalni kapital, ki je tako cepitev duhov samo še podkrepil. Za mladini je sicer stal ljubljanski škof Jeglič, a za starini velika vrsta uglednih slovenskih duhovnikov in gospodarstvenikov. Tako je mladinska SLS ob nastajanju Jugoslavije nujno morala začeti plavati s tokom in revolucionarnimi zahtevami ljudskih množic. Tako postane ta stranka tako rekoč čez noč s svojimi taktičnimi republikanskimi, socialističnimi in »liberalno« kulturnimi zahtevami (Izidor Cankar!) celo »napredna« stranka na Slovenskem. Poglejmo, kaj na primer piše tedanja liberalna Domovina 15. avgusta 1919 v svojem članku »Kaj smo pravzaprav.« Pravi, da smo »del premagane drhali, ki so jo razgnali po vseh vetrovih z vseh bojišč. In v tej sili, kdo nas je otel pogina? Srbski gospodar je had nami razgrnil svoj plašč in bili smo v varnem zavetju . . . In s čim mu hočemo povrniti njegove dobrote? Da krepko zabavljamo čez Srbijo, da se navdušujemo za republiko, da si skušamo pridobiti nadoblast čez vso Jugoslavijo? Mi pritepenci . . .« Spričo takega pisanja SLS pač ni bilo težko biti »naprednejši« od libe­ ralcev. SLS se zelo odločno izreka za republiko. Poudarja, da so z monar­ hijo nujno združeni militarizem in velika davčna bremena,21 da je monar­ hija nepotrebna šara, da je le v republiki zadostno jamstvo, da bi »pri 19 Rdeči prapor 5. septembra 1920. 20 Naprej 2., 3., 5., 6. septembra 1920. 21 Domoljub 21. novembra 1918. 22 Domoljub 28. novembra 1918. 111 postavodaji in ustavi ljudstvo imelo odločilno besedo, 2 2 da je treba biti načelno za republiko, kajti je zanjo zrelo. 2 3 Najvišji organ SLS — zbor zaupnikov — zaseda prvič po prevratu 16. januarja 1919. Temeljna misel zborovanja je delo za red in mir v državi. (»Ljudje zabavljajo čez vlado, duhovnike, čez Jugoslavijo, dogajajo se drzne tatvine, umori in ropi.«2*) Na zboru je izvedena reorganizacija stranke, ki se proglaša za s t ranko združenih stanov, za s t ranko kmetov, delavcev in obrtnikov. Zbor tudi soglaša, da ostane s tranka še naprej v koaliciji z liberalci in socialdemokrati in to na platformi dela za osvo­ boditev okupirane slovenske zemlje od Italijanov in Slovenske Koroške, Štajerske in Prekmurja, dela za vzdrževanje miru v državi, utrditve države na zunaj in na znotraj itd. »S tem pa« — poudarja Domoljub 23. januarja 1919 — »nikakor ni rečeno, da smo sedaj vsi eno, da ni več strank,« kajti SLS postavlja svoj program na versko, liberalci in JSDS pa na brezversko podlago. Posebno zanimanje pokaže SLS za organizacijo k m e t o v j n 5. maja.1919 je v Ljubljani ustanovljena Jugoslovanska kmetska zveza, ki naj bi zagoto­ vila slovensko gospodarsko samostojnost. 2 5 Še določneje opredeli svojo nalogo občni zbor te zveze 9. novembra 1922, ki pravi, da bo zbirala kmečko ljudstvo v mogočno organizacijo, s katero bo mogla uspešno braniti svoje gospodarske, politične in kulturne dobrine. 2 6 SLS vključi tudi kleri­ kalno sindikalno delavsko organizacijo Jugoslovansko strokovno zvezo, ki se na svojem zobru zaupnikov 2. februarja 1919 izjavi, da ostaja del SLS, zahteva pa, da je v njenem vodstvu zastopana po proporcu. Iz vsega nadaljnjega razvoja SLS je jasno razvidna njena nenehna skrb, pridobiti si nadoblast nad slovenskim narodom, kajti koalicija z osta­ limi s trankami razpade že 1919 zaradi medsebojnih očitanj, kdo je kriv ponesrečenih vojaških akcij, ki naj bi rešile slovensko Koroško.2? Na zboru zaupnikov 6. aprila 1920 poudari SLS prvič potrebnost enotnosti države SHS, toda s pripombo, da se pusti zemljepisno, kulturno in gospodarsko enotnim pokrajinam potrebna samouprava z lastnimi ljudskimi zastopi.2» c) Liberalna stranka. Majniška.^deklaracija in deklaracijsko gibanje 1917. in 1918. leta je vplivalo na Narodno napredno stranko (NNS)~tako, d t _ ü L _ z e na-začetku_1918 začne pripravljati, za preimenovanje v Jugo­ slovanska .demokratsko stranko (JDS), kar se konec junija "Ì918~tudi izvrši.2? Ob narodni osvoboditvi je JDS samo za hip zelo demokratičhlT(»vsa oblast izhaja iz ljudstva, ki bo odločalo, ali bo Jugoslavija republika ali monarhija« 3 0), nato pa postane zelo monarhistična in se kljub koaliciji z ostalima slovenskima strankama spušča v ostre besedne borbe z repub­ likanci. Zelo zgodaj zavzame svoje stališče do potrebne enotnosti Jugo- 2 3 Slovenec 12. novembra 1918. 2 4 Domoljub 23. januarja 1919. 2 5 Domoljub 20. marca 1919, 8. maja 1919. 2 6 Domoljub 15. novembra 1922. 2 7 Prim. Slovenec 26. julija 1919. 2 8 Slovenec 7. aprila 1920. 2 9 Domovina 5. julija 1918. 3 0 Domovina 5. novembra 1918. 112 slovanske države,31 zelo je aktivna v borbah za Koroško, a vselej z rahlim pa tudi očitnim namigovanjem, da so nesreče na Koroškem krivi klerikalci. č) Dve novi stranki, Samostojna kmetska stranka (SKS) in Narodno- socialistična stranka (NSS). SKS je bila ustanovljena 1. junija 1919 z geslom: kmet, pomagaj si sam in svoje stališče v državi uravnavaj si sam.32 Čeprav poudarja Kmetijski list 11. septembra 1919, da so usta­ novili SKS sami kmetje »ne glede na liberalce ali klerikalce iz lastnega nagiba in z lastno močjo«, ima dr. Korošec bolj prav, ko označi SKS na zboru zaupnikov SLS 6. aprila 1920 tako, da je SKS le privesek libe­ ralnih krčmarjev, prekupcev in verižnikov.33 Razumljivo je, da se SKS kot konkurenčna stranka zelo kmalu zaplete v ostre spore z SLS.3* Pri­ čakovati bi bilo, da bo SKS kot kmečka stranka zavzela pravilno stališče do agrarne reforme. V svojem začetnem programu jo sicer omenja, kasneje pa jijeno vsebino zelo previdno razlaga. Najprej zahteva, da naj se zemlia odvzame tistim, ki je imajo preveč (graščine) in da tistim, ki je imaio premalo.35 KončnčTstališče Ho' agrarne reforme pa zavzame v svojem pro­ glasu za volitve v konstituanto, v katerem pravi, da naj agrarna reforma »ustvari pogoje za mogočen napredek kmetijstva«. Zato naj se pri_ delitvi zemlje upoštevajo tisti,, ki. se.v resnici "pečajo s kmetijstvom in ki so zemlje potrebni, vredni in sposobni »v smislu naukov in modernih pridobitev kme­ tijske tehnike čim najbolj uporabljati zemljo v korist celokupnosti«.36 NSS je bila ustanovljena 7. decembra Ì919.37 V bistvu je to češko narodno socialistično gibanje (Klofač), preneseno najprej v Trst kot proti­ utež italijanskim socialistom in njihovemu internacionalizmu. Öd tod se gibanje 1907 prenese v Ljubljano, kjer dobi še dokaj močno oporo med železničarji, srednjimi delavskimi sloji in malo inteligenco. 1913 je v Ljub­ ljani narodno-socialni kongres s precejšnjo udeležbo, med vojno pa to sindikalno in politično gibanje popolnoma zamre.38 Bistvo programa te stranke je mogoče zajeti takole: nihče naj ne bo ne gospod in ne hlapec, temveč vsak sodelavec, in solastnik. Kapitalistični red se mora spremeniti .z .evolucijo v socializem, vsa mezdna razmerja pa y solastništvo.39 NSS je bila v ostri borbi s SLS'irf JDS, ker jima~k~orikurira med malo buržoazijo in delavci, je pa v borbi tudi z JSDS, kateri očita »brezdomovinski internacio- nalizem«, neprestano poudarjajoč, da je tudi delavec najprej član dolo­ čenega naroda in je zato dolžan najprej delati za svoj narod. 2. VOLITVE ZA KONSTITUANTO 28. NOVEMBRA 1920 Na volitvah nastopi samostojno vseh šest slovenskih strank, tri stare (SLS, JDS in JSDS) in tri nove (komunistična stranka, SKS in NSS). V volilnem okrožju na Štajerskem je bilo treba izvoliti 21 poslancev, na Kranj- 31 Slovenski narod 4. marca 1919. 32 Kmetijski list 17. julija 1919. 33 Slovenec 8. aprila 1920. 34 Prim. Kmetijski list 11. marca 1920. 35 Kmetijski list 13. maja 1920. 36 Kmetijski list 21. oktobra 1920. 37 Jugoslavija 25. januarja 1920. 38 Prim. Narodni socialist 20. junija 1919. 39 Prim. Jugoslavija 25. januarja 1920. 8 Zgodovinski časopis ЈДЗ skem 15, v Ljubljani s Spodnjo Šiško pa 4 poslance.40 čeprav padejo priprave za te volitve v zelo neprimeren čas v Sloveniji (nesrečni koroški plebiscit, rapalska pogodba), je volilna kampanija dosti razgibana, in reči moramo, da so bile. po volilni udeležbi to najboljše drlžavne volitve v razdobju do uvedbe velikosrbske diktature. Razumljivo je, da je hotela zmagati vsaka stranka. Od_delavskih strank.poudarja JSDS za volitve svoje Republikansko sta- lišče in gleda na Jugoslavijo kot na prvo etapo na pôtïjïô balkanske repub- likanske zveze -vseh-JužnihJ31ovanov. Ker je po prepričanju ^SDS_en_ sam jugoslovanski nardïï," "zigdvarjâ~ênotnost države in. "obsoja Ivsak separati- zem. Zato je za centralni parlament, ustava pa naj bi pooblastila »samo- upravna zastopstva« za zadeve ' strogo lokalnega značaja. Samouprave naj se ustanove le na podlagi gospodarskih ozirov. Delavec .naj soupravlja in kontrolira podjetja (priprava za socializem), na"rod_ je lastnik zemlje, ki jo izroča v posest pravemu obdelovalcu,-izvede naj se zadružna organi­ zacija vsega poljedelstva in nacionalizacija velike industrije, rudnikov, vele- , posesti in bank.41 * "Komunistična stranka Jugoslavije zahteva sovjetsko delavsko-kmečko | republiko. Kot JSDS trdi, da je le en jugoslovanski narod, pokrajine pa naj I dobe avtonomijo v lokalnih zadevah. V drugih zahtevah se popolnoma strinja z JSDS.42 Od slovenskih buržoaznih strank zahteva,. SLS najčistejšo avtonomijo s pokrajinsko vlado, odgovorno pokrajinski skupščini, kolikor ni zakonodaja po ustavi izrecno pridržana centralnemu parlamentu.43 Tudi JDS je za samoupravo, a brez pokrajinskih skupščin in le z »gospodarskimi zastop­ stvi«, ki bodo v okviru ustavnega pooblastila izdajali samo norme za gospo­ darsko življenje občin, okrajev in pokrajin.44 Za jiaj |iršo samoupravo je tudi NSS, ki obenem zahteva še socializacijo najyažnejše_ industrije, rud­ nikov in veleposesti,_a s pripombo, da_ mora biti izvedena,premišljeno in brez vsakih eksperimentov.45 SKŠ^hodoča državna ureditev ne zanima in svoj volilni program razvija ob~ugotovitvi, da je czemlja.božja.in_kmetoya. 46 V Prekmurju gre na volitve .še prekmurskim razmeram prirejena kleri­ kalna Virstvena stranka za Prekmurje. Volivci so se 28. novembra 1920 odločili zelo. zanimivo. Od 215.148 vpisanih volivcev jih je volilo 185.254 (73%). Število poslancev (38) pa so si morale stranke deliti takole: Komunisti dobe 16.396 glasov (10,3%) in 5 poslancev; JSDS dobi 30.675 glasov (19,3%) in 6 poslancev; SLS dobi 57.174 glasov (36,1%) in 14 poslancev; JDS dobi 12.328 glasov (7,7%) in 3 poslance; 40 Uradni list deželne vlade za Slovenijo II, 112, od 29. septembra 1920; II, 119 od 18. oktobra 1920. Zaradi izgube Koroške in Primorske s Trstom pade prvotno določeno število 40 poslancev na 38. 41 Naprej 5. oktobra in 3. novembra 1920. 42 Rdeči prapor 16. oktobra in 13. novembra 1920. 43 Slovenec 26. oktobra 1920. 44 Jutro 22. oktobra 1920. 45 Nova pravda 23. oktobra 1920. 48 Kmetijski list 21. oktobra 1920. 114 SKS . dobi 33.577 glasov (21,2%) in 8 poslancev; NSS dobi 6.187 glasov (3,9%) in 2 poslanca; Virstvena stranka dobi 1.908 glasov in nobenega, poslanca.«7 Volitve za konstituanto so prinesle SLS zelo slabo zmago in samo rela­ tivno večino (leta 1911 dobi v vseh slovenskih volilnih okrajih SLS od 24 poslancev 20, liberalci 3, slovensko-hrvaška narodna stranka v Istri 1, a JSDS nobenega).48 Od kod tako slaba zmaga? Delno gre brez dvoma na račun tedanjih nemirnih povojnih razmer, glavnij/zrokj3a je treba iskati _ v dejstvu, da se SLS v tem času še ni posrečilo postaviti solidne ekonomske baze na račun slovenskega kmeta in to_v obliki klerikalnega zadružništva. Že maja 1919 je" sicer "obnovljena Jugoslovanska kmetska zveza, a ta za časa volitev pač še ni funkcionirala, kot bi morala. To SLS tudi zelo odkrito­ srčno priznava na občnem zboru Jugoslovanske kmečke zveze 10. novem­ bra 1921. ko med drugim pravi: »Vsled raznih okoliščin, ki so vsem znane, ni Jugoslovanska kmečka zveza pri volitvah v konstituanto tako uspela, kakor je bilo po njenem organizatoričnem in agitatoričnem delu pričakovati. Takoj po volitvah . . . so se pomanjkljivosti ugotovile in storili primerni sklepi, da popravimo neuspeh.«4" Veliko število delavskih glasov je razumljivo in razumljiva je zmaga SKS, kar samo dokazuje, da je od SLS gospodarsko še neodvisen mali slo -. venski človek, predvsem kmet, mogel voliti tako kot se mu je zdelo prav in pametno. Če pravilno seštejemo glasove in mandate pri volitvah za kon­ stituanto, moramo reči tole: obe delavski stranki sta dokaj močni (11 po­ slancev), močan je liberalni tabor (3 in 8 in 2), ki ima samo poslanca manj od SLS, delavski stranki pa še zdavnaj nista v večini, kar točno odgovarja tedanjemu gospodarskemu in političnemu položaju. II. CEPITEV DELAVSKIH IN BURŽOAZNIH STRANK (1920—1927) 1. DELAVSKE STRANKE a) Levičarji. Jugoslovanska buržoazija se je s presenetljivo lahkoto iznebila tretje najmočnejše stranke v državi, Komunistične stranke Ju- qoslavije, ki je imela v konstituanti kar 58 poslancev. Za časa zasedanja konstituante ji prepove sleherno delovanje z znano Obznano, dokončno pa udari po njej z zakonom o zaščiti države na začetku avgusta 1921. Tudi v Sloveniji odidejo komunisti v ilegalo, je pa njihovo delo dobro čutiti zlasti v borbi s socialdemokrati pri strokovnem organiziranju delav­ stva,5" kar tudi poudarja prva številka Delavskih novic, ki začno izhajati 4 7 Uradni list deželne vlade za Slovenijo II, 141 od 4. decembra in II, 146 od 17. decembra 1920. 48 Fritz Freund, Das österreichische Abgeordnetenhaus, Wien 1911, str. 16— 17, 224. Prim. Dr. Melita Pivec, Programi političnih strank in statistika volitev, Slovenci v desetletju 1918—1928, Ljubljana 1928, str. 372. Kje je dobila dr. Pir- čeva navedene podatke (skupno število poslancev 21, SLS dobi 19 poslancev, SPS 2), mi-ni jasno. 49 Domoljub 23. novembra 1921. 50 Delo (Trst) 27. oktobra 1921. R* 115 28. oktobra 1921 pod geslom: Delavci in kmetje, združite se! Delavske no­ vice pravijo, da si proletariat v Jugoslaviji lahko izboljša svoj položaj samci potom razredno zavednih borbenih organizacij, ki se pravilno orientirane odločno stavijo na čelo širokih množic.si Delavske novice, katere podpirajo zlasti rudarji v zasavskih revirjih, vodijo ostro borbo za enotno sindikalno organizacijo^ zahtevajo odpravo protidelavskih zakonov, ' pozivajo prole­ tariat v enotno fronto53 in vodijo pogajanja med rudarji in TPD za časa štrajka, ki se začne v revirjih 20. avgusta 1922. Nemajhne zasluge ima skupina okrog Delavskih novic pri ustanovitvi zelo zanimive Zveze delovnega ljudstva za ljubljanske občinske volitve 3. decembra 1922. Po pojmovanju skupine okrog Delavskih novic je ta Zveza delovnega ljudstva enotna proletarska fronta, proletarski blok, ki »more v dani situaciji potom enotne taktike in enotnih akcij dati dovolj odpora proti nasilju, eksploataciji in ofenzivi kapitala.«^ Zvezo delovnega ljudstva so sestavljali skupina pkrog Delavskih novic, odnosncTkot se sama imenuje »zastopniki razredno zavednega proletariata«^ ali »neodvisni so­ cialistični pokret«,56 ljubljanski socialisti (Zarja) in krščanski socialisti (Delavska zveza). Tako imamo že zelo zgodaj opraviti z zanimivo obliko »enotne fronte", ki odklanja politiko koalicije z meščanskimi strankami, sprejema pa pogoje »razredno zavedneqa proletariata piede stvoritve enotne fronte proti ob­ stoječi reakciji in proti kapitalističnemu razredu." Pogoje, na katere so pristali krščanski socialisti in Zarjani, so prinesle Delavske novice 5 okto­ bra 1920. Zmaaa Zveze delovnega ljudstva na ljubljanskih volitvah je bila dokaj preoričliiva, zato Delavske novice naročajo 7. decembra 1922 ljubljanskemu ' proletariatu, naj začne ustvarjati enotno fronto proletariata po tovarnah, podjetjih in strokovnih organizacijah v borbi za oravice združevanja in štrajkov, v borbi za vsakdanji kruh in proti rastoči draginii. Aktivnost skupine okrog Delavskih novic je vedno večjq. V »zagorski resoluciji« je postavljena zahteva po enotni fronti tudi s socialisti na Šta­ jerskem in socialisti okrog Napreja ter narodnimi socialisti in to na' »poli­ tičnem, oosDodarskem, strokovnem in kulturnem polju«. Po mneniu Delav­ skih novic bi bila to enotna fronta delavcev, kmetov in nameščencev, v katero naj se zedini ves proletariat na Slovenskem in če treba tudi oroti volii nekaterih voditeliev.58 To zadnje da slutiti, da je nadaljnje snovanje enotne fronte v Sloveniji naletelo na težave. Ne samo ori voditeljih raznih delavskih strank in frakcij.' temveč tudi v vrstah skupine okrog Delavskih novic samih. Zakaj, bomo še videli. Kljub temu se vrši 21. januarja 1923 v Ljubljani »konferenca enotne fronte proletariata Slovenije«, ki se ob udeležbi 168 delegatov iz 42 krajev 51 Delavske novice 9. decembra 1922. 52 Delavske novice 19. februarja, 26. februarja in 5. marca 1922 53 Delavske novice 1. maja 1922. 54 Delavske novice 5. oktobra 1922. 55 Delavske novice 2. novembra 1922. 56 Delavske novice 18. januarja 1923. 57 Delavske novice 2. novembra 1922. 58 Delavske novice 14. januarja 1923. 116 Sloveni]ejspremeni v. ustanovni kongres „»Socialistične stranke delovnega ljudstva (SSDL).59 Vendar kongres ni prinesel združitve vsega slovenskega pföletäriätä, "temveč le združitev skupine okrog Delavskih novic in ljub­ ljanskih Zarjanov. Liberalna Sindikalna Unija je sicer za združitev, a se na kongresu ne združi, krščanski socialisti pa na kongres sploh ne pridejo. Izjavljajo, da bi pri enotni delavski politični organizaciji igralo važno'vlogo tudi kulturno vprašanje. Če bi se to ne upoštevalo, bi enotna fronta pred­ stavljala »mrtvo tvorbo, ki mora v najkrajšem čašu razpasti, ali pa pred­ postavljati, da se nekatere skupine popolnoma odrečejo svojemu kultur­ nemu in glavnim točkam svojega političnega programa«. Nato pristavljajo krščanski socialisti, da je enoten nastop vsega delovnega ljudstva možen edinole v vprašanjih gospodarskega in socialnega značaja. Če Delavska zveza ni za enotnp_politično jielavsko stranko, pa, je za enotno sindikalno organizacijo, kajti taka enotna fronta bi imela za delovno ljudstvo velik praktičen pomen.60 Nasprotno pa poudarjajo mariborski socialisti in trdijo, da med njimi in skupino Delavskih novic ni nobene razlike, so pa pròti enotni fronti sku- paj z narodnimi socialisti, ker so glasovali za zakon o zaščiti države, in proti enotni fronti s krščanskimi socialisti, ki se nočejo ločiti od klerikalne bur­ žoazije. Ne gredo v enotno fronto tudi z Naprejevo skupino, ker je brez vsake razredne ideologije.61 Narodni socialisti se na tem kongresu sicer kesajo, da sta dva njihova poslanca glasovala za zakon o zaščiti države, _ v enotno delavsko stranko pa ne morejo vstopiti, ker je marksistična in stoji na stališču zgodovinskega materializma. Zato predlagajo, naj bi prišlo med novo ustanovljeno stranko in njimi do federacije.62 Tako se za pristop v stranko izjavijo le ljubljanski Zarjani in šišenska organizacija skupine okrog Napreja. Novo ustanovljena SSDL že ob svojem rojstnem dnevu ni imela sreče. Srečo ji namreč kali ustanovitev Neodvisne delavske stranke Jugoslavije, ki je bila ustanovljena 13. in 14. januarja 1923 v Beogradu kot legalna oblika ilegalne komunistične stranke Jugoslavije.^ Na ustanovnem kongresu SSDL naredi namreč Marcel Žorga sledeči medklic: »Oni, ki so za enotno fronto samo v Sloveniji, so kontrarevolucionarji... Ljubljanske občinske volitve so bile napaka, ker smo se združili z buržoaznimi kleri­ kalci!«64 V sami skupini okrog Delavskih novic je torej obstajal razkol, ni pa na prvi pogled jasno, zaradi česa. Eden od vodilnih ljudi v skupini, Vladislav Fabjančič, trdi, da jé opozicija v skupini žrtev tistih elementov v Beogradu in Zagrebu, ki »niso nikdar želeli močnega delavskega pokreta v Sloveniji, ker bi ta prinesel konec njihovi pogubonosni komandi nad jugoslovanskim proletariatom.65 Na drugem mestu pa Fabjančič priznava, da je šel pred ljubljanskim kongresom SSDL v Beograd, kjer je izposloval pri notranjem 59 Delavske novice 25. januarja 1923. 60 Delavske novice 25. januarja 1923. 61 Delavske novice 25. januarja 1923. 62 Ibid. 63 Istorijski arhiv KPJ, Tom. II, Beograd 1919, str. 272 si. 64 Delavske novice 25. januarja 1923. e5 Delavske novice 26. oktobra 1923. 117 •Ђ ministru dovoljenje, da se je kongres sploh smel vršiti.66 če pomislimo, da je bil takrat zakon o zaščiti države v vsej svoji polni veljavi in komu­ nisti preganjani kot doslej še nikoli, je pač upravičen večkratni očitek zagrebškega komunističnega glasila Borbe in beograjskega Radnika, da je skupina okrog Delavskih novic skrajno oportunistična. Iz izjave Marcela Žorge pa izgleda ustanovitev SSDL nekoliko drugače. Pravi, da je bil Fab- jančič 14. januarja 1923 navzoč pri ustanovitvi Neodvisne delavske stranke Jugoslavije, ki jo je oblast tudi potrdila. Ko pa se je Fabjančič vrnil, je po Ljubljani govoril, da te stranke oblast ni dovolila in naj si zato slovenski proletarci ustanove delavsko razredno stranko na svojo roko. Tako je prišlo do ustanovitve »ričet-stranke«, Socialistične stranke delovnega ljudstva, ki je polna reformizma in oportunizma.6? Začenjajo se hude borbe v SSDL, zlasti pa v njenem širšem in ožjem izvršilnem odboru, dokler se opozicija dokončno ne odcepi in ne ustanovi podružnica Neodvisne delavske stranke Jugoslavije. Za državne volitve marca 1923 nastopi SSDL v Ljubljani in na Kranj­ skem samostojno, na Štajerskem pa skupaj z mariborsko okrožno sociali­ stično organizacijo. Po volitvah prenehajo izhajati Delavske novice, 26. okto­ bra 1923 pa začno znova z željo, da bi »visoko, držale rdeči prapor prebujenja k novi moči, k silni organizaciji delavskega razreda«. Vendar SSDL postaja vedno bolj suha veja in Delavske novice 23. marca 1924 prenehajo. Leva frakcija okrog Delavskih novic ustanovi 15. aprila 1923 slovenski del Neodvisne delavske stranke Jugoslavije. Fabjančič pravi, da je bil ta kongres sklican za hrbtom izvršilnega odbora SSDL, da se ga je udeležilo le malo delavcev in da je »sklepal prenagljeni pristop k belgrajski koman- di«.68 Na svojem prvem kongresu izglasuje ta nova stranka zanimivo reso­ lucijo o enotni delavski fronti. Ta naj bo nacionalna in internacionalna ter naj pridobiva delavski razred za razredni boj. Kongres poudarja, da je treba zavrniti vse poskuse, da bi se spremenila taktika enotne fronte v organi­ zacijsko politično združitev, v eno stranko z reformisti. To bi pomenilo likvidacijo samostojnih proletarskih strank, na drugi strani pa rehabilita­ cijo izdajalcev delavskega razreda. Nova stranka bo sicer mobilizirala druge delavske stranke proti kapitalizmu, pri tem pa ne bo »niti za trenutek odstopila od svojega programa in si pridržuje tudi v skupnih akcijah pro- letariata popolno svobodo propagande in agitacije«.^ V prvomajskem pro­ glasu poudarja vodstvo stranke, da si je razredno zavedni proletariat iz­ bojeval po dveh letih preganjanja zopet svojo politično stranko, ki sega preko cele države.?° Stranka vodi veliki rudarski štrajk v zasavskih revir • jih, ki se začne 20. julija in konča 17. septembra 1923. Delavci po Večini zapuste obrate in si iščejo dela pri kmetih.7* Ker je državna oblast že dvakrat prepovedala državno konferenco Neodvisne delavske stranke (NDSJ), se ta sredi januarja 1924 odloči za referendum. Strankine organiza- 66 Delavske novice 21. decembra 1923. 67 Glas svobode 21. aprila 1923. 68 Delavske novice 26. oktobra 1923. 69 Glas svobode 21. aprila 1923. 70 Glas svobode,28. aprila 1923. 71 Glas svobode 13. oktobra 1923. 118 cije naj bi razpravljale in odločile o politiki in taktiki stranke, predvsem pa o resoluciji o nacionalnem vprašanju, o agrarnem vprašanju in o reso­ luciji o fašizmu. Končno naj bi organizacije izvolile z referendumom tud! delegate za centralni strankin svet." Rezultati referenduma so bili v Sloveniji ugodni." 9. marca 1924 se vrsi v Ljubljani prva Kmetska konferenca NDSJ, ki v svojem proglasu nravi, da se revolucionarni kmetje zavedajo, da jim bodo revolucionarni delavci pokazali pravilno pot k osvobojenju. Zato naj se stvori mogočen delavsKO- kmečki blok, ki bo stal pod vodstvom NDSJ, ki »nas bo povedla k osvobo­ jenju in k delavsko-kmetski republiki, kjer bosta odločevala delavec in kmet«." Teden dni za tem se v Ljubljani vrši tudi konferenca proletarske mladine Slovenije.?5 NDSJ, kateri imenuje sredi aprila 1924 centralni svet v Beogradu po­ krajinsko tajništvo.?» v Sloveniji zelo dobro uspeva, predvsem v zasavskih revirjih. Na pokrajinski konferenci 4. maja 1924 je rečeno, da je stranka prodrla vkljub izjemnim zakonom in likvidatorski politiki nekaterih iz­ ključenih frakcionašev v vse industrijske kraje, pa tudi že na kmete. Naj­ slabše je še v celjskem okraju, povečati pa je treba tudi delo na vasi." V času njenega največjega razvoja, lahko rečemo kvantitativnega pa tudi kvalitativnega (proletarska mladina!), začne tudi po Sloveniji razsajati Pribičevičeva in Žerjavova Orjuna, katero NDSJ že v resoluciji za referen­ dum pravilno označi za fašistično organizacijo. Ko Orjuna pripravlja za 1 iuniia 1924 razvitje prapora delavske Orjune v Trbovljah, ji komunistični Glas svobode 15. maja zagrozi takole: »...A Orjunaši hočejo še izzivati z razvijanji... Ali knapi ne bodo izgubili samozavesti, rudar zna odgovorit! na izzivanje, pa čeprav je nad njim zakon o zaščiti države.« Kako je bilo 1 iuniia 1924 v Trbovljah, je znano, kot tudi posledice _tehtrboveljskih dogodkov,, ki _s^povzročui^^oveniJL razpust_ ^ S J _ J n ^ a p i e m t o j s e g a e 4 ^ X l j u f temu živi NDSJ v Sloveniji dalje in dela na pol legalno v rdečih strokovnih delavskih organizacijah. Ko prvo vznemirjenje zaradi trbovelj­ skih dogodkov poneha,in.. kp.Eade_tudi PP režim, japne:Ja na po 1 ^ a t a a stranka izdajati svoje.novo.glasUft .DelavskoJç^^ uvodniku ^Ј^~2£Гв^^2А1^1^Ш-Ћ3^1ШШ zveza delavcev in kmetov v uveit i ; da more eden kot drugi zmagati le tedaj, ce bosta korakala roko v roki proti skupnemu sovražniku - kapitalistični in vele­ posestniški gospodi... Kot učenci Marksa . . . bomo pobijali vse reformi- stične krščansko socialne in druge malomeščanske iluzije ter zmote, ki ovirajo zatirane in izkoriščevane množice na njihovi poti k osvobojenju vseqa človeštva.« , ,. . . „ , , Jeseni 1924 se ta skupina okrog J ^ g k o f a n e t s k e g a liste,(napol le- galna^D^);'ki^97~s^tèmb-rà==î5vede-dobro-'pripravljen protestni shod 72 Glas svobode 16. januarja 1924. ™ Glas svobode 7. februarja in 6. marca 1924. 74 Glas svobode 13. marca 1924. 75 Glas svobode 16. marca 1924. 76 Glas svobode 26. aprila 1924. 77 Glas svobode 8. maja 1924. ™ Delo (Trst) 30. junija 1924. 119 y v. , ì -< i. U' v Ljubljani (ki se konča z velikimi demonstracijami pred ljubljanskimi soa - nimi zapori),™ preimenuje (po navodilih centralnega vodstva.NDSJ) v Delav­ sko kmetski republikanski blok (DKRB). Ta skuša za volitve februarja 1925 pridobiti čimveč delavskih in kmetskih glasov. V DKRB skuša pritegniti vse delavske stranke; vabi tudi Prepeluhove republikance, a Prepeluh ni za sodelovanje^ 25. novembra 1924 se DKRB udeleži sestanka, katerega skliče NSS in se ga udeležijo tudi mariborski in Bernotovi socialisti. Sesta­ nek je bil zelo zanimiv. NSS (sklicatelj) je za skupni nastop pri volitvah, v principu so za to tudi Mariborčani, a delegata nista imela pooblastil. Zanj so tudi Bernotovci in delegata DKRB (odnosno NDSJ kot se sama imenu­ jeta). Vendar slednja delegata pripominjata, da od dela v parlamentu ne pričakujeta mnogo in da stranka polaga veliko večjo važnost na »idejno in organizacijsko moč delavskega razreda«. Na drugem sestanku se 29. no­ vembra 1924 izkaže, da do skupnega nastopa nikakor ne more priti. Zastop­ nika NDSJ (DKRB) razložita strankin minimalni program, ki zahteva delav­ sko kmetsko republiko, ki »ne bo odvisna od monarhističnega centralizma, ki pa bo lahko v svobodni zvezi z delavsko kmetskimi republikami Hrvatske, Srbije in Makedonije«. Delegati NSS na ta program, ki ga delegata NDSJ poudarjata kot conditio sine qua non za ustvaritev volilne koalicije v DKRB, pod nobenim pogojem ne morejo pristati in pravijo, da bi sicer izgubili skoraj vse volilce. Proti so tudi mariborski socialisti, Bernotovci pa pre­ puščajo, naj to vprašanje reši strankin kongres decembra meseca.»* Tako je ostal DKRB za februarske volitve sam. Po razumljivem velikem porazu na volitvah, pride do hudih frakcijskih trenj v samem. DKRB, • odnosno slovenskemu delu NDSJ. Ena frakcija začne s snovanjem enotne strokovne delavske organizacije, to je z delom za združitev vseh marksi­ stičnih delavskih sindikalnih organizacij amsterdamske in moskovske sin­ dikalne internacionale, odnosno z delom za združitev rumene jugoslovanske • centrale Glavnega radničkega saveza z rdečo jugoslovansko centralo Cen­ tralnim radničkim sindikalnim odborom Jugoslavije. Vprašanje take zdru­ žitve, ki je dokaj komplicirano, se leta 1925 silno zaostri in privede tudi v slovenski NDSJ odnosno v skupini okrog Delavsko kmetskega lista do vidnega razkola v dva nepomirljiva tabora.82 Posledice tega »združevanja« so v Sloveniji sredi leta 1926 take, da imamo kar štiri delavske-politične formacije: skupino okrog Delavsko kmetskega lista (poimenovano" po listu tudi »dekalisti«), od te odcepljeno frakcijo Zedinjaše, Bernotove in mari­ borske socialiste. Dekalisti dolže Zedinjaše, ki so se združili v rumeno cen­ tralo za Slovenijo (Strokovno komisijo), da so podlegli Antonu Kristanu, letak Zedinjašev pa trdi, da Delavsko kmetski list »žal danes ni več glasilo levičarskega delavstva, ampak le glasilo nekaternikov, ki hočejo razbijati revolucionarni delavski pokret«. Na to jim Delavsko kmetski list 4. fe­ bruarja 1926 odgovarja, da so. Zedinjaši likvidatorji ali pa lopovi, da jim »Tone Kristan ne da miru in jih nestrpno sprašuje, kje da je tisti razkol 78 Delavsko kmetski list 25. septembra 1924. 80 Delavsko kmetski list "4. decembra 1924. 81 Delavsko kmetski list 4. decembra 1924 K i o o ? e l a V S k ° k m e t s k i l i s t 19- februarja, 26. februarja, 22. marca, 10. decern- 120 med komunisti, ki so mu ga obljubljali, kje da je tista likvidacija Delavsko kmetskega lista, ki jih je spravila na topla mesta v njihovem taboru«. Razumljivo je, da so dekalisti Zedinjaše izključili iz svoje srede. Na predvečer 1. maja 1926 je oblast prepovedala izhajanje Delavsko kmetskega lista in zaprla izdajatelje.^ letaku obljubljajo Zedinjaši 3. maja ustano­ vite^ "»delavske stranke na podlagi marksističnega programa in taktike« • in obljubljajo izhajanje novega glasila, dekalisti pa poudarjajo v letaku 4. maja, da hočejo vkljub nasilju reakcije ustanoviti in učvrstiti »rdečo enotno delavsko fronto«. »Neodvisna delavsko-kmečka skupina Zedinjenje« začne 1. septembra 1926 izdajati Delo, s katerim bo skušala premostiti vse prepade, ki ločijo proletariat v nešteto strank in zbližati sovražne tabore, da se pogovorijo o potrebi »ene same, enotne delavsko-kmečke stranke«. V 1. številki Dela prinašajo Zedinjaši tudi program te nove stranke, ki naj bi se ustvarila pc vzorcu avstrijske socialne demokracije. Dekalisti začno 20. avgusta 1926 izdajati novo glasilo, Enotnost_Časopis pokaže na "začetku velik"cT voljo po spravi z*Zedinjaši in dëkalistom se po­ sreči pridobiti za skupni nastop pri oblastnih volitvah v Sloveniji vse frak­ cije, razen Bernotove. Razumljivo je, da je bil ta skupni nastop nekaj zelo krhkega in je tudi takoj po volitvah razpadel. b) Socialisti. Prav tiste dni, ko je v Beogradu izglasovan zakon o. zaščiti države, imajo v Beogradu sejo tudi vse tri socialdemokratske stranke v državi in med njimi je dosežen »temelj za zedinjenje«,S3 do katerega potem pride tudi formalno 18^decembra_ 1921, ko se vse tri stranke združijo v Socialistično stranko Jugoslavije "(SSJ).84 Program in. statut, nove SSJjsprejme^ slovenska. JSDS na svojem kongresu v Trbovljah (26. do .27. "decembra .1921). 2. julija 1922 ne more Naprej več prikriti, da je v doslej še enotni SSJ v Sloveniji pršlo do cepitve. Pravi, da je stranka ostala čista in >njen član le tisti, ki priznava progresivni davek« (namreč plačevanje strankine članarine po dohodkih, kar je veljalo zlasti za poslance, ki so morali dajati procente tudi od dnevnic). Ker nekateri niso hoteli priznati tega davka, je pokrajinsko načelstvo SSJ v Sloveniji (Bernot) izključilo iz stranke več znanih socialdemokratov in je te sklepe potrdila tudi strankina konferenca 28. in 29. junija 1922 v Celju v navzočnosti delegata glavnega odbora SSJ. Ta konferenca je obsodila tudi poskus mariborske okrožne organizacije SSJ, da bi se osamosvojila. Pokrajinski strankin zbor (kongres) 6. \in 7. ja­ nuarja 1923 v Celju odobri dosedanjo politiko in taktiko strankinega vodstva in obžaluje, da se je preveč odlašalo z izključitvami upornih in nediscipliniranih članov. Še enkrat poudarja kongres zelo odločno, da velja za vse člane pravilnik, sprejet na trboveljskem kongresu konec decembra 1921.85 V kampanji za marčne volitve 1923 je slovensko vodstvo SSJ odločno proti enotni delavski fronti (»ker ne more mešati blata z zlatom«),85 8 3 Naprej 27. avgusta 1921. 84 Naprej 23. decembra 1921. 85 Naprej 16. januarja 1923. 86 Naprej 31. januarja 1923. 121 / I I ostro napade dva svoja funkcionarja87 in za volitve postavi lastno kan­ didaturo.88 Po velikem porazu postane SSJ spravljivejša. Po sklepu po­ krajinskega, odbora 8. aprila 1923 v Celju se za frakcije, ki so se medtem že odcepile iz pokrajinskega načelstva SSJ in ki bi bile pripravljene vrniti se, pokrajinski pravilnik nič več ne vzdržuje v celoti, zahteva pa se še , vedno progresivni davek.89 Zato pride 22. _ aprila 1923 do _>>zedinjevalne konference« v_ Zidanem mostu, kjer naj bi prišlo do zedinjenja med po­ krajinskim jiačelstvom in mariborsko frakcijo. Konferenca ni uspela, zato sklene "pokra jiriski odbor" v sporazumu" z" Mariborčani, naj ""še vse težave le premagajo 'in naj se »snide delavstvo še enkrat, da, še večkrat, pa ne samo po štirje in štirje, ampak naj se vrši diskusija kar na javnih shodih in v časopisju. Do zedinjenja mora priti in tudi pride.«99 Mariborčani s tem soglašajo in pokrajinski odbor 24. junija predlaga, naj se skliče za 8. av­ gusta v Celju konferenca delegatov obeh odborov (pokrajinskega in mari-. borskega), ki naj pripravi vse potrebno za izredni strankin kongres, na katerem naj pride do zedinjenja.91 Toda do te konference ne pride, ker je medtem celjska krajevna organizacija SSJ zelo odkritosrčno izjavila, da hoče enkrat za vselej pomesti s starim strankinim vodstvom (Bernotom). Tako je zmeda vedno večja. Zato svetuje glavni odbor SSJ 7. julija 1923 s posebnim pismom pokrajinskemu odboru, naj skliče izredni kongres za 12. avgusta v Celje, kamor naj se povabijo vse socialistične frakcije, po­ krajinski .odbor SSJ (bernotovci, Naprejevci), mariborska »oblastna orga­ nizacija« in celjska frakcija. Toda proti temu zelo ostro nastopi pokrajinski odbor (Bernot) in poudarja, da so to pismo nasvetovali glavnemu odboru Mariborčani in Celjani.92 zato skličejo bernotovci 15. julija konferenco v Brežicah, kjer sami sklenejo, da se bodo držali pokrajinskega pravilnika, dokler ga ne spremeni kongres, a ko se ta začne 12. avgusta v Celju, se ga nočejo udeležiti.93 ' | Do zedinjenja torej ne pride, so pa na vsedržavnem kongresu SSJ od . y 21. do 23. septembra 1923 v Beogradu zastopane vse tri slovenske frakcije. 1 / ' Na kongresu zahtevajo naprejevci, naj kongres za Slovenjo prizna kot \ legalno samo tisto frakcijo, ki izpolnjuje trboveljski pravilnik; kot uradno glasilo za Slovenijo pa naj kongres prizna samo Naprej (Ljudski glas) in Vorwärts. Ker pa je kongres odklonil obe zahtevi, je »odpadla veriga, ki nas je doslej tiščala pri vsakem koraku«.9^ Tako imajo naprejevci 2. in 3. februarja 1924 sami svoj kongres v Trbovljah, ki ga smatrajo za XV. strankin kongres. Ker pa je bila izčrpana samo polovica dnevnega reda, je bilo sklenjeno, da se bo novi kongres vršil čez pol leta.9« Do tega ne pride, vrši pa se 17. avgusta seja pokrajinskega tajništva SSJ v Zidanem mostu, kjer dnevni red zopet 87 Naprej 6. in 15. februarja 1923. 88 Naprej 22. februarja 1923. 89 Naprej 10. aprila 1923. 90 Naprej 10: maja 1923. 91 Naprej 1. julija 1923. 92 Naprej 15. julija 1923. 9 3 Naprej 12. julija in 16. avgusta 1923. 94 Naprej 27. septembra 1923. 95 Naprej 7. februarja 1923. 122 / ni izčrpan.« Na naslednji seji 5. oktobra 1924 v Zidanem mostu je skle­ njeno, da je nov kongres nepotreben, ker se mora v kratkem itak vršiti redni kongres, tajništvo in uredništvo Napreja pa obdrži Bernot." Brezpomembni XVI. kongres se je res vršil 25. in 26. decembra 1924. Veliko pomembnejša pa je akcija, ki jo začne mariborska frakcija (po­ krajinsko načelstvo SSJ), ki povabi 19. decembra 1924 naprejevce k enot­ nemu nastopu za februarske volitve 1925. Naprejevci so za skupni nastop, a pod pogojem, da obdrže okrajne kandidate v svojih trdnjavah, to je v Prevaljah, Slovenj Gradcu, Celju, Laškem, Brežicah, Šmarju pri Jelšah, Ra­ dovljici in Kranju. Toda to Mariborčanom ni všeč in 29. decembra vnovič sprašujejo naprejevce, če so pripravljeni sestaviti skupno kandidatno listo na naslednji podlagi: 1. da se takoj po volitvah pristopi k formiranju enotne delavske politične stranke v Sloveniji, ki naj bo sestavni del SSJ; 2. da se najkasneje dva meseca po volitvah skliče skupni pokrajinski kongres.» Toda naprejevci na to niso več odgovorili in gredo na volitve samostojno. Po velikem porazu socialistov stavijo Mariborčani nove predloge za zedi- njenje in zahtevajo, naj se najkasneje do začetka junija 1925 vrši skupni kongres, kjer naj imajo glasovalno pravico samo delegati tistih organizacij, ki so redno obračunavale članarino vsaj zadnje tri mesece pred kongresom. Toda naprejevci se izmikajo pravemu odgovoru in pravijo, naj o tem povedo svoje mnenje predvsem delavci in člani obeh eksekutiv." 13. marca 1925 pa pošlje Naprej odprto pismo uredništvom vseh marksističnih časopisov (Delavsko-kmetskemu listu, Socialistu, Delavcu in Novi pravdi), v katerem jih poziva, naj jasno odgovore na naslednja vprašanja: ali hočete ustvariti združitev proletariata, na kakšnem temelju to želite, katerih točk našega programa in pravilnika ne odobravate in zakaj ne ter kako naj se spremeni, in končno, kako naj bi prišlo do enotnega prole- tarskega tiska? Ne da bi Naprej počakal na odgovore, se spusti v dolge polemike okrog snovanja delavske sindikalne enotnosti, zahteva pa kot pogoj za tako združitev priznanje razredne borbe. Od 1. do 3. januarja 1926 imajo bernotovci svoj XVII. kongres v Trbov­ ljah, kjer si frakcija znova nadene staro ime, JSDS.™ Po analizi ene zelo zanimivih osebnosti, Lovra -Klemenčiča. Jci_je od nekdanjega solunskega prostovoljca prešel preko komunizma, Delavskih^novic, syojiH_Jastnih- Dolenjskih novic n a z a d n j e . ^ Bernotovemu .Napreju leta^ Ì925,_ pred- šlavljaliaUovo oživljena JSDS »marksistično sredino v proletarskem gi- banju«.">i Kot smo že rekli, ne gre JSDS z ostalimi delavskimi frakcijami na oblastne volitve. Oglejmo si na kratko še frakcije, ki.so se v tem razdobju razvile v SSJ v Slòvénijijjo trboveljskem 'kongresu_decembra 1921._Prva_frakcija,. TdTe с-сеерГ1922_7 leta,~ jejjubljanska krajevna ^organizacija, ki začne dne . 3r~junija— 1922_izdajati lastno glasilo Zarjo (odtod ime JZarjani)., Ta se v~začetku~sicer podreja SSJ~in~ poudarja, da se bo" »borila z vso energijo 96 Naprej 4., 25., 26., 28. septembra in 4. oktobra 1924. 97 Naprej 11. oktobra 1924. 98 Naprej 3. januarja 1925. 99 Naprej 27. februarja 1925. 100 Naprej 9. januarja 1926. 101 Naprej 23. januarja 1926. 123 . M?; ì i f IG i l •. .A* • i ^ t. •* i proti nepoštenemu boju ljudi, ki hočejo zavajati delavstvo v medsebojne boje z raznimi frazami«. Frakcija za ljubljanske občinske volitve decembra 1922 pristopi v Zvezo delovnega ljudstva, potem pa se za nekaj časa spoji celo s SSDL, njeno glasilo pa z Delavskimi novicami. Toda 4, avgusta 1923 začne Zarja vnovič izhajati in zatrjuje, da bo v bodoče priznavala temeljna načela SSJ. Toda na celjski kongres socialistov (Mariborčani in celjska frakcija) 12. avgusta 1923 ni • vabljena, vendar kljub temu razpravlja dne 9. avgusta na svojem sestanku o potrebnosti tega kongresa in spet za­ trjuje, da stoji na • programu SSJ in pozdravlja vsako iskreno delo za konsolidacijo SSJ.102 Kot samostojna frakcija preneha Zarja 25. okto­ bra 1923, ko sklene združitev z mariborskimi socialisti.!** Druga frakcija, ki se odcepi 1922,. je mariborska okrožna organizacija SSJ, ki začne 4. avgusta izdajati glasilo Enakost. Frakcija je 24. septembra izključena iz SSJ od bernotovcev, kljub "temu "pa zatrjuje, da ostane še vedno sestavni del SSJ.io* 15. oktobra 1922 imajo Mariborčani prvi »oblastni zbor«, ki vnovič zatrjuje, da je sestavni del SSJ in izvoljen je oblastni o d b o r a Obsojajo pristop Zarje v Zvezo delovnega ljudstva, ki je »v principu zavrgljiv« in »brez dvoma obsodbe vreden«.io6 postav­ ljajo se torej na takrat splošno veljavno socialistično načelo, ki ga za­ govarja tudi Naprej, da je »vsako paktiranje z meščanskimi strankami izključeno."? Mariborčani gredo na marčne volitve 1923 samostojno, kar potrdi kot pravilno tudi njihov kongres 28. januarja 1923, pridejo pa zato v ostre spore s celjsko frakcijo.1"» Že prej nastane v Ljubljani poleg Zarje še ena frakcija, ki »hoče okrog sebe zbrati vse organizacije in pristaše SSJ, ki se ne strinjajo s sedanjo politiko pokrajinskega tajništva in Napreja. Sicer poudarja, da ne ruši in ne podira ter da zbira »okrog sebe le tiste, ki bi brez nas odpadli in šli drugam«. Frakcija se proglasi za »ljubljansko oblastno orga­ nizacijo SSJ« in začne 27. januarja 1922 izdajati svoje glasilo »Rdeči prapor«. Koliko socialističnih frakcij je torej? Naprejeva, ki predstavlja po­ krajinsko tajništvo SSJ, Zarjani, ljubljanska oblastna organizacija z »Rde­ čim praporom«, mariborska oblastna organizacija z »Enakostjo« in celjska frakcija. Velik poraz na marčnih volitvah privede vse te frakcije do_»zedinje • valne konference«, ki se vrši 8. aprila 1923_ y_Celju.. Konference se, razum r ljivo, ne udeleži Zarja, ki je tedaj med" levičarji. Naprejevci zahtevajo kot pogoj zedinjenja sprejem pravilnika trboveljskega kongresa, čemur pa Mariborčani ugovarjajo, češ da je bil sprejet proti njihovi volji. Končno predlaga eden od mariborskih delegatov, naj se do skupnega kongresa. 102 Zarja 11. avgusta 1923. 103 Zarja 27. oktobra 1923. 104 Enakost 28. septembra 1922. 105 Enakost 1. decembra 1922. 106 Enakost 1. decembra 1922. 107 Enakost 5. januarja 1923. 108 Enakost 2. in 16. februarja 1923. 124 ki mora biti do 1. junija 1923, ohrani status quo. Predlog takoj sprejmejo Sel'gaü Rdečega prapora«, ki. svojo frakcijo tudi ^ Д * ^ čani, naprejevci pa so ta predlog vzeli samo na znanje.™ Z Rdečim praporom okrepljeni Mariborčani nadaljujejo z delom za zedinjenje. Go­ v o r i m o že o zedinjevalni konferenci 22. aprila 1923 v Zidanem mostu, katere sklepe je potrdila tudi mariborska oblastna organizacija.no Do izrednega kongresa, katerega je nasvetoval glavni odbor SS J-in se ga naprejevc" ne udeležijo, pride 12. avgusta 1923 vCelju. Ta ̂ kongres združi Mariborčane (vključno Rdeči praporom cel jsko_ ^ c ^ o m u s i ­ novi se nova "»pokrajinska-organizacija SSJ za S ovenijo«,. kot. strankin glasili pa se določita Socialist, ki začne" izhajati. 16. avgusta. 1925^ m Volksstimme. Pod kaznijo izključitve je prepovedano izdajanje drugih • strankinih glasil.111 Tako so naprejevci s svojim glasilom izobčeni in ko ^ septembre^ 1923 priključLSocialistu tudf.na novo oživljena »Zarja«, je dokončno reseno l j u b l j a n s k o vprašanje«.1« Odslej imamo"le"še "socialiste m.na-. prejevce. P r v i s o sestavni..del. vsedržavne _SSJ,__Bernot pa_po vsej sia "vzdržuje slovensko socialdemokratsko kontinuiteto. _ ' • Na seji novega pokrajinskega vodstva SSJ je 30. marca 1924 receno, da le treba nadaljevati prizadevanja za združitev z Bernotovo skupino »z vso suo in za ceno vsakršnih žrtev«.1* isto potrebo poudan, tud,.sam Topalovič na shodu 2. julija 1924 v Celju. Prizna, da so v delavski pdrtdn mnogo grešili in zato dosegli, da »izgledamo se slabši, kakor smo v res niči« pravi pa, da bi bilo »brezplodno prerekati se o tem, kdo je temu k r i t ; 1 « Zelo zanimiva ugotovitev! Potrebo po združitvi poudan tud! po­ krajinski kongres SSJ 5. oktobra 1924 v Mariboru.11* Za februarske volitve 1925 začno socialisti snovati »rdeči blok«. Za- nimito-jiT'đa "pride'za to iniciativa to pot s terena kjer Bernotove In Socialistične krajevne organizacije začutijo živo potreb « po enotaem e- lavskem zastopništvu in nastopu (Šoštanj, Ljubljana, Trbovlje, Crna). Do bloka ne pride in socialisti, temeljito izgubijo na volitvah^ " TakoVpo" volitvah se začenja nova akcija za zadružitev z bernotov« in r I S r ena seja pokrajinskega načelstva SSJ pooblasti 15. februarja Ì925 za o strankino ožje načelstvo.11? Socialisti poskušajo tudi z akcijo za dosego delavske sindikalne enotnosti in potrebnost te akcije se posebej poudari pokrajinski kongres 20. decembra 1925 v Celju.1" Na konaresu v Celju je 19. novembra 1926 poudarjeno, da je treba s t ^ k i ^ g a n L c i j e »poglobiti in razširiti«, izvesti nekatere organiza- i»9 Enakost 13. aprila 1923. 110 Enakost 11. maja 1923. 111 Socialist 16. avgusta 1923. "2 socialist 27. oktobra in 22. novembra 1923. us Socialist 14. aprila 1924. i« Socialist 18. julija 1924. u5 Socialist 10. oktobra 1924. „ i f m u a r _ ne Socialist 27. novembra, 5. decembra, 12. decembra 1924, 23. januar ia 1925. " 7 Socialist 20. februarja 1925. " 8 Socialist 31. decembra 1925. 125 cijske spremembe, Delavsko politiko pa, ki začne izhajati že 1. januarja 1926, določi kongres za novo strankino glasilo. Zelo razločno poudari kon­ gres tudi željo levičarskih Zedinjašev, da bi se na kongresu razpravljalo o njihovem zedinjenju s SS J, .do česar pa zaenkrat še ne pride.119 2. Buržoazne stranke a) SLS. O tej kot o .liberalcih bi se dalo seveda napisati ogromno. Zato se omejujem samo na njihov strankarski zunanji in še to samo strogo slovenski okvir. Ko je izglasovana vidovdanska ustava, za katero SLS sicer ne glasuje (ne glasuje sicer proti, pač pa se odstrani iz kon- stituante), postane SLS strogo avtonomistična stranka, vendar ustavo lojalno priznava. Bori se, odnosno obljublja se boriti zoper vse tiste ustavne člene, ki so »naperjeni proti našim demokratičnim, gospodarskim, narod­ nim in versko-nravnim načelom«.120 Spričo vedno večjega prodiranja radičevskega republikanizma v Slovenijo je na seji načelstva SLS 21. maja 1922 znova poudarjeno, da je »vprašanje republike in monarhije za našo stranko vprašanje druge vrste. V njej se lahko svobodno udejstvuje prepričan republikanec kakor tudi monarhist«. Za ljubljanske občinske121 volitve pošlje SLS iz taktičnih razlogov svojo Delavsko zvezo v Zvezo delovnega ljudstva. Na marčne volitve 1923, na katerih sijajno zmaga, gre s parolo, da »hočemo postati sami svoj narod in se nočemo ne posrbiti, ne pohrvatiti«.122 Po volitvah se 22. marca 1923 sprašuje v Slovencu sam dr. Korošec: Kaj sedaj? in nato odgovarja: »Na eni strani so Slovenci in Hrvati, ki zahtevajo, da bi živeli skupaj kot svobodni bratje, na drugi strani pa so Srbi, ki nas oklepajo z verigami centralizma.« Ni torej več daleč čas, ko se bo ustvaril mogočen blok slovenske klerikalne, hrvaške in bosanske muslimanske buržoazije proti velikosrbski, do česar že dne 27. marca tudi pride.123 Zanimivo bi bilo sedaj opazovati SLS in njeno delovanje v »jugoslovanskem okviru«, a to bi preseglo okvir te razprave. Reči pa moramo tole: kadar SLS odslej dalje ni v vladi, grmi in rohni proti beograjskemu centralizmu in išče zveze s komer koli že, kadar pa je na vladi, je zelo veren hlapec velikosrbske buržoazije. " Z majhno izjemo (upornost krščanskosocialistične Jugoslovanske strokovne zveze, katero pa zaenkrat še hromi visoka avtoriteta škofa Jegliča) ostane SLS vse to raz­ dobje trdna in monolitna organizacijo, ki ji né škoduje niti povratek šefa starinov, dr. Šušteršiča, in njegov samostojni nastop na marčnih volitvah 1923 ter dvoje njegovih zelo dobro urejevanih časopisov. Zato se tudi v organizaciji SLS ne zgodi nič, kar bi nas na tem mestu zanimalo. Kot že rečeno, sijajno zmaga na marčnih volitvah in nič manj tudi na februar­ skih 1925. b) JDS. Glede njene »jugoslovanske politike« bi o njej lahko rekli isto kot o SLS. Kot pri SLS je tudi pri stranki slovenske liberalne buržoazije 119 Delavska politika 22.-septembra 1926. 120 Slovenec 4. julija 1921. 121 Slovenec 23. maja 1922. 122 Slovenec 6. februarja 1923. 123 Slovenec 28. marca 1923. 126 ves čas ena sama želja, priti kakor koli že v vlado in v tej vladi tudi čim dalj časa ostati. To je namreč prinašalo velike materialne koristi. Ker JDS nima načel (njeno imaginarno »jugoslovenstvo« pač ne more biti načelo), je za njo veliko laže kot za SLS, ker nima kaj zatajiti, kar bi bilo vidno na zunaj. Pač pa pride v JDS v tem razdobju do zanimive cepitve, do ločitve starinov od mladinov. Starinom ni mogoče očitati nepoštenosti, upravičeno pa jo očitamo lahko nekaterim vodilnim mladinom. Ne gre pri tem za politično nepoštenost, ki bi jo navsezadnje lahko imenovali samo politična taktika, ampak za pravo osebno nepoštenost, ki jo je seveda mogoče najti tudi pri klerikalcih, tako pri starinih kot pri mladinih. . Med starini in mladini v JDS je spor tlel že dalj časa, dosler ne pride z vso silo na dan ob znani aferi z Jadransko banko, kjer se izkaže, da so mladini v prid svoji frakciji ukradli večmilijonski fond, ki je bil namenjen za plebiscitno propagando na Koroškem in za bodočo ljubljansko univerzo. Posledice tega odkritja so vidne v razcepu JDS, posledice tega pa že pri ljubljanskih občinskih volitvah decembra 1922, ko se starini rajši vežejo z NSS kot z JDS in oboji izgubijo proti Zvezi delovnega ljudstva. Starini osnujejo 19. januarja 1923 _Narodno napredno stranko „(NNS) in pri tem poudarjajo, da »začenjajo tam, kjef smo "pred štirimi leti ne­ hali«.124 Bolj ko se bližajo marčne volitve 1923, bolj je pri liberalcih čutiti potrebo po zopetni združitvi, samo nihče noče priznati, da jih k temu sili izkušnja ob zadnjih ljubljanskih volitvah. Mladini (JDS) poskušajo najprej z »naprednim blokom«, to je s koalicijo z NSS in SKS. Ker pa sta obe odklonili sodelovanje, sklenejo samostojen nastop.125 Tudi starini (NNS) hočejo samostojno na volitve,126 toda ko mladinom »že voda teče v grlo, so se spomnili, da eksistira tudi NNS«127 in začno se zelo živahna pogaja­ nja, dokler ni med obema strankama 19. februarja sklenjen volilni spo­ razum in ustvarjen »napredni blok«. Po tem sporazumu da JDS kandidata,, NNS_pa__njegovega namestnika; JDS se mora zavezati, da bo njen iz­ voljeni poslanec,~čim~bo sprejiT uradniški zakon, prepustil poslansko mesto svojemu namestniku.128 Tako je ta napredni blok dobil ljubljanski mandat, a ko ga NNS 6. sep­ tembra 1923 začne terjati zase, se zopet začno spori med starini in mla­ dini. 129 Ko NNS sklene likvidacijo svoje stranke in sklene uskočiti k ra­ dikalom (!),130 začno mladini zelo hudo napadati enega od vodilnih starinov. kateremu na primer Jutro 30. decembra 1923 očita, da je točno že deset­ krat menjal barvo. JDS se na vse načine brani izročiti ljubljanski mandat »NNS v likvidaciji«. Ugovarja, da februarski sporazum iz 1923 ne velja več, ker je poslancev namestnik presedlal k radikalom in ker se NNS ni držala sporazuma glede delitve volilnih stroškov.131 124 Slovenski narod 19. januarja 1923. 125 Jutro 16. januarja 1923. 126 Slovenski narod 31. januarja 1923. 127 Slovenski narod 31. januarja 1923. 128 Slovenski narod 20. februarja 1923; Jutro 20. februarja 1923. 129 Slovenski narod 7. septembra 1923. 130 Slovenski narod 30. decembra 1923. 131 Jutro 13., 15. in 18." januarja 1924. 127 V razkolu med Daviđovićem in Pribičevićem se slovenska JDS (razen nekaj posameznikov) opredeli za novo Pribičevićevo Samostojno demokrat­ sko stranko (SDS). V domači politiki je v neprestani borbi s klerikalizmom in separatizmom, zelo se trudi, da bi bila čim večkrat na vladi, kadar je, pa je precej brezobzirna (Orjuna!). »NNS v likvidaciji« se končno likvidira 23. aprila 1924, ko se združi s slovenskim delom Narodno-radikalne stranke (NRS).132 S tem v zvezi si moramo ogledati razvoj slovenske NRS, ki je — v bistvu je to izrazito velikosrbska stranka — prodirala v Slovenijo na dva načina. »Od zgoraj navzdol« s pomočjo Pašićevega eksponenta — Slovenca v Ljubljani — in »od spodaj navzgor« iz Kočevja, kjer ustanovi eden izmed tamkajšnjih slovenskih advokatov 4. avgusta 1921 okrajni odbor NRS zaradi absolutne nedelavnosti ljubhjanskega »poverjenika«.133 NRS nastopi v Sloveniji že pri marčnih volitvah 1923. Oktobra 1923 pride v slovenski NRS do razkola, katerega povzročita dva člana, ki sta bila iz stranke izključena zato, ker je NRS »stranka po­ štenosti in odločno odklanja vse moralno dvomljive eksistence v svojih vrstah«.!34 izključena radikala izdata 17. oktobra 1923. prvo številko Ra­ dikala«, v katerem napovedujeta ostro borbo radikalski Jadranski banki, 21. oktobra pa že izvedeta ustanovni kongres nove radikalne stranke, ki odklanja vsako odgovornost za politiko in taktiko dosedanjega od pred­ stavnikov ljudstva nevoljenega vodstva.135 Doslej nedelavni »stari« radikali postanejo v ihipu zelo delavni. Njihov »akcijski odbor« takoj izključi uporno »glavno tajništvo«, katero izobči tudi Pašić.136 Akcijski odbor ustanovi 2. februarja 1924 oblastni odbor NRS v Mariboru,137 23. februarja pa se konstituira mestni odbor NRS v Ljubljani, ki prevzame tudi funkcije akcijskega in oblastnega odbora za ljubljansko oblast.138 Toda organizacijska vnema akcijskega odbora se še ne ustavi in 6. aprila ustanovi še ljubljanski okrožni odbor NRS z izrecno pripombo Pašićevega eksponenta v Sloveniji, ki je bil predsednik vsem tem odborom, da je vse to » v prvi vrsti priprava za volitve«.139 V to lepo bratovščino torej vstopi 24. aprila 1924 »NNS v likvidaciji«, ki »prinaša v to združbo svojo nacionalno zavest, svojo vdanost državi in kralju, svojo čisto in neomadeževano preteklost«.140 Radikali so jo sprejeli z »odstritosrčnim veseljem in bratski«141. Zaradi tega pristopa se mestni (oblastni) odbor reorganizira in predsedniško mesto prevzame šef bivše NNS, vtem ko Pašičev eksponent obdrži samo še dve funkciji.142 132 Slovenski narod 25. aprila 1924. 133 Radikal 25. oktobra 1921. 134 Jutranje novosti 10. oktobra 1923. 135 Radikal 6. decembra 1923. 136 Radikalski glasnik 3. januarja 1924. 137 Radikalski glasnik 3. februarja 1924. 138 Radikalski glasnik 28. februarja 1924. 139 Radikalski glasnik 11. aprila 1924. 140 Radikalski glasnik 24. aprila 1924. 141 Radikalski glasnik 1. maja 1924. 142 Radikalski glasnik 20. junija 1924. 128 Uporna frakcionaša dobita za voditelja svoje frakcije znanega koro­ škega borca Franca Grafenauerja'; ki naj bi postal »voditelj širokih mas delovnega ljudstva Slovenije«.*^ v začetku januarja 1924 se ta uporni glavni odbor NRS za ljubljansko okrožje konstituira in potem 25. februarja izjavlja, da bo še veliko dobrega storil za slovenski n a r o d . ш Toda uporni­ kom so se kmalu polomila krila. Že na seji glavnega odbora je 28. februarja rečeno, da bo odšla v Beograd delegacija.1 4 5 Kako je ta opravila pri Pašiću, je razvidno iz Radikalovega članka 24. marca 1924, kjer je r e ­ čeno, da so se radikali razcepili samo zato, da bi se potem zopet združili, ko se bodo razčistili pojmi in razmere v stranki v Sloveniji Tako je bil razdor poravnan in 21. maja Radikal zadnjič izide. Priprave na februarske volitve 1925 pa slovensko NRS skoraj popol­ noma uničijo. Če hočemo pravilno razumeti vso veliko zmedo, ki začne v. stranki nastajati, moramo te priprave za volitve gledati ločeno po vo- linih okrožjih. V L j u b l j a n i postavi NRS najprej za kandidata pred­ sednika bivše NNS. Toda 17. novembra 1924 sporoči vodstvo SDS ljubljanski NRS, da ji je na razpolago mesto kandidatovega namestnika, kar silno razzali ljubljanskega kandidata NRS. Kljub temu le pride do pogajanj med ljubljansko NRS in SDS, a ker se ne zedinijo, predloži NRS vso zadevo Pašiću. Toda med tem časom se ponudi ljubljanski NRS v koalicijo NSS in je zadovoljna celo z mestom kandidatovega namestnika. Nato pride iz Beograda odgovor, ki ljubljanski NRS svetuje volilno koalicijo s SDS, če pa ne bo prišlo do sporazuma, ima NRS svobodne roke. Ker je SDS med tem časom !že postavila samostojno kandidaturo, gre ljubljanska NRS v koalicijo z NSS. Za kandidata postavi bivšega šefa NNS, za namestnika pa enega od prvakov NSS. 1 4 6 A prav to j e povzročilo v ljubljanski NRS velik razkol. Na strankinem zborovanju je bila 28. decembra 1924 sprejeta kandidatura šefa bivše NNS s 76:23 glasovi. Pride do ostre debate, ki se spremeni v splošen pretep in 23-članska opozicija še istega dne (!) postavi nov mestni odbor NRS in vseh 7 ljubljanskih pododborov."? Tako nastaneta v Ljubljani naenkrat dva mestna odbora NRS. Enemu je na čelu bivši prvak NNS, ki se za volitve veže v Narodno zajednico, drugemu pa je na čelu eden od upornikov, ki se za volitve veže s SDS v Narodni, blok.*« • V_J j u b l j a n j s k i o b l a . s ^ t i se frakcija NRS na _čelu z bivšim prva­ kom NNS veže za volitve z NSŠ in Davidovićevimi"prlstaši~v'bl5k'Brat- ?k^èga _Jp_orazuma, NRŠ pa, na čelu s Pašićevim eks~ponentom,. z-JDS v Narodni blok. Tudi v m a r i b o r s k i o b l a s t i gre ena NRS na volitve z Bratskim - sporazumom, druga pa postavi samostojno kandidaturo, ker se ji koalicija s SDS ni posrečila. 1 4 3 Radikal 8. januarja 1924. 1 4 4 Radikal 14. januarja in 25. februarja 1925. 1 4 5 Radikal 3. marca 1924. 1 4 6 Radikalski glasnik 3. januarja 1925. 1 4 7 Radikalski glasnik 30. decembra 1924. 1 4 8 Samouprava 1. januarja 1925. 9 Zgodovinski časopis ' -i oq Po volitvah NRS vedno bolj razpada. Za volitve septembra 1927 postavi NRS kandidaturo samo še v mariborski oblasti, čeprav je aprila 1926 likvi­ diran spor v ljubljanski organizaciji, ko prevzame vodstvo ponovno bivši prvak NNS.149 c) Avtonomisti in republikanci. Sredi aprila 1921 začne Albin Prepeluh izdajati glasilo Avtonomist, ki bo »pobijal centralistična stremljenja, naj izhajajo ista od katerekoli stranke ali pa osebe«. Nekaj časa časopis sim­ patizira celo s SLS, o kateri pravi, da ima »vse pogoje, da more organizirati na kulturnem temelju krščanstva večino zapadnega dela naše države, priznavajoč in zahtevajoč lastno državnost. tudi za slovenstvo in hrvat­ stvo«.150 Prve organizacijske oblike začne Prepeluhova akcija dobivati pozno jeseni 1922, ko se izoblikuje »Združenje avtonomistov«.15! Za marčne volitve 1923 svetuje Avtonomist volilcem, naj vprašajo vsakogar, kdor se poteguje za njihove glasove, tole: ali priznava, da smo Slovenci samo­ stojen narod, in potrebo in opravičenost lastne državnosti in zvezne države, v kateri bi dosegli Slovenci svojo zakonodajno moč.151 V drugi obliki in že z republikanskim poudarkom servira isto misel Avtonomist 12. januarja 1924, ko trdi, da »širi med Slovenci zavest, da s m o . . . narod, ki ima vse tiste pravice do lastnega obstoja, kakor jih imajo drugi narodi. Te pravice pa se dajo uveljaviti v danih okolnostih najbolj v federativno-republikan- sko urejeni državi«. Tako zajadra dosedanje »Združenje slovenskih avtonomistov« v repu­ blikanske vode. Po deželi se začno snovati »krajevne organizacije sloven­ skih republikancev«.^ Gibanje je zelo močno tudi med kmeti in je »samo­ raslo i n . . . ima zlasti dva znaka: republikansko-samoupravni in socialni znak«.i53 v resnici je to gibanje »od spodaj navzgor« vdor Radičeve HRSS v Slovenijo in Radićev Slobodni dom 30. aprila 1924 poroča, da je bil Prepeluh na Dunaju, kjer se je sporazumel z Radićem »glede na bodoče parlamentarne volitve«.154 12. in 19. oktobra 1924 je konferenca »republikanskih zaupnikov« v Ptuju in Ljubljani. Obe konferenci poudarjata, da je nastopil trenutek, ko morejo slovenski republikanci vsepovsod nastopiti kot politično organizi­ rana celota slovenskega kmečkega in delavskega razreda. Ustanovi se Slevenska republikanska stranka kmetov in delavcev, ki stopi v federacijo s HRSS.155 Na seji glavnega odbora stranke je 30. novembra 1924 v Zidanem mostu sklenjeno, da nastopi stranka na februarskih volitvah samostojno in odklonjena je ponujana koalicija z levičarskim DKRB.155 "o Ljudska samouprava 10. aprila 1926, Samouprava 17. januaria 1927, Ljudska somouprava 25. avgusta 1927. 150 Avtonomist 2. decembra 1922. 151 Avtonomist 10. februarja 1923. ' "• ista Avtonomist 10. februarja 1923. ' 152 Avtonomist 12. aprila 1924. 153 Avtonomist 19. aprila 1924. 154 Cit. Avtonomist 9. maja 1924. 155 Avtonomist 24. oktobra 1924. 156 Slovenski republikanec 12. decembra 1924. 130 Marca 1925 se temu »občečloveškemu socialnemu pokretu«1" začne i Vi-približevati Pucljeva SKS in prav kmalu je jasno, da bo prišlo do sodelo- ' vanja obeh strank.ise K o občni zbor SKS 8. maja 1925 soglaša s sodelova­ njem,159 pride 20. junija do ustanovitve in do proglasa »Zveze slovenskega kmečkega ljudstva«,«» ki na seji 19. julija v Zidanem mostu poudari, da je ta nova" politična organizacija sestavljena iz dveh dosedanjih strank.161 Tako dobi Radić močno podružnico v Sloveniji, ki se 2. maja 1926 v Celju preimenuje v Slovensko kmetsko stranko.1 6 2 ' Tako je ta začetni avtonomistični pokret naredil dosti, čudno pot, se ^ ^^[t povezal z bivšo SKS, ki je kot vse slovenske buržoazne stranke dokaj ne- [iT ^ ^ skrupulozno poskušala vse, da bi prišla in čim dalj ostala v vladi. Če se / \ ^ je ŠKS pomnožila z avtonomisti, med katerimi je bilo poleg Prepeluha še ^ ^ - ^ ,,Li dosti uglednih in tudi pametnih ljudi (n. pr. dr. Lončar), pa je na drugi i ^ . „ л , * Л* strani izgubila dve frakciji, ki sta se sčasoma izoblikovali v njej, in t o v ^ W l V uvk ^ nemajhni meri zaradi Pucljeve oportunistične politike, če se stremljenju At<^ « ј-Ж • *" priti v vlado na vsak način sploh še more dati ime politika. _Prva frakcija se izoblikuje na Dolenjskem in se januarja 1925 (za februarske volitve) preimenuje v Kmečko republikansko stranko. Stranka naj bi bila »v rokah kmetov, ki bo pod vodstvom preizkušenega voditelja Stjepana Radića znala braniti interese kmečkega ljudstva«.16^ Po volitvah stranka razpade. _KasT neje, za jesenske volitve 1927 nastane še druga frakcija, ki se upre pod vplivom SDS Radićevemu diktatu v stranki in se za volitve poveže s SDS v »Združeno slovensko gospodarsko listo«.164 Oglejmo si posebej še eno frakcijo, ki se je razvila zaradi trenutne centralistične politike SKS (glasovanje za vidovdansko ustavo) na Štajer­ skem in se odcepila od SKS, je pa kasneje doživela zelo zanimiv razvoj. Gre za prvotno »Zemljoradniško stranko« v Sloveniji, ki 28. decembra 1921 razbije v Celju j h o d SKS in se potem v drugi gostilni organizira v »Zvezo zemljòradnikov«.165 Ta si marca 1922 izoblikuje program, v katerem je rečeno, da je Zveza stanovsko gibanje kmetov in delavcev, ki stremi po zađru'žni državi.166 Kmalu za tem se Zveza na svojem ustanovnem kongresu v Celju preimenuje v Slovensko zemljoradniško stranko, ki.stopi v^tesno ZVTZO-1THRŠŠ~167"Mesec dni za tem se stranka spremeni v Slovensko re­ publikansko stranko, ki se bo borila z vsemi sredstvi za »republikansko vladavino naše države, v kateri naj ima vsak izmed treh narodov... svojo posebno državnost (konfederacijo)«. Večkrat izjavlja stranka, da ostaja v tesni zvezi s HRSS.166 Pri postavljanju kandidatur za marčne volitve 1923 pa se stranka spre 157 Slovenski republikanec 20. marca 1925. 158 Slovenski republikanec 1. maja 1925. 159 Slovenski republikanec 8. maja 1925. 180 Kmetijski list 24. junija 1925. 181 Kmečki list 22. julija 1925. 162 Kmečki list 5. maja 1926. 163 Republikanske novice, dve številki januarja 1925. 164 Kmetski glasnik 14. avgusta 1927. 165 Naša vas 1. januarja 1922. 168 Naša vas 16. marca 1922. 167 Naša vas 19. marca 1922. 188 Naša vas 23. aprila 1922. 9* 131 s HRSS. Na »republikanskem dnevu« se 7. januarja 1923 ne morejo zeđiniti, kdo naj bi bil nosilec strankine liste na Štajerskem, Radić ali Novačan. Hrvatska delegacija zahteva Radića, Novačan pa sebe s pripombo: »Veru­ jemo Radiću in smo z vso dušo za njegovo idejo, toda politika je poli­ t i k a « . ^ Po volitvah ta zanimiva stranka, ki se le upa upreti Radiću, razpade. Л/tfv» f *~d* e> Nacionalni socialisti (NSS). NSS zahteva revizijo ustave.i™ z a ljubljanske občinske volitve pa gre, kot že vemo, v koalicijo z NNS. Po­ znano je tudi, da ne pristane za marčne volitve 1923 na enotno fronto delovnega ljudstva ;Ш z a t o gre na volitve samostojno. Temeljit poraz jo izuči in zato začne za februarske volitve 1925 snovati »enotno fronto pro- letariata«. Vrši se več sej, a vse brez u s p e h a . i " z a t o se zbor zaupnikov 14. decembra odloči stopiti v stik s SKS, a tudi to se ne p o s r e č i . ^ Končno gre v koalicijo z Davidovićevimi demokrati (Bratski sporazum) v Ljub­ ljani pa z NNS v Narodno zajednico.*^ Po volilnem neuspehu je NSS pri­ pravljena sodelovati z vsako politično stranko, ki bi bila za resnični spo­ razum in konsolidacijo države ,"5 a te na Slovenskem ni. Zato se vrže na delo za združitev delavskih sindikalnih organizacij, a brez uspeha. NSS vedno bolj razpada in postaja vedno bolj privesek SDS, delno pa tudi SKS. 3. VOLITVE 18. MARCA 1923 IN 8. FEBRUARJA 1925 Za marčne volitve so bile potrjene naslednje kandidature: 1. za volilno okrožje Maribor - Celje: JDS, SLS, Slovenska republikanska stranka, SKS, SSDL, nemška stranka, HRSS, SSJ, NSS, NRS. 2. Za volilno okrožje Ljub­ ljana - Novo mesto: SLS, SKS, Šušteršičeva stranka, NSS, JDS, SSDL, NRS, SSJ. 3. za mesto Ljubljana: SLS, NSS, SSDS. JDS (napredni blok), Su- šteršič. 1 7 6 1/1 is>i ° d 2 5 0 - 1 2 7 p i s a n i h volivcev jih je volilo 178.598, torej nekaj nad 7 1 % . £ Ј Д Д| ^1У Od 26 poslancev dobi SLS 21 poslancev (107Ì.976 glasov — 60.5%), JDS , v ! Poslanca (14.664 glasov — 8,2%), Slovenska republikanska s tranka no- Џ$\ l benega poslanca (1461 glasov — 0,8%); SKS 1 poslanca (11.023 glasov — $лА1 ' ' 6Д6%), HRSS 2 poslanca (10.186 glasov — 5,76%), Nemci 1 poslanca v . / v ( 5 9 8 1 glasov — 3,3%), NSS nobenega poslanca (3901 glas — 2,1%) in Šu- •*- , / , - šteršičeva s tranka nobenega poslanca (875 glasov — 0.40%). Tudi SSDL J i » " " ne dobi poslanca, čeprav dobi v Sloveniji 11.442 glasov — 6%, in prav tako ne dobi poslanca tudi SSJ, ki dobi 5723 glasov ali nekaj nad 3%. Očitna . je torej obsolutna zmaga SLS in obsoluten poraz obeh delavskih s t rank."? Z'a volitve 8. februarja 1925 je bilo na Štajerskem vloženih kar 14 list, na Kranjskem 9 in v Ljubljani 5. Na Štajerskem so bile vložene naslednje liste: SLS, HRSS, lista prekmurskih malih poljedelcev (Hartner), Narodni 1 6 9 Republikanec 7. januarja 1923. 1 7 0 Nova pravda 20. avgusta 1922. 1 7 1 Nova pravda 3. februarja 1923. 1 7 2 Nova pravda 13. decembra 1924. 1 7 3 Nova pravda 20. in 24. decembra 1924. 1 7 4 Nova pravda 10. januarja 1925. 1 7 5 Nova pravda 6. maja 1925. 1 7 6 Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo V, 23 od 7. marca 1923. 1 7 7 Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo V, 29 od 27. marca 1923. 132 blok (SDS), lista Zagorski, SKS, DKRB, nemška lista, NRS, SSJ (Maribor­ čani), Seljačka agrarna zveza, SSJ (Bernpt), Hrvaška stranka, Bratski spo­ razum. Na Kranjskem so bile vložene naslednje liste: SLS, Narodni blok, SKS, Slovenska republikanska s tranka (Prepeluh), DKRB, Kmečka republi­ kanska stranka, Bratski sporazum, SSJ (Mariborčani), SSJ (Bernot). V Ljubljani: Narodni blok, DKRB, SSJ (Mariborčani), SLS, Narodna zajed­ nica. 1 7 8 Od 262.405 vpisanih volivcev jih je volilo 186.981 (71,2%). Glavne s tranke so dobile od 26 poslancev naslednje število: SLS 20 poslancev (105.303 glasove — 56,8%), Narodni blok 2 poslanca (23.689 glasov — 12,6%), HRSS 3 poslance (16.404 glasove — 10%), SKS 1 poslanca (12.322 glasov — 6,6%). Vse ostale buržoazne s tranke dobe nekaj čez 17.000 glasov in nobenega poslanca. SLS je torej nekoliko nazadovala, porastla pa je SDS in HRSS. Tudi delavske s tranke ne dobe poslanca. DKRB dobi 5368 glasov (2,8%), obe SSJ pa okrog 7000 glasov.1™ III. RAZDOBJE OD 1927 DO 1929 1. DELAVSKE STRANKE Rekli smo, da je bila za oblastne volitve januarja 1927 dosežena volilna koalicija vseh delavskih strank, izvzemši Bernotove. Dekalisti pozivajo SSJ in JSDS na skupno praznovanje 1. maja 1927, kar pa SSJ odkloni.:™ JSDS ima 5. in* 6. junija 1927 v Ljubljani XVIII. kongres, ki poudarja napredek demokracije v stranki in razmišlja o skupnem nastopu vseh delavskih s t rank. 1 8 1 To zadnje je bilo res potrebno zaradi bližajočih se jesenskih volitev. Začenjajo se zelo zanimivi zedinjevalni poskusi. Najprej začno z zedinje- valnimi poskusi socialisti. Delavska politika pravi 18. junija 1927, da si mora delavski razred izbojevati svobodo, za t o pa je potrebna »enotna proletarska fronta«. Konec junija sestavijo socialisti in zedinjaši »zdru­ ženi volilni odbor«, ki povabi na skupni nastop dekaliste in bernotovce s pripombo, da je verjetno bernotovsko vodstvo uvidelo, da je napačno rav­ nalo pri zadnjih volitvah v oblastno skupščino, 1 8 2 Poglejmo, kako so tekla pogajanja, za katera so dali iniciativo so­ cialisti. Razgovori socialistov z JSDS. Bernotovci razpravljajo o volitvah na sestanku 3. julija 1927 v Celju, s katerega pišejo socialistom, da so za skupen nastop vseh delavskih s trank in naj se zato skliče skupna kon­ ferenca, na kateri se bo postavila kandidatna lista. Zato socialisti določijo datum konference za 9. julija 1927 v Mariboru, na katero pa bernotovci 1 7 8 Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti VII, 6 od 22. januarja 1925. 1 7 9 Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti VII, 17 od 19. fe­ bruarja 1925. 1 8 0 Enotnost 17. marca, 4. in 8. aprila 1927. 1 8 1 Naprej 11. junija 1927. 1 8 2 Delavska politika 29. junija 1927. 133 nočejo priti. Izgovarjajo se, da so dobili pismo prepozno, da pa so tudi zvedeli od strani, da to ni bila nobena konferenca, temveč samo nekakšen volilni pogovor. Poleg tega tudi vedo, da vlada pri nekaterih socialističnih voditeljih precejšnja samovolja, ki skuša onemogočiti skupni nastop. So pa pripravljeni priti 17. julija v Celje in se tam pogovoriti. Na to pismo socialisti ne odgovorijo, pošljejo pa JSDS sklepe s konference od 9. julija, iz katerih je razvidno, da je prišlo ta dan do razgovorov med socialisti in 3&-neko novo nastalo frakcijo v JSDS ter da bo naslednji sestanek 14. julija v Mariboru, kamor je povabljena celotna JSDS.183 Toda centralno tajništvo JSDS se v tem času pogaja tudi z dekalisti, ki so za septembrske volitve vnovič poživili DKRB, postavili platformo za skupni nastop delavskih strank in povabili v koalicijo vse delavske stranke.1 8 4 Tem odgovarja Bernot 13. julija in pravi, da je njihova plat­ forma zelo simpatična in da bi bilo mogoče doseči z malenkostnimi po­ pravki popolno soglasje.185 Razgovori socialistov z dekalisti. Na pismo socialistov odgovarjajo dekalisti, da so pripravljeni na pogajanja, toda le s pooblaščenci stranke, ne pa z nekim nepoznanim združenim volilnim odborom. Dekalisti poudar­ jajo v imenu DKRB njegovo platformo za koalicijo,186 dodajajo pa še »specifično slovensko platformo«, na kateri obe morajo pristati vse de­ lavske stranke v Sloveniji, sicer ne bo prišlo do enotne razredne fronte. Te slovenske specifičnosti so: 1. borba proti monarhizmu in za republiko, ker je v delovanju nekaterih članov iz vodstva SSJ »mnogo primerov očitnega nastopa za monarhizem« (eden je član častnega predsedstva za postavitev spomenika kralja Petra, drugi je v ljubljanski oblastni-skupščini glasoval za vdanostno brzojavko kralju); 2. SSJ se mora izreči proti cen­ tralizmu in za samoodločbo jugoslovanskih narodov ter ustaviti v Delavski politiki napade na Sovjetsko zvezo; 3. SSJ se mora izreči za blok delavcev in kmetov, podpirati enotno strokovno gibanje in »pristati na skupne akcije vsega delavstva, ne samo pri volitvah, temveč v vsakodnevnih bor­ bah«. Če socialisti sprejmejo te zahteve, naj odgovorijo do 9. julija.187 Socialisti odgovorijo 8. julija, da se pokrajinsko načelstvo SSJ o plat­ formi DKRB ne more spuščati v nobena razpravljanja, ker pri morebitnem skupnem" nastopu »ne misli niti najmanj spreminjati svojega programa^, česar seveda ne zahteva tudi od drugih. SSJ ne misli nastopiti pri volitvah z meščanskimi strankami, kakor to misli DKRB. Po mnenju socialistov je za volitve mogoča samo koalicija delavskih strank. V kolikor pa pismo vsebuje žaljivke, socialisti na to ne odgovarjajo.188- Očitno je torej, da je Vodstvo SSJ v Sloveniji odklonilo nastop z dekalisti. Vendar so se ti kljub temu obrnili še na oba oblastna odbora SSJ in jih pozivajo na skupen nastop.189 183 Delavska politika 20. julija 1927. 184 Enotnost 8. julija 1927. 185 Naprej 16. julija 1927. 186 Enotnost 8. julija 1927. 187 Delavska politika 20. julija 1927. 188 Delavska politika 20. julija 1927, Enotnost 15. julija 1927. 189 Enotnost 15. julija 1927. 134 . Kljub vsem tem predhodnim pogajanjem pride 17. julija 1927 do k o n - u j ference v Celju, katere se udeležijo zastopniki vseh treh slovenskih V ^, delavskih strank. Najprej zborujejo socialisti sami, dekalisti in berno- lv tovci pa skupaj. Na skupni popoldanski konferenci se izkaže, da so ber- notovci sprejeli platformo DKRB, in to menda zato, ker so »socialisti pokazali neverjetno rovtarstvo, psovke in laži«.190 Uspeh celjske konference je torej ta, da gredo na volitve skupaj bernotovci in dekalisti, socialisti pa sami zase. Omeniti je treba še mari­ borsko konferenco 24. julija 1927. Je to konferenca socialistov, na katero pa pridejo nepovabljeni tudi dekalisti in na kateri dobi besedo eden od vodilnih dekalistov. Ta najprej poudari, zakaj ni prišlo v Celju do spo­ razuma s socialisti, in zahteva, naj se SS J izjavi: 1. če je pripravljena pogajati se za volilni sporazum za vso Slovenijo; 2. če sprejme platformo DKRB, ki so jo sprejeli že bernotovci, in če sprejme tudi platformo o slovenskih specifičnostih. Na te zahteve je zelo zanimivo odgovoril eden vodilnih socialistov: »Grehov, ki nam jih očitate, stranka ne prizna, ker če bi napake stranka priznala, bi si dala sama klofuto v javnosti in potrdila, da je res, kar nam vsiljujete... Smo za samoodločbo narodov, pa kaj ima delavstvo od tega, če se prekljamo, ali smo narod ali pleme.«191 Enotnost torej ni dosežena. Socialisti gredo na volitve sami, bernotovci in dekalisti pa skupaj. Oglejmo si na kratko le še eno od »bistvenih« razlik, ki je ločila socialiste od dekalistov. Eden od voditeljev dekalistov pravi 7. avgusta 1927 na konferenci v Tržiču, da zagovarjajo dekalisti tezo, da se kapitalizem ne bo nßidar več postavil tako trdno na noge, kot se je pred prvo svetovno vojno. Postavil se je sicer že res, a je v stanju raz­ padanja in bo toliko časa razpadal, dokler mu ne bodo delavci in kmetje odbili zadnje ure. Socialisti pa trdijo, da se kapitalizem hitro popravlja in da je v nekaterih državah že zavzel vse prejšnje pozicije ter se dvignil na predvojno trdnost. To je dvoje popolnoma nasprotnih si stališč — vzklika govornik —, iz katerih izhajata tudi dve različni politiki. Dekalistična: če kapitalizem razpada, ga ne bom podpiral, mu ne bom pomagal na noge, temveč se bom odločno boril proti njemu. Socialistična: če se je kapitalizem zopet konsolidiral, potem bom zlezel pod klop in bom skušal sodelovati s kapitalistično buržoazijo in si izprositi od nje kakšne drobtinice.192 Po volitvah, na katerih dobe socalisti poslanca (edini poslanec SSJ v Jugoslaviji), nadaljuje SSJ z delom za združitev razrednih delavskih stro­ kovnih organizacij in se pri tem včasih zelo ostro spopada z dekalisti.193 Na kongresu 6. januarja 1928 v Trbovljah napoveduje SSJ najostrejšo borbo proti vladajočemu režimu,19* na državnem kongresu odv 14. do 16. aprila v Beogradu pa je postavljena zahteva: Balkan balkanskim na­ rodom.195 Ostro nastopi proti vojni in šovinizmu (demonstracije ob Net- tunskih konvencijah) in poudarja, da se bo italijansko in jugoslovansko delavstvo kmalu sporazumelo, toda poprej se mora zlomiti reakcija v obeh 190 Enotnost 22. julija 1927.' 191 Naprej 30. julija 1927, Delavska politika 27. julija 1927. 192 Enotnost 12. avgusta 1927. 193 Delavska politika 4. januarja 1928. 194 Delavska politika 11. januarja 1928. 195 Delavska politika 21. aprila 1928. 135 državah. 1 9 6 Ob umorih v skupščini junija 1928 sklene pokrajinsko načelstvo, da njegov poslanec ne sme v skupščino tako dolgo, dokler ne odstopi vlada,1 9 7 zahteva nove volitve in spremembo ustave v decentralističnem smislu,1 9 8 odločno pa je proti kakršni koli pomoči opozicionalni Kmetsko- demokratski koaliciji (KDK). Že beograjski kongres je pokazal, da nastaja v vodstvu SSJ neka nova frakcija, ki oktobra 1928 odkrito nastopi proti vodstvu SSJ, ker se to noče vezati s KDK. Opozicija se začne vezati s Pribičevičem, 30. septembra 1928 pa skliče sestanek v Zemunu, kjer se ustanovi »socialno-demokratski akcijski odbor«, ki sklene povezavo s KDK in pozove socialiste, naj pre­ kinejo zvezo z dosedanjim vodstvom SSJ.1 9 9 Tako zaloti začetek odkrite diktature velikosrbske buržoazije SSJ raz­ cepljeno v vrhu, ni pa tega razcepa čutiti v Sloveniji. Ko je SSJ razpuščena, zapiše Delavska politika 30. januarja 1929, da »zaradi tega socializem še ne bo prenehal živeti«. Bernotovci imajo svoj zadnji kongres (XIX.) 27. in. 28. maja 1928 v Ljubljani. Naprej preneha izhajati 2. junija 1928, že 11. februarja 1928 pa začne izhajati novo socialdemokratsko glasilo, Socialdemokrat, ki se zelo ostro spopada z dekalisti in Antonom Kristanom. Dekalisti po septembrskih volitvah 1927 obdržijo DKRB in se na vse načine trudijo obdržati v njem JSDS, ki pa se te j zvezi na svojem zadnjem kongresu odreče. Za časa demonstracij proti ratifikaciji Nettunskih kon­ vencij zavzamejo dekalisti isto stališče kot SSJ,2 0 0 po umoru v skupščini pa poudarjajo, da naj proletariat podpre zahteve KDK po reviziji ustave in avtonomije. 2 0 1 Proti »fašistično-militaristični diktaturi, ki se bliža«, hite dekalisti s predlogom, naj se ustanovi bojevna zveza delavcev in kmetov, in svetujejo, naj se povsod ustanavljajo odbori kmečke obrambe po vaseh in delavske obrambe po mestih. 2 9 2 vidnih uspehov tega pa ni, in po nastopu diktature Enostnost preneha izhajati že 8. marca 1929. 2. BURŽOAZNE STRANKE V SLS pride v tem razdobju do zelo važne spremembe, odreče se namreč svojemu dosedanjemu avtonomističnemu programu. Opozicionalni bloki, v katerih je bila do sedaj, so razpadali eden za drugim. Zato SLS zapusti svoj avtonomistični program in se 10. julija 1927 z blejskim pak­ tom zveze z radikalno frakcijo Vukičevića,29^ ki je bil »osebni prijatelj kralja«,2 9 4 s čimer je tudi povedano, zakaj se SLS veže s to frakcijo in zakaj je SLS te j frakciji potrebna. 1 9 6 Delavska politika 2. junija 1928. 1 9 7 Delavska politika 27. junija 1928. 1 9 8 Delavska politika 29. septembra 1928. . 1 9 9 Delavska politika 27. oktobra 1928. 2 0 0 Enotnost 22. junija 1928. 2 0 1 Enotnost 6. julija 1928. 2 0 2 Enotnost 31. avgusta 1928. 2 0 3 Slovenec 12. julija 1927. 2 0 4 Domoljub 21. aprila 1927. 136 Na septembrskih volitvah dobi SLS še vedno absolutno večino glasov, po umoru v skupščini pa je prav SLS tista, ki na videz in s kraljevo ved­ nostjo »rešuje demokracijo« in je zato tudi ob diktaturi nagrajena. Čeprav je na začetku diktature razpuščena tudi SLS, Korošec še vedno ostane v Živkovičevi vladi. Tudi o liberalni SDS in Pucljevi SKS ni dosti povedati, razen to, da začne snovati Pucelj maja 1927 neko napredno fronto za bližajoče se volitve iz vseh neklerikalnih strank.205 Na seji načelstva SKS 20. maja 1927, na kateri je navzoč tudi Radič, je ugotovljeno, da vlada popolna soglasnost med SKS in HSS in Radič je ponovno potrjen kot idejni voditelj s t ranke. 2 0 6 Na Pucljevo vabilo k volilni koaliciji se oglasi edina SDS in začno se razgovori. Glede »načelnih zahtev« ni bilo težav, pač pa nastanejo težave, kako naj bi se delili mandati, in zato do sporazuma ne pride. 2 0 7 Po sep­ tembrskih volitvah je že 10. novembra 1927 osnovana KDK, h kateri v Sloveniji naravno da pristopita tudi SDS in SKS. Proti radikalno-klerikal- nemu bloku se tako ustvari močna opozicionalna koalicija, s katero pa velikosrbska buržoazija postopoma obračuna. Radića da ubiti, ostanke pa razžene ali pozapre. Za časa diktature slovenski del KDK več ali manj v s t rahu čaka na boljše čase. 3. VOLITVE 11. SEPTEMBRA 1927 Za mandate se to pot potegujejo naslednje s tranke in skupine: Na Štajerskem: SLS, HSS, SDS, Nemci, NRS, SSJ, DKRB in Zagorski. Na Kranj­ skem: SKS, SLS, SDS, SSJ in DKRB. V Ljubljani: SLS, SDS, SSJ in DKRB.2°8 Rezultati: Od 270.464 vpisanih volivcev j i h je volilo 177.258 (65,5%). Od 26 poslancev dobi SLS 20 poslancev (106.247 glasov — 59,9%), Radič nobenega poslanca (4576 glasov — 2,5%), SDS 4 poslance (47.460 glasov — 15,5%), SKS 1 poslanca (9900 glasov — 6%), SSJ 1 poslanca (8386 gla­ sov — 5%), DKRB brez poslanca (9102 glasova — 5,2%). Vsi ostali ne dobe nobenega mandata (11.084 glasov — 6,5%). 2 0 9 2 0 5 Kmečki list 18. maja 1927. 2 0 8 Kmečki list 25. maja 1927. 2 0 7 Kmečki list 6. julija 1927. 2 0 8 Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti IX, 88 od 22. avgusta 1927. 209 u r a d n i list ljubljanske in mariborske oblasti IX, 98 od 22. sep­ tembra 1927. 137 DEVELOPMENT OF SLOVENE POLITICAL PARTIES IN FORMER YUGOSLAVIA S u m m a r y The author gives an outline of the development of Slovene political parties in former Yugoslavia for the period 1918—1929, therefore from the origin of former Yugoslavia (the kingdom of Serbs, Croats and Slovenes) to the declared dictatorship of the Great Serbian bourgeoisie conducted by king Alexandre from the Karageorgevitch dynasty. The treatise is divided into three chapters, i. e. period of the first after-war years (1918—1920), period of renting and fractionizing in the labour and bourgeoisie parties (1920—1927) and the period before the dictatorship (1927—1929). The author nakes evident the external power and powerlessness by results of the polls for the Constituent Assembly of 1920 and the polls for the National Assembly in Belgrade (1923, 1925 and 1927). It is significant of the first period (1918—1920) and of the development of the Slovene political parties and the traditional Slovene political grouping (working class-marxists, clericals and liberals) that all three political parties (Yugoslav Social-Democratic party — JSDS, clerical Slovene popular party — SLS and liberal Yugoslav democratic party — JDS) concordantly support earliest consolidation and formation of the Yugoslave state, because all are in great anxiety about revolutionary mouvement of the crowds at home and abroad. Owing to this cooperation with the bourgeoisie parties and under the pressure from below the Yugoslav Social-Democratic party is rent, its left wing falls off and joins the new founded Yugoslav Communist party, while the right wing for some time still keeps faith with ideas of the former Austrian Social-Democratic party. In this period, both bourgeois paties are in mutual agreement, however, it is to be noted that SLS, already in 1917, changed the old leaders (starini) with young ones (mladini). In the second period (1920—1927) rending of Slovene political parties is brought to the climax. On account of the State security-law (at the begin- ning of August 1921) the Communist party is outlawed. In the party begins a period of keen fractionizing struggles which are re-echoed in Slovenia, too, between the left wing, the Socialist party of working poeple, founded in 1923, near the organ Delavske Novice (Worker's News), and right wing group, Indenpendent worker's party, near the organ »Glas svobode« (Voice of liberty), respectively. The Socialist party of working poeple soon goes asunder, in June 1924 the Indenpendent worker's party is dissolved by authority, but the party takes up its activity as the left wing group near the »Delavsko kmetski list« (Worker's and peasant's Journal) until 1925 when the right wing fraction »Zedinjenje« (Unification) falls off. When in the middle of 1926 the Worker's and peasant's Journal is stopped by authority, this group begins publishing of a new organ »Enotnost« (Unity). The old JSDS, too, suffers from sharp fractionizing struggles in this period; in consequence follow a whole series of socialist fractions which, it is true, are willing to reunite but it does not come to that. As to the traditional bourgeois parties but one of them remains in partnership. Desides, it is characteristic of this period that a whole series of new bourgeois parties are being formed, mainly by dissidents from clerical harmony, SLS, whilst in the JDS party the young and the old ones dissolve or liberal parties. The third period (1927—1929) is the period of interesting attemps to unite worker's parties and fractions respectively, i. e. in the socialist group and between the socialist group and the left wing group near, the organ Enotnost (Unity). In fact, in the socialist group the interesting but not complete union is brought about for parlamentary election in 1927 and the socialists get a 138 deputy (and only one in the kingdom SHS), but attempts of the Enotnost fraction to form one proletarian front fail. In the policy of bourgeois parties, too, want of forming a united Slovene front is to be noticed, as counterweight against the strong pressure of the Great Serbian bourgeoisie. The unity is not brought about, because SLS makes arrangements with the Serbian bourgeoisie driving in such a way its old adversary, the liberal party, ' into keener opposition. The open dicatorship at the beginning of January 1929 puts an end to the more or less restless life of Yugoslav and Slovene political parties. The author emphasizes, in the preface already, that he did not go in search for deeper social and economic causes and conditions of the life, development, splitting and fractionizing of Slovene political parties, and that because, for such a treatise, the records and documents are still not set right and still not suitable for real scientific treating. 139 R E F E R A T I Z X. KONGRESA ZA ZGODOVINSKE VEDE V RIMU Milko Kos ODNOSI MED KOLONIZACIJO IN OBLIKOVANJEM NARODNOSTIH IN ETNIČNIH MEJA* V svojem poročilu o odnosih med kolonizacijo in oblikovanjem narod­ nostnih in etničnih meja želim predvsem obravnavati probleme mejnega sosed­ stva in meja, ki se pojavljajo in so se mi pojavili ob proučevanju srednjeveške kolonizacije v tistem delu Evrope, kjer se — in edino v tem delu Evrope — stikajo njene tri glavne etnične skupine, Romani, Germani in Slovani, to je na ozemlju Vzhodnih Alp in v njihovem obrobju, do severnih zalivov Jadran­ skega morja po eni in do nižin stare Panonije po drugi strani. Z glavnimi izsledki svojega zadevnega proučevanja bi želel v tem poročilu seznaniti tudi širšo javnost, hkrati pa opozoriti na pomen, ki ga imajo ti problemi v širšem smislu in preko navedenega teritorialnega obsega. Nastanek narodnostnih in etničnih mejnih sosedstev in meja, kot jih poznamo danes, ni mogoče razumeti brez poznavanja dolgotrajnega procesa, v katerega so vključena gibanja, premikanja, naseljevanja in narodnostna od­ tujevanja različnih ljudstev v teku stoletij v določenem prostoru. To velja tudi za Vzhodne Alpe. Informativen kratek oris srednjeveške naselitve v pro­ storu med Donavo in Jadranom naj postavim na začetek svojih izvajanj. V drugi polovici 6. stoletja so začeli tisti Slovani, ki jih štejemo k južnim, prodirati in se naseljevati v Vzhodnih Alpah. V sorazmerno kratkem času nekaj desetletij so prodrli in naselili v Alpah zelo obsežno ozemlje, ki se je razprostiralo še na ozemlja današnjih avstrijskih dežela Tirola, Salzburga in Zgornje Avstrije. Ob istem času približno kot Slovani pa začne v Alpe prodirati in jih naseljevati tudi nemško pleme Bavarcev, ki je v 7. in 8. stoletju na črti približno od izvirov Drave pa do današnjega Linza sosed alpskim Slo­ vanom. Bavarci in z njimi v manjši meri tudi nekatera druga nemška plemena se začnejo, potem ko so Slovani priznali sredi 8. stoletja bavarsko nadoblast in nato prešli najprej v sklop Frankovske monarhije, zatem pa srednjeveškega imperija, v 9. stoletju v okviru velikega kolonizacijskega gibanja naseljevati med in ob alpske Slovane. Proces naseljevanja nemškega ruralnega življa traja okoli 600 let; svoj višek doseže v drugi polovici 10., v 11. in 12. stoletju. Njegova posledica je bila, da so Slovenci od 9. stoletja pa do danes izgubili skoraj dve tretjini nekdaj po njih, sicer zelo ekstenzivno, naseljenega ozemlja. Etnične * Referat na 10. mednarodnem kongresu za zgodovinske vede v Rimu septembra 1955. Gl. povzetek v Riassunti delle communicazioni, X Congresso internazionale di scienze storiche VII, 1955, str. 19—20. 140 / meje Slovencev danes so od tistih točk, do katerih so pred 1000 leti s svojo naselitvijo prodrli, oddaljene tudi do 200 km zračne črte. V širokem prostoru alpskega sveta, naseljenem na ta način po Slovanih in Nemcih se je odvijal več stoletij trajajoči proces kolonizacije, sosedstva, sožitja in končno nastajajočih mejnih sosedstev in meja med Slovani, Germani in Romani. Kot že v prazgodovinski in rimski dobi so se Vzhodne Alpe tudi v dobi slovanskega in nemškega naseljevanja izkazale kot ozemeljski prostor velikih prehodov, v katerega vdirajo s svojo kolonizacijo ljudstva od raznih strani, ki pa imajo glavnino svoje etnične skupnosti izven ožjega alpskega prostora. Kot niso Francozom, Italijanom in Nemcem Alpe njihov glavni nase­ litveni prostor, marveč le ozemlje, v katerega segajo in si v njem oblikujejo svoja sosedstva in meje, tako tudi ne Južnim Slovanom, ki le z delom svoje najzapadnejše veje, s Slovenci, segajo v Alpe. Kot so Vzhodne Alpe pred- prostor Južnih Slovanov z njihovo glavnino izven Alp, tako tudi Nemcev z bavarskim plemenom. Dinamičnost ali pa statičnost enih kot drugih je s ko­ lonizacijo v Alpah ustvarjala ozemlja s slovansko-nemškimi etničnimi sosedstvi in mejami, ki se jim pridružijo še nemško-romansko in slovansko-romansko. V začetku prodora v Alpe je kolonizacija tako Slovanov kot Nemcev dinamična. Bavarsko pleme prodre preko osrednjih Alp v porečje zgornje Adiže in njenih pritokov in do izvirov reke Drave, Slovani pa globoko v Alpe, tudi do zgornje Drave in do izvirov rek Mure in Aniže. Dinamičnost slovanskega naseljevanja pa se ob pritisku nemške kolonizacije, povzročene po številnih faktorjih druž­ benega, gospodarskega in političnega značaja, ustavi in preide v statičnost, pasivnost in umik, ostane živa le v nekaterih stranskih in manj pomembnih območjih in odsekih. Tretji narod Vzhodnih Alp, Romani,.pa se kolonizacijsko napram Slovanom zadržujejo v glavnem vseskozi le statično in pasivno. Mislili bi — če se pomudimo najprej pri Romanih — da bo tem v kolo­ nizacijski zgodovini Vzhodnih Alp šla pomembna vloga, kot jim gre sicer marsikje v alpskem svetu. Saj štejemo Vzhodne Alpe med tiste pokrajine v Rimskem imperiju, ki so bile močno romanizirane in romanske. Vendar temu ni tako. Odnosi slovanskih prišlekov do'Romanov so drugačni kot odnosi drugih v Alpe prodrlih ljudstev napram romansko govorečemu življu. V slovanskem naselitvenem prostoru moremo slediti procesu, ki kaže na družbeno in gospo­ darsko podjarmljen j e sorazmerno maloštevilnih Romanov, na katere so Slovani ob svojem prihodu v Alpe še naleteli. To so Vlahi (Walchen pri Nemcih), kakor so jih slovanski prišleki imenovali, živel j , ki se je trdovratno držal svojega starega krščanstva. Velik del Romanov pa se je, kot se kaže, ob prihodu Slovanov in pred njimi umaknil v smereh proti zapadu. Primarnim naselitve­ nim območjem Romanov v Alpah slede sekundarna, nastala kot posledica naselitve Slovanov. Ni slučaj, da najdemo prav ob zapadni meji nekdanjega slovanstva v Alpah, toda že izven njegovega naselitvenega območja, močne in še stoletja obstoječe naselbine Romanov/ Mislim na romanske postojanke skon- centrirane vzdolž, vendar že izven slovanskega naselitvenega prostora na ozemlju današnjih avstrijskih dežel Zgornje Avstrije, Salzburga in Vzhodnega Tirolskega. Medtem ko so ti Romani zapadli ponemčenju, se je pa obdržalo pred slovanskimi mejami eno zelo močno naselitveno območje Romanov, to je pač z doselitvijo iz pokrajin, naseljenih in zasedenih po Slovanih okrepljeno ro- ' manstvo v nekdanjem Furlanskem dukatu, današnji Furlaniji. Faktor zunanje- zgodovinskega značaja je — kot se kaže — vplival na nastanek meje med Slovani in Romani v odseku med zgornjim Jadranom in Alpami. Longobardi so ob svojem prihodu v Italijo uredili v tem odseku verjetno že po Gotih započeti vojaški utrjeni limes, ki naj bi vzhodnim in severnim ljudstvom branil dohod v Italijo. Do pasu tega langobardskega limesa sega naselitveno 141 območje Slovencev, ki jih je v 7. in 8. stoletju ob njihovem prodiranju proti zapadu zadržal in postal soodločilen za oblikovanje in potek slovensko-roman- skega mejnega sosedstva v odseku med Alpami in Jadranskim morjem. Drugi pomembni moment za poznavanje značaja naselitve v območju romansko-slovanske soseščine so mesta antike in njihova kontinuiteta v srednji vek. Kjer je bilo antičnih mestnih naselbin večje število in so se te obdržale po svojem prebivalstvu in uredbah v srednjeveško dobo, se je tudi romanski jezik govoreče prebivalstvo v njih in njihovih okoliših ohranilo in je slovanska kolonizacija tamkaj šibkejša ter po času kasnejša. Kjer pa mest že v antični dobi in iz antične dobe sèm ni bilocali pa jih je bilo manj oziroma so bila manj pomembna, ondod je slovanska kolonizacija po času zgodnejša in inten­ zivnejša. Mesta srednjeveškega nastanka kažejo izrazitejši narodnostno mešani sestav prebivalstva kot mesta z antično populacijsko in ustavno ter upravno kontinuiteto. Vse drugačno problematiko kot sosedstvo napram romanskemu svetu kaže nastanek sosedstva in meje med Slovani in Nemci v območju Vzhodnih Alp. Potem ko sta obe ljudstvi v svoji ekspanziji trčili že ob koncu 6. stoletja eno ob drugo, Nemci bavarskega plemena in Slovenci kot najbolj zapadni del Južnih Slovanov, se je statično sosedstvo obeh, ki traja nad 200 let, začelo v 9. stoletju, s priključitvijo ozemlja Slovencev in z njimi ozemlja Vzhodnih Alp v Frankovsko državo spreminjati Slovanom v škodo. Čas mi ne dopušča, da bi povedal, zakaj je po politični zavladi Nemcev prišlo do kolonizacije Nemcev med Slovence ,in kakšne so bile posledice te v družbenem, gospodar­ skem, upravnem, cerkvenem in kulturnem oziru, tudi ne, da bi se dotaknil mnogih in raznovrstnih metodičnih postopkov, ki so mi pripomogli do izsled­ kov — omejiti se moram le na kratek oris procesa kolonizacije in germanizacije ruralnega življa v srednjem veku. Poznavanje tega nam daje ključ za razu­ mevanje nastanka mejnega sosedstva med Slovenci in Nemci v Vzhodnih Alpah. V zgodovini procesa kolonizacije je najprej podčrtati, da alpski svet s svojimi visoko ležečimi prehodi in gorami ne predstavlja za nemški koloni­ zacijski dotok med Slovence nobene bistvene ovire, kot je ni predstavljal v 6. stoletju Bavarcem ob njihovem prodiranju v Alpe. Nemški kmetski kolonisti, poklicani od krone in po številnih zemljiških gospodih, ki so od krone posredno ali neposredno dobivali in si večali na kolonizacijskem ozemlju na jugovzhodu zemljiško posest, ne prodirajo z vrhov alpskih prehodov mogoče v obliki nekake strnjene fronte navzdol v slovansko deželo, ne potiskajo mogoče Slovence v frontalnem pravcu pred seboj, in jih niso mogoče na ta način potisnili do tam, kjer so danes v Alpah Slovenci sosedi Nemcem. Ne, nemški naseljenci se s svojo kolonizacijo pojavljajo časovno hkrati na mnogih in različnih mestih slovanskega področja v Vzhodnih Alpah, celo v večjem obsegu in intenzivnosti in po času preje v predelih, ki so sorazmerno znatno oddaljeni od prvotnega sosedstva med Slovenci in Nemci. Nemci takorekoč preskakujejo slovanska naselitvena območja. Nemškega kmeta in zemljiškega gospoda bolj privlačuje naseljevanje v odprtih, v klimatskem oziru ugodnih in za kolonizacijo ter obdelavo zemlje primernejših krajih, kot v goratih, kjer so klimatske razmere in kjer so načini naseljevanja in obdelave zemlje bili težji. Nemci — prav tako kot spočetka tudi Slovenci — se v večjem številu in intenzivnejše naseljujejo v pokrajini, ki je bila že v časih pred njimi za kulturo tal pridobljena. Konti­ nuiteta kulturne pokrajine je v Vzhodnih Alpah takó v zgodovini slovenske kot nemške starejše kolonizacije posebno izrazita in očitna. Tudi važnejše prometne točke in pota, v strateškem oziru pomembni položaji, pa bližina zemlje, ki je pripadala kroni — tudi ti in taki momenti so v mnogočem vplivali na nastanek starejših nemških kolonizacijskih jeder. 142 S svojim načinom koloniziranja so nemški kmetski kolonisti odrezavali številna območja, gorske doline in kotline od kompaktnejšega slovenskega etničnega ozemlja, ustvarjali sredi alpskega sveta med Slovenci — na naselje­ nem ali pa nenaseljenem ozemlju — tako rekoč otoke in pasove, ki so trgali, drobili, delili in vdirali v slovensko naselitveno ozemlje. Nemški kmeti se naseljujejo poleg slovenskih in med slovenske, eni poleg drugih, navadno pa ne v istem kraju in ne pomešani eni z drugimi. Značilno je, da so nekateri dolinski že od starine naseljeni in ugodno ležeči predeli ohranili sorazmerno dalj časa svoje slovensko kmetsko prebivalstvo, medtem ko je gorski svet nad dolinami, naseljen na izkrčenem ozemlju, bil območje močne kolonizacije nemških kmetov. Karakteristika nemške kolonizacije med Slovenci v Alpah bi bila torej: ne frontalni pritisk Nemcev v smeri proti vzhodu in jugovzhodu, marveč širokopotezna penetracija Nemcev med in ob Slovence. Nemci se tako rekoč ne vlegajo nad Slovence, marveč Nemci poleg Slovencev. Prave meje niti mejnega pasu med Slovenci in Nemci ni; obstoja stanje brez točnih narodnost­ nih mejnih črt, neka nezavest meja te vrste, močno pomešano mejno sosedstvo. Nemški kolonizaciji sledi germanizacija slovenskega prebivalstva v Alpah. Nemško kolonizacijo je ločiti od njej sledeče germanizacije. Vkljub opisani prostorninsko ločeni koeksistenci Nemcev in Slovencev so obsežna po Slovencih naseljena ozemlja zapadla germanizaciji. Z opisanim načinom doseljevanja in priliva je nemški kmet — kolonist s svojimi kolonizacijskimi področji tako rekoč odrezaval številna slovenska kolonizacijska območja od kompaktnejšega slovenskega etničnega trupla na jugu in jugovzhodu. Taka odrezana in odsekana slovenska etnična ozemlja, obdana kot neke vrste jezikovni otoki vsenaokrog od nemškega življa, so seveda zapadala počasni germanizaciji. Nasilnosti, za­ vestnega potujčevanja ali celo osvajanja z orožjem pri tej počasni germanizaciji ni. Nasprotij v veri, tako odločilnih in merodajnih v zgodovini germanizacije slovanskega življa v deželah onstran Labe in Odre, v Vzhodnih Alpah ni. Kajti oba, tako Slovenec kot Nemec priznavata za časa kolonizacije in germanizacije isto krščansko vero. Slovenski kmet ni bil v moči, da bi brez svežega dotoka od zunaj mogel asimilirati svoje nemške sosede — kmete, ali pa da.bi iz lastne moči bil v stanu kolonizirati večje predele v gorah oziroma za naselitev manj ugodnih krajih. Družbenim in gospodarskim razlikam med Slovenci in Nemci gre tukaj važna vloga. Te razlike ovirajo sprva narodnostno asimilacijo, ko pa se izenačijo, je ta hitrejša. V družbenem in gospodarskem oziru favorizirani nemški kolonisti so neredko vplivali na slovenskega kmeta — soseda, ko so s prenosom ugodnej­ šega družbenega in gospodarskega položaja prenašali nanj hkrati tudi svoj jezik. Danes nemški predeli Vzhodnih Alp so bili v 11. in 12. stoletju po večini prebivalstva še slovenski, v 13. in 14. stoletju so Slovenci tamkaj že manjšina, v 15. stoletju pa se je kompaktnejši nemški kmetski živelj že približaval pasu, kjer poteka danes slovensko-nemško sosedstvo in slovensko-nemška jezi­ kovna meja. Nastanek strnjenejše slovensko-nemške soseščine, mejnega pasu in meje v vzhodnoalpskem svetu je v zvezi s prenehanjem kolonizacije nemškega kmeta med Slovence, do'česar je dokončno prišlo v 14. stoletju. Vzrokov za to prene­ hanje je več. Zemlje, ki jo je krona v visokem srednjem veku s, takó široko radodarnostjo poklanjala, je začelo v 12. stoletju primanjkovati. Ko je ni bilo več, preneha dotok fevdalnih družin iz Bavarske, in drugih nemških pokrajin in z njimi dotok nemškega kmetskega življa. Zvez tega in onih s staro domo­ vino je vedno manj. Vrh tega stare plemiške rodbine, nekdaj močno aktivne v kolonizatorski akciji, po vrsti izumirajo. Velika zemljiška gospostva mnogih 143 ••E- cerkva zapadajo razkroju, ne dobivajo, gospodarsko oslabljena, od zunaj več novih moči za novo kolonizacijo. Obdrži se le notranja, tako med Nemci kot Slovenci. V pretežno že nemških in ponemčenih predelih jo vodijo tamkaj naseljeni Nemci, asimilirajo polagoma Slovence. Drugod so njeni nosilci Slo­ venci, ki imajo ponekod tudi dovolj sile, da poslovenijo nekatera območja nemških kmetov med njimi. Večjega dotoka od zunaj v agrarno podeželje pa ni več. Pač pa je ta močan v mesta, o katerih moremo v naših krajih govoriti v glavnem od 13. stoletja dalje. Mesta, hkrati z novimi rudarskimi in fužinar- skimi kraji, postanejo privlačnejše točke za prišleke od zunaj, kot je sedaj ruralno podeželje. V mestih, rudnikih in fužinah se je dalo bolje in z manjšim trudom zaslužiti kot na deželi; v mestih, rudnikih in fužinah je bilo tudi socialne svobode več kot v agrarnem podeželju. Mesta, rudniki in fužine so v gospodarskem dvigu, podeželje je pa tudi pri nas, kot marsikje v Evropi v 14. in 15. stoletju, zgrabila huda gospodarska kriza, ki ga ni napravila privlač­ nega, ne za kolonista od zunaj, né za domačega doseljenca. Mesto novih je vedno več pustih naselij, vedno manj je delovne sile, ki uhaja v mesta, rudnike in fužine. K zmanjšanju prebivalstva na deželi pa so pripomogle tudi velike kužne epidemije 14. stoletja, v 15. stoletju pa turški navali. Obči razvoj v slovensko-nemški ruralni soseščini v Vzhodnih Alpah gre v smeri nekakega izenačevanja, ne samo v družbenem in gospodarskem oziru v pravcu nastajanja občega kmetskega podložniškega stanu, marveč tudi glede narodnostne pripadnosti, vključene v določeno teritorialno območje. V nasta­ janju je tu pretežno nemško, tam pretežno slovensko etnično območje, v obli­ kovanju je slovensko-nemško sosedstvo, etnična in narodnostna meja med Slovenci in Nemci. Značilno je, da se je sosedstvo ustalilo po večini na ozemlju, na katerem so bile za njegovo oblikovanje le v maloštevilnih odsekih merodajne prirodne ovire na primer visoke gore ali obsežni gozdovi. Sosedstvo in meja med obema narodoma poteka po večini na terenu, ki je po prirodni konfiguraciji in po možnostih gospodarske izrabe takó na nemški kot na slovenski strani v glavnem enak Podroben študij slovensko-nemške meje in slovensko-nemškega sosedstva v posameznih odsekih nam more razložiti, zakaj je prišlo prav do take meje in do takega sosedstva kot ga v tem ali drugem odseku poznamo še danes. Zemljiški gospod, zemljiško gospostvo, ki je ali ni na svoje ozemlje naseljevalo kmetski živel j od drugod, je v mnogih primerih povzročilo, da je potekla narodnostna meja v njegovem območju takó ali pa drugače. V kolonizaciji aktivne zemljiške gospode in gospostva je razločevati od takih, ki jim do kolonizacije ni bilo. Prometna pota, ki dovajajo in ob katerih se pretaka tuji živelj pa razni fevdalni sedeži, samostani, rudarski in fužinarski kraji in končno že omenjena mesta s svojimi doseljenci od drugod so zbiralna jedra za neslovenski etnični element, so v določenih odsekih v bližini nastajajoče slovensko-nemške meje vplivala na narodnostno razporeditev. Najkasneje v 15. stoletju je prišlo do strnjenega sosedstva in oblikovanja etničnih in narodnostnih meja med Slovenci in Nemci v vzhodnoalpskem naselitvenem prostoru. Tudi poročila sodobnih piscev nam to potrjujejo. Enako pa tudi izsledki, do katerih smo prišli s pomočjo metodičnih .postopkov, aplici­ ranih na vire in podatke raznih vrst, ob proučevanju družbene organizacije, gospodarskih pogojev, prometa, odnosov med mesti in podeželjem, krajevnih in osebnih imen, zemljiške razdelitve, oblik naselij itd. Cas mi ne dopušča, da bi o vsem tem podrobneje razpravljal. Ce na koncu naše poročilo o razvoju in nastanku mejnih sosedstev in meja v tistem delu Evrope, kjer se stikajo Slovani, Germani in Romani 144 strnemo, bomo v primerjavi z razvojem in nastankom mejnih sosedstev in meja drugod v srednjeveški Evropi mogli ugotoviti zlasti naslednje. Etnično mejno sosedstvo in meja med Slovenci in Nemci v Alpah ni hkrati tudi državno-politična meja in se po ogromni večini ne naslanja na prirodne faktorje. Ti so pospeševali njen nastanek le v prav majhni meri. Državno-politična meja srednjeveškega imperija na jugovzhodu z mejo med Slovenci in Nemci nikjer ne sovpada. Državna oblast si ni prizadevala, da bi meje svojega območja izenačila z etničnimi mejami. Meja, ki smo ji posvetili našo pozornost pa tudi ni mogoče hkrati meja različnih gospodarskih, socialnih in upravnih območij. Nastanek mejnega sosedstva med Nemci in Slovenci v Alpah y srednjem veku je izraz in produkt obsežnega gibanja, v katerega so vključeni raznoliki tako kolonizacijski kot narodnostno odtujevalni procesi, narodnostno prido­ bivanje in narodnostno izgubljanje. Iz kolonizacije in z njo pogojenega meša­ nega narodnostnega sosedstva je nastalo, ob izenačevanju, tako na eni kot na drugi strani, sosedstvo naselitvenih območij dveh. narodov. Po svojem razvojnem nastajanju ne bomo naše meje in mejnega sosedstva v primerjavi z enakim aH podobnim drugod v Evropi mogli imenovati tako starega kot so taka mejna sosedstva in meje po svojem nastanku, in značaju na primer marsikje drugod v zapadni Evropi. Ne bomo pa našega mejnega sosedstva in meje po drugi strani in z istih vidikov mogli tudi imenovati tako mlade, kot je marsikatero etnično mejno sosedstvo in meja na primer v vzhodni Evropi. Slovensko-nemška meja in sosedstvo se vključuje in je eden odsekov meje in mejnega sosedstva med germanskim in slovanskim svetom v prostoru med Baltikom in Alpami. Po svojem razvoju in nastanku v srednjem veku — kot smo ga skušali prikazati — je pa slovensko-nemško mejno sosedstvo in meja v mnogočem drugačno kot v ostalih odsekih slovansko-germanskega mejnega sosedstva in meje vobče. B o g o G r a f e n a u e r RAZMERJE MED SLOVANI IN OBRI DO OBLEGANJA CARIGRADA (626) IN NJEGOVE GOSPODARSKO-DRUŽBENE PODLAGE* 1. Zgodovinski viri vsebujejo najstarejša n e p o s r e d n a sporočila o raz­ širjenju Slovanov na zahod in jug šele proti koncu dobe preseljevanja ljudstev: šele v začetku VII. stoletja poročajo o Slovanih v deželi Sorabov med Labo in Saalo, na Češkem in Moravskem, v letih 593 in 595 ob zgornji Dravi in v Vzhodnih Alpah, okrog leta 600 v Istri in Dalmaciji.1 Le glede na pokrajine ob spodnji Donavi so sporočila starejša in bogatejša,2 vendar tudi tu je bila * Besedilo sporočila (communication) v sekciji za srednjeveško zgodovino (ob obravnavanju referata o »razmerju med Vzhodom in zahodom v visokem srednjem veku«) dne 5. IX. 1955. Besedilu sporočila so dodane opombe, priprav­ ljene že ob sestavi referata avgusta 1955. Povzetek v Riassunti delle Comuni­ cazioni, str. 174—178. 1 Fredegar, Chronicon IV, 48, 58, 68, 72, 74, 75, 77, 87; Pauli Diaconi Histo- ria Langobardorum IV 7 in 10; pisma papeža Gregorja Velikega, ed. MGH lib. IX. ep. 154, lib. X, ep. 15. 2 Tabula Peutingeriana (Venadi Sarmatae nad Dakijo in Venedi med ustjem Donave in Dnjestrom); Jordanes, Getica c. 34—35 (Anti okrog 380); Pseudocezarijevi Dialogi (Sklavini v začetku V. stoletja; prim. Fr. Barišić, 10 Zgodovinski časopis ^45 slovanska naselitev v vzhodnih in osrednjih predelih Balkanskega polotoka dokončana šele v začetku VII. stoletja.3 Zato je bilo vprašanje, kdaj in kako so se razširili Slovani po vzhodni polovici Evrope, za zgodovinsko znanost dolgo uganka, ki je ni bilo mogoče rešiti le s pripovedujočimi zgodovinskimi viri. Konec I. stoletja so bili po po­ datkih Plinija, Tacita in Ptolomeja sicer naseljeni ob Visli med Karpati na jugu ter Finci in Vzhodnim morjem na severu.4 Ce izvzamemo napade proti Bizancu v VI. stoletju, pa ni bilo nobenega sporočila o bojih, s katerimi bi bila slovan­ ska plemena tako zelo razširila svoje ozemlje. To so bile podlage tako zelo vplivnega prikaza Slovanov v Herderjevih »Ideen zur Philosophie der Ge­ schichte der Menschheit«: Slovani niso bili »nikdar podjetno vojaško ali pusto­ lovsko ljudstvo kakor Nemci. Nasprotno, tiho so se pomikali za temi naprej in zasedli kraje in dežele, ki so jih ti pustili prazne«, da bi jih »obdelovali in uporabljali kot kolonisti, kot pastirji ali poljedelci.. . Bili so dobrotljivi, gosto­ ljubni do zapravljivosti, ljubili so podeželsko prostost . . . To ljudstvo je postalo nesrečno zato, ker si spričo svoje ljubezni do miru in pridnosti pri domačem delu ni moglo nadeti trajne vojaške ureditve«.5 Ta podoba je močno vplivala na preiskavo slovanske zgodovine v zgod­ njem srednjem veku. V veri, da se temeljne poteze značajev posameznih na­ rodov ne spreminjajo, so v nemškem zgodovinopisju podčrtovali nebojevitost Slovanov in njihovo navidezno nesposobnost, da bi si ustvarili samostojne države. Glavne sunke razširjanja Slovanov so datirali šele okrog leta 600 in so ga poskušali razložiti s posegom Obrov v slovanski razvoj. Napredovanje Slo­ vanov do Polabja naj bi bilo rezultat obrskih napadov proti Frankom v letih 562 in 566, njihova naselitev v podonavskih deželah in na Balkanskem polotoku pa naj bi bila zvezana z obrskimi pohodi iz Panonije po letu 567. »Slovani so se naselili v obliki pahljače okrog obrske države, ki je segala od Volge do Donave in od Črnega do Vzhodnega morja«; »pred 567 ni mogel noben Slovan prekoračiti Karpatov ali se naseliti na Češkem« ; »ves Balkanski polotok. . . je bil naseljen po slovanskih kmetih, ki so jim gospodovali in jih izkoriščali nasilni obrski gospodarji«.6 Del slovanskih znanstvenikov pa je poskušal — v prepričanju, da je bo- Kada i gde su napisani Pseudo-Cezarijevi Dialozi, Zbornik radova Vizanto- loškog instituta SAN 1, 1952, str. 29—51); Jordanes, Getica c. 5 (položaj okrog leta 490); Prokopij, De bello Got. I 27, 2; II 15, 2; III, 14, 30—33; 40, 5; IV 4, 9 (prim. B. Grafenauer, Zgodovinski časopis IV, 1950, str. 26—28, in Historijski zbornik VI, 1953, str. 71—83 z navedbo starejše literature). 3 Prim, poleg starejše literature N. S. Deržavin, Slavjane v drevnosti, Moskva 1945; Tretjakov P. N., Vostočno-slavjanskie plemena, Moskva 1948; K. Jazdzewski, Atlas to the Prehistory of the Slavs, I—II, Lodz 1948-49; B. Gra­ fenauer, Nekaj vprašanj iz dobe naseljevanja južnih Slovanov, Zgodovinski časopis IV, 1950, str. 23—126; Paul Lemerle, Invasions et migrations dans les Balkans depuis la fin de l'époque romaine jusqu'à VIIIe siècle, Revue histori- que CCXI, 1954, str. 265—308. 4 Plinius, Natur, historia IV, 97; Tacitus, Germania, e. 46; Ptolemajos, Geogr. I l l 5, 7; 5, 8. 5 J. G. Herder, Ideen zur Philosophie der Geschichte der Menschheit, IV T., Riga in Leipzig 1791, str. 32—36. 6 Prim. E. Schwarz, Die Frage der slawischen Landnahmezeit in Ostger- manien, Mitteilungen d. österr. Instit. f. Geschichtsforsch. 43, 1929, str. 187—260; E. Klebel, Langobarden, Bajuwaren, Slawen, Mitteilungen d. Anthropol. Gesell, in Wien 69, 1939, str. 99—109 (cit. 103); isti, Siedlungsgeschichte d. deutschen Südostens, München 1940, str. 29—30; G. Stadtmüller, Geschichte Südosteuropas, München 1950, str. 88—101 itd. Z redkimi izjemami se podaja v nemški histo- riografiji ta podoba še danes kot zagotovljeni rezultat zgodovinske kritike. 146 lezen mogoče z uspehom zdraviti šele, če jo prej spoznamo — predvsem po­ jasniti, kako je po Herderju očrtani značaj slovanskih ljudstev nastal. V smislu geografskega determinizma je razlagal Peisker ta značaj kot delo slovanske pradomovine v Polesju, kjer je slovansko »nakovalo« sploščilo pod turko- tatarskim in germanskim »kladivom«. Njegova konstrukcija tako imenovane »županske države«, v kateri naj bi živeli zasužnjeni slovenski poljedelci pod obrskim plemstvom v približnem razmerju 10:3, kot vzorca slovanske podlož­ nosti pod Obri je sicer že dolgo zavrnjena.7 Ker pa je preiskoval sploh kot prvi znanstvenik gospodarsko-družbene posledice razmerja med Obri in Slovani, je njegova domneva o povsem brezpravnem hlapčevstvu Slovanov pod Obri še danes zelo razširjena, ne glede na to, da je njena podlaga v virih izredno skromna.8 To je čutil tudi Lj. Hauptmann in jo je zaradi tega poskusil bolje podpreti z nekaterimi sporočili bizantinskih piscev vsaj za Slovane v Podo- navju." Nasprotno pa je pokazala preiskava slovanskega razširjanja, da so obrski vpliv v tem pogledu močno precenjevali. Tako je pokazala analiza sporočil o boju Hunov in Langobardov v zgornji Šleziji, da so prebivali Slovani v tej deželi že med leti 400 in 453 ;10 beg Langobarda Ildegisa okrog leta 540 k Slo­ vanom na današnjem Slovaškem ali Moravskem dokazuje, da so bili v tem času Slovani naseljeni tudi pod Karpati; 1 1 preiskava krajevnih imen na Zgornjem in Spodnjem Avstrijskem je pokazala v zvezi z drugimi poročili o poznejšem razvoju razmerja med Bavarci in Slovani, da je dobilo ozemlje med Wiener­ waldom in Linzem svoje slovansko prebivalstvo že sredi VI. stoletja;12 pogoj za vse to je seveda, da so bili v tem času Slovani naseljeni tudi na Moravskem, Češkem in zelo verjetno tudi v deželi Sorabov. Prav tako so se Slovani naselili že pred prihodom Obrov v Evropo tudi ob spodnji Donavi in do Dona.13 Končno poročajo bizantinski viri o vrsti samostojnih slovanskih napadov proti Bizancu, ki so dosegli zelo velik obseg (tako 545—551, 577—583, po 600); najpomembnejše izhodišče slovanskega razširjenja na vzhodni in srednji del Balkanskega polo­ toka, »Sklavinija« v današnji Vlaški, v obeh najpomembnejših obdobjih na­ seljevanja (567—583, po 600), ni bilo odvisno od Obrov.14 Pa tudi tista slovanska 7 Prim, zlasti J . Peisker, Die älteren Beziehungen der Slawen zu Turko- tataren und Germanen und ihre sozialgeschichtliche Bedeutung, Vierteljahr- schr. f. Social- und Wirtschaftsgesch. III, 1905, str. 187—360, 465—533, in The Expansion of the Slavs, The Cambridge Medieval History, Vol. II, 1913, str. 418—458, 770—784. 8 J . Peisker, Die älteren Beziehungen, str. 296—300 (Pseudof redegar j evo sporočilo o razmerju Obrov do moravskih Slovanov, sporočilu tako imenova­ nega Nestorjevega, najstarejšega ruskega, Letopisa o razmerju Obrov do Du- ljebov). 9 Kot najnovejše delo Lj. Hauptmann, Staroslovenska družba in obred na knežjem kamnu, Ljubljana 1954, kjer so povzeta tudi starejša dela v obliki polemičnega referata; prim, tudi B. Grafenauer, Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev, Ljubljana 1952, str. 9—60. 1 0 Lj. Hauptmann, Seoba Hrvata i Srba, Jugosl. istor. časopis III, 1937, str. 53—58. 1 1 Prokopij, De bello Got. III 35; IV 27, 1—28; prim. B. Grafenauer, Zgo­ dovinski časopis IV, 1950, str. 39—40. 12 Lj. Hauptmann, Les rapports des Byzantins avec les Slaves et les Ava­ res pendant la second moitié du Vie siècle, Byzantïon IV, 1929, str. 162—165; B. Grafenauer, n. n. m., str. 41—42. 13 Gl. op. 2. 14 Prim, razpravi B. Grafenauer j a in P. Lemerleja, navedeni v op. 3; k temu še G. Ostrogorsky, Geschichte d. Byzantinischen Staates, 1952, str. 59—60, 65, 75—78, 81—85. io* 147 plemena, ki so bila v resnici podrejena Obrom, so večkrat razpolagala s pre­ cejšnjo samostojnostjo v razmerju do sovražnih sosedov; tako so se mogli voj­ skovati Slovani ob spodnji Donavi (med 584 in 600) in alpski Slovani (okrog leta 600 in v začetku VIII. stoletja) z Bizantinci, Bavarci in Langobardi brez obrske pomoči ali vmešavanja; ti boji med Furlani in Slovani, doma v »Car- niola, patria Sclavorum«, spadajo delno celo v čas, v katerem je langobardski kralj Liutprand (712—744) po besedah Pavla Diakona »vedno z največjo skrbjo varoval mir z Obri«.15 To sliko podpirajo tudi rezultati arheoloških izkopavanj, tako glede na postopno spremembo materialne kulture v vzhodni Germani j i od IV. stoletja dalje, glede na razvoj slovanske keramike tako imenovanega »praškega tipa« od V. stoletja dalje na Češkem in v Sleziji, glede na zmanjšanje langobardskih najdb na Češkem in Moravskem od srede VI. stoletja dalje. Z druge strani pa se začenjajo sledovi keszthelyske kulture šele od srede VII. stoletja naprej in spadajo večji del v VIII. stoletje, arheološke sledi obrske kulture v Vzhodnih Alpah in na zahodnem delu Balkanskega polotoka pa so mnogo redkejše kakor v Panonski ravnini in v Slavoniji med Dravo in Savo.10 Čeprav torej ne moremo upoštevati neutemeljene domneve Niederleja o močni slovanski naselitvi v ozemlju ob srednji Donavi že sredi V. stoletja,17 je vendarle jasno, da je udobna rešitev uganke slovanskega razširjanja s po­ močjo obrskega vpliva v veliki meri neutemeljena. Pri naselitvi Slovanov v deželah severno od Donave niso imeli Obri nikakršnega deleža; njihov delež pri naselitvi Slovanov v Podonavju pa je zahteval prav tako novo preiskavo. 2. Ta novi pretres vseh poročil v virih o naselitvi Slovanov v Podonavju in o razmerju med ( Obri in Slovani, ki sem mu posvetil v zadnjih letih več razprav,1 8 je pokazal zelo pisano podobo, ki močno ugovarja običajnemu po­ sploševanju podatkov Pseudofredegarja in prvega ruskega (Pseudonestorje- vega) Letopisa. Obrska nadoblast je bila mnogo trša v Panonski nižini, na ozemlju, kjer so bili sami naseljeni, kakor v obrobnih predelih; tudi v teh pa so bile pokrajine ob obrskih vpadnih poteh proti zahodu in jugu bolj pri­ zadete kakor druge. Ze skromni podatki virov kažejo, da so uživala slovanska plemena v obrobnih predelih večjo samostojnost, prav to pa izpričuje tudi že omenjena različna gostota obrskih arheoloških sledov. 1 5 Prim. B. Grafenauer, Zgodovinski časopis IV, 1950, str. 62—74 (o poro­ čilih Teofilakta Simokate, VI 1—11, VII 1—5); b alpskih Slovanih Pauli Diaconi Historia Langobardorum IV 37, VI 24, 26, 45, 52, 58 (B. Grafenauer, Ustoliče- vanje, str. 476-7). 1 6 Prim. E. Schwarz, n. n. m., str. 219; J. Korošec, Uvod v materialno kulturo Slovanov zgodnjega srednjega veka, Ljubljana 1952, str. 160—198, in Arheološki sledovi slovanske naselitve na Balkanu, Zgodovinski časopis VIII, 1954, str. 7—26; H. Preidel, Die Anfänge der slawischen Besiedlung Böhmens und Mährens, Gräfelfing bei München 1954, str. 41—59 in 80; Beninger, Die Langobarden an der March und Donau, v Vorgeschichte d. deutschen Stämme, hgg. H. Reinerth, II. Westgermanen, Berlin 1940, str. 855. 1 7 L. Niederle, Slovanske starožitnosti II/l, Praga 1906, str. 102—173; to naziranje so sicer v novejšem času ne glede na opravičeno kritiko E. Schwarza (op. 6) ponovili Deržavin (op. 3), Tretjakov (op. 3; tu je lokaliziran str. 53 »lacus Mursianus« celo v z g o r n j e Podravje!) in Barišić (Prisk kao izvor za najstariju istoriju Južnih Slovena, Zbornik radova Vizantološkog instituta SAN 1, 1952, str. 52—63; prim, kritiko B. Grafenauerja, Historijski zbornik VI, 1953, str. 80—81), vendar dokazov zanj niso bistveno okrepili. 1 8 B. Grafenauer, Nekaj vprašanj (op. 3); Novejša literatura o Samu in njeni problemi, Zgodovinski časopis IV, 1950, str. 151—169; Prilog kritici izvje­ štaja Konstantina Porfirogeneta o doseljenju Hrvata, Historijski zbornik V, 1952, str. 1—56; Kronološka vprašanja selitve Južnih Slovanov ob podatkih 148 Ta položaj se je naravno spreminjal s premikanjem obrskega težišča in pravcev njihovih napadov. Pred svojo naselitvijo v Panoniji so si podvrgli Obri zlasti Ante in Slovene ob spodnji Donavi. Kmalu po letu 567 pa je bilo tega gospostva konec — najkasneje leta 578 so bili zopet svobodni Sloveni in 583 Anti; v začetku VII. stoletja se omenjajo zadnji celo kot sovražniki, katerih se Obri boje. Izven Podonavja so bili Obrom podrejeni do okrog leta 635 le še Bolgari ob Črnem morju, poleg njih pa še Duljebi; preko duljebskega ozemlja je vodila pot k Bolgarom od karpatskih prelazov nad zgornjo Tiso. Sloveni so se spet zvezali z Obri šele okrog leta 583, ko so se zvezali proti njim Bizantinci z Anti; toda tudi po tem je bila obrska oblast nad njimi zelo rahla in se je končala že leta 600; Obri so se morali tedaj odreči nadoblasti nad Sloveni in jih prepustiti bizantinskim napadom. Do padca Sirmiuma (582) je bilo težišče Obrov v južni Panoniji in šele odtlej so se postopno začeli obračati proti zahodu. Prvi znaki te spremembe so mir z Langobardi leta 592 in boji z Bavarci in Franki leta 595/6. Šele od tega časa dalje je obrsko vrhovno go­ spostvo zajemalo slovanske pokrajine v Vzhodnih Alpah, na Češkem in Morav- skem; s slovanskim uporom pod vodstvom Sama pa se je že leta 623 spet končalo. Zahodnemu delu Balkanskega polotoka so gospodovali od naselitve Slovanov (okrog leta 600) do slovanskega upora po brezuspešnem obleganju Carigrada (626). Na vzhodni in južni del Balkanskega polotoka pa so prihajali Obri le ob svojih plenilnih pohodih; pod njihovo nadoblastjo nista bila nikdar. 3. Ustroj tako imenovane obrske države so poskušali v zadnjem času po­ jasniti Labuda, Preidei in zlasti.Kollautz.19 Labuda in Preidei sta se žal omejila preveč le na zaupanja polno razlago sporočila Pseudof redergar j a o razmerju med Obri in Slovani, odlična Kollautzova zbirka poročil virov in arheoloških najdb o Obrih pa boleha na ljubezni do posploševanja: sporočila iz razdobja dvestopetdesetih let so porabljena za sestavljanje ene same enotne podobe, poleg tega jih pa avtor delno dopolnjuje in razlaga z zelo oddaljenimi primeri drugih mongolskih državnih tvorb, ne da bi prej preiskal, v kolikšni meri je to . opravičeno. Preidei in Kollautz pri tem brez dvoma podcenjujeta Slovane kot družbeno »dotlej še povsem neizoblikovano maso«.20 Nasprotno pa bi hotela najti pri Obrih že zelo trdno državno organizacijo, saj je vendar le takšna orga­ nizacija mogla po njunem mnenju Slovane ohraniti združene. Prav to pa jima je zakrilo še zelo močne ostanke plemenske organizacije pri Obrih samih. Jedro tako imenovane obrske države je sestavljala zveza nomadskih plemen različnega izvora. Obri so pomenili v njej le relativno večino, bili pa so po vzgledu notranjeazijskih Dzut-Dzutov ali Dziu-Dzienov, iz katerih so verjetno tudi izšli, kot kaganovo pleme v primeri z drugimi sestavnimi deli te zveze plemen nekoliko na boljšem. Ta podreditev ostalih nomadskih plemen pa je bila do srede VII. stoletja vsekakor še lažja kakor spisa Miracula s. Demetrii, Zbornik Folozofske fakultete Univerze v Ljubljani II, 1955, str. 23—56; prim. op. 3 in G. Labuda, Pierwsze panstwo slowianskie. Panstvo Samona, Poznan 1949; P. Lemerle, La composition et la chronologie des deux premiers livres des Miracula s. Demetrii, Byzantinische Zeitschrift 46, 1953, str. 349—361; A. Burmov, Slavjanskite napadenija srešču Solun v »Cudesata na sv. Dimitra« i tjahnata hronologija, Godišnik na filoso! istor. fakultet na Sofijsk. Univers. 47/11, 1952, str. 167—215; F. Barišić, Čuda Dimitrija Solunskog kao istoriski izvori, SAN, Posebna izdanja CCXIX, 1953. 1 9 G. Labuda, n. d., str. 148—193 (vendar prim, mojo kritiko v Zgodovin­ skem časopisu IV, 1950); H. Preidel, n. d. (op. 15) in Awaren und Slawen, Südostforschungen XI, 1952, str. 33—45, str. 129—178; A. Kollautz, Die Awaren, Schichtung in einer Nomadenherrschaft, Saeculum V, 1954, str. 129—178; v teh delih so tudi razmeroma popolni in dobri pregledi starejše literature. 2 0 A. Kollautz, n. n. m., str. 155. 149 pri notranjeazijskih zvezah nomadskih plemen. Sicer bi namreč prav tako malo mogli razložiti beg nekaterih manjših plemen konec VI. stoletja pred Turki k Obrom, kakor poskus Bolgarov, da dosežejo okrog leta 630 izvolitev Bolgara za kagana.2 1 Pa tudi sicer je bila v tem času kaganova oblast precej omejena po plemenskih organih. V svojih odločitvah o razmerju do sosedov je bil od­ visen od plemenskih poglavarjev; to dokazuje okrog leta 570 prepričanje Bizantincev, da so talci iz rodbin teh poglavarjev važnejši od onih iz kaganove rodbine.2 2 Beg celega bolgarskega tiimena (oddelka 10.000 mož) po neuspehu pri volitvah leta 630 dokazuje, da so v tem času volili novega kagana še vsi člani teh plemen. Osrednja oblast kagana je prišla povsem do veljave le v času vojne. Zato pa je bil odgovoren plemenskim organom za morebitne neuspehe; neuspehom namreč sledi večkrat — tako po letu 626 in po letu 791 — hiter zlom njegove moči. To trdovratno odpornost plemenske ureditve pri Obrih pojasnjuje dejstvo, da je ostala njihova glavna gospodarska dejavnost nomadska živinoreja »po rodovih in plemenih«.23 Neenakomerna razdelitev vojnega plena in tributov je sicer podpirala družbeno razslojevanje, vendar pa dolgo ni mogla izpodkopati temeljev te družbene-ureditve, ker ni bila povezana z vsakdanjim gospodarskim življenjem nomadskih pastirjev. Gospodarstvo slovanskih plemen pa je nasprotno označevalo ekstenzivno poljedelstvo (požigalništvo, kopaštvo, orno poljedelstvo z ralom), povezano z živinorejo in lovom.24 Peiskerjeve domneve o vegetarijanstvu Slovanov so že davno odpravljene.2 5 Plemena tistih Slovanov, ki so se razširili v Podonavje, so bila v primerjavi z germanskimi v istem času sorazmerno majhna in so se združevala v večje zvez plemen do konca VI. stoletja le za krajši čas. Njihov družbeni razvoj dotlej še ni dosegel tiste razvojne stopnje, ki bi pomenila spričo zadostnega notranjega razslojevanja trdne temlje večjih plemenskih zvez ali organizmov. Ta slika bizantinskih virov je pa vendarle daleč od tega, da bi mogli gledati v Slovanih le »povsem neizoblikovano maso« ali celo le »rahle združbe naselbin«. V primerjavi z bizantinsko državo je bila vendar vsaka plemenska organizacija rahla in slaba. In le v tej perspektivi je mogoče pre­ sojati ta poročila. Gledanju Kollautza in Preidela ugovarja tako obseg slovan­ skih napadov proti Bizancu kakor tudi Samova zmaga nad Franki. Povsem ne­ mogoče je bilo, da bi mogel en sam samcat mož v kratkih letih ustvariti iz rahlih združb naselbin vojsko, ki je bila kos frankovski vojski. 4. Vpliv Obrov, ki so s svojo nadoblastjo združili del slovanskih plemen za daljši čas v napad proti Bizancu, pomeni vsekakor bistveno potezo slovanske osvojitve Balkanskega polotoka in Vzhodnih Alp. Obrski napadi do Carigrada, v Dalmacijo, Italijo in proti zahodu so podpirali napredovanje slovanskih ple- 2 1 Fredegar, Chronicon, IV, 72. 2 2 Menander, Fragmenta 33, ed. Dindorf (Hist, graec. min. II), str. 69. 2 3 Prim. A. Kollautz, n. n. m., str. 160—161; B. Grafenauer, Zgodovinski časopis IV, 1950, str. 91—97. 24 B. Grafenauer, n. n. m., str. 97—111, z navedbo druge literature in virov, in Ustoličevanje, str. 436—467. 2 5 Prim. op. 8; E. Berneker, Slavisches etymologisches Wörterbuch, Heidel­ berg 1908—1913 (žal nedokončan), podaja v marsičem povsem drugačno podobo kakor Peisker (le kot svojevrstno zanimivost navajam, da Peisker pri svojem dokazovanju, da so Slovanom izrazi za »govedo«, »krava« tuji — »nuta«, »škof« — ne omenja skupnih slovanskih izrazov »govedo«, krava«, »byk«, ki niso tak­ šne izposojenke; tudi njegova izvajanja o »mleku«, »tvarogu« in »mlezu« — le zadnji izraz naj bi bil domač, slovanski —, o znameniti »etimološki triadi«, ki jo je Peisker primerjal po njenem pomenu za slovansko prazgovodovino s pomenom Tacitove Germanie za Germane, so neutemeljena). 150 men Kljub temu pa ta nadoblast ni prizadela slovanskega plemenskega ustroja. Slovani niso bili kot hlapci razdeljeni med obrske gospodarje, marveč so bila le slovanska plemena podvržena kaganovi nadoblasti. To razmerje kaze raz­ lične variante od resnične zveze proti zunanjim sovražnikom (kakor pri Slo­ vanih ob spodnji Donavi) do popolne brezpravnosti nasproti obrskim plenilcem (Anti okrog leta 560, Duljebi). Enako kakor Gepidi so morali sestavljati Slovani velik del obrske vojske in se bojevati za Obre. Bizantinski viri opisujejo več primerov te vrste, naj­ jasnejšega vsekakor ob obleganju Carigrada leta 626, k o s o morali napadati mestno obzidje »goli slovanski pešci« pred Obri, zavarovanimi z oklepi.- Veliko število slovanskih vojščakov dokazuje, da pri tem m bila udeležena le tanka plast Slovanov, kakor je domneval Preidel," marveč vsi člani plemen pred Carigradom so se udeleževale boja celo slovanske žene.- Slovani so morali Obrom prepuščati tudi najboljši del vojnega plena in.plačevati tnbut.- Nasprotno pa so ohranili svoje lastne plemenske poglavarje. Domnevi Kol- lautza in Preidela, da so jih zamenjali Obri, imenovani pokaganu, ugovarjajo značilne slovanske volitve in ustoličevalni obredi iz poznejšega casa pri Rusih, CehihTn Južnih Slovanih; v temeljnih potezah so med seboj jasno sorodm m se jih potemtakem obrsko gospostvo ni dotaknilo; njihov najpozne si pr.mer je še dolgo časa predstavljalo znano ustoličevanje koroških vojvod ] Potemtakem ni mogoče govoriti o splošnem slovanskem hlapčevstvu nad Obri marveč le o obrsko-slovanski plemenski zvezi. Seveda pa je jasno, da so S n e l Obri v tej zvezi višji položaj in odločilno vlogo.« Za drugačen .sprejem sTovanov v okvir svojega političnega organizma tudi obrska družbena struk- f u r l p r e d sredo VII. stoletja sploh še ni dozorela. To dokazuje celo razmerje Obrov do u etnikov, navlečenih iz Balkanskega polotoka, iz k a t e r ^ s e je raz­ vilo - tako nas podučujejo Miracula s. Demetrn - do srede VII. stoletja novo Disine "^ y Razmerje nomadskih pastirjev do poljedelcev pa je skrivalo - tako kažejo primeri iz Notranje Azije - od vsega početka grozečo kal smrti za to Povezavo^ Prav neustaljenost in razlike v obrskem razmerju do posameznih p l e m e n so namreč omogočale, da so poskušali spraviti Obri Slovane v posameznih okoUšm ali posameznih priložnostih v hlapčevski ali temu podoben položaj. Vendar je bilo to omejeno v pretežni večini na obrske plenilne pohode proti Slovanom ali na skupne vojne pohode proti drugim. Pokrajine, v katerih L oui Vseljeni Obri oziroma Slovani, so bile namreč večji del jasno ločene druge od drugih, kajti nomadsko pastirstvo se da težko združiti v istem okolišu s poljedelstvom. Jedro Obrov je živelo v Panonski ravnini, ki je dobila svoje slovanske prebivalce večinoma šele po letu 800- Slovani pa so Prebivali v ob­ robnem pasu, kjer so živeli med njimi le majhni m redki obrski oddelki (leta s^hTonicon Paschale, ed. Bonn, str. 719; B. Grafenauer, Zgodovinski časo­ pis IV, 1950, str. 78. 2 7 H. Preidel, Die Anfange, str. 8o—87. 2 8 R Grafenauer, n. n. m., str. 78. *> i ' G r ü n a u e r n. n. m str. 114-115; nasprotno pa je uporaba sporočila Mihaela Sirskega (gl. J. Marquardt, Osteuropäische und ostasiatische Streif- S 903 str. 4g82) PO Kollautzu, n. n. m., str. 157, za Slovane pogrešna; pri tem sporočilu gre za ponudbo Obrov bizantinskemu in ne slovanskemu prebivalstvu. S p 0 r °3o U i .Grafenauer, Ustoličevanje; prim. Lj ; Hauptmann, op. 9, in Histo­ rische Zeitschrift 178, 1954, str. 553—556. . »•Prim. F. Grenard, Annales d'histoire économique et sociale III, 1931, str. 563—567. i>2 Miracula s. Demetrn II, 5. T T T ,„-„ + n o ioi sa B. Grafenauer, Zgodovinski časopis IV, 1950, str. l iö—izi . 151 791 so Franki ujeli v obrski utrdbi — »uualum« imenovani — v porečju zgornje Save le 150 Obrov).34 Te okoliščine torej zabranjujejo misel na stalno hlap­ čevsko razmerje Slovanov do sloja obrskih gospodarjev; gre le za prehodno brezpravnost slovanskih k o l e k t i v o v v razmerju do obrskih čet, ki so prišle na plen.35 5. Vendar tudi tega ni mogoče pretiravati. Sporočil obeh glavnih prič o tem razmerju, Pseudofredegarja in najstarejšega ruskega Letopisa, namreč ni mogoče niti posploševati, niti sprejemati brez kritike. 2e Vernadsky in Gra- cijansky sta po pravici opozorila, da nosi sporočilo drugega vira izrazito legen­ darni značaj in je delno — glede na obrsko telesno velikost — dokazano na­ pačno.36 Pri Pseudofredegarju pa je pokazala primerjava njegovega poročila s podatki bizantinskih virov, da ni mogoče dvomiti le o zanesljivosti tistega dela njegove vsebine, ki pripoveduje o vlogi Slovanov v obrski vojski. To tudi ni slučajno. Saj so mogli le o tem pripovedovati frankovski vojščaki piscu po svoji lastni izkušnji. Sporočila o siceršnjem razmerju med Obri in Slovani pa nasprotno odsevajo le izrazito legendarne govorice v oddaljenih frankovskih pokrajinah,3 7 ki so jih uporabljali tudi drugod v starem zgodovinopisju od Herodota dalje3 8 za razlago podobnih uporov. Ta sporočila jasno nasprotujejo sporočilom bizantinskih virov o položaju Slovanov na Balkanskem polotoku in Pavla Dijakona o položaju alpskih Slovanov, pa tudi rezultatom preiskave lobanj v slovanskih grobiščih, kjer nastopajo mongoloidi zelo redko;3 9 siste­ matično bastardiziranje Slovanov po Obrih, kakršnega opisuje Pseudofredegar, bi moralo vsekakor zapustiti povsem drugačne sledi. Tudi vsi drugi podatki virov, uporabljeni pri dokazovanju splošnega slo­ vanskega hlapčevstva Obrom, so se izkazali kot nezadostni za izvedbo tega dokaza. Tako gre pri poročilih, s katerimi je poskušal dokazati Hauptmann sistematično razseljevanje in mešanje slovanskih plemen z Obri, brez izjeme le za plenilne pohode v predele izven njihovega vrhovnega gospostva, kjer so podobno Obrom ob svojih pohodih delali tudi Slovani.40 Enako je mogel upo­ rabiti Kollautz passauski falzifikat iz X. stoletja (in ne iz leta 824) le zaradi napačne razlage njegove vsebine za dokazovanje o načinu obrskega gospostva nad Moravsko; tam sta namreč tako Mojmir in tudun kakor tudi Avaria in Moravia postavljena drug ob drugega in ne, kakor meni, identificirana med seboj.41 34 Pismo Karla Velikega Fastradi iz leta 791; MGH, Ep. IV, 528, št. 20. 3" To mnenje sprejema tudi Lj. Hauptmann, Staroslovenska družba, str. 90 3 6 N. Gracijansky, Slavjanskoe carstvo Samo, Istoričeskij žurnal, 1943 st. 5—6, str. 41—47; G. Vernadsky, The Beginnings of the Czech State, Byzan- tion XVII, 1944—1945, str. 315—328; mnenje Labuđe (n. d., str. 183—184), da gre pri tem sporočilu za Dudlebe na srednjem Štajerskem, je neutemeljeno (prim B. Grafenauer, Zgodovinski časopis IV, 1950, str. 88—89). 3 7 Podobno je bilo vendar tudi še v XV. in XVI. stoletju z govoricami o Turkih v Srednji Evropi, danes poznani dokumenti pa kažejo v tem pogledu povsem drugačno podobo! 3 8 Herodot IV, 2—3. 3 9 Prim. I. Schwidetzky, Die Rassenkunde der Altslawen, Stuttgart 1938- T. A. Trofimova, Kraniologičeskie danye k etnogenezu zapadnih slavjan So- vjetskaja etnografija 1948, št. 2, str. 39—61; B. Škerlj v J. Kastelic—B Škerlj Slovanska nekropola na Bledu, Ljubljana 1950, str. 93; F. Ivaniček Starosla­ venska nekropola u Ptuju. Rezultati antropoloških istraživanja, Ljubljana 1951 str. 81—90. ' 4 0 B. Grafenauer, Zgodovinski časopis IV, 1950, str. 115 4 1 A. Kollautz, n. n. m., str. 157; prim. K. Uhlirz, Die Urkundenfälschung zu Passau im zehnten Jahrhundert, Mitteilungen d. Instit. f. österr Geschichts- forsch. III, 1882, str. 177—228; prizadeto mesto se glasi: »simul etiam Tutuno 152 6 V tem razvoju je tudi zelo lahko razložiti zlom obrsko-slovanske ple­ menske zveze po letu 620.*2 Padec Balkanskega polotoka in Vzhodnih_ Alp v slo­ vanske roke je na slovanski strani izpodkopal prejšnjo skupnost teženj Obrov in Slovanov. 2e med boji in po njihovi naselitvi jih je zajel tudi hitrejši druž­ beni razvoj, ki ga je mogoče precej jasno dokazati pri a l P * k l h ^ 1 ° ™ ^ £ ki je polagoma ustvaril temelje za večje plemenske tvorbe. Obn pa so se poskusUi, potem ko je s padcem bizantinske oblasti nad Balkanskim P o t o k o m odpadel bizantinski plen, odškodovati s plenjenjem Slovanov. Ta po loza] je nujno privedel do slovanskih uporov, ki so do okrog leta 630 za vselej unicih dotedanjo obrsko moč. Na zahodu je prišlo leta 623 do upora pod vodstvom Sama s težiščem na Češkem, ki je zajel tudi Karantanijo ( L — , prezrl pri svojem dokazovanju drugačnega mnenja, da je to mogoče dokazati tud brez podatkov v Conversio Bagoariorum et Carantanorum; pa tudi emu viru ni v vsem prav ičen)" Vprašanje Samovega izvora je po moji sodbi nerešljivo^ Ver etao v isti čas spada tudi naselitev Hrvatov iz Bele Hrvatske v H r v a š k o ob Jadranskem morju, ki je izzvala upor Slovanov na ^ ° ^ f M e l ^ ï m skega polotoka. Njeno enačenje z bolgarskim uporom leta 635 pod Kuvratom, ki ga je predložil Grégoire, je bilo od več strani ° ^ ™ ° * d o h £ ™ ^ Z e Končno je sledil brezuspešnemu obleganju Carigrada po letu 626 upor pre­ o s t a l * S l o v a n o v na Balkanskem polotoku in Bolgarov ob Črnem morju (635), na težke posledice tega neuspeha v razmerju med nomadi v Panonski ravnmi Z kaže S l t e v Bolgarov pod Alciokom od Obrov Nikdar vec niso spravili Obri pod svojo nadoblast vseh tedaj izgubljenih, pokrajin. n o m m Moimaro ducibus et optimatibus exercitibusque plebis Hunie, que et Avaria o r i t u r atque Marauie . in prefatis regionibus Hunia, quae et Avaria S d t a Ä e l Maravia, provinciarum 4 ™ ^ ™ ™ ^ ^ d O V i T 5 k ^ m ^ o d b U e 1 9 n ^ č v 5 ^ 1 6 p o g l e d u Pseudoiredegarjevo sporočilo Fo moji soaoi je ^ ifi4_i68i čeprav seveda Conversio ne je napravila legenda frankovskega trgovca«. Bvzantion XVII, "e H Grégoire, L'origine et le nom des Croates et Serbes, Byzantion A V U , S f f i 7S5r Cp Г т ie\ 9 vVeh\ 5 av 3 edenm razpravah) m A. Kollautz (n. n^m ^ i f o T v ï n d ^ d X a . s i r . 145 u p o , : * * £ t em u d ^ u g a č e , o g d o m h p a » Jga apellativ, Byzantion XXII, Wöi/üö, sxr. жз о-±ч, « s, B e š e v i i e v (Zur Byzantinische Zeitschrift XLVII, 1954, str. 120-122). 153 J a r o s l a v Š i d a k PROBLEM BOGUMILSTVA V BOSNI Premda heretička »Crkva bosanska« — sa svojim nosiocima, redovnicima koji se naprosto nazivaju kršćanima (»krstjani«), i svojom »bosanskom vjerom«, kako je naziva jedan službeni dubrovački izvor — ispunjava gotovo tri puna stoljeća bosanske povijesti u Srednjem vijeku, pa joj, štoviše, daje osnovno obilježje i njezin pravi smisao, ona ipak predstavlja i danas još jedan od onih problema historijske nauke, koji se teško rješavaju. Značajna je pojava već sama po sebi, da veliki pokušaji sinteza, koje su posljednjih godina poduzeli Runciman, Obolensky, Puech i Borst — da navedem samo najvažnije — pokazuju upadljivu suzdržljivost prema »bosanskoj herezi« ili je tek sasvim površno dodiruju.1 Pitanje mjesta, što toj herezi pripada unutar velikog pokreta dualističkih sekta na Istoku i Zapadu od sredine X. stoljeća dalje, redovito se zaobilazi, a u svakom slučaju ostavlja bez odgovora, koji bi mogao donekle zadovoljiti. Pa ipak je »Crkva bosanska« j e d i n a heretička zajednica, koja je već davno prije husitskog pokreta — a u nekom pogledu i dosljednije od njega — dobila obilježje jedne izrazito državne crkve i tako postala jedan od naj­ važnijih činilaca u sveukupnom političkom razvoju svoje zemlje. Moglo bi se gotovo reći, da srednjovjekovna povijest Bosne počinje i završava s pojavom one heretičke crkve, koja se po toj zemlji prozvala i koja pokazuje sve bitne osobine jedne narodne crkve. Tek pri kraju XII. stoljeća — dakle u doba, kad je pokret katara na Zapadu već izgubio svoj prvobitni karakter i zbog dogmatskih se razmimoilaženja zauvijek rascijepio — obavije­ štena je Rimska kuri ja 'o tome, da su se katari ili paterani, kako je ona ove heretike tada nazvala, pojavili također u Bosni. Već tom prilikom povezana je njihova pojava na j tješnje s domaćim redom (religio, societas fraternitatis) »krstjana«, opstojnost kojih je prvi put zasvjedočena jednim natpisom vjero­ jatno iz g. 1182/3. i kojima je vladar, ban Kulin, pružio — kao njihov »patro- nus« — svoju zaštitu. Taj je prvi dodir Rimske kurije s budućim nosiocima »bosanske hereze« postigao g. 1203. vrhunac u jedinstvenoj abjuraciji bosanskih redovnika, koja usto sadržava takodjer prve izvorne podatke o njihovu načinu života, a donekle i njihovim religioznim nazorima.2 Premda se čini, da pojedini članci toga dokumenta, u mnogom pogledu neobična, pružaju neizravnu po­ tvrdu za optužbu zbog pristajanja uz dualističko učenje, ipak taj dokumenat sadrži u cijelosti samo obaveze praktičke i organizacione prirode, a nipošto ne dogmatičke.Više podataka u suvremenim izvorima govori također u prilog vjerojatnosti, da je katolička »ecclesia bosnensis« sve do g. 1232/3. primala svoju hijerarhiju, s izabranim biskupom na čelu, iz reda »krstjana«. 1 Steven R u n c i m a n , The Medieval Manichee. A Study of the Christian Dualist Heresy. Cambridge 1947 (franc, prijevod 1949). Dmitri O b o l e n s k y , The Bogomils. A Study in Balkan neo-mani- chaeism. Cambridge 1948. Henri-Charles P u e c h , Cosmas« le Prêtre et le Bogomilisme. (Le traité contre les Bogomiles de Cosmas le Prêtre. Travaux publiés par l'Institut d'Études slaves XXI, Paris 1945.) Arno' B o r s t , Die Katharer. Schriften der Monumenta Germaniae histo- rica 12, Stuttgart 1953. 2 A. T h e i n e r , Vetera monumenta Slavorum meridionalium historiam illustrantia I, Rim 1863, str. 20. 154 U tridesetim godinama XIII. stoljeća Rimska je kurija poduzela uzaludni pokušaj, da bosansku herezu definitivno uništi — najprije temeljitom reorga­ nizacijom »ecclesiae bosnensis«, zatim uvođenjem inkvizicije dominikanaca, pri čem se nije uzmaklo ni pred primjenom lomače — jedan jedini put u bosanskoj povijesti — i naposljetku križarskom vojnom, koju je pokrenula s pomoću ugarskog kralja i hrvatskog hercega. Jedini trajni rezultat ovih nastojanja bilo je naprotiv povlačenje katoličke crkve s bosanskog područja i preseljenje biskupa i kaptola »ecclesiae bosnensis« u susjednu Slavoniju. Nikad više nije se taj biskup vratio natrag u nekadašnju svoju dijecezu, a djelatnost katolič­ koga klera ograničila se otada na neke pogranične krajeve Bosne.3 Upravo iz toga vremena potječu svjedočanstva Rajnerija Sachonija (1250),4 priora ugarskih dominikanaca Suiberta (1259)5 i Anzelma iz Alessandrije (oko 1270)6 o postojanju »ecclesiae Sclavoniae«, a Suibert, kao razmjerno naj­ pouzdaniji među njima, tvrdi upravo izričito, da heretička crkva »in Bosnia et Dalmacia . . . ecclesia Sclavoniae nuncupatur«. Bila je to heretička »Crkva bosanska«, koja se pod tim imenom spominje doduše tek poslije g. 1322. u ispravama bosanskih vladara, ali se tada već pojavljuje s potpuno razvijenom organizacijom i izrazito političkim značenjem.7 Ta redovnička crkva, naime, nastupa tada kao zaštitnik visokog plemstva i čuvar njegovih opsežnih po­ vlastica. »Crkva bosanska« nije ni tada ništa izgubila od svog utjecaja, kada je katolicizam, oslonjen na moć ugarsko-hrvatskih kraljeva iz kuće Anjou, poslije g. 1340. opet jednom pokušao da se u Bosni čvršće ukorijeni. Taj put je redovnička crkva »krstjana« trebala, prije svega, da bude polako i postepeno potisnuta miroljubivom djelatnošću jednoga prosjačkog reda — minorità, ko- jima je Rimska kurija prvi put na kraju XIII. stoljeća povjerila »officium inquisitionis« i u Bosni. Međutim, njihova vikarija, koja je s vremenom obuhva­ tila sve prostranije krajeve na evropskom Jugoistoku kao područje svoje misije i povrh toga oskudijevala stalno na radnicima, mogla je postići tek skromne uspjehe protiv »Crkve bosanske«, koja se u jednoj vladarskoj ispravi iz početka sedamdesetih godina XIV. stoljeća naziva naprosto »crkvom božjom«.8 Pošto se vlast bosanskih vladara upravo u XIV. stoljeću proširila na znatne dijelove srpske države, bosanski su »babuni« — kako srpski izvori nazivaju bogumile općenito, a bosanske heretike napose — stupili bliže u vidokrug pravoslavne crkve. Spomenute okolnosti, koje su za daljnji razvoj »Crkve bosanske« imale u mnogom pogledu odlučno značenje, pridonijele su, da od kraja XIV. stoljeća 3 O svemu tome vidi pobliže: J. б i d a k , »Ecclesia Sclavoniae« i inkvizi­ cija dominikanaca u Bosni, Zbornik Filozofskog fakulteta u Zagrebu III, 1955. 4 Prema rukopisu Metropolitanske knjižnice u Zagrebu iz kraja XIII. sto­ ljeća izdao nanovo D. K n i e w a l d u raspravi: O vjerodostojnosti latinskih izvora o bosanskim »krstj anima«, Rad JAZU 270, Zagreb 1949. 5 Poglavlje o djelatnosti dominikanaca nanovo je otisnuo N. P f e i f f e r , Die ungarische Dominikanerprovinz von ihrer Gründung bis zur Tatarenver­ wüstung 1241—1242, Zürich 1913, str. 146, odakle sam ga i ja prestampao u svojoj raspravi, navedenoj u bilj. 3. 8 Antoine D o n d a i n e O. P., La hiérarchie cathare en Italie II. Lie Tractatus de hereticis d'Anselme d'Alexandrie, Archivum Fratrum Praedica- torum XX, Rim 1950. 7 Isprave iz körmendskog arhiva u Ugarsko], naročito važne u tom po­ gledu, objelodanio je u originalu i njemačkom prijevodu L. T h a l l o c z y , Studien zur Geschichte Bosniens und Serbiens im Mitteltalter, Leipzig 1913; usp također faksimile u Glasniku Zem. muzeja XVIII, 1906. 8 O djelatnosti franjevaca u Bosni i susjednim zemljama vidi poblize: J. S i d a k , Franjevačka »Dubia« iz g. 1372/3. kao izvor za povijest Bosne, Istoriski časopis V, Beograd 1954/5. 155 pritječu sve obilatije vrela, važna za njezino objašnjenje. Tek iz toga vremena potječu p r v i očuvani spisi »Crkve bosanske«, koji se doduše sastoje uglavnom samo od evanđeoskih tekstova na crkvenoslovenskom jeziku i prema tome ne pružaju neposredan uvid u njezino učenje i obrede, ali su zbog svoga razmjerno znatnog broja i poneke svoje osebujnosti neobično dragocjeni.9 Iz franjevačkih redova potječu dva latinska spisa, od kojih tzv. »Dubia« bosanskog vikara iz g. 1372/3. prinose osvjetljenju vjerskih odnosa u zemlji i od njih prouzroko­ vanih teškoća u životu konvertita, a kraći spis sadržava prvi konkretni popis pojedinih »errores hereticorum bosnensium«. 1 0 U srpskoj pravoslavnoj crkvi uneseni su tada u tri sačuvana rukopisa njezina sinodika — u različito vrijeme — članci, u kojima se heretici iz Bosne i Zahumlja proklinju kao neprijatelji kršćanske crkve. Među njima se poimenično spominju ban Stjepan II. (umro g. 1353.), vlastelin Vlaj Dobrovojević (svjedok na dvjema ispravama iz g. 1354. i 1367.) i poglavar »Crkve bosanske« Rastudije (zasvjedočen g. 1393. kao živ).11 9 Najbolji pregled tih rukopisa — iako on nije potpun — dao je V. V r a n a u Poviesti hrvatskih zemalja Bosne i Hercegovine I, Sarajevo 1943, str. 794 do 822. — Osim Kopitarova bosanskog evanđelja (v. bilj. 19) nisu u tom pregledu uzeta u obzir ni dva fragmenta, sačuvana u Monteprandone, o kojima su u Archivu für slav. Phil. XXVII, 1905, 79—91, izvijestili L. T h a l l ó c z y i V . J a g i ć Doduše, premda Jagić — kao i Lj. Stojanović (ib. 89) — smatra fragmenat B, prema »nesumnjivo bogomilskom karakteru« njegova pisma, također po sa­ držaju vjerojatno »bogomilskim«, on ipak konstatira, da se iz njegova teksta ne može ništa pravo razabrati. Uza sve to kaže, da oba fragmenta ne sadrže neke sastavne dijelove biblije, nego »homiletske ili katehetske tekstove, možda cak bogumilskog sadržaja, koji su jedinstveni i ne mogu se ni na koji način nadomjestiti...« (86). Iz Bosne ih je donio poznati inkvizitor Jakov de Mar­ chia, koji je ondje boravio u 30-im godinama XV. stoljeća, pa Jagić i stavlja postanak tih fragmenata u prvu polovicu istog stoljeća (89). — U Vraninu pri­ kazu previđen je najzad još jedan rukopis bosanskog porijekla, koji se čuva u mletačkoj Marciani i koji je još 1894, sa znatnim nedostacima, opisao Dom. C i a m p o l i , I codici paleoslavi della R. Biblioteca nazionale di San Marco. O Apokalipsi, koja se uz ostalo nalazi u tom rukopisu, pisao je u vezi s ruko­ pisom »krstjanina« Radoslava V. J a g i ć u Analecta romana, AfslPh XXV 1903, ali rukopisu u cijelosti nije obratio pažnje. Rezimirajući ovdje rezultate m o j e rasprave: Marginalija uz jedan rukopis »Crkve bosanske« u mletačkoj Marciani, Slovo 6—7, 1957, smatram osobito značajnom činjenicu, da taj rukopis koji nije potpuno sačuvan, sadržava do početka Pavlove poslanice Zidovima sve one tekstove, koji se nalaze u Hvalovu rukopisu i da su oni, štoviše, svrsta­ ni u njemu istim redoslijedom. Hvalov rukopis prestaje dakle biti izuzetkom među spisima »Crkve bosanske«, a kako je mletački rukopis, osim toga vrlo pomnjivo napisan i bogato ukrašen, pa je od svih bosanskih rukopisa po svojim unutrašnjim i vanjskim obilježjima najsrodniji Hvalovu, ne će se više mori održati pretpostavka A. Solovjeva, da je Hvalov rukopis samo neka slučajna pojava i plod časovitog kompromisa s katoličkom sredinom, u kojoj je tobože nastao. Kao i rukopis »krstjanina« Hvala, mletački rukopis pruža daljnji dra­ gocjeni dokaz za neispravnost Solovjevljeva mišljenja o dualističkim tragovima u bosanskim rukopisima i potkrijepljuje zaključak Račkoga o približavanju »Crkve bosanske« učenju i običajima službenoga kršćanstva. 1 0 Najbolje izdanje kod Kniewalda, o. c , str. 46—53 i 58/9. Neke dopune tekstu »Dubia« pogl. u mojoj raspravi, navedenoj u bilješci 8. 1 1 O srpskom sinodiku pogl. najpotpunije A. S o l o v j e v , Svedočanstva pravoslavnih izvora o bogomilstvu na Balkanu, Godišnjak Istoriskog društva BiH V, Sarajevo 1953, str. 44—68. — Usp. također V. M o š i n , Ćirilski rukopisi Jugoslavenske Akademije I, Opis rukopisa, Zagreb 1955, str. 59—61. Premda se u glavnim zaključcima suglašava s mišljenjem Solovjeva, Mošinu se zbog podatka o vječnoj pamjati »Savi jeromonahu« u zagrebačkom rukopisu »ne čini vjerojatnom« pretpostavka Solovjeva o drugoj redakciji toga sinodika, koja 156 U razdoblju agonije bosanske države — koja je potrajala više desetljeća, napredujući nezadrživo od kraja XIV. stoljeća pod sve osjetljivijim pritiskom turske moći i istodobnoga unutrašnjepolitičkog rasula — »Crkva bosanska« sačuvala je svoj politički utjecaj neoslabljen, pa se to naročito odrazilo u akti­ ma dubrovačke kancelarije. Tome izvanredno bogatom izvoru dugujemo za­ hvalnost prije svega zbog boljeg poznavanja karaktera i organizacije bosanskih »krstjana« (redovnici, regullantes, religiosi, patareni u užem smislu te riječi, t. j . kao staleška oznaka za razliku od svjetovnih lica>.12 Njihov poglavar, nazivan u narodnom govoru »djedom« (didom) — kako se još nedavno običa­ valo nazivati pravoslavne episkope u Srbiji i Makedoniji, a u nešto starije vri­ jeme i biskupe kod bugarskih katolika1 3 — vrši također biskupsku čast pa se u sačuvanim izvorima prvi put na početku XV. stoljeća izričito obilježava kao '»episkup« i »padre spirituale de la g lexia . . . di Bosna«. Uz njega su, kao »domini maiores christianorum«, stajali viši »gosti« i niži »starci«, koji su svi, kao »strojnici« (u značenju administratores), pripadali redu »krstjana«. Unatoč brojnim podacima u izvorima uzalud ćemo tragati za nazivima »perfecti« ili »electi« — kao i »credentes« — u »Crkvi bosanskoj«, a i njezina organizacija, koja je ovdje ukratko ocrtana, razlikuje se u biti od unutrašnje izgradnje ka- tarskih crkava u XII. i XIII. stoljeću. Kao što se to dogodilo već u XIII. stoljeću, »Crkva bosanska« je i na početku XV. stoljeća bila izložena opasnosti novih križarskih vojna, koje su usto ugrožavale također političku samostalnost i teritorijalnu cjelovitost zemlje. bi pripadala vremenu kralja Vladislava i arhiepiskopa Arsenija. »Nesigurnim« pak smatra zaključak Lj. Stojanovića, prema kojemu je treća redakcija sino- dika (pljevalski rukopis) iz početka XV. stoljeća. — Podatak o Vlahu (Vlaju) Dobrovo j eviću, koji se osim navedenih isprava spominje i u jednoj nedatiranoj ispravi iz početka 70-ih godina (usp. J. Š i d a k , O vjerodostojnosti isprave bo­ sanskog bana Tvrtka Stjepanu Rajkoviću, Zbornik Filozofskog fakulteta II, Zagreb 1953), nesumnjivo dokazuje, da dečanski rukopis srpskog sinodika nije stariji od 70-ih godina XIV. stoljeća. Istom stoljeću pripada i manje poznati, ali u dva, među sobom potpuno neovisna, izvora spomenut Vlah Opanković (usp. Š i d a k , Današnje s t a n j e . . . bilj. 36). S obzirom na ta dva podatka, kao i činjenicu, da se Rastudije g. 1393. spominje kao suvremenik, smatram da se prokletstvo, koje sinodik izriče nad banom Stjepanom, odnosi na Stjepana Kotromanića (1322-53), a ne na Kulinova sina (Solovjev) niti bana Stjepana iz 1290—1302 (Mošin). Prema tome, dečanski i zagrebački rukopis potječu iz kraja XIV. stoljeća — drugi je, prema Mošinu, »najvjerojatnije iz devetog decenija XIV. vijeka« (60) — a plevaljski se može napokon s pomoću vodenih znakova datirati u »po­ sljednja dva decenija XIV. vijeka« (Mošin u »Slovu« 6—7, 1957). 12 Dokazuje to, uz ostale primjere, naročito podatak iz zaključka dubro­ vačkog Vijeća umorjenih od 27. VI. 1403. (Ref. 32, fol. 154), da se obdare »pata­ reni seu regullantes sette Bosne«, koji su došli u Dubrovnik s vojvodom Pavlom Klešićem. Pritom ne govori protiv gornjeg zaključka činjenica, da je pisar pre­ crtao riječi: seu regullantes (prema obavještenju asistenta Filozofskog fakulteta u Zagrebu J. Lučića). Ni K. J i r e č e k , koji je u Historiji Srba (u Radonićevu prijevodu II, 1952, str. 277, bilj. 116) prvi upozorio na taj podatak, nije posum­ njao u njegovu pouzdanost. Možda je pisar svojim postupkom htio izraziti ono mišljenje o bosanskim redovnicima, koje je Republika u svom odgovoru Ivanu Stojkoviću na Baselskom koncilu 1433. izrazila riječima, da su ti »patareni nuncupati religiosi dieti regni Bosne per ipsos Bosinienses, licet verius dici possent sine fide, ordine.et regula« (N. J o r g a , Notes et extraits pour servir à l'histoire des croisades au XVe siècle II, str. 318). 13 Govoreći o bugarskim katolicima u Katoličkom listu 1858. str. 119, fra Grgo M a r t i ć kaže: ».. .drugi latiše Deda Gospodina (ovako zovu biskupa), ter unesoše u kola«. (Za taj podatak zahvaljujem prof. Vj. Štefaniću.) 157 Poslije njihova neuspjeha opet je poduzet jedan uzaludan pokušaj, da se ova duboko ukorijenjena crkva privede posredovanjem Baselskog koncila g 1433 jedinstvu zapadnoga kršćanstva. Činilo se, da će to napokon uspjeti kralju Stjepanu Tomašu, kada se g. 1444., u strahu pred turskom opasnošću, odlučno priklonio katolicizmu i uskoro zatim počeo progoniti heretike. Premda je tako izgubila uporište u svojoj kolijevci, u središnoj Bosni, ipak je »Crkva bosanska« nasla posljednje utočište u novom herceštvu sv. Save (od kojega je Hercegovina dobila svoje ime), ali je pretežna većina stanovnika ostala i u pravoj Bosni privržena progonjenoj crkvi. U tom posljednjem razdoblju njihove povijesti počeo se za bosanske here­ tike upotrebljavati u Rimu novi naziv, s kojim je neposredno povezan i jedini slučaj upotrebe izraza »electi« za »krstjane« u pismu Eugena IV. svom legatu u Bosni g. 1445. Dotada se o njima najčešće govorilo kao o hereticima uopće ili su ih — naročito u dalmatinskim gradovima — nazivali patarenima (ponajviše u obliku paterini). "a Samo jedanput, i to na samom početku, poslužio se papa nazivom »katari«, kad je govorio o bjeguncima iz Dalmacije u Bosnu- izuzetno pojavio se u XIV. st. također izraz »manazei« (t. j . maniheji), ali se' on tek u XV. stoljeću počeo redovito upotrebljavati na papinskom i bosanskom dvoru. Enea Silvije bio je, štoviše, uvjeren, da su bosanski »monasi«, koji pro­ vode život u »cenobijima«, pravi maniheji, protiv kojih je sv. Augustin napisao svoj poznati spis.14 Papa Eugen IV. rezimirao je u svome, već spomenutom pismu manihejsko učenje u nekoliko kratkih članaka, a i kardinal Ivan de Torque- mada napisao je svoj »Symbolum veritatum fidei«, g. 1461., »pro informatione Manicheorum«.15 Potonja dva izvora pripadaju među najvažnije od onih, koji nastoje da nauku bosanskih heretika izraze u što sustavnijem obliku. Uzmemo li osim toga u obzir nedovršeni dijalog »Inter christianum romanum et patarenum bosnensem«, koji je — kako se čini — nastao prije g. 1421.,1« tada se nauka »Crkve bosanske« još uoči njezine propasti pokazuje kao radikalni i u svim konsekvencijama dosljedno izgrađeni dualizam ili, pravilnije, diteizam. Postoji izričito svjedočanstvo, da je Torquemada upotrebio kao podlogu za svoj spis »quorundam religiosorum prefati regni Bosnae relata«, a čini se, da ni pisac gore spomenutog dijaloga nije imao na umu neke apstraktne here­ tike. U ponekim suvremenim izvorima, štoviše, nazivaju se bosanski heretici' izričito »Bosnenses« (Bošnjani), a koncilski su legati u svojim disputacijama s husitima upotrebljavali isključivo taj naziv. Ovi podaci pridonose utvrđenju konkretnog sadržaja bosanske hereze samo utoliko, što se u svakom od tih slučajeva »Bosnenses« razlikuju od vjernika Istočne crkve (Graeci, Ra- sciani).16a i3a E. W e r n e r , Patarini: Ein Beitrag zur Kirchen und Sektengeschichte des 11. Jahrhunderts (u zborniku: Vom Mittelalter zur Neuzeit, Berlin 1956 str. 404—419), zastupa mišljenje, da naziv p a t a r i n potječe od imena grada Patare u M. Aziji. Usp. o tome moju ocjenu u HZ IX. 1956. 14 »In eo (se. regnum Bosnae) multi sunt Manichaei, qui etsi Christiani viden volunt, longe tarnen absunt a Christi lege, blasphemi homines et erro- ribus pieni: aduersos quos sanctus Aurelius Augustinus librum scripsit« Cit kod J. Ma t a s o v i c a , Tri humanista o patarenima, Godišnjak Skopskog Filo­ zofskog fakulteta I, 1930, str. 246. 1 5 Pismo pape Eugena IV. v. kod D. F a r l a t i , Illyricum sacrum IV 257/8 — Potpuni tekst Torquemadina traktata objelodanio je u originalu D. K a m b e r Kardinal Torquemada i tri bosanska bogomila, Croatia sacra 3, Zagreb 1932 i p. o. 1 6 F. R a č k i u Starinama JAZU I, 1869, i F. D ö l l i n g e r Beiträge zur Sektengeschichte des Mittelalters II, Leipzig 1890, str. 242—245. 158 Međutim, spisi i dokumenti, koji su iz redova Bošnjana i njihove crkve u XV. stoljeću došli do nas,, govore potpuno drugačijim jezikom. Nesumnjivo je doduše dokazano, da je obred u rukopisu »krstjanina« Radosava istovjetan s jednim katarskim obredom,17 iako njegovo porijeklo nije još moglo biti utvr­ đeno. Ali drugi liturgijski tekstovi, osobito Hvalov rukopis iz g. 1404.18 i Kopi- tarovo bosansko četveroevanđelje,19 imaju u svakom pogledu potpuno ne- heretičko obilježje, koje im je zajedničko s ostalim crkvenoslovenskim teksto­ vima. Tu činjenicu ne oslabljuju ni najmanje glose u Srećkovićevu evanđelju, danas izgubljenom, jer te bilješke, koje potječu iz XV.—XVI. stoljeća, nisu — čini se — uopće bosanskog porijekla.20 Po vremenskom slijedu je posljednji od svih dokumenata, koji su potekli iz krila »Crkve bosanske«, oporuka njezina velikostojnika, »gosta« Radina, iz g. 1466.21 Ona je sastavljena u Dubrovniku, . kamo se Radin sklonio, pošto je od strogo katoličke republike ishodio obećanje, »da ne bude usilovan' od' nikogar' iziti iz vere, koju veruje, razi ako bi njemu ugodno bilo«. A ta se vjera, kako je izražena u njegovoj oporuci, ne može ni u jednoj svojoj pojedinosti dovesti u sklad s tvrdnjama Torquemàde, od kojih ga dijeli kratak vremenski razmak od svega pet godina. Ako se povrh toga uzmu u obzir još neke isprave, koje su nastale u kance- larijama velmoža ili su ih oni naknadno potvrdili svojom prisegom — a to su oni činili u punoj slobodi svoga vjerskog uvjerenja — onda je porijeklo »bogu­ milskog« problema u novijoj jugoslavenskoj historiografiji dovoljno jasno ocrtano. II. Osnovno pitanje, da li je »Crkva bosanska« bila doista jedna patarenska ili bogumilska sekta, pojavilo se već s prvim izdanjima domaćih izvora i uvijek se s naknadno pronađenima iznova nametalo. Unutrašnji nesklad u izvornoj građi nastojao je Božidar P e t r a n o v i ć (1867) ukloniti pretpostavkom, da su »Crkva bosanska« i naročito njezini redovnici, »krstjani«, pali doduše pod pobliže neodređen utjecaj dualističkog učenja i prakse, ali da su najzad svoje pravoslavlje ipak očuvali neokrnjeno.2 2 Franjo R a č k i (1869-70) odbacio je tu pretpostavku kao neosnovanu i uglavnom na osnovu latinskih izvora branio tezu o pripadnosti »Crkve bosan­ ske« bogumilsko-patarenskom pokretu, unutar kojega je ona, prema njegovu " a O upotrebi naziva B o s n e n s e s za patarene u Srijemu usp. J. Š i - d a k , Heretički pokret i odjek husitizma na slavenskom jugu (zbornik o odjeku husitizma, izd. Hist. inst. Cs AV, Prag, na češkom jeziku; u štampi). Pokušaj M. B r a n d t a. Susret viklifizma s bogumilstvom u Srijemu, Starohrvatska Prosvjeta, Zagreb 1956, da pojavu husitizma u Srijemu svede u osnovi na bogumilstvo, ne smatram dokazanim. 17 Vidi A. S o l o v j e v , Prilog pitanju »Bosanske crkve«, Historijski zbor­ nik III, Zagreb 1950. 18 Osim Apokalipse nije ovaj rukopis u cijelosti objelodanjen. Usp. Dj. D a n i č i ć u Starinama JAZU III, 1871, i F. R a č k i , ib. I, 1869. 19 Vidi J. Š i d a k , Kopitarovo bosansko evanđelje u sklopu pitanja »crkve bosanske«, Slovo 4—5 (izd. Staroslavenski institut), Zagreb 1955. 2 0 Spomenute glose objelodanio je M. S p e r a n s k i j , Ein bosnisches Evangelium in der Handschriftensammlung Srećkovićs, Archiv für slavische Philologie XXIV, 1902, str. 176—178. Datiranje glosa potječe od Speranskog, koji konstatira, da su one mlađeg postanka od rukopisa. Dokaze za nebosansko — u smislu heretičke »Crkve bosanske« — porijeklo tih glosa donosim na dru­ gom mjestu. 2 1 C. T r u h e l k a , Testamenat gosta Radina, Glasnik Zemaljskog muzeja XXIII, Sarajevo 1911. 2 2 B. P e t r a n o v i ć , Bogomili. »Crkva bosanska« i »krstjani«. Zadar 1867. 159 mišljenju, zastupala umjereni dualizam. Međutim, jedan jedini domaći spis, Hvalov rukopis, bio je dovoljan, da ga primora na iznošenje pretpostavke o sta­ novitom približavanju te crkve službenom kršćanstvu.2 3 Premda je stanovište Račkoga u daljnjoj raspravi o tom pitanju naišlo na općenito priznanje, ipak je Petranovićeva teza utjecala u određenom smislu na daljnju njegovu izgradnju, što je bio prije svega rezultat nastojanja, da se spomenuta teza upotrebi kao prikladno oruđe u borbi za nacionalnu pripadnost Bosne. U tom su se pravcu kretali, oslanjajući se na novije otkrivene izvore, osobito srpski pisci Sima Tomić (pod pseud. A t o m ; 1892 i 1894)24 i Vaso G l uš a c (1924 i 1945).25 Atom je ograničio utjecaj hereze u »Crkvi bosanskoj« na neuglednu skupinu heretika izvan te crkve, a Glušac je čak odbacio i tu mogućnost. Odlučna uloga pripala je pritom, osim H valova rukopisa, Radino vo j oporuci, koja je postala poznata tek g. 1911. Isti poticaj nacionalno-političke prirode utjecao je također na protivnoj, hrvatskoj strani u tom pravcu, da se polazna točka bosanske hereze potraži u hrvatskom glagoljaštvu, progonjenom od Rima. Premda se i to mišljenje moglo osloniti na nesumnjivo dokazanu činjenicu, da su gotovo svi bosanski liturgijski tekstovi izrađeni na osnovu glagoljskih predložaka, ipak ono nije urodilo raspravama od veće vrijednosti, osim priloga Cire T r u h e l k e (1911 i 1943), koji je stekao naročitih zasluga za pronalaženje novih izvora.i koji je upravo na osnovu njih došao naposljetku do potpune negacije teze Račkoga.26 Za daljnji razvoj problema bila je osobito važna jedna druga okolnost: ukoliko se naime više dolazilo do nove izvorne građe, utoliko je više očigledni nesklad među izvorima ugrožavao tezu Račkoga i kod onih, koji su je zastupali. Zbog toga je njezino težište sve više prelazilo na hipotezu Račkoga o evoluciji »Crkve bosanske«. Poslije Konstantina J i r e č e k a osobito je Vladimir C o ­ r o v i ć (1925 i 1940) razvio tu hipotezu dotle, da je mogućnost približavanja službenom kršćanstvu u mnogim bitnim točkama dopuštao već prije pojave 2 3 F. R a č k i , Bogomili i patareni, Rad JAZU VII, VIII i X, 2. izd. u seriji Posebna izdanja SKA 87, 1931. U francuskom jeziku dao je résumé ovog stan- dard-worka jugoslavenske literature o bogumilstvu L. L e g e r , L'hérésie des Bogomiles en Bosnie et en Bulgarie au moyen âge, Revue des questions histo­ riques IV, vol. 8, Paris 1870. Neosnovana je tvrdnja A. Borsta (v. bilješku 1) — koji ne poznaje djëlo Račkoga u originalu — da Rački »zajedno s francuskim slavistom Louis Legerom otkriva veze između bogomila i patarena« (str. 47), i da je već Leger »u grubim crtama iznio ono, što je u najnovijim istraživa­ njima bitno« (47, bilj. 42). Radi se isključivo o rezultatima Račkoga, s kojima je Leger upoznao evropsku javnost, ne unoseći u rješavanje problema ništa svoga. On i sam kaže na početku svoga priloga, da prazninu u proučavanju katarske i patarenske hereze, koja je nastala zbog nepoznavanja njezina raz­ voja u »slavensko-grčkim« zemljama, »nul ne pouvait mieux r e m p l i r . . . que le savant Croate (t. j . Rački) dont je me propose de résumer ici les travaux« (str. 479). Pritom je svoj résumé ograničio na prvi, historijski dio rasprave Račkoga, što na kraju priloga izričito napominje (str. 517). 2.4 (Sim)a Tom(ić), Kakva je bila srednjevjekovna crkva bosanska, vjera bosanska? Bosanska Vila 1892 i 1894. 2 5 V. G l u š a c , Srednjovekovna »bosanska crkva«, Prilozi za knjiž., jez., ist. i folklor IV, Beograd 1924. — Istina o Bogomilima, Beograd 1945. — Po­ sljednji put izrazio je u cijelosti svoje shvaćanje u prilogu: Problem bogumil­ stva, Godišnjak 1st. dr. BiH V, 1953, 105—138. 2 6 Osim priloga o Radinovu testamentu (v. bilj. 21) usp. naročito poglavlje o »Bosanskoj (patarenskoj) narodnoj crkvi« u Poviesti hrvatskih zemalja BiH I, 1943, 767—793, gdje je Truhelka jedini put pokušao da u cijelosti izloži tadašnje svoje mišljenje o »Crkvi bosanskoj«. 160 hereze u Bosni,27 tome se mišljenju pridružio i Jovan K a d o n i ć (1931).28 Nastavljajući u tom pravcu, Miho B a r a d a (1941) zastupao je napokon gledište, da se teza Račkoga mora doduše i ubuduće zadržati kao neophodan okvir za daljnje istraživanje, ali da se u osnovu radi o tome, da li je bosanska hereza bila u svojim počecima patarenska ili ne. Premda je odlučno odbacio naziv »bogumilstvo« za tu herezu kao neopravdan, njegov je odgovor na gornje pitanje bio kategorički pozitivan.29 Do te je formulacije Barada došao određujući svoje stanovište prema po­ gledima r e f e r e n t a , koji je 1937. i 1940. poduzeo pokušaj — možda ponešto preuranjen — da problem zahvati u svoj njegovoj širini i dubini. Pošto je metodički položio težište na izvore, koji su prije svega potekli od heretika samih i zatim osobito od Dubrovčana, on je došao do zaključka, da je »Crkva bosanska« bila jedna kršćanska zajednica s podlogom u ćirilometodijevskoj baštini, podjednako nezavisna o Rimu i Carigradu, i da nije imala u sebi ni­ kakvih heretičkih-elemenata dualističkog tipa. Prema njegovu mišljenju nastala je u početku tridesetih godina XIII. stoljeća, kad se je pod pritiskom crkvenih i političkih mjera od strane Rimske kurije definitivno odijelila od Zapadne crkve, kojoj je dotada kao »ecclesia bosnensis« pripadala, i organizaciono se osamostalila, zadržavajući pritom različite drevne oblike crkvenog života.30 U proteklih deset godina Aleksandar S o l o v j e v je prvi put u nizu rasprava podložio cijelu problematiku novom ispitivanju sa stanovišta Račkoga, osvijetlio nanovo više pojedinačnih pitanja i poduzeo problematičan pokušaj, da u spisima same »Crkve bosanske« pronađe dokaze, koji govore u prilog dualizmu (1948).31 Kad je taj snažan zahvat, koji je trebao da potpuno opravda gotovo sve nazore Račkoga, Dragutin K n i e w a l d podupro također svojom raspravom o sadržajnoj vjerodostojnosti najvažnijih latinskih spisa (1949)32 — premda se njegova ocjena dualističkog obilježja »Crkve bosanske« ne podudara u svemu s mišljenjem Solovjeva —, mogao se steći utisak, kao da više ništa bitna ne preostaje o tom pitanju. Spomenutom mišljenju pridonio je i Mihajlo D i n i ć (1948) jedan vrijedan prilog.33 Okolnost, da je tek g. 1953. posmrtno djelo 2 7 V. C o r o v i ć, Bosna i Hercegovina, Beograd 1925, 41—46, i Historija Bosne I, Beograd 1940, 175—189. 2 8 U predgovoru k 2. izd. djela Račkoga (v. bilj. 23). 2 9 M. B a r a d a , Šidakov problem »Bosanske crkve«, Nastavni vjesnik 49, Zagreb 1940/1, i replika na moj odgovor, ib. 50, 1941/2. 3 0 J Š i d a k , Problem »bosanske crkve« u našoj historiografiji od Petra- novića do Glušca, Rad JAZU 259, 1937 i p. o. (njem. résumé u Bulletin inter­ national de l'Acad. des Sciences et des Beaux-arts de Zagreb; classes: d hi­ stoire . . . 10, 1938). — »Crkva bosanska« i problem bogumilstva u Bosni, Zagreb 1940. Usp. također: Pravoslavni Istok i »crkva bosanska«, Savremenik XXVII, Zagreb 1938, i Samostalna »crkva bosanska« i njezini redovnici, Na­ stavni vjesnik 50, 1941/2. 3 1 A. S o l o v j e v . Postanak i propast »Bosanske crkve«, Prosvjetni radnik II, Sarajevo 1947. — Gost Radin i njegov testamenat, Pregled II, Sarajevo 1947. — Vjersko učenje Bosanske crkve, izd. JAZU, Zagreb 1948. — Jesu li bogomili poštovali krst? Glasnik Zem. muzeja, N. S. III, Sarajevo 1948. — Nestanak bogomilstva i islamizacija Bosne, Godišnjak Istor. dr. BiH I, 1949. — Fundajajiti, paterini i kudugeri, Zbornik Vizant. inst. SAN I, Beograd 1952. — Autour du bogomilisme, Byzantion XXII, Bruxelles 1952. — Usp. također bilj. 11 i članak »Bogumili« u Enciklopediji Jugoslavije I, 1955, 640—645, kojega se 2. dio odnosi na »Bogumilstvo u Bosni«, a 3. na »Bogumilsku umetnost«, t. j . bosanske stecke. 3 2 V. bilj. 4. 3 3 M. D i n i ć , Jedan prilog za istorij'u patarena u Bosni, Zbornik Filozof­ skog fakulteta u Beogradu I, 1948. 11 Zgodovinski časopis 161 fra Leona P e t r o v i č a opet iznova istaklo tezu o hrvatsko-glagoljaškom po­ rijeklu »krstjana«,34 pokušavajući da je potkrijepi tobožnjim benediktinskim karakterom tih redovnika i pretpostavkom o zapuštenom, ali nipošto ne here­ tičkom kršćanstvu u Bosni — ta okolnost nije više mogla mnogošta promijeniti na prikazanom rezultatu. Prema mišljenju referenta, koji je također od g. 1950. pridonio više priloga ovoj diskusiji,35 ne može se danas — zahvaljujući prije svega publikacijama Antoina D o n d a i n a 3 6 i podacima kronike priora Suiberta iz g. 1259., koja nije bila dosada dovoljno uzimana u obzir — staviti u pitanje teza Račkoga kao okvir za daljnju obradbu problema. Uza sve to preostaje još uvijek mno­ štvo izvanredno važnih djelomičnih problema, rješenje kojih će u svom cjelo­ vitom rezultatu — kako se čini — dovesti do bitni j ih korektura spomenute teze. Premda je dakle osnovno pitanje našlo svoje rješenje u tom pravcu, da je bosanska hereza po svom porijeklu bila bogumilska ili, ispravni je, pataren- ska, moći ćemo i nadalje s punim opravdanjem govoriti o problemu bogumil­ stva u Bosni. Od djelomičnih problema, odlučnih za shvaćanje cjeline, ostaju i danas još neriješena ova tri: 1. postanak heretičke »Crkve bosanske«, 2. ka­ rakter pojedinih njenih učenja i 3. njezina propast. Diskusija se i dalje na­ stavlja.* F r a n Z w i t t e r PROBLEM NARODNEGA PRERODA PRI JUŽNIH SLOVANIH V AVSTRIJI.- LEGITIZEM IN NARODNOSTNO NAČELO Narodni prerod pri Srbih, Hrvatih in Slovencih v Avstriji v drugi polovici XVIII. stoletja in v prvi polovici XIX. stoletja je rešil povsod vprašanje narečja, ki predstavlja osnovo književnega jezika, in vprašanje pravopisa, dvignil je narodni jezik, ki so ga dotlej uporabljali v nekaterih deželah le za potrebe nižjih družbenih razredov, na stopnjo jezika poezije in višje kulturne produkcije sploh, označuje ga razvoj raziskavanj o narodnem jeziku, literaturi, etnografiji in zgodovini. Tu si ne bom prizadeval govoriti o tem gibanju v 3 4 Dr. fra L. P ( e t r o v i ć ) , »Kršćani bosanske crkve«, Sarajevo 1953. 3 5 J. S i d a k , Oko pitanja »crkve bosanske« i bogumilstva, Hist, zbornik III, 1950 (ocjena radova V. Corovića, M. Barade, L. Petroviča, C. Truhelke, F Sišića, V. Glušca, M. Dinića, D. Taškovskog, N. Radojčića, N. S. Deržavina i D Angelova, koji su izašli u razdoblju 1940-50). — Bosna i zapadni dualisti u prvoj polovici XIII. stoljeća, Zgodovinski časopis VI—VII (Kosov zbornik), 1952/3. — Pitanje »crkve bosanske« u novijoj literaturi, Godišnjak 1st. dr. BiH V 1953 (ocjena radova St. Runcimana, Dm. Obolenskog, A. Schmausa, V. Gluš­ ca i A. Benca). — Današnje stanje pitanja »crkve bosanske« u historijsko] nauci, Hist, zbornik VII, 1954, i Dodatak tom prilogu u Hist, zborniku VIII, 1955. — Crkva bosanska, Enc. Jug. II, str. 393—396..— Ostalo pogl. u bilješkama 3, 8, 9, 16a i 19. 1 1 t , „ 3 6 Osim priloga, navedenog u bilj. 6, valja još uzeti u obzir traktat »De heresi catharorum in Lombardia«, koji je A. D o n d a i n e objelodanio u Archi- vum Fr. Praed. XIX, 1949, pod naslovom: La hiérarchie cathare en Italie I. * Ovaj je prilog tekst moje »communication«, koju sam 8. IX. 1955. pročitao u sjednici sekcije za srednjovjekovne hereze na X. Internacionalnom kongresu historičara u Rimu. Ovdje mu dodajem bilješke, koje su važne zbog biblio­ grafskih podataka ili nekih novijih podataka, koje sam u referatu prvi put upotrebio. Usp. résumé u Riassunti dèlie Comunicazioni, str. 213—215, i skraćeni tekst u Atti del X Congresso Internazionale, str. 365—369. 162 celoti in tudi ne o zvezi med tem gibanjem in med celotnim razvojem družbe; omejil se bom na vprašanje, v kakšni meri ima to gibanje že političen značaj. Literarni zgodovinarji, ki so največ študirali .začetke narodnega preroda, po pravici odklanjajo trditev, da so oni enostavna posledica francoske revolucije: narodni prerod se začne pred francosko revolucijo, med njegovimi predstavniki so menihi in janzenistični duhovniki poleg pristašev filozofije XVIII. stoletja.1 Celo po revoluciji ostane nekaterim predstavnikom gibanja politika tuja, nekateri drugi predstavniki so pa v politiki prepričani pristaši tedanje avstrij­ ske države. Osnovno ideološko vprašanje pri vseh teh predstavnikih je po mojem mnenju vprašanje njihovega odnosa do legitimizma, t. j . naziranja, ki brani obstoječo in tradicionalno oblast, za katero navadno misli, da je božjega izvora, in do narodnostnega načela, t. j . do ideje narodnosti kot politične enote, ki sama odloča o svoji usodi in ki ima pravico bodisi do neodvisne države bodisi vsaj do avtonomije v okviru že obstoječe države, ki zahteva včasih to pravico le za svoj lastni narod in ki jo priznava v drugih primerih tudi drugim narodom in mu je cilj celo federacija narodov. Narodni prerod v smislu narodnostnega načela je pa intimno povezan z borbo za zmagoslavje meščanske družbe, države in kulture, ki jo je na evropskem kontinentu sprožila francoska revolucija. Izraz Avstrija uporabljam, da bom bolj kratek, v pomenu vseh dežel pod oblastjo Habsburžanov po 1815. Ne govorim o Slovanih pod turškim gospod­ stvom, katerih vloga je bila osnovne važnosti zaradi prvega srbskega upora 1804 ki je privedel do ustanovitve nacionalne države; toda naš problem je pri njih'drugačen. Celo v habsburški monarhiji obstoje v času avstrijskega starega reda važne politične in pravne razlike. Ogrski Srbi uživajo določeno versko in cerkveno avtonomijo na podlagi privilegijev, ki jim jih je Avstrija podelila od 1690 dalje; isti privilegiji so jim obljubili tudi teritorialno avtonomijo z lastnim vojvodo, toda te obljube niso bile izpolnjene in Srbi so živeli deloma v upravnem in socialnem sistemu Vojne krajine in deloma v sistemu ogrskih komitatov; a spomin na te obljube je ostal pri njih vedno živ. Hrvatska uživa v okviru dežel krone sv. Štefana pokrajinsko avtonomijo, ki ima povsem fevdalen značaj: plemstvo, ki je zastopano na pokrajinskem saboru, katerega jezik je latinski, brani svoje privilegije proti centralističnim in absolutističnim prizadevanjem Dunaja in bi želelo priključiti tej fevdalni Hrvatski dežele, ki so ji nekoč pripadale, a so bile tedaj neposredno podrejene Dunaju (Vojna krajina, pozneje tudi prej beneška Dalmacija) ali so pa bile turške (Bosna). Slovenci so pa bili razdeljeni med več avstrijskih dežel (Štajerska, Koroška, Kranjska, Primorje), ki jih je upravljala birokracija avstrijskega centralistič­ nega absolutizma. V istem položaju so bili Hrvati v Istri in Dalmaciji in pa Vojna krajina. Država avstrijskega starega reda je v določeni meri priznavala oz. tolerirala eksistenco hrvatske pokrajinske avtonomije in srbske verske avtonomije in celo njune teritorialne aspiracije; vse, kar pri njih in pri Sloven­ cih prekorači te meje, je za režim nedopustno in izvira iz narodnostnega načela. Prve simptome narodnostnega načela opazimo takoj po francoski revo­ luciji. Revolucija ima pristaše sicer le med bogato in izobraženo buržoazijo, i pr im n pr. za Slovence I. Prijatelj, Duševni profili slovenskih preporo- diteljev, Ljubljana 1935; F. Kidrič, Razvojna linija slovenskega preporoda v prvih razdobjih, Razprave Znanstv. društva V—VI, Ljubljana 1930; Isti, Do- brovsky in slovenski preporod, Razprave, hist. sekc. I, Ljubljana 1930; Isti, Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove smrti, Ljubljana 1929-38. 2 Prim. n. pr. Ritterjevo delo Croatia rediviva regnante Leopoldo Magno caesare, Zagreb 1700. i l* 163 med inteligenco in med oficirji in celo med plemstvom in duhovščino; oni predstavljajo le zelo ozke krožke in mnogi med njimi ne mislijo na nacionalni vidik, ki bi ga mogla imeti revolucionarna ideologija. Ko se je Avstrija po smrti Jožefa II. najprej poslužila srbskih zahtev kot sredstva pritiska na madžar­ sko gibanje, nato pa je vzpostavila staro ogrsko ustavo, je nekaj Srbov razumelo revolucionarne ideje v smislu nacionalne države, za katero so pričakovali, da jo bodo ustvarili Francozi. Ideja ilirske države, ki ima tudi nacionalni smisel, se pojavi v Dalmaciji in v Dubrovniku (verjetno pod vtisom primera Italije) brez dvoma pred 1809, morda že v dobi revolucije. Ustvaritev Napoleonovih Ilirskih povinc (1809—13) nima seveda nikakih nacionalnih motivov niti kar se tiče njihovega ozemlja niti zaradi njihovega imena, produkta klasicizma dobe. Vendar so nekateri Francozi imeli pred očmi možnost poslužiti se nacionalnega momenta za cilje svoje politike, deželni jezik je postal jezik osnovnega in srednješolskega pouka in v deželi sami so razumeli ime provinc v nacionalnem smislu, govorili so o »oživljenju« stare, baje slovanske Ilirije in o njenem širjenju v avstrijske in turške dežele, ki v njih prebivajo isti narodi. Gre za idejo in ne še za gibanje. Ideološki pristaši Francozov so pri vseh narodih provinc tisti, ki so simpatizirali z revolucijo, ideološki nasprotnik je tudi pri vseh narodih predvsem večina plemstva in duhovščine. Ruska politika in, v manjši meri, avstrijska politika se prilagodita novemu položaju. Knez Adam ' Czartoryski (1770—1861), o katerem bom še govoril, se bavi kot zunanji minister Aleksandra I. (1804—06) s projekti slavenosrbskega carstva pod perspektivo nevarnosti, ki jo francoske ideje svobode in francoska propaganda predstavljajo za vpliv Rusije na pravoslavne v Turčiji; zato je potrebno opustiti načrte ruskih aneksij in delitve turškega cesarstva in podpirati ustanovitev nacio­ nalnih držav, avtonomnih v notranjih zadevah in pod rusko »fevdalno nad- oblastjo« v zunanji politiki.3 Narodni prerod avstrijskih Slovanov pred 1848 so že sodobniki smatrali za kulturno in ne politično ali socialno gibanje. Notranjo oviro za- politično gibanje v revolucionarnem smislu predstavlja dejstvo, da gre za po večini kmetske narode, nadalje znaten delež duhovščine (in na Hrvatskem tudi dela plemstva) v narodnem prerodu, in dejstvo, da je buržoazija še malo razvita in v nekaterih deželah ali tujega izvora ali kozmopolitske orientacije in da je v teh deželah nacionalna orientacija buržoazije in laične inteligence šele v začetkih. Zunanjo oviro predstavlja dejstvo, da avstrijski režim dopušča na­ cionalno gibanje le na kulturnem področju, kjer ga sicer tudi strogo kontrolira, in da je vsako izražanje mnenj, ki bi stremela za spremembo političnih uredb, prepovedano. A tudi politične uredbe niso enake v vseh deželah, kar je zelo važno tudi za nacionalno gibanje. Cilj ilirskega gibanja na Hrvatskem je ustvaritev skupnega književnega jezika in skupne literature za vse Južne Slovane (z Bolgari vred) pod imenom ilirskega jezika in literature. Ta cilj ni bil dosežen. Vendar pa pomeni ilirizem novo dobo v razvoju hrvatske literature in nacionalne kulture, ustvaril je enotnost književnega jezika Hrvatov in Srbov, on pomenja novo dobo tudi v razvoju jugoslovanske ideje in ko se polagoma opuščajo izrazi ilirski in Ilirija, se začno že pred 1848 v istem smislu uporabljati izrazi jugoslovanski in Jugo­ slavija. S političnega stališča pa predstavlja izhodiščno točko dejstvo, da začno Madžari po vzpostavitvi njihove stare ustave 1790 uvajati na mesto latinščine madžarščino kot jezik uprave in pouka, kar je na Ogrskem dovršeno po 1830. 3 Prim, za to dobo mojo študijo Les origines de l'illyrisme politique et la création des Provinces Illyriennes (separat študije, ki je izšla pod naslovom, danim od redakcije, Illyrisme et sentiment yougoslave v Le Monde Slave, Paris 1933, tome II) in tam citirano bibliografijo. 164 Predstavniki hrvatskih fevdalnih uredb že od začetka odklanjajo vsak poskus, da bi se madžarščina uvedla tudi na Hrvatskem, oni branijo latinščino in včasih mislijo na možnost, da bi uvedli hrvaščino. Po 1830 postane borba bolj srdita, to je že borba za kompetence in teritorij hrvatskih fevdalnih uredb na eni strani, ogrskih (ali skupnih) na drugi strani. Plemstvo na Hrvatskem se loči v dve politični stranki, narodno -in madžaronsko. Ilirsko gibanje daje novo moc opoziciji proti madžarskim prizadevanjem. A njegov politični program je le obramba »municipalnih prav« Hrvatske. »Disertatia« grofa Janka Draškoviča od 1832, ki se označuje kot glavni tekst političnega programa gibanja, vsebuje v bistvu le zahtevo, da se Hrvatski priključi Vojna krajina, Dalmacija, Reka in po milosti kralja tudi kraljestvo Ilirija (večina slovenskih dežel), ker je jezik tam podoben onemu na Hrvatskem, v bodočnosti morda tudi Bosna, ki je se turška — tradicionalne zahteve hrvatskega plemstva, ki jih najdemo že v Ritterjevem delu (1700). L. 1842. neke publikacije narodne stranke izrecno izjavljajo, da je ona ilirska le v kulturnem oziru, medtem ko njen politični program vsebuje le obrambo hrvatskih »municipalnih prav« v okviru obstoječe ogrske ustave. Avstrijski režim, ki seveda ni ustvaril ilirskega gibanja, ga more tolerirati in včasih (ne vedno) podpirati kot protiutež madžarskemu gibanju, predvsem Kossuthovemu, kolikor ostane v kulturnem okviru in v okviru obstoječe ustave, medtem ko je vsaka drugačna tendenca zanj nedo­ pustna. Ali je pa ta politični program narodne stranke iskren ali samo takticeri manever? Ni dvoma, da člani narodne stranke kakor n. pr. škof Haulik ali baron Kulmer, ki so se uprli madžarskim prizadevanjem, ne mislijo niti na odpravo fevdalnega sistema niti na« reformo hrvatskega sabora, ki ima čisto fevdalno strukturo, niti na prelom ustavnih vezi z Ogrsko in da so lojalni do svojega kralja. Na drugi strani je v stranki nekaj bogatih meščanov in pred­ vsem mladih inteligentov, za katere je ugotovljeno, da imajo liberalne nazore in da se njihov ilirizem ne omejuje na jezik in na kulturo. Oni objavljajo 1844 in 1845 v Beogradu brošuro in list, ki ju tajno širijo na Hrvatskem^in kjer zahtevajo uvedbo narodnega jezika, reformo sabora, posebno od Ogrske ločeno vlado za Hrvatsko itd. Konservativci in Dunaj reagirajo takoj: oni popuščajo narodni stranki (n. pr. uvedba narodnega jezika v upravo in v šole 1847); a istočasno je baron Kulmer organizator zbližanja desnega krila narodne stranke in madžarskih konservativcev pod zaščito dunajskega dvora, .zato da bi se borili proti madžarskim liberalcem in — če potrebno — tudi proti levemu krilu narodne stranke. To krilo se hoče organizirati že 1847, vendar tega se.ne stori- vendar je pa dejstvo, da obstoj ita v narodni stranki v resnici dve struji, kako'r tudi da je akcija Kulmerja velikega pomena za razumevanje revolucije 1848 na Hrvatskem.4 Ogrski Srbi uživajo tedaj le zelo omejeno versko in cerkveno avtonomijo in so še bolj izpostavljeni poskusom madžarizacije. V srbskem narodnem pre­ rodu zavzemajo v kulturnem oziru prvo mesto. Kar se tiče političnih nazorov, je naše vprašanje za razdobje pred 1848 malo raziskano, vendar pa moremo trditi, da so ostali njihovi vidni predstavniki, kljub eksistenci Srbije, lojalni do Avstrije, da pa na drugi strani gibanje srbske omladine, ki se začne tako v Srbiji kakor na Ogrskem neposredno pred 1848,'ni čisto literarno in da ima tudi izrazito liberalen in nacionalen političen značaj. 4 Za politični aspekt: F. Šišič, Hrvatska povijest III, Zagreb 1913; F. Šišić, Hrvatski ilirizam — njegova politička strana, Bratstvo 12, Beograd 1921; Le centenaire de l'illyrisme (Le Monde Slave XII, 1935, t. II in III), predvsem M Warnier Illyrisme et nationalisme croate; J. Horvat, Politička povijest Hrvatske I, Zagreb 1936; V. Bogdanov, Društvene i političke prilike u Hrvat­ skoj 1848/49, Zagreb 1949. 165 Tudi pri Slovencih ima narodni prerod do 1848 kulturni značaj. Delež slovenskega jezika pri osnovnošolskem pouku, stolica tega jezika na liceju, dovoljenje za izdajanje nepolitičnega lista — koncesije te vrste so edine, ki jih' režim daje, vsaka zahteva, ki bi bila bolj dalekosežna, bi bila sumljiva »panslavizma«. Večina »slavistov«, sestavljena predvsem iz duhovnikov, je brez dvoma lojalna do režima. Avstroslavizem učenjaka Kopitarja, ki je v politiki pristaš obstoječega režima, obstoji v upanju, da bo vlada podpirala delo sla­ vistov na kulturnem področju in se razlikuje od idej prvega zgodovinarja Slovencev Linharta, ki je izrazil 1791 v predgovoru svoje knjige, na mestu, ki je bilo deloma črtano po cenzuri, idejo o Avstriji kot po večini slovanski državi v smislu nove organizacije te države. Vendar pa obstoje tudi med nacionalnimi Slovenci mali krožki, sestavljeni predvsem iz intelektualcev in študentov, ki imajo opozicionalne nazore; Prešernova pesem Zdravljica iz 1844, ki izraža jasno idejo oborožene borbe za osvoboditev Slovencev in bodoče federacije svobodnih narodov, je nastala, kakor se zdi, pod poljskim vplivom. Kar se tiče odnosov z liberalnimi in revolucionarnimi gibanji drugih narodov pred in med revolucijo 1848/49, si n e m š k a levica in center, ki hočeta bodisi uničiti Avstrijo bodisi podrediti jo popolnoma nemškemu Bundesstaat-u, predstavljata novo Nemčijo v geografskem okviru starega Reicha in Nemške zveze, t. j . z vključitvijo čeških in slovenskih dežel in s Trstom kot sredo­ zemskim pristaniščem; na vzhodu od te Nemčije bi bila Ogrska v okviru svojih historičnih meja. Jasno je, da sporazum južnoslovanskih nacionalistov s takim programom ni bil mogoč. Na O g r s k e m je Kossuthovo opozicionalno gibanje ustvarilo nov socialni red in novo državo, a sporazum prav tako ni bil mogoč, ker to gibanje vztraja na programu centralizirane ogrske države v okviru njenih historičnih meja in ker vodi politiko madžarizacije; radikalni inteligenti in kmetska gibanja, ki se zavzemajo za enake pravice za vse narodnosti, ne predstavljajo pomembnega faktorja. Sodobni avstrijski uradni dokumenti označujejo praviloma vsako slovansko politično gibanje z imenom panslavizem in za nekatere historike so ta gibanja še vedno produkt politike carske vlade. V resnici je r u s k a vlada sicer res poslala nekaj učenjakov v Avstrijo zaradi raziskavanj in nekaj podpirala slovanske študije, a njena politična ekspanzija ni usmerjena proti Avstriji, legitimistični avstrijski Slovani so zanjo katoliki in nelegitimistični Slovani revolucionarji; ruski panslavisti predstavljajo le ozke krožke brez političnega vpliva. Isti motivi so bili odločilni tudi pri avstrijskih Slovanih za njihovo stališče do Rusije in zato je pri slo­ vanskih gibanjih mnogo izrazov simpatije do velikega slovanskega ruskega naroda, ni pa resne politične akcije, ki bi se hotela opirati na Rusijo. Bolj važna je jugoslovanska politika po 1 j s k e emigracije, ki jo vodi A. Czartoryski v svojem Hôtel Lambert v Parizu. Kneževina Srbija se smatra po 1842 za jedro bodoče države, ki bi obsegala Južne Slovane Turčije in Avstrije (le Slovenci se skoraj ne omenjajo). Treba je pripravljati, a ne pospeševati padec Turčije zato da se prepreči, da ne bi postali Rusija in Avstrija in ne ta nova država njen dedič. Prav tako je treba pripravljati padec Avstrije z akcijo pri avstrij­ skih Južnih Slovanih in s poskusom sporazuma z Avstriji sovražnimi Madžari, če je to mogoče. Treba se je s posredovanjem Poljakov opirati na Francijo in morda tudi na Anglijo, ki bi bili pripravljeni postaviti tako državo, ki bi ne bila orodje Rusije, na mesto poginu zapisanega turškega cesarstva. Agenti Czartoryskega, predvsem Ceh F. Zach vplivajo na srbskega državnika I. Gara- šanina. Njegovo »Načertanije« iz 1844 je v bistvu Zachovo delo, vendar pa je Garašanin iz Zachovega teksta izpustil skoraj vsa mesta, ki se tičejo avstrijskih Južnih Slovanov, njegov program in njegova akcija pred 1848 se omejujeta na Turčijo, kar morda pojasnjuje tudi stališče Srbije v revoluciji 1848. Kljub 166 temu obstoji v Beogradu tajno društvo, ki deluje v smislu integralnega pro­ grama med njegovimi člani so Hrvati in ono ima tam svoje zveze. Ideje »Velike Ilirije« najdejo odmev v Franciji (Revïie des Deux Mondes, predvsem H Desprez). I t a l i j a n s k i liberalci in revolucionarji imajo pred in v času revolucije 1848 ugodno mnenje o gibanju avstrijskih Slovanov, ki ga smatrajo za v bistvu politično gibanje (izjave G. Mazzinija, N. Tommasea, F. Dali Ongara, P Valussija, lista II Precursore in Fratellanza dei Popoli v Benetkah, Italo- slovansko društvo v Torinu), a mi vemo še malo o konkretnih političnih odnosih med njimi in med slovanskimi levimi gibanji. - V revoluciji 1848 igra program poljske emigracije svojo vlogo kot najbolj radikalen nacionalni program avstrijskih Južnih Slovanov; prevladujoča ideja pri njih je pa ideja nove Avstrije kot federacije narodov, kjer bi Slovani igrali seveda veliko vlogo ideja, ki je nastala ob začetku revolucije skoraj istočasno v Pragi in v Zagrebu. V času revolucije 1848/49 je bil nacionalni program Slovencev delo laičnih izobražencev in liberalnih študentov ter tudi nekaterih duhovnikov - pristašev katoliškega liberalizma; nanj vpliva Palacky in on vsebuje zahtevo po avto­ nomni Zedinjeni Sloveniji v okviru Avstrije kot federacije narodov, včasih • tudi po enoti, ki bi združevala vse Južne Slovane v Avstriji; njegovi pristaš se bore - primeroma uspešno - proti volitvam v frankfurtski parlament v slovenskih deželah in proti priključitvi Avstrije Nemčiji. Konservativci med njimi bodoči voditelj slovenske stranke Bleiweis in glavni organizator P j j u t o e slovenske književnosti škof Slomšek, nasprotujejo v začetku taki politiki m zahtevajo le več pravic za slovenski jezik v upravi in v pouku; Slomšek postavi nroti principu suverenosti naroda princip božjega izvora vsake oblasti in obsoja narodnostno načelo v Italiji, v Nemčiji, na Ogrskem in tudi pri slovanskih narodih. Narodnost je zanje kulturno načelo, za eno strujo duhovščine pomeni ona celo ohranjevanje tradicionalnih običajev, jezika in vere v smislu nekaterih nemških romantikov in ruskih slavjanofilov (Volksgeist proti Volkssouvera- nität po Fr. Meineckeju)." Struje v hrvatskem in srbskem gibanju v času revolucije, ki je tako važno za vso Avstrijo, predstavljajo v tem času enega najbolj diskutiranih prob em.v v jugoslovanski historiografiji, ki mora še razjasniti vec važnih vprašanj Kar le tiče Jelačiča, ki ga Springer, Eisenmann in Friedjung označujejo po pravici kot bolj cesar u zvestega oficirja kakor pa hrvatskega patriota vemo zanj X n e s I 7e postal ban na podlagi sporazuma med dvorom, madžarskimi in hrvat kimi konservativci in da je nato Gaj sugeriral njegovo izvolitev Hrvatom, hrvatsk konservativec baron Kulmer je imel odločilen vpliv na njegovo po­ m i k o m drugi strani se nekateri hrvatski konservativci v začetku abstinirajo notrania politika, sabor in tisk so v veliki meri- pod vplivom liberalne levice, T ^ i r l n pr. M. Handelsman, La question d'Orient et la politique yougo­ slave duTr ince A. Czartoryski après 1840, Séances et travaux de l'Académie deassc?encPes morales et politiques, 89e année » - m ^ a r i s " ^ £ ^ - £ 1 litiaue yougoslave du prince Czartoryski entre 1840—48. I. Bulletin interna tona l de V Académie polonaise des sciences et des lettres, classe de philologie, classe d fhistoireeTde philosophie, année 1929, Cracovie 1929; D. Stranjakovic, N a č e r t a ^ e m j e G a r a š a n i n a , Glasnik Istoriskog društva u Novom Sadu IV, m r ^ Isti Vlada ustavobranitelja 1842-1853, Beograd 1932; Isti, Kako je postalo Ä Ä S « , Spomenik Srpske kr. akademije 91, drugi razred ? 0 B e o S 1939 l i t i Srbija privlačno središte Jugoslovena, Srpski književni ïïasSk n s 61 Beogrkd 1940; J. Šidak, L'hôtel Lambert et les Croates, Annales l e T lnsü tu t francafs de Zagreb V I - V I I , 1942-1943; J R . Thim Die Grun- dunesversuche Jugoslawiens 1848/49, Ungarische Jahrbucher I 1921 g6 Za ta v p r a š a j a pri Slovencih prim. Fr. Zwitter, Narodnost in politika pri Slovencih, Zgodovinski časopis I, 1947. 167 nepriznanje ogrske vlade je njeno delo. Pri Srbih so nacionalne zahteve nji­ hovih tradicionalnih predstavnikov zelo zmerne; zahteva po avtonomnem ozemlju, prevzem oblasti v civilnih in vojaških upravnih enotah, organizacija oboroženega upora proti ogrski vladi so delo liberalca Stratimirovića in libe­ ralnih študentov in patriarh Rajačić pristane šele pod njihovim pritiskom. Povsod se govori o jugoslovanski državi, a nacionalni program vseh teh gibanj ostane program avtonomnega hrvatskega in srbskega ozemlja in celo ozemlja, obsegajočega vse avstrijske Jugoslovane, v okviru Avstrije, ki se jo pojmuje kot federacijo narodov. Ta zmerni program je tudi program srbske vlade, ki se je pod pritiskom Rusije odpovedala svojemu načrtu organizirati upor v pokrajinah pod turško oblastjo. Dvor na Dunaju in v Innsbrucku v začetku javno obsoja ta gibanja in omahuje v svojih zaupnih navodilih. Sele pozneje, pred in v času preloma z Ogrsko, dvor odobrava ta gibanja in dobi odločilni vpliv nanja, na Hrvatskem preko Jelačiča, pri Srbih preko patriarha, ki je odstranil Stratimirovića z oblasti. Ko pa postajajo obrisi nove centralistične, nemške in absolutistične Avstrije bolj jasni in ko Srbi in pozneje tudi Hrvati izgubljajo avtonomijo, ki so jo bili prej v resnici uživali, pa postajajo vzporedno s tem zastopniki levice bolj dostopni za politiko Czartoryskega, ki jo podpirajo tudi poljski demokrati in včasih francoska vlada, t. j . za načrte sporazuma z Madžari in upora proti Avstriji v jugoslovanskih pokrajinah. Kossuth pa je v začetku odklanjal vsaka pogajanja, pozneje pa koncesije, ki so jih ponujali madžarski predstavniki, niso bile mišljene iskreno.7 Po 1860 narodnostno načelo popolnoma zmaga v političnem delu srbskega voditelja Svetozarja Miletića (1826—1901) in v liberalnem, radikalnem in včasih socialističnem gibanju Ujedinjene omladine srpske; pogajanja z Madžari in projekti antiavstrijskih rešitev so le še vprašanja politične oportunitete. Pri Hrvatih igra legitimizem neko vlogo pri političnih strankah, ki iščejo kom­ promis bodisi z Dunajem ali pa z Budimpešto, sklicujoč se pri tem na hrvatsko zgodovinsko pravo in težeč za avtonomno Hrvatsko; to pa tedaj ne velja za stranko pravašev, ki je izrazito antiavstrijska in antimadžarska, ki je pa s svojo ideologijo zgodovinskega prava in s svojim izključno hrvatskim nacio­ nalizmom podobna madžarskim kossuthovcem. Pri Slovencih je za naše vpra­ šanje važna razlika med konservativno in pozneje klerikalno stranko na eni in med liberalno stranko na drugi strani. Konservativci se bore za slovenski • jezik v pouku in v upravi, toda oni se vežejo na fevdalno-klerikalni tabor in na njegov program historično-političnih individualitet in sprejemajo le na­ knadno in za malo časa program Zedinjene Slovenije kot nacionalne enote. Oficialni program liberalcev je Zedinjena Slovenija v okviru Avstrije, v njihovi praktični dejavnosti je mnogo oportunizma, po svojem notranjem prepričanju pa sploh niso pristaši Avstrije. — Uresničenje antiavstrijskih projektov se pričakuje najprej od Napoleona III., po 1866 od propada Avstrije v revanšni vojni proti Bismarcku, ki bi omogočila vsaj Srbom in Hrvatom, da dosežejo nacionalno osvoboditev z vojno proti Madžarom, in končno obstoje tudi upanja v Rusijo, ki ostanejo seveda zelo nedoločena. Z relativno stabilizacijo Avstro- 7 Prim, dela, citirana pod 4) in 5) in poleg njih n. pr. D. M. Pavlovič, Srbija i srpski pokret u Južnoj Ugarskoj 1848 i 1849, Beograd 1904; F. šjšić, Kako je Jelačić postao banom, Jugoslavenska njiva VII, Zagreb 1923, knj. II ; V. Bogdanov, Nacionalni i socijalni sukobi Vojvođana i Madžara 1848—49, Zagreb; Isti, Hrvatska ljevica u godinama revolucije 1848/49, Zagreb 1949; Isti, Nacionalni pokreti 1848, Republika IX, Zagreb 1953; Gradja za istoriju srpskog pokreta u Vojvodini 1848—1849, Srpska akademija nauka, Gradja VIII, Ist. inst. 7, Beograd 1952 in predgovor R. Perovića v tej knjigi; gradivo za levico 1848, publicirano v Gradja za povijest književnosti hrvatske, knjiga 16, Jugoslaven­ ska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb 1948. 168 \ Ogrske po 1871 se začenja doba prevladovanja političnega oportunizma, v času imperialističnih konfliktov v začetku XX. stoletja postanejo ti problemi znova pereči. Legitimizem najde svoj zadnji izraz v trializmu, narodnostno načelo pa v jugoslovanskem revolucionarnem gibanju. Naš problem je važen za vse dežele nekdanje monarhije, morda z izjemo Galicije in Lombardije — Benečije, kjer je bila avstrijska aneksija preveč recentna, da bi omogočila postanek iskrenega legitimizma. Samo za légitimiste je eksistenca monarhije baza političnega razmišljanja. Razume se, da vsi nelegitimisti niso nasprotniki monarhije. Nemška liberalna buržoazija daje praviloma Avstriji, kjer ima ona prevladujočo vlogo v notranji politiki (pred­ vsem pred 1879) in ki je zaveznica Nemčije (po 1879), prednost pred nevar­ nostmi, ki bi bile posledica njenega razpada. Madžarski liberalci dajejo iz podobnih motivov realni uniji z Avstrijo prednost pred neodvisno Ogrsko. Češki in slovenski liberalci, ki se smatrajo za zatirane in ne goje mkake ljubezni do Avstrije, ji dajejo vendar prednost v primeri s perspektivo priklju­ čitve svojih dežel Veliki Nemčiji. Jadransko vprašanje igra pri slovenskih in hrvatskih.liberalcih podobno vlogo. Liberalni in socialnodemokratični kozmo- politizem »historičnih narodov« vpliva tudi na druge narode, ki se od njega le polagoma emâcipirajo. V situacijah relativne stabilnosti politiki praviloma izbirajo raje male prednosti oportunistične politike kakor pa nevarnosti odkrite antiavstrijske politike in zato obstoji skoraj povsod konflikt med radikalno mladino in med oportunističnimi politiki. Ker učinkujejo praviloma vsi ti motivi istočasno, je razumljivo, da obstoji pred 1914 malo političnih skupin, ki so odkrito sovražne eksistenci monarhije, in da vrsta kritičnih opazovalcev ni predvidevala njenega propada. In vendar gre v teh primerih le za politične račune v določeni situaciji. Prava baza je legitimizem birokracije, armade, cerkve iri plemstva, »štirih stebrov avstrijske države« (L. Eisenmann), ki je pa vedno bolj v dekadenci. Za buržoazijo in za proletariat ta ideologija in ta miselnost vedno bolj izgubljata vsak smisel. Zgodovinarji že dolgo poznajo pomen legitimizma za Avstro-Ogrsko in tudi vso razliko, ki obstoji med legi- timistično državo in med vsako idejo federacije narodov. Vendar se mi pa zdi, da še vedno pretiravajo pomen individualnih dogodkov in faktorjev in da podcenjujejo važnost teh ideoloških razlik, ki so izraz mentalitete različnih družbenih razredov in ki po mojem mnenju predstavljajo osnovni, sociološki faktor problema. 169 ^•»•••••в*. Z A P I S K I Bogo G r a f e n a u e r STARA IN NOVA VPRAŠANJA OB HRVATSKO-SLOVENSKEM KMEČKEM UPORU 1575 Obenem, z začetki politične borbe slovenskega in hrvatskega meščanstva za nacionalno svobodo se je že začel pri Slovencih in Hrvatih uveljavljati tisti koncept našega zgodovinskega razvoja, ki je postavljal kmečke upore na zelo vidno mesto v našem narodnostnem razvoju. 2e pred 120 leti ga je izrazil pri nas Prešeren v verzih, v katerih gleda Josip Vidmar višek njegovega Sonetnega venca: »Obložile očetov razprtije / s Pipinovim so jarmom sužno ramo; / od tod samo krvavi punt poznamo, / boj Vitovca in ropanje Turčije«. Pri Hrvatih je dvajset let pozneje Kukuljević-Sakcinski kot prvi v svoji raz­ pravi »Dogadjaji Medvedgrada« (Arkiv za povjestnicu Jugoslavensku III, 1854,' str. 31—124) obširneje obravnaval najznamenitejše gibanje te vrste v hrvatski zgodovini, hrvatsko-slovenski kmečki upor leta 1573. Odtlej so avstrijski, hrvatski in slovenski zgodovinarji objavili vrsto virov o tem uporu: Kukuljević-Sakcinski, n. n. m., str. 119—124; A. Dimitz, Beiträge zur Geschichte der Bauernkriege und Aufstände, Blätter aus Krain 9, 1865, str. 83; F. Krones, Aktenmässige Beiträge zur Geschichte des windischen Bauernaufstandes vom Jahre 1573, Beiträge zur Kunde der steierm. Geschichts­ quellen 5, 1868, str. 1—34; F. Rački, Građa za poviest hrvatsko-slovenske se­ ljačke bune god. 1573, Starine VII, 1875, str. 164—322; isti, Dopunak građe za poviest hrvatsko-slovenske seljačke bune god. 1573 i nekoliko izprava o hrv poturici Franji Filipoviću, Starine VIII, 1876, str. 243—252; F. Kos, Doneški k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja, 1894, str. 93, št. 139; A. Meli, Zum wmdischen Bauernaufstand des Jahres 1573, Beiträge zur K u n d e . . . 26, 1894, str. 34—52; F. Krones, Ergebnisse einer archivalischen Reise nach Linz,' prav tam 31, 1901, str. 156—157; V. Klaić, Tužba Franje Taha protiv kmetova Sused- grada i Dolnje Stubice, Vjesnik Zemalj. arkiva XI, 1908, str. 134—136; I. Boj- ničić, Preslušavanje svjedoka protiv susjedgradskom silniku Franji Tahiju god 1567, prav tam XII, 1910, str. 16—47; F. Šišić, Hrvatski saborski spisi, Knjiga treća: od god. 1557 do god. 1577, MSHSM XXXIX, 1916, str. 123, 138 165—166 169, 175, 218—219, 249, 260—261, 263—264, 295, 323, 347, 352—353, 362, 370—371.' Obenem so vzporedno s tem izdajanjem virov izhajale vedno nove raz­ prave o uporu: Kukuljević-Sakcinski, n. n. m., str. 60—71, ter Susedgrad, v Njeke gradine i gradovi u kraljevini Hrvatskoj, I, 1869; P. Radies, Herbàrd VIII. v. Auersperg, 1862, str. 290—315; J. Parapat, O kmečkih puntih sploh in o uporu leta 1573 posebej, LMS 1869, str. 97—110; A. Dimitz, Geschichte Krains 3, 1875, str. 30—36; R. Horvat, Seljačka buna godine 1573, 1897; A. Kasprét Tiranstvo graščaka Tahija in njegovega sina Gabrijela, CZN 6, 1909, str. 70—108; 170 •ЧИШИЗДЈРИРЈЧИШ isti, Oplenitev kunšperških in podsredskih podložnikov 1. 1573, ČZN 8, 1911, str. 21—32; V. Klaić, Povjest Hrvata HI/1, 1911, str. 282—301 (z uporabo delno še do danes ne objavljenega arhivalnega gradiva), gl. tudi HI/2 (1921), str. 48—56; D. Lončar, Socijalna zgodovina Slovencev, v L. Niederle, Slovanski svet, 1911, str. 220—221; Abditus (A. Prepeluh), Reformacija in socialni boji sloven­ skih'kmetov, 1908, str. 53—61, o vzrokih in oceni tudi drugje v knjigi; J. Har- tinger, Hrvatsko-slovenska seljačka buna g. 1573, 1911: str. 34—80 o položaju kmeta, 81—121 o borbi za Stubico in Susedgrad med fevdalci, 121—177 o uporu; F. Šišić, Seljačka buna god. 1573, Jugoslav, njiva 1923, I, str. 89 si.; isti, Dva hrvatska buntovnika (Matija Gubec i Eugen Kvaternik), I. Hrvatska seljačka buna g. 1573, Brastvo XVIII, 1923, str. 3—35; F. Popelka, Franz Tahy, Schloss­ herr auf Stattenberg, v Hausmann, Südsteiermark, 1925, str. 102—115; A. Za- laznik, Dvig uboge gmajne, 1930, str. 77—86; F. Erjavec, Pod grajskim jarmom, 1930 str 65—68; H. Pirchegger, Geschichte der Steiermark 1282—1740, 1931, str. 433-U35; J. Predavec, Selo i seljaci, 1934, str. 115—147 o položaju kmeta, 166 172 o uporu; M. Dolenc, Pravna zgodovina za slovensko ozemlje, 1935, str 196—197; F. Šišić, Značaj hrvatske seljačke bune g. 1573, Novosti 11. IV, 1936; M. Durman, Hrvatska seljačka buna 1573, 1936: str. 43—64 položaj kmetov, 65—84 borba za Susedgrad in Stubico, 85—153 upor; J. Polec, Prevedba za­ kupnih kmetij v kupne na Kranjskem ob koncu 18. stoletja, ZZR XIII, 1937, s t r . 144—152; B. Kreft, uvod v Veliko puntarijo, 1937, str. 5—20; D. Tomašic, Borba za društvenu pravdu, v Društveni razvitak Hrvata, 1937, str. 52—56; A Poljanec (B. Žiherl), Smotri francoske revolucije v bojih slovenskih kmetov, Sodobnost VII, 1939, str. 302—312; J. Mravljak, Kmetski upori na Slovenskem, 1940 str 12—14, 36—49; B. Grafenauer, Potek vseslovenskega kmečkega upora 1. 1515 na Spodnjem Štajerskem, Dodatek, CZN 34, 1939, str. 160—161; S. Jug, Slovenski »zapovedni list« iz 1. 1570 in novi vinski davek, GMS XXIII, 1942, str. 74—84 (prim, k temu M. Verbič, Slov. zapovedni list z leta 1570 — prevod iz nemškega izvirnika, Drugi Trubarjev zbornik, 1952, str. 179—180); B. Grafe­ nauer, Boj za staro Rravdo, 1944, str. 118—121. Poleg teh razprav — ob njiho­ vem naštevanju smo se ustavili z osvoboditvijo — je bilo temu predmetu po­ svečenih seveda mnogo člankov (na pr. A. Jiroušek, .Velika seljačka buna go­ dine 1573, Seljačka prosvjeta 1926; L. Josipović, Matija Gubec i seljačka buna od XIV do XVI st., Savremena stvarnost 5, 1933; F. Zwitter, Naš kmet v tla­ čanski dobi, Gruda 5, 1933; G. Pisanicki, Matija Gubec, vođa seljačke bune 1573, Stožer 1934; V. Kraigher, Slovenski kmečki upori, Ljubljanski zvon LVH, 1937', itd.), upor je bil pa seveda omenjen tudi v raznih širših zgodovinskih pregledih'ali analizah (na pr. F. Šišić, Pregled povijesti hrvatskoga naroda I, 1920, str. 244—245; F. Kovačič, Slovenska Štajerska in Prekmurje, 1926, str. 237—245; L. Katic, Pregled povijesti Hrvata, 1938, str. 127—128; V. Corović, Istorija Jugoslavije, 1933, str. 324—326; V. Cubrilović, Politička prošlost Hrvata, 1939, str. 39—40; Sperans — E. Kardelj, Razvoj slovenskega narodnega vpra­ šanja, 1939, str. 49—62 itd.). Ta pregled, ki bi se dal v svojih zadnjih dveh zvrsteh seveda še znatno pomnožiti, najbolj jasno kaže, da zanimanje našega zgodovinopisja in publi­ cistike za slovensko-hrvatski kmečki upor 1. 1573 od srede prejšnjega stoletja naprej nikdar ni presahnilo. Prav zato toliko bolj preseneča dejstvo, da ta upor do danes še ni obdelan tako, kot bi takšno gibanje zaslužilo. Stvarna podoba njegovega poteka se opira v bistvu vse do danes na Klaićevo in Hartingerjevo obravnavo, ki ji je Durman dodal le nekatere nebistvene popravke. Ta podoba p a je — z izjemo Gregorićevega pohoda na Spodnje Štajersko — omejena le na hrvatsko stran in ne upošteva mnogih širših odmevov uporniškega gibanja na slovenskih tleh; prav ti odmevi pa kažejo, da je bilo gibanje mnogo širše, 171 kakor bi mogli sklepati iz njegovega kratkega trajanja. Z ene strani zelo raz­ treseni prispevki, z druge strani na obeh straneh Sotle preslabo poznanje zgo­ dovinskega dela na drugi strani te reke so povzročili, da podrobnejše kritične obravnave upora kot celote še nimamo. Druga pomanjkljivost je laže razumljiva. Močni vpliv notranjih sporov med samimi fevdalci na dozorevanje poglavitnega žarišča upora na Tahijevih posestvih v Hrvatskem Zagorju je povzročil, da so poskušali marsikateri med njimi takoj po začetku odprtega upora to gibanje razlagati izključno z izjemnim Tahijevim nasiljem nad podložniki. Širina upora seveda takšnim trditvam očitno nasprotuje. Prav ti fevdalci pa so zapustili v virih precej obsežnejšo sled kakor redki opazovalci, ki so sodili, da je upor povzročilo nasploh slabo po­ stopanje gospode s kmeti (prim. Rački, Star. VII, str. 270; Krones, Beiträge 5, str. 10; 31, str. 156 si.). Prvo gledanje so potrdile navidez tudi izpovedi ujetih upornikov. Te vrste gradivo se je namreč ohranilo skoraj izključno le v ljub­ ljanskem arhivu, torej za ujetnike iz bitk pri Krškem in Kerestincu, kjer je bilo vodstvo izrazito v rokah upornikov s Tahijevih gospostev. Drugod so se ti zapisniki pač izgubili (ne le v Zagrebu, kjer so nekaj upornikov pobili tudi brez zaslišanja, marveč tudi v Celju: Rački, Star. VII, str. 262, 282, 292 si.). Ta struktura virov je v premalo kritični historiografiji XIX. in XX. stoletja po­ magala do veljave tendenci večine fevdalnih virov — iskati krivca le v Tahiju in na tak način razbremeniti vso drugo gospodo in fevdalni red kot tak. Prav zaradi tega so zgodovinarji preiskovali preveč le stanje na Tahijevih gospostvih, premalo pa iskali vzroke upora v splošnem razvoju kmečkega položaja in splošnem zaostrevanju razredne borbe na vsem ozemlju, ki ga je zajel upor. Zanemarili so tudi analizo skopih podatkov o uporniškem programu, ki gre daleč preko lokalnega upora proti Tahiju in mora imeti tudi svoje širše podlage v takratnem kmečkem položaju. Hartinger in Durman sta sicer res navedla podatke o vseh teh vprašanjih vsaj za Hrvatsko, vendar ne vseh; zbranih pa tudi nista znala urediti v notranje povezan širši zgodovinski razvoj. Seveda pa čutimo vsa ta vprašanja danes tudi mnogo ostreje, in to ne le zato, ker nas vodi k njim sociološka metoda historičnega materializma. Izkušnje v narodnoosvobodilnem boju so nam še posebej izostrile čut za razredno ten- denčnost virov, dale pa so tudi nove kriterije za presojo kmečkih uporov kot glavne oblike razrednega boja fevdalnega obdobja v okviru celotne narodne zgodovine (prim. B. Grafenauer, Osvobodilna fronta v slovenskem narodnem razvoju, Slovenski zbornik 1945, str. 177—195, pa tudi Boj za staro pravdo, str. 109 si., in Slovenski kmet v letu 1948, ZC II—III, 1948-49, str. 1 0 ^ 7 , 60; E. Kardelj, Reformacijsko gibanje v luči slovenskega narodnega vprašanja, Novi svet VI, 1951, str. 865—884, in govor ob 400-letnici slovenske knjige, Sloven, poroč. 11. IX. 1951; B. Ziherl, O nekaterih teoretičnih in praktičnih problemih slovenskega zgodovinopisja, Novi svet VI, 1951, str. 481—495, posebej 482 si.). Kljub tem načelnim spoznanjem pa se navedena zelo široka vprašanja okrog slovensko-hrvatskega kmečkega upora — v tej perspektivi ima namreč to gibanje vlogo kristalizacijskega središča v slovenski in hrvatski zgodovini XVI. stoletja — od osvoboditve dalje niso bistveno približala svoji rešitvi, niti ni upor še doživel nove monografije. Le na posamezne nove momente so opozorili nekateri prigodni članki (prim. B. Ziherl, Matija Gubec, veliki pret­ hodnik naše borbe, Zvezda 1946, št. 18; J. Šidak, Društveni odnosi u »mužkoj punti« 1573, Vjesnik 9. II. 1947, in Hrvatska seljačka buna 1573, Slobodni dom VIII, 15. II. 1950; A. Fiamengo, Seljačka buna godine 1573, Djelo I, 1948, str. 94—103; F. Čulinović, Povodom 375-godišnjice hrvatske seljačke bune, Naprijed 13. II. 1948; I. Lapenna, O seljačkoj buni Matije Gubca, Ilustrovani vjesnik, 15. II. 1948; V. Zrne, Seljačke bune i ustanci, Seljačka sloga 1949, št. 2, str. 172 fi 8- A Babić Seljačka buna u Hrvatskoj, Naprijed, 1. II. 1947 in poročilo * Л e g t e ^ a ^ u Slobodni dom 6. II. ^ ^ / Д ^ Л prispevki: S. Vilfan (Od vinskega hrama ^ £ ^ M n ^ V ^ ^ U J nn V ie usotovil, da pomeni »pravda« Zins in s tem poirou muju nnrvotaem pomenu izraza »stara pravda« (Boj za staro pravdo str. 105), jaz L ^ v S k e m pregledu (Seljačke bune u Sloveniji, Vojnoistonski glasnik I, S l t T s T v S ? o p i r u na razna žariščaL upora v ̂ e n i j ! pozn.e P podal (ocena Drugega Trubarjevega zbornika, ZC VIII, 1954, str. kratko analizo-bistvenih točk uporniškega programa. Ohsežneiši pregled upora je podal F. Culinović v knjigi Seljačke bune W £љм 1ОД1№ 9-14 16 in 21-25 o položaju kmetov pod Tahijem in u Hrvatskoj, 1951 (str. 9 14, d a m o č n o S S K o b b o U a v Š S f s ^ V ^ = = ? v » A S Ä • Ï nt pač pagje kritika ugotovila -sto napak zaradi nesporazumov ob.upo­ rabi virov in ^ 5 f ^ r ^ t e ^ : T ^ a î n Za S t e f e opombe ''J,d„ïî mz V 1952' str 435 si. vendar brez uspeha. Viri so mnogokje res odgovoril (HZ V, 19?2' s ^ *?0 ~ ' m e r a j e opozoril že Šidak (str. 126: napačna ^ « u ä ? ™ f i T e i e , postat, ^ , - a , , u d ? £ - • * kmečkih izjavah, 63 v Thurnovem pismu itd.). Culinovićevemu prikazu je po svojem namenu podoben tudi prikaz upora v knjigi S. Antoljaka, Bune pučana i seljaka u Hrvatsko], 1956, str 125 146 làSkriptivni prikaz buna u Hrvatskoj, s oznakom izvora i literature« - gL s r 6) Pri opisu »prve mužke puntarije« je podal le sintezo rezultatov novejših 173 \ hrvatskih del in razprav, pri čemer pa gre skoraj povsem mimo Durmana. Vire pozna le v objavi Račkega v Star. VII, pa še tu se opira nanje neposredno le na enem samem mestu (str. 129, op. 17). Slovenske literature o uporu sploh ne navaja, hrvatsko le delno. Upor je zato očrtan le v tistih mejah, ki so v hrvat­ ski literaturi običajne. Slovenskega deleža v gibanju pisec skoraj ne upošteva (manj kakor Klaić in Hartinger itd.). V teh mejah je sinteza napisana spretneje od Culinovičeve. Vendar pa očrt ni ostal le zelo nepopolen, marveč se je ne- poznanje virov in literature tudi tu maščevalo z vrsto drobnih napak in ne- uglajenosti. Tako trdi pisec z ene strani, da je bil »kmet-seljak posve privezan uz zemlju« (str. 126), z druge pa takoj nato navaja možnost, da »bi prešao k drugome gospodaru« (127). Urbar ni »pismen ugovor« med gospodom in pod­ ložnikom (str. 128), marveč enostranski gospodov popis dohodkov od zemlji­ škega gospostva. Na edinem mestu, kjer se navaja vir neposredno po Račkem, je delno pogrešno preveden (Quumque miseros — se. subditos — a tyrannide Turcica haud quamquam tueri queant naj bi pomenilo »Kada ih od turskoga bijesa ne mogu obraniti«, str. 129). Spor med Uršulo in Tahijem okrog Stubice in Susedgrada 1564/65 se razlaga le s Tahijevim pohlepom po še preostalem delu obeh posestev (str. 130), povzročila ga je pa prav toliko tudi Heningovska težnja, da vržejo Tahija s posesti, ki si jo je že pridobil — čeprav na pravno sporen način. Tudi podatki, s katerimi označuje pisec Tahijev postopek s pod- ložniki in Heningovskimi uradniki že v tem času (str. 130), so v resnici poznejši (delno spadajo šele v čas po 1569, ko je Tahi nekaj časa povsem sam upravljal obe gospostvi). Gregorio ni izpovedal le, da je prav »Tahijeva raskalašenost. . . mnoge potakla na ustanak« (str. 132), marveč, da bi kmetje vse drugo še po­ trpeli, »če ne bi šel Tahi Ferenc dalje in njihove hčere tako nekrščansko in na tiranski način onečaščal in posiljeval. : . Takšna nesramna dejanja so zbudila' nastali upor« (Rački, Star. VII, str. 295). Upor proti dajatvam se je pokazal prvič o Božiču 1571; trditev, da so kmetje že »od god. 1571. dalje stalno uskraćivali svaki rad na poljima i obustavili svako davanje daća« (str. 133), pa je v svoji splošni formulaciji gotovo pogrešna celo za 1572 (saj sta do za­ četka upora nemoteno živela oba zastopnika ogrske kraljevske komore na Susedgradu in v Stubici kot upravnika polovice obeh gospostev). Ali so bili res kmetje »od starine« dolžni upravljati utrdbe Ivanić, Božjakovino itd. (str. 133; mar ni to šele v zvezi s turškimi vpadi?)? Sabora vsekakor niso nagnile k obrambi Tahija potrebe »obrane čitave zemlje«, marveč plemiških pravic! Brdovec je padel v roke puntar j ev po podatkih virov pred in ne po Sused­ gradu (str. 134). Od Tahija ni zahteval pismene obveze, da »né će dirati kme­ tove«, sabor (str. 135), marveč cesarjeva komisija. Tudi sicer ni bil hrvatski sabor tisti, ki bi dal iniciativo za cesarjevo posredovanje med Tahijem in nje­ govimi podložhiki (str. 136), marveč je molčal le prisiljen, ker je posegel v njihov spor vladar. Sprejemanje Tahijeve trditve, da je Uršula januarja 1573 znova zavzela Susedgrad in Stubico s silo s pomočjo kmečke vojske (str. 136), je pogrešno. Tahijevi so bili z obeh posestev pregnani že od srede 1572. leta. Tahi je očitno tu sam povezal kmečki upor iz pomladi 1572 z vnovično vpe­ ljavo Heningovcev v začetku 1573 v celoto. Podložniki se niso vzdignili v upor »smjesta« po obsodbi upornikov na saboru 18. I. 1573, marveč šele ko so začele krožiti med njimi vesti, da bo prišla nadnje zaradi tega sklepa fevdalna vojska. Gregoričev vojni načrt obsega seveda le del uporniških načrtov te vrste, ne pa vseh (str. 137). Citat iz Svračeve izjave o kmečkih načrtih za primer zmage (str. 138) je v podrobnostih netočno preveden. Draskovic ne imenuje Gubca »bega« na drugem (str. 138), marveč na istem mestu, na katerem omenja njegovo izvolitev zâ »kralja«; seveda ob izbruhu upora tudi ni v prvi vrsti »nastojao da spriječi prolijevanje krvi« (139), marveč da čim hitreje in s čim 174 manjšimi stroški odpravi nevarnost, ki je pretila fevdalcem in hkrati tudi njemu samemu. Boj na Mokricah ni drug, kakor pri Kerestincu, marveč je le isti boj dvakrat omenjen (str. 140). Gregorio ni šel skozi Planino v Jurklošter (str. 141), marveč obratno. Drugo sporočilo o porazu pri Krškem ga ni dohitelo v Puštanju (str. 141), marveč v Planini. Iz bitke pri Šempetru se nista rešila z begom »samo Ilija Gregorio s Mihajlom Gušetićem« (str. 141), marveč blizu 500 upornikov (od blizu 600 jih je bilo 50 pobitih in le 40 ujetih). Moč Gubčeve vojske pred bitko pri Stubici nam po virih ni znana (str.141); vse navedbe so le domneve. Gubčev in Alapijev govor pred bitko (str. 142) sta nezgodovin- ska Isthvanffyjeva vložka v tekst; pisec je v njih po običaju tedanjega zgodo­ vinopisja povedal svoje mnenje o težnjah obeh strani. Konjenica ni »ubrzo poremetila seljačke redove« (str. 142), saj je trajal boj okrog štiri ure. Razlaga imena »Bezjaki« za kajkavce s pomočjo ljudske etimologije »bezuhi = bezuki ••= bezjaki« A. Radića (str. 142, op. 76) in s povezovanjem s kaznijo za upornike 1573 je brez vrednosti, čeprav izvor besede še ni docela jasen (zadnji pregled razlag gl. pri F. Bezlaj, Slovenska vodna imena, I. del, 1956, str. 59—60); izraz je namreč gotovo starejši (M. Kos, Urbarji Slovenskega Primorja II, 1954, str. 97, z navedbami iz okrog 1. 1500 na Krasu). Brez podrobnejše opredelitve smisla besede »nacionalni« v posebnem pomenu ni mogoče preprosto reči, da je bila buna »duboko nacionalna« (str. 145). To namreč velja le v perspek­ tivi poznejšega razvoja, ne pa v današnjem smislu te besede, kakor bi se zdelo po nadaljevanju, da »je još više zbližila dva bratska slavenska naroda« (str. 145). Temelj tega zbliževanja sta bila namreč obramba proti Turkom in kmečka trgovina, ne pa narodnostna zavest. Mnogo večja veličina hrvatsko-slovenskega kmečkega upora v primeri z zaroto (zakaj »ustankom«?) Petra Zrinskega in Frana Krsta Frankopana ne izvira predvsem od tod, »jer su oni sami natrag utakli mač u korice i predali se u ruke svoga krvnika« (str. 145), marveč od tod, da je bil hrvatsko-slovenski kmečki upor odprt boj ljudstva za družbeno in politično osvoboditev, zarota pa po svojem družbenem značaju le boj osam­ ljenih fevdalnih magnatov za svoje pravice in koristi, ki za ljudstvo v celoti v tedanjem položaju in času ne bi prav nič bistvenega spremenil. Tako torej kažeta obe deli — Čulinovićevo in AntolJakovo — znova nevarnosti, ki preže tudi pri pisanju sinteze na zgodovinarja, če ne pozna v podrobnosti virov. Razprava Rudolfa Bičanića »Začeci kapitalističkih odnosa u hrvatsko- slovenskoj seljačkoj buni godine 1573« (prva objava v slovenščini, Ekonomska revija II, 1951, str. 411—421; sedaj v Počeci kapitalizma u hrvatskoj ekonomici i politici, Mala historijska knjižnica, br. 6, 1952, str. 5—21) pomeni spričo tega v naši povojni historiografiji prvi širši poskus, da bi se poglobilo naše znanje o širših podkladah hrvatsko-slovenskega kmečkega upora. V prvem delu svoje razprave poskuša dokazati, da obstoje tudi na Hrvatskem v XVI. stoletju »ka­ pitalistički zameci«, t. j . »ekonomski odnosi, koji imaju kapitalistički značaj, gdje kapital počinje da igra samostalnu ulogu, i gdje se stvaraju odnosi i institucije, karakteristične za građanski kapitalistički sistem« (str. 10). Tu opozarja zlasti na povečanje trgovine (zlasti z žitom in živino), povezane delno tudi s preskrbovanjem obmejnih utrdb, na poseganje italijanskih trgovcev v to trgovino in na pomen trgovanja za kmete, ki so si morali z njo pridobiti denar za plačevanje novih davkov. Posebej podčrtuje pomen rudarstva, najemništva v vojaški organizaciji in gusarstva v bojih na morju. V tem okviru išče tudi nekatere vzroke kmečkega upora 1573. Njegova glavna značilnost je sicer brez dvoma »pobuna seljaka protiv feudalne eksploa­ tacije«, vendar je to že »pobuna protiv feudalnog sistema kao cjeline, u kojoj se već nazrijevaju i neki građansko-kapitalistički elementi« (str. 11). Ta ele­ ment išče predvsem v treh pogledih: 175 1. Poleg tega, da so uporniki naleteli v manjših slovenskih mestih in trgih vsaj na delno razumevanje in podporo tamošnjega" prebivalstva, je predvsem pomembna »»uloga građanskih (t. j . u izvjesnom smislu građanskih) elemenata u samoj kmetskoj vojsci«. Upora se namreč ne udeležujejo le kmetje — tudi bogatejši, ki imajo prav zaradi svojega premoženja uglednejši položaj — mar­ več tudi ljudje, ki se pečajo s trgovino (Simon in Ilija Gregorio — vir tu prav­ zaprav ni jasen, ker pravi, da je Simon »ain aliter vnd zeitiger deub gewest, vnd soliche khauffmanschaft sein Bruedern zugefuerdt«, Rački, Star. VII, str. 264; Nožina — tudi tu podatek ni trden, ker Nožina ni živel v Zagorju,' marveč med Uskoki v 2umberku v Stodieschitsch, Strodesch oz. Stodraschj = Stojdraga, Rački, str. 264, 286 in 305), podeželski obrtniki (Sterc, Bartulič, Grbac), vojaški najemniki (Ilija Gregorio, Gušetić) in nekateri plemiči; sem bi bilo prišteti tudi člane plemiških občin, ki jih fevdalci v tem času poskušajo spraviti v položaj podložnikov, ki jim jih primanjkuje (na pr. Dragani« Rački, Star. VII, str. 192). 2. Analiza programa upornikov kaže, da je segal precej preko neposredne borbe s fevdalci (tu je razlaga »Jahrzins« z »novčana renta« pogrešna, ker nemški izraz — Rački, Star. VII, str. 255 — pomeni vse oblike »pravde«), in sicer posebej v borbi za osvoboditev trgovine od mithin in carin. Ta pojav pojasnjuje pisec posebej s preusmeritvijo trgovine v XVI. stoletju preko Ljub­ ljane na Reko in s pomenom trgovine z žitom, živino in soljo za hrvatskega in slovenskega kmeta v tem času. Prav položaj Brdovca in Susedgrada ob važnem križišču trgovskih poti pojasnjuje obenem širino in razgledanost upor­ niškega vojaškega načrta. Ob tem posebej opozarja še na zvezo vrhovnega tridesetničarja Krištofa Winkler j a z uporniki (Rački, Star. VII, str. 268 in 273; Šišić, Hrvat, sabor, spisi III, str. 401; gl. tudi Rački, Star. VIII, str. 249, kjer se omenja Winklerjeva prošnja za osvoboditev uporniškega »Hauptmann«-a Gre­ gorja Gušetića; gl. Rački, Star. VII, str. 254). Vprašanje pa je, ali sega sodelo­ vanje Winklerja, ki je bil po svojem mestu kraljevski uradnik, dlje kakor nekaterih ljudi iz fevdalnih krogov, na pr. Ivana Horvata, o katerem je Gre­ gorio izjavil, da je bil »der Hoffrichter zu Sossedt aller diser aufrur maister, anf enger vnd aufwigler; dan der selb sei aus dem Schloss entsprungen, das gelt gesamblet vnd alle Ordnung gethon« (Rački, Star. VII, str. 297). Vprašanje je tudi, aii so se uporniki borili res za odpravo vseh mitnin, ali le za to, da bi se omejile in da bi jih prevzela kmečka zveza. Po Svračevi izjavi so hoteli tudi po zmagi »die gefell, Zinss vnd Steuer selbst ainfordern« (Rački, str. 274). 3. Po isti Svračevi izjavi so nameravali tudi »die Graniczen selbst ver­ sorgen. Dann die herrn fragen vmb die Graniczen nichts«. Po navadnem mne­ nju gre tu za varnost meje pred Turki (M. Lexer, Mittelhochdeutsches Taschen­ wörterbuch, 1943, str. 280: versorgen = sicherstellen; 17: besorgen = sorgen für, versorgen mit, beschützen vor; aussteuern), Bičanić pa misli, da gre tu za »opskrbu granice«, t. j . »da će seljaci sami snadbijevati granicu«, ne pa za borbe proti Turkom. Kmetje naj bi imeli pri tem v mislih poseganje fevdalcev v to trgovino, ker da so ti zahtevali, da smejo prodajati kmetje žito le njim, sami pa so ga nato prodajali posadkam ob meji za do šestkrat višjo ceno. Ta razlaga pa niti ne ustreza trditvi, da »gospoda za mejo nič ne vprašajo«, niti razvoju te trgovine v drugi polovici XVI. stoletja. Leta 1560 se res kaže težnja fevdalcev (in meščanov!), da monopoliziraju trgovino z obmejnimi trdnjavami (Šišić, Hrvat, sabor, spisi III, str. 83 si.), toda že 1567 je sklenil hrvatski sabor, naj kmetje živila »Ubere perferant et vendant« in obenem do­ ločil kazen za prekupčevalce (Sišić, n. d., str. 171). Prav 1. 1573 dokazuje nek sklep sabora, da je postala ta trgovina že bistvena »pro necessitate domus 176 et familiae« podložnikov (Šišić, n. d., str. 397), in 1. 1588 omenja hrvatski sabor kot prekupčevalce le še vojake (Šišić, n. d., IV., str. 223). Z druge strani pa ne gre zaradi Draškovićevega mnenja, da bi mogli kmetje preiti k Turkom (Rački, Star. VII, str. 167), odbijati mnenja, da gre tu za obrambo meje. Prav obramba proti Turkom je namreč v naših kmečkih uporih imela zelo velik pomen (B. Grafenauer, B o j . . . , str. 49—55, 108). To obrambo je imel pred očmi tudi Gregoričev vojaški načrt: »Die von Stubiz aber sollten an der granize peliben sein, vor anderen einfall anchaimbs zu- uerhuetten« (Rački, Star. VII, str. 263). Tu ne gre le za obrambo pred vdorom fevdalne vojske, marveč tudi Turkov. Gregorio je namreč na Brunnerjevo sporočilo o vdoru »Turkov« v Bistriško dolino v Jurkloštru povsem mirno odgovoril: »wolt Gott, der Tüergkh wer vorhanden. Wier haben auf den Khe- glouitschen vnd Rathkay 3000 Personen« (Rački, Star. VII, str. 186). Bičanić je torej pokazal v svoji razpravi res na pomembne strani v raz­ voju kmečkega gibanja, zlasti v drugem delu svojega izvajanja (prim, tudi R. Bičanić, Važnost Rijeke u ekonomskom životu Hrvatske, Riješki Zbornik, 1953, str. 153—162), vtem ko gre pri prvem delu že za prej znana dejstva, v tretjem pa za tezo, ki je ni mogoče dobro utemeljiti. Seveda pa je vprašanje, ali vsa ta argumentacija opravičuje trditev, da gre pri tem za »meščansko- kapitalistične« elemente v uporu. Precej preko okvira naših povojnih prispevkov o zgodovini upora pa sega razprava Ju. V. Brumlej-a »Vosstanie horvatskih i slovenskih krest'jan 1573 g.« (Ucenye zapiski Instituta slavjanovedenija, Akademija nauk SSSR, XI, 1955, str. 154—216). Obenem z razpravo istega pisca »Evolucija dokapita- lističeskoj zemel'noj renty v Horvatu vtoroj poloviny XV in XVI vekov« (prav tam IV, 1951, str. 284—306; razprava mi ni dostopna) pomeni po Durmanu prvi poskus nove monografične obravnave upora v celoti. Razpravo uvaja kritičen pregled historiografije (str. 154—160) do Hartingerja, ki pa je pomanjkljiv. Ker pisec ne pozna mlajših del (navaja le Prelogov pregled v NE SHS IV, 1929, str. 109—116), trdi, da jg Hartingerjeva knjiga »zadnja pomembna mono­ grafija o zgodovini upora« in da je začelo jugoslovansko zgodovinopisje po 1917 upor 1573 »stvarno zamolčevati« (str. 159, 216). Pomanjkljiv je tudi pregled virov (Rački, Star. VII; Klaić, Vjesnik XI; Šišić, MSHSM XXXIX). Omejeno poznanje virov in literature je onemogočilo piscu, da bi zajel v vsej širini vzroke opora in njegov potek. Slovensko ozemlje je ostalo v obeh pogledih —• z izjemo po Hartingerju povzetih podatkov o Štatenbergu (str. 168) in Gregorićevega pohoda od Cesargrada do Jurkloštra in nazaj — izločeno iz obravnave. Tako se pisec, čeprav se pri obravnavi vzrokov upora načelno ostro upira njihovemu omejevanju le na Tahrj d (str. 161—168), vendarle pri tem v marsi­ čem ni mogel osvoboditi že omenjene tendence virov fevdalnega izvora. Poglavitni vzrok upora gleda — pri tem se opira na svojo analizo po Lopašiću objavljenih »Hrvatskih urbarjev« (MHJSM V, 1894: Grižanski urbar 1544 in urbarja Dubovca 1579 in 1581, str. 83—128) — v povečanju tlake na do 6 dni na teden. Ali je ta generalizacija dveh znanih podatkov (urbarja iz Dubovca in tlaka kmetov iz Kravarskega v Zelinu jeseni 1573, Rački, Star. VII, str. 317) opravičena, bo pokazal šele pregled še ne objavljenih latinskih urbarjev za XVI. in XVII. stoletje (Lopašić, n. d., str. VI). Doslej še ne vemo, ali gre pri tem za splošno veljavne obveze, ali so se takšne dolžnosti uveljavile le na posameznih gospostvih. Po zakonskih odredbah iz 1. 1514 in 1548 je bila do­ ločena tlaka na 1 dan na teden. Fevdalci so tlako v resnici povečevali z do­ ločbami »serviunt sicut illis jubetur, serviunt ad libitum« itd., poleg tega pa se zdi, da spada prelom v tem povečanju res v drugo polovico XVI. stoletja. 12 Zgodovinski časopis ^77 Vendar je po Bösendorf er j evih ugotovitvah kljub načelni neomejenosti tlake skozi vse leto delal »kmet prosječno jedan tjedan spahiji, dva sebi« (Štrena Dolenciana-Krekiana-Kuseiana-Skerliana I, 1937, str. 149). Vsekakor pa imajo pritožbe proti tlaki med znanimi kmečkimi pritožbami 1572/73 le manj po­ membno mesto. Mnogo pomembnejše se zde pritožbe zaradi raznovrstnega neposrednega izžemanja denarja (Kaspret, ČZN 6, Popelka, Bojničić). Ker so v drugi polovici XVI. stoletja obenem s splošnim padcem vrednosti denarja hitro naraščali nominalni stroški fevdalcev, je bil ta pojav precej splošen in se ni omejeval le na Tahija (Popelka, n. n. m., str. 103). S pomanjkanjem delovne sile — seveda velja to tudi za dajatve in ne le za tlako, kajti kmetije brez posestnikov so bile brez haska za fevdalca — po pravici povezuje tudi regulacijo preseljevanja kmetov na saboru 1. 1538 v Kri- ževcih, le da napačno trdi, da je bila z njo »že v tem času kmetom-kolonom v Slavoniji stvarno vzeta svobodna selitev« (str. 162). »Liberomigracija« je bila namreč kmetom povsem zabranjena 1514 na ogrskem »pobesnelem« saboru, ko so bili kmetje »jugo perpetuae servitutis et rusticitatis subjecti« (Bösen- dorfér, n. n. m., str. 132—137). Ker pa so — sedaj brez vsega nadzorstva — kljub temu bežali s svojih kmetij, so bile 1538 obnovljene v glavnem iste določbe, ki so urejale preseljevanje pred »pobesnelim« saborom. Prav zato, ker je bilo pomanjkanje kmetov splošno in so se fevdalci med seboj zanje gotovo tudi borili — to dokazujejo tudi kazenske določbe proti fevdalcem, ki bi kmete s silo zadrževali (Šišič, Hrvat, sabor, spisi II, MSHSM XXXVI, 1915, str. 145 si.) — ta svoboščina ni bila povsem brez vrednosti. Tahi je mogel ob svojem povratku v Susedgrad 1566 zadržati podložnike, ki so se hoteli odseliti, le z mirnim prepričevanjem (Bojničić, n. n. m., str. 19, 45), hrvatski sabor pa je ob pojavih kmečke upornosti 1. 1567 kar naravnost opozoril fev­ dalce: »Si vero domini illorum in veteranis libertatibus colonos suos conseruare nollent, habent libertatem iuxta constituationes publicas et articulos superinde editos ad bona aliorum per solitam denunciationem et licentiam se conferendos« (Šišič, MSHSM, str. 175). Med predniki hrvatsko-slovenskega upora podčrtuje pisec posebej »slo­ venski upor« 1. 1515, za katerega pa uporablja — preko Engelsove »Nemške kmečke vojne« — le Zimmermannovo »Geschichte des großen Bauernkrieges« (I, 1841), kjer je ta upor opisan povsem napak, brez uporabe kakršnegakoli arhivskega gradiva. Tudi če mu ni pristopna moja le v 300 izvodih izišla knjiga o njem (Boj . . ., str. 18—49, 58—110, 136—150), bi mogel najti mnogo boljšo podobo pri F. M. Mayerju, Der innerösterreichische Bauernkrieg d. J. 1515, (Archiv f. österr. Gesch. 65, 1883, str. 56—136) ali G. Franzu, Der deutsche Bauernkrieg (1933, str. 56—70). Da je izročilo o tem uporu res vplivalp na hrvatsko-slovenski upor, pa ne kaže le Vrančičeva izjava (Rački, Star. VII, str. 253), marveč tudi Štercova (n. n. m., str. 186) in seveda tudi povezovanje obeh uporov v fevdalnem taboru (Trubar 1575: Rupel, Slovenski protestantski pisci, 1934, str. 133—134; freisinški škof Vid Adam 1635: F. Kos, n. d.) in zlasti primerjanje njunih programov (B. Grafenauer, ZČ VIII, 1954, str. 281—283). Predigra upora, povezana z borbo za Susedgrad in Stubico med Henin- govci in Tahijem (str. 164—168) je zajeta le delno. Ker pisec ne pozna Bojni- čićeve objave zapisnika preiskave 1. 1567, porablja za njeno označbo Gregori- čevo pričevanje (Rački, Star. VII, str. 294 si.), ki pa govori o drugi komisiji (jeseni 1572; vpoštev bi prišel kvečjemu še prelom 1572/73). Do komisije 1. 1567 je namreč prišlo delno zaradi Tahijevih sporov s sosednimi fevdalci, delno pa zaradi nesoglasja upraviteljev onega dela posestev, ki ga j e . 1566 prevzela ogrska kraljevska komora, s Tahijevim izžemanjem podložnikov; zaradi tega bi namreč utegnilo priti do odselitve podložnikov in opustelosti posestev. Res je 178 bilo ugotovljeno, da je izžemal Tahi — ne. glede na nasilja nad župniki in spore s sosednimi fevdalci — denar iz podložnikov z uvajanjem »izrednih dajatev« (skoraj vsak mesec!) in celo z zapiranjem proti odkupu za denar, blizu 20 kmetom pa je tudi odvzel kmetije, pri čemer je vinograde pridržal sebi, na kmetije pa nasadil ljudi, ki so mu služili na gradu ali v vojski, ter zato od kmetij nehal plačevati »diko«. Pravo njegovo nasilje pa je prišlo na dan šele po pritožbah štatenberških kmetov v 1. 1571-73 in ob zasliševanju sused- gradskih in stubiških kmetov po drugi komisiji — in seveda v izpovedih upornikov, zakaj so se uprli. Vprašanje je tudi, ali smemo šteti med vzroke upora slabo letino 1569 in njej sledeči glad v zimi 1569-70 (str. 165; Šišić, MSHSM XXXIX, str. 279 in 291), kajti časovna razdalja do postanka kmečke zveze v Hrvatskem Zagorju spomladi 1572 je le prevelika. Pač pa bi bilo poleg onih širših momentov, na katere je opozoril Bičanič, upoštevati tudi splošno zaostritev razredne borbe v tem času, izraženo v težnji fevdalcev, da spremene v podložnike tudi dotlej svobodnejše skupine vaškega prebivalstva (plemiške občine) in prebivalce plemiških trgov, kar je po svoje vplivalo na širino upora na Tahijevih, še bolj pa na Erdedijevih posestvih. Upoštevanje slovenskega razvoja bi zahtevalo pritegnitev še vrste novih momentov (razvoj sistema izrednih davkov, nove mitnice, prisilno kupovanje kupnega prava, večanje tlake, potiskanje kosezov med navadne podložnike itd.), brez katerih pa tudi upora v celoti ni mogoče razložiti. V obravnavi samega upora (str. 168—214) postavlja pisec vrsto novih tez, ki so delno v resnici plod poglobljene analize virov. Tudi tu se očitno trudi, da bi našel v uporu njegove širše poteze, ki niso navezane le na Tahijev postopek s podložniki. Ker pa mu je preveč tuja edina trdna podlaga te analize — podložniški položaj na hrvatskem in slovenskem ozemlju v vsej svoji širini — se ob u vel j a vi j an j u te svoje pravilne težnje večkrat zapleta tudi v dvomljive domneve. Ze pri prvem uporniškem dejanju — napadu na Tahijeva uradnika Mihaela Horvata in podoskrbnika Nikolaja Stanka o Božiču 1571 ob pobiranju »dike« (Klaić, Vjesnik XI, str. 134) — pogrešno trdi, da je bil Stanko uradnik kraljevske komore (str. 169) in da se potemtakem upor od začetka ne usmerja le proti Tahiju, marveč tudi proti cesarju. Pri tem ne upošteva dejstva, da je Tahi prav z »izrednimi dajatvami« v denarju povečeval svoje dohodke, na kar je podložnike še posebej opozorila preiskava 1. 1567 o tem, ali Tahi plačuje »diko« od svojih kmetij; dalje, da so tudi državne davke pobirali tudi organi zemljiškega gospoda in ne le posebno »fiskalno« uradništvo (str. 169, 175) in da je Tahi resnično zadrževal te davke zase (od 1558 do 1573 se mu je na Sta- tenbergu na ta način nabral zaostanek 4472 fl. 3 kr., Popelka, n. n. m., str. 114, po Kaspretu, CZN 6, str. 75, pa celo 6889 fl., 1 šil. in 1 pen.). Prav tako po­ grešno vnaša »protikraljevski« moment tudi v dogodke 1. 1572, ko-so podložniki zavzeli pristavo v Brdovcu (na Jurjevo), Susedgrad (v maju) in Stubico (24. VI.), obenem pa poslali že v aprilu prvo poslanstvo k cesarju (Klaić, Vjesnik XI, str. 134 si.; Rački, Star. VII, str. 255) in organizsali kmečko »zvezo« (Rački, str. 283), ki so jo najbrže imenovali »bratstvo«. Že pred Jurjevim 1572 sta namreč na obe gospostvi prišla spet predstavnika komore. Zaradi zahteve hrvatskega sabora, naj se reši spor med Tahi jem in Heningovci (Šišić, MSHSM XXXIX, str. 133), sta nadzorovala ta del posesti (Kukuljević, Arkiv III, str. 63; Klaić, Vjesnik XI, str. 135: na Susedgradu Mihael literat Herbinović, v Stubici Ivan Bakšaj). Podložniki pa se ob padcu graščin niso pregrešili nad »imetjem komore« (str. 175). Njena zastopnika sta tudi poslej nemoteno ostala na svojih mestih. Prav zato jima je Tahi celo očital, da sta podpirala upornike. Vprašanje je, ali je v teh pogojih povsem opravičena trditev, da so Tahijevi podložniki 1 2* ' 179 teh dveh gospostev živeli poslej do začetka pravega upora »izven območja fevdalnega izkoriščanja« (str. 175). Zaradi svoje vojaške slabosti, uporniškega razmerja do predstavnikov komore in nerešenega spora med Tahijem in He- ningovci je sabor 2. VI. sodil, da »upora susedgradskih in stubiških kmetov ni mogoče zadušiti brez izrecnega povelja cesarskega veličanstva« (Sišič, MSHSM XXXIX, str. 347) in se zadovoljil s poslanstvom k cesarju. Po Isth- vanffyjevem pričevanju naj bi poslanci od cesarja »mandata obtineant, quibus illi ( = Germani duces Vitus Halecus et Herbatus Auerspergus) ad ferendum laborantibus sociis auxillium concurrere jubeantur« (Rački, Star. VII, str. 216). Poskus Tahijevega sina Gabriela, da 7. VI. sam zaduši upor, pa so puntarji zavrnili (Klaić, Vjesnik XI, str. 134). Poleg kmečkih pritožb — 24. VI. je odšlo že drugo kmečko poslanstvo k cesarju — ki jih je pisal upornikom župnik v Brdovcu (Rački, Star. VII, str. 290 in 269), je morda vplivalo na cesarjevo odklonitev prošnje sabora tudi stališče zastopnikov komore (s tem bi bilo mogoče najti tudi razlago Winkler- jeve zveze z uporniki). Vtem, ko pozna Bromlej šele cesarsko komisijo iz konca leta, sta delali v zadnjem letu priprav na upor v resnici dve takšni komisiji. Člani prve komisije so bili namreč navzoči že na saboru 10. VIII.; še pred tem pa jim je moral dati Tahi pismeno obveznico, da ne bo kmetov po ureditvi »spora« niti malo kaznoval (Klaić, Povjest, str. 291). Prav ta komisija je pač tista, o kateri so trdili kmetje januarja 1573, da je preverila resničnost njihovih pritožb, in o kateri je govoril tudi Gregorio ob zasliševanju (Rački, Star. VII, str. 278 in 295). Tahi sedaj ni mogel več sam zadušiti upora; marveč se le 6. VIII. pritožiti pri zagrebškem kaptolu, 10. VIII. pa zahtevati kazen za upor­ nike na seji sabora ob navzočnosti članov komisije. Ze tedaj je Gregorijanec pokazal svoj pravi obraz, ko je v imenu Heningovcev zahteval le, naj se »prej ta posestva razdele med stranki«, potem pa naj Tahi »kaznuje le svoj del pod- ložnikov.. . za upor in zločine, če ga je volja« (Sišič, MSHSM XXXIX, str. 353). Ker je spor prevzela že cesarska komisija, so bile saboru roke zvezane. Izrazil je le — zelo jasno — svojo sodbo o gibanju. Ker uporniki tudi ob preiskavi komisije niso popustili od upora proti Tahiju, jih je sabor obdolžil upora »ne le proti samemu gospodu Tahiju, marveč tudi proti njegovemu veličanstvu in svoboščinam vsega kraljestva«. Zato naj bi njegovi poslanci pri kralju in na ogrskem saboru v Bratislavi zahtevali,' »da ne uidejo zasluženi kazni«. Ogrski sabor je res 5. X. zahteval za Tahijo pravico, da upornike sodno kaznuje (ker bi osvoboditev od kazni nasprotovala svoboščinam kraljestva!) in naj se mu vrne tozadevna obveznica, ki jo je komisija poslala cesarju. Poleg tega je sabor priporočil revizijo in rešitev spora Tahi j a in Heningovcev (Klaić, Povjest, 290—291). Cesar je hotel rešiti vprašanje sam in je 4. XII. poslal »v Slavonijo« novo komisijo (Šišić, MSHSM XXXIX, 359). Vse doslej torej v uporniškem gibanju ni bilo proticesarske usmerjenosti. Kmetje so se borili le za zamenjavo Tahija z drugim gospodom. Pri cesarju in njegovi komisiji so imeli celo nekaj uspeha, vtem ko je hrvatsko plemstvo obenem s Tahijem branilo »dekrete in svoboščine stanov ogrskega kraljestva« — ne le proti kmetom, marveč tudi proti vladarjevemu nadzorstvu. Z delom druge cesarjeve komisije je povezan že izbruh pravega upora. Vrsta dejstev priča, da se je kmečka zveza nanj že prej pripravljala: njegov hitri in široki odmev do Istre, Gorenjske in Međimurja, upor na Štatenbergu najkasneje v začetku januarja 1573 in odhod tamošnjih upornikov v spodnje- štajerski »Urvald« na pomoč upornikom v tem okolišu; sporočilo, da so ne­ kateri uporniki (Bartolić, Vlašić in Drvodelić) imeli že jeseni 1572 toliko dela z uporom, da niso mogli obdelovati svojih kmetij (Rački, Star. VII, str. 264— 265). Vsega tega Bromlej zaradi preozkega okvira, v katerem obravnava upor, 180 ni upošteval. Pač pa postavlja novo podobo izbruha upora v januarju 1573 rstr 173—176) Pri tem je nepotrebno vprašanje, kateri sabor (7. XII. i o ^ aii 1 8 I 1573) je po Liszthyjevem poročilu (Rački, Star. VII, str. 278 si.) vplival na izbruh upora. Komisija, imenovana 4. XII., ki je odšla v Slavonijo »aliquan- do tardius, quam oportuisset«, šla najprej v Susedgrad in prišla tja v času, ko je bil sabor šele sklican, namreč gotovo ni mogla biti navzoča ze ™ saboru 7 XII v Zagrebu, marveč le 18. I. 1573. To potrjujeta se posebej Tahijev protest da je bila »Heningova vdova z njenimi po' kraljevih komisarjih m kmečki vc3ni nasilno uvedena v Susedgrad in Dolnjo Stubico«, m Gregonjan- čev odgovor, »da so jim bila njihova dedna posestva vrnjena po svetem cesar- s k l m l n k r a jevskem veličanstvu« (šišić, MSHSM XXXIX, str. 370 si.). Komisija ie bua očitno kratko pred tem saborom v Susedgradu, kjer pa je uredila le por med fevdalci, n e V spora med Tahijem in kmeti. Rešitev tega.spora je prepustila saboru in povabila kmete na njegovo zasedanje. Odgovorili so Pismeno, da »so svoje pritožbe že prej predložili veličanstvu, o J e a nravila preiskava in se je izvedelo, da so resnične, vendar m sledila mkaka fzvr^ev P p avice; oni nočejo imeti več za gospoda ne Tahija, ne njegovih dedičev; hotejo pa poslušni v vsem ubogati in služiti « e ^ v e m u véhcan tvu ali komurkoli bi ono zapovedalo, razen Tahiju« ( R a c ; , Star. VII, str. Zlo)- N a t o T j e - ogrski podkancler pravi, »ne vem po čigavem povelju, gotovo ne njegovega veličanstva« - sabor obsodil zaradi »večne nezvestobe« in »hkrati nad vsemi izrekel preklic«. Zaradi tega »ogorčeni kmetje se vzdignejo in skli- čejo k orožju« (Rački, n. n. m.). To sporočilo vsekakor sorazmerno nepristran­ skega opazovalca, ki je bil obenem po svojem uradnem mestu dobro poučen o javno znanih dogodkih, je temelj splošnega mnenja, da ] e J > i l i p v t a a borov sklep zadnji povod za prehod v odprt upor ne vec samo proti Tahiju, marveč proti fevdalcem nasploh; poleg tega je vplival nanj - po tem mnenju ™ š l h i p r n preobrat Gregorijanca, čim so Heningovci dobili svojo posest nazaj (tistim ki bi še vztrajali v uporu, je zagrozil, da jih bo kot »sovražnike cesar- skegTveličanstva in vsega krščanstva« dal »žive peči« e ne odnehajo, Rački, Star VII str. 255 in 250; Klaič, str. 292; Durman, str. 89). Proti tej splošni sodbi trdi Bromlej, da sta se tri dni pred zače*om upora (t i okrog 25 I 1573) Tahi in Gregorijanec pogodila o delitvi dohodkov Sused- srada napol 'in da so »ob tem prisotni kmetje prisegli Gregorijancu m nje- fovemu svaku poslušnost«; tri dni pred izbruhom upora torej v S t u b i c , i n l u l e d i r a d u ni bilo »javnih znakov tega nastopa«, ki bi se morali po podkancler-. fevem prikazu vsekakor že .kazati. Ze v tem času pa je gibanje zajelo tudi S S gospostva - že 1572 je padel tudi Ludbreg in »v teku vrste le « na^ bi se upirali kmetje tudi na Erdedijevih posestvih - , ze od 1572 naj bi bito usmerTeno tudi proti cesarju in prav pod pritiskom upormkov na sosednem " r S v e m gospostvu Cesargrad naj bi Tahijevi podložniki prešli v splošen upor (Podobno je mislil že Hartinger, str. 131). Cesargradski podlozniki naj bi namreč hoteli napasti susedgradske, »ker so se podali gospodi« (= Gregon- iancu) in Gregorio se jim je v tej nameri pridružil s kmeti iz Brdovca. To naj bi dokazovalo tudi Gregorijančevo pismo z dne 3. II., po katerem * ^ e upor začel z nastopom cesargradskih podložnikov. Z druge strani trdi pisec, da so se začele skupne priprave cesargradskih in Tahijevih podložnikov na odprt upor že mesec dni pred začetkom tega upora, in sicer iz strahu, da bo Erded!- jeva vdova z Uskoki kmete napadla (str. 174—177). Poglavitna pogreška te podobe je, da je nastala pod vplivom tendenčmh Gregorijančevih sporočil, s katerimi se je hotel iznebiti odgovornosti za pod- žiganje kmetov k uporu. To ne velja le za Gregorijančevo sporočilo 3. II. (Rački, Star. VII, str. 169), marveč prav tako tudi za navodilo o zasliševanju 181 d ^ l L ^ d ^ >SannarSe Obnde0lŽil Г ^ ™ * " ^ da e prištet^ T^i s taemnnPa " " H ?"?*? j e t U g°V° r ? H a r t i ^ e r * misi" k tistemu k J a . V P r 0 d a j 0 S e d r U g e g a d e l a gospostva - dodatno K tistemu, ki ga je Heningovcem vrnila že cesarjeva komisiia l^r 141 • +7™ i l S T n ^ T T , a h Ì J e V Ì S Ì n 0 V Ì 1 5 8 4 : ^ulJević/suLSrad str •' ™ a Tahi tr 6 4P500fnZan P T ° i U d i 2 a H e n i ng°vsko polovico Kukulević n d lastnikov Zdi se ^ Ц ^ ^ * 0 1 PraVÌC° d o n ^ a P lač i la od nov* - da Ге tn L ~~ SP°5°C11° J e P r e m a l ° jasno, da bi bilo mogoče reči več - d a gre tu le za povračilo te zakupnine. Ob zaslišanjih po uporu se namreč omenjajo nekateri susedski podložniki, ki so bili prej vsi pod^n" Tahî u knï Greg0ri jance j podložniki, drugi pa še vedno kcrt TahieviTudi Sregorlćev f S e m š e n7ghTianČ-eV °PiS Z a Č e t k a U P O r a k a Ž e j 0 > d a GregorSanče^bračun rijancfarditv" da Ì T T ^ ' ? Г ' T J e . k 0 t P r V Ì Z a ° M j u b i l ^ ^ ^ 0 -iijcincu (trditvi, da bi se ne hotel podvreči, torej ugovarja') v tei obliki на Ferencu Tahiju ne bodo izkazovali nobene poslušnosti več marveč b o d ™ * sebe osvobodili in se podvrgli njemu, Gregorijancu« (Racii n d str 296 29?) S P.° kancev ! izjavi je Gregorijanec še v pozivu Gregoriću ko ~ šei b LtH : Račk P Td e V s S T J a V l r ? 0 1 ( P 0 Z Ì V j e P r i n e S e l ^ v « t a r o -OD öotii, Kacki n. d, str. 269) zahteval, naj se vrne in »ne sega dalie« nač ™ In y resnici priča poročilo iz največje bližine, : Bizeljskega da , b i H tudi S % T n 0 S Ü C ! n a P a d a n a C e S a r g r a d S U S e d s L i Podložni (kfčkin d stî 259). Vsa sporočila o razvoju upora z edino izjemo obeh Gregorijančevihbrez izjeme trdijo da je težišče in izhodišče upora v Susedu in Stub cY Po ovična rešitev je pa tudi tu zadovoljila le polovico podložnikov in n"kakor n JvSeh stvari pomirila« — celo za Heningovce ne. n l v s e h Celotnega upora - niti ne vseh potez njegovega začetka - na res ni mogoče razložiti le z zadnjim sunkom, ki ga je dal sklep sabora Cesargradsk celopTej ^e'uprli d o t U P O r a ^ ™ ^ ^ ™ ™ ^ š ta tenSkf so s celo prej ze uprli, do sporov je ze pred tem prišlo tudi na Erdediievih nn sestvih v Turopolju (Sišić, MSHSM XXXIX, str. 353-354). Vendafje trditev" da so se kmetje upirali tu že »v teku let«, nastala s pogrešnim prevodom besed »vor ethch Jaren auch ein vnwilen gewest« (Rački n d str 2мГ1^Т -f res za več uporov pod vodstvom Draganićev pod Jastreba^SS' , - ^ lienja Petra Erdedija (Rački, n. d., J. 1 9 2 ) , J Ä ^ " ™ ™~ 182 Kljub vsemu pa je saborski sklep z dne 18. I. le imel pomemben vpliv na uporniško gibanje. Gregorio namreč pravi: »ko so izvedeli, da jih hočejo napasti gospa Eberau Aliabanofskya (= Erdedijeva) in Uskoki, so se mesec dni prej ( = pred pričakovanim napadom, ne pa pred uporom!) zbrali k obrambi in hoteli zoperstavit i . . . Na krik, da prihajajo Uskoki in jih bodo plenili, so hoteli varovati cesarskemu veličanstvu gospostvo Sused« (Rački, n. d., str. 290—291). V nekoliko drugačni obliki potrjuje to tudi Svrač z izpovedjo, da so ga poklicali uporniški voditelji Pasanec, Gregorio in Gubec (torej še pred 29. L!), ko jim je nekdo prinesel novico: »Sedaj kmalu bo prišel nad vas grof Zrinski in vi boste vsi propadli« (Rački, n. d., str. 273—274). Vse to spada očitno med posledice sklepa sabora 18. L, kajti med 10. VIII. 1572 in 18. Г. 1573 so bile v tem pogledu roke hrvatskega plemstva zvezane, ker je v spor posegel vladar sam- razvezala mu jih je šele cesarska komisija, ki je zadevo prepustila saboru. V vmesnem času do padca Cesargrada (29. L 1573) so se izvršile pač zadnje priprave, kajti upor je imel v resnici še širše načrte, kakor jih poznamo. Isto­ časno z Gregorićevim pohodom na slovenska tla je odšel Pasanec »s svojim oddelkom na drugo stran Save« (tri dni, preden je prišel h Gregoriču Svrac z Gregorijančevim sporočilom, torej 30. ali 29. L), prejkone na Erdedijeva posestva okrog Okića in Samobora; takšni oddelki pa so bili poleg Gregon- ćevega in Pasančevega še štirje (Rački, n. d., str. 303 in 291)! Obsežnejša poročila so se ohranila le o Gregorićevem, skopa o Pasančevem in Gubcevem, pri drugih treh pa moremo le ugibati, ali je spadal mednje tudi Stercev oddelek v spodnještajerskem »Urvaldu«. Posebno pozornost je posvetil Bromlej analizi uporniškega programa. V razlagi pojma »stara pravda« (str. 183—184, 187) pravilno podčrtuje, da je ta pojem po svojem neposrednem pomenu navezoval na staro mero dajatev, da pa se je med uporom mogel razširiti na razne nove kmečke zahteve, torej podobno, kakor smo trdili tudi pri nas (Ziherl, n. n. m., str. 311; B. Grafenauer Boj, str. 36, 47, 105—107). Enako kot Fiamengo (n. d., str. 102) m jaz (ZC Vili, 1954 str 279—283) podčrtuje, da ta upor nima »verskega pokrivala« in da »versko utemeljevanje programskih zahtev ni igralo bistvene vloge« (str. 189 do 190) Pač pa na dvomljiv način razširja pravilno ugotovitev, da so »kmetje imenovali svojo zvezo ,bratstvo'« (Rački, n. d., str. 171, 176, 178, 257, 273; gl. zlasti str 258, kjer se »ihre bruederschaft« kar enači z »rebellische Verpmdt- nuss«), v trditev, da so proglasili »v času upora načelo .bratstva' kot pravilo družbenih odnosov« (str. 185). Med poglavitne točke uporniškega programa pa spada uporniško gledanje na cesarja (str. 186—189). Ze zgoraj smo videli, da se vsaj do januarja 1573 uporniki niso obrnili niti proti komori niti proti cesarju, čeprav je v resnici prehajal upor že v tem času iz lokalnega gibanja proti Tahiju v upor proti vsemu plemstvu (»Die gefangenen aber haben souill angezagt dass dieser pundt auss den erfolgt, dass sy zu mermal len . . . wider iere herschafft in Win- dischlandt, sonderlich aber den T a h j . . . sich for ier khaiserlichen Gnaden peschwert«; vnd da Ihnen «kain hilf f... erzaigt, haben sy geschworen, die Herren vnd was nur Adi sein will, mit Weib vnd Khindt zu erschlagen«, Racki, n d str 191—192) Tudi Bromlej sam navaja vrsto podatkov, ki pričajo vero v' »cesarsko pravičnost« in priznavanje pokorščine cesarju še za odprtega upora (Rački, n. d., str. 253, 291, 300), saj so uporniki celo širili svojo organi­ zacijo s sklicevanjem na »cesarjevo pismo«, ki so ga kazali (Racki, n. d., str. 181) Toda to velja po njegovem mnenju le za del upornikov. V središču upora, v Hrvatskem Zagorju, naj bi se namreč po njegovem mnenju že uveljavila namera, da izvolijo Gubca za kralja in se povsem ločijo od Habsburške državne tvorbe. Razen poznejših fevdalnih zgodovinarjev obstoje o tem le tri poročila, 183 et noviter regem nominatimi., n a d l " „ đ u к . д Г р ! ' ,e , 0 " ш Т Г ° ? Г &Sić «ìn r S Г ' • D u r m a n > s t r - 119-123; podobno tudi Horvat v cesÏÏa ?n ni i " " 1 " m n e n-3 U S° P r e d v s e™ - Poleg drugih pričevanj o S " ^ a . ш "legovo Prav1Cnost - Gregorićevi odgovori pri zasliševaniu lZn'JaJ° U P r i k i ; a l S ° b e s c h l o s s e n ' was sy miteinander erobern das wellen sy alles miteinander Ir. Kay. M. vberantwurtten vnd derselben svch m gehorsamb vbergeben«, da niso »kainen hinder Innen zum Khünis auf werffen wellen«, tudi Gubca ne (Rački, n. d., str. 290-291 29?) sporočilo, ki podaja stališče istih hrvatskih krogovjt J da sÒ upornTki S ze imenovali za kralja (noviter regem nominates = qui' novter to regem" n mmatus fuerat). Temu pa vsi drugi viri nasprotujejo. g П°~ Celo Gušetič, ki se Je edini med zaslišanimi uporniki nekoliko približal 2 £ £ t X t r d Ì r Ì ( ^ r d e r G u b - Beg se" den sy zu emem Kunfg tazumSi » Z ^ d a J e S Ì C e r >>W01 i n g e m a i n geh°rt, man werde za tem lì Z n a Z t " * f V f ^ П " I n S W e r k h g e r i c h t w o r d e n « - Takoj n^nlt -, Ј л v P r a s a n J e > koliko gradov, graščin in trgov so oplenili in opustošili«, odgovoril: »Er hab merers nit gehört, als das in gemato geređt К а Т м а Г ^ Г THahÌ ! e r e n C Z e n V e r t r Ì b e n> S° W 0 l t e n s i s"chTackhs d e r ^ S m п , ? ; d U r C,h- ™ g e h o r s a m b vndergeben, vnd sunsten kheinen verer dienen« (Racki, n. d., str. 298 in 300). Tudi ta izjava Je potemtakem za piščevo stališče neuporabna. Predvsem pa je nemogoči n j e g o v a ™ r S razlike med Gregoričevimi in Gušetićevimi odgovori, da^e »povfem mogoče da togoncu, k l je bil v času upora v okoliših, oddaljenih od G u b č ^ a pre-' S a S stello o b a r r r l r b i " V 1 1 3 " G U Š 6 t i Ć j e b i l n a m r e č ° d -četka upora aaije stalno ob Gregoncevi strani, tako da ni moeoče d a hi wi « + i - načrtu, če bi bil resničen, le on poučen, Gregorio ра§ ne' Peščeva z a e S bolj nevzdržna, ker Je dobil tudi svoje tretje oporifče, da so uЈогпШ ш zmätri nad gospodo »hoteli ustanoviti v Zagrebu kraljevsko vlado" Te z n a P a T n m prevodom Svračevih besed »so wollten sie zu Agram ain ккаузегИсће s t e U (- cesarsko namestništvo) aufrichten« (Rački, n. d., str. 274) to sporočan" v SVOJI resnzcn, obliki kaže spet vero v cesarja. Vse ostale uporniške fzpoved° ki se Gubca mnogokrat dotikajo, pa govore o nJem le kot o enem izmed čllnov vrhovnega vodstva, iz katerega ga posebej ne izločajo in s ten? Dosrednn ugovarjajo trditvam, da bi bil izbran za kralja ali da b bila med kmeti s p t h taksna namera razširjena. Glede vere v cesarla se torei h ™ w i , • kmečki upor ni dvignil nad splošne poteze ^ l ^ Z ^ t m l t letja pri nas (B. Grafenauer, Boj, str. 107-108), pa tudi drugod 184 Manj je novosti ali vsaj poskusov po novi podobi pri opisu vnanje podobe upora; pogoj za takšno novo podobo je vsekakor• opis upora v celoti, kar je dosedanja literatura zanemarjala. Med novosti spada pravilna skepsa o tem, da bi bil Gubčev govor pred bitko pri Stubici avtentičen (str. 206), iskanje vzroka za močnejši uporniški odpor pri Stubici kakor v drugih bojih v na­ vezanosti kmetov na domači okoliš (isto je poudaril že Durman, str. 126), končno delno nova analiza vzrokov kmečkega neuspeha (pomanjkanje zavez­ nikov v drugih družbenih slojih in vojaška slabost proti stalni vojski, str. 207—209; gl. tudi Durman, str. 147—149; Fiamengo, n. n. m., str. 100—101; B. Grafenauer, Vojno-istoriski glasnik, str. 83—85). Napačna pa je trditev, da poraz pri Krškem ni bistveno vplival na Gregoričeve načrte in položaj upor­ nikov. O vtisu in vplivu najbolje priča Gregoričev brat Simon: »Ko pa so bili v Sevnici, je prišel za njimi sel in naznanil, da so bili pri Krškem poraženi; Ilija pa je to drugim zamolčal in se obrnil preko Lisce na Planino (mesto preko Laškega na Celje!). Tu je nastal po drugih slih javen krik, da so bili kmetje pri Krškem premagani; tedaj jih je prevzel strah in obrnili so se proti Pu­ štanju« (Rački, n. d., str. 263—264). Stvar je tudi razumljiva, kajti pri Krškem so bile premagane tri četrtine prvotne Gregoričeve vojske, le eno četrtino pa je še vodil s seboj. Bromlej se sicer sklicuje na to, da so še 6. II. — ko je Gregorio že vedel za poraz, segli nemiri do Radeč. Toda — zasnovani so bili, preden je Gregorio izvedel za Krško, zato pa prav oni najbolje pričajo, da po­ meni pot v Jurklošter in Planino obrat od prvotnega zamišljenega načrta. Pri sklepnem prikazu teritorialnega obsega pisec — kot tudi v vsem podrobnem obravnavanju — ne obsega vseh gibanj na Slovenskem (str. 210— 211), pač pa pogrešno trdi, da je upor zajel skoraj vso Slavonijo (le približno eno četrtino slavonskega ozemlja v habsburških rokah severno od Save in približno tretjino onega med Savo in Kolpo; na hrvatsko ozemlje južno od Kolpe —• tedaj približno polovico vsega hrvatskega ozemlja v habsburških rokah — sploh ni segel), skoraj vso Celjsko grofijo (le njen vzhodni del) in velik del Gorenjske (!, seveda bi moralo stati Dolenjske, vendar tu do širokega upora seveda ni prišlo razen ob jugovzhodnem robu). Tudi pri ugotavljanju števila upornikov (str. 211—213) je pisec premalo previden. Po njegovi sodbi naj bi bilo upornikov le v Susedgradskem in Cesar- gradskem žarišču upora 4—5000, pri oceni vsega števila upornikov pa sprejema nedvomno tendenčno številko 40—60.000 (Rački, n. d., str. 176 in 186; Hartinger, str. 136—137). Pri tem se opira na popis »dike« iz 1. 1543 (V. Klaič, Popis ratne daće u Slavoniji g. 1543, Vjesnik Zem. ark. IX, 1907, str. 83—94), po katerem je bilo na Susedgradskem in Cesargradskem gospostvu 1358 »dimov«, v Slavo­ niji pa 10.645. Ker gleda v »dimu« v poprečju zadruge, so prišli po njegovem računu na dim 3—4 za orožje sposobni moški, torej na prvotno žarišče upora 4—5000, na Slavonijo 30—40.000 upornikov. Račun je pogrešen že v tem, da šteje k uporu vse slavonsko ozemlje severno od Kolpe. Poleg tega pa ne upošteva posledic turških osvajanj in pustošenj od 1. 1543 naprej, zaradi katerih se je že do 1. 1554 zmanjšalo število dimov za dobro polovico (na 4648; v Zagrebški županiji od 5428 na 2743 in pol, v Varaždinski od 3716 na 1537 in pol), do 1572 pa še za preko 1000 (3554; v Zagrebški županiji 2478 in pol, v Varaždinski 1058, Z. Herkov, Građa za financijsko-pravni rječnik feudalne epohu Hrvatske, I, 1956, str. 337). Nerešeno pà je vprašanje, kje in v kolikšni meri živi zadruga poleg navadne »sesije« z malo družino. Celotni učinek ne le zadrug, marveč tudi kočarjev in drugih oblik neagrarnega vaškega prebivalstva je namreč v primeri s 1554 pri spremembi štetij »dimov« v štetja »hiš« število davčnih enot 1. 1598 le približno podvojil (na 11.957; Klaič, Povjest HI/6, str. 48—51), v primeri s 1572 papotroji l . Ne vemo pa — dokler ne bodo ta štetja podrobno 185 obdelana — ali je to povečanje teritorialno enakomerno porazdeljeno in kakšne so njegove gospodarsko-družbene podklade. Preden bi mogli preiti na raču­ nanje števila upornikov po številu prebivalstva, bi bilo treba vsa ta vprašanja rešiti s pomočjo podrobne primerjalne študije o vseh 21 popisih dike, posebej še onega iz 1. 1598, ki poimensko ne navaja le plemiče, marveč tudi kmete (Klaić, Vjesnik IX, str. 82). Dotlej je vsak račun nemogoč. Številka, ki jo viri največkrat omenjajo, je 16.000 upornikov (Rački, n. d., str. 181, 194, 214). Vendar se ob zaključku upora pojavljajo tudi glasovi, da je bila previsoka (Otto v. Radmannsdorf trdi 11. II., da jih ni bilo niti pol tega števila, papeški nuncij Delfino pa govori o 10—12.000 upornikih: Rački, n. d., str. 214 in 221; Isthvanffy celo le o 10.000, prav tam, str. 215). Z zanesljivimi podatki o posameznih uporniških skupinah, ki so aktivno nastopile o boju, dosežemo res le število okrog 5400 (Kupinićev oddelek pri Krškem okrog 2000: Rački, str. 180; Pasančev okrog Okiča in Jastrebarskega okrog 2000; Rački, str. 198 in 206, višja številka str. 180, nižja str. 253; Štercov okrog 800: Rački, str. 203, številka 2000 po Rački, str. 173, se nanaša na Gregoričev prvotni odred, ne na Stercovega, kakor misli Bromlej, str. 194 in 211; Gregoričev oddelek po ločitvi pri Krškem okrog 600: Rački, str. 256, 198, 206). Seveda pa ostane neznanka moč Gubčevega oddelka v Stubici (podatek, da je bilo tu 3000 upornikov, Rački, str. 186, je gotovo prenizek, kajti toliko kmetov se ne bi moglo z uspehom boriti 4 ure proti 5000 vojakom — Rački, str. 211 in 275 — in s tem številom tudi ni v skladu veliko število pobitih: po Winkler- jevem mnenju okrog 5000: Rački, str. 259, po cesarjevih obvestilih do konca februarja pa skupno okrog 4000 — ker jih je padlo pri Krškem okrog 300, pri Kerestincu okrog 500 in pri Št. Petru 50, jih tudi po teh podatkih pride na bitko pri Stubici in divjanje po njej še vedno nekaj nad 3000 — Rački, n. d., str. 276, 180, 202, 259; po teh računih bi mogli še vedno šteti pri tej bitki na okrog 6000 upornikov), in seveda tudi število manjših uporniških oddelkov, zlasti tam, kjer so se pripravljala nova manjša žarišča upora brez zveze s po­ hodi zagorskih kmetov. S temi številkami bi na glavno področje upora prišli v celoti na okrog 12.000 upornikov in — v primeri s tem številom na strahotno visoko število — okrog 4000 mrtvih. V zaključnem pregledu poznejših uporov na Slovenskem in Hrvatskem (str. 214—216) se je pisec oprl spet na zastarelo in nepopolno literaturo: na Slovenskem navaja le po Dolencu pet uporov za razdobje, iz katerega jih po­ znamo 27 (B. Grafenauer, Boj, str. 121—127), za hrvatsko zgodovio pa upo­ rablja le Klaićeve »Crtice iz hrvatske prošlosti« . . . Manjših problematičnih trditev, nejasnosti ali pogrešk je v razpravi še več. Med nje spada že marsikatera nejasnost v zvezi z zemljepisnimi podatki. Tako trditev, da so hoteli uporniki s pohodom na slovensko ozemlje zapreti pota s Kranjskega, Štajerskega in Avstrije na Hrvatsko (str. 191), nejasnost, kje teče na ozemlju »med Savo in Kolpo« meja med Kranjsko in Hrvatsko (str. 184 in večkrat, posebej za Mokrice), zamenjavanje Dolenjske z Gorenjsko (str. 193 in večkrat), trditve, da sta Št. Jernej in Št. Peter pod Svetimi gorami »samostana« (str. 197 in 204), da so Rajhenburg, Videm, Radeče in Pilštanj »goroda« (str. 195 in 200), lokaliziranje kraja Gunopel ( = Kompolje med Sevnico in Loko) zahodno od Radeč na Savi (str. 200), podvojitev prodora puntarjev proti Varaždinu ob podatku, da so prišli na razdaljo treh ogrskih milj do njega, ker je pisec prezrl, da prav ta razdalja (okrog 25 km) loči od Varaždina pavlin­ ski samostan Lepoglavo, ki je padel upornikom v roke, (str. 201), uporabo raznih napačnih imen (Lais = Glais-= Lisca, str. 194—195; Gairah = Jurklošter, str. 200 itd.) ali njihovih oblik (Brežec = Brežice, Radeč = Radeče itd.). 186 Ze zgoraj smo ponekod trčili na razne trditve, podprte s pogrešno pre­ vedenim besedilom virov. Tudi teh pojavov je še več — navedem naj le se nekatere: besdilo grižanskega urbarja »veći del bi nas se razaslo od službi k m « (Lopašić, n. d., str. 89) je uporabljeno za trditev, da »bodo odrekli izpolnjevanje vseh .služb'« (str. 164); »de Ulis factam esse inquisitionem« (Rački, str. 278) naj bi pomenilo »fakti, razloženi v njej so se preiskovali« (str. 173), »alein das ich mich nit zu weer stell, vnnd die Aufschlaget, die ich aufhallt, pis auf Ir ankhunfft, Punter, wol beware« (Rački, str. 255) naj bi bilo »če se jim ne bo branil in ne spravil v delovanje vojaških sil« (str. 186); sporočilo, da sta dva krška meščana pri upornikih med pogajanjem »aus vnnd ain ganngen, wie an ainem Kirchtag« (Rački, str. 266), je uporabljeno za trditev, da so se uporniki »razveseljevali (po mestu - Ju. B.) kot na cerkveni praznik« (str 193)- str. 197 je v citatu Turnovega pisma, pisanega v Kostanjevici, raz­ loženo besedilo »vnd so Ich mit dem Kriegsvolkh hiewegh würde« (esly ja vyvedu soldat) z dostavkom »iz Kerestinca« (str. 197, Rački, str. 181); pismo Wolfa Thurna, da čaka sporočila o Krškem, »ob die P u n t e r . . . wider davon gezogen« (Rački, str. 191) je porabljeno v dokaz, da bitka pri Krškem m nie Pomenila, in sicer v obliki, da »se .uporniki' spet zbirajo pod Krškim« (ste 197). Tousser« (Rački, str. 256) naj bi bila »goroda« (str. 200); »das . . . Vndterthanen sich ettwas auffruerisch erzaigen sollen« (Rački, str. 317) pa naj bi bih »velik! nemiri« (str. 214). Ze zgoraj smo videli, da je Bromlej premalo kritičen do tendence, ki so jo fevdalni pisci uveljavili v svojih virih, in da podlega tendenčnemu mnenju sabora o razmerju kmetov do cesarja (str. 175), Gregorijančevemu tendenčnemu prikazu začetka upora (str. 176-177) in Draškovićevi tendencm opori ob pred­ logu Gubčevega kronanja z razbeljeno krono (str. 188). Opozorim naj le še na nekaj važnejših drobnih pogrešk. Devetnajst gospostev, iz katerih so prišle prošnje do Thurna v Kostanjevico (Rački, str 202) po vsem videzu ni ležalo na Hrvatskem (str. 184), marveč na ozemlju ob spodnji Krki na Dolenjskem - spet priča o širini kmečkega gibanja izven ožjega ozemlja upora. Za »Däcz, Tacz« (Rački, str. 185, 266, 191) ni nujno da pomeni desetino (str. 184), marveč katerokoli dajatev, saj bi mogel b t i to preprosto prenos hrvatske »daće«; sploh je vprašanje terminologije pri virih za ta upor zelo težavno, ker imamo delno opraviti s prevodi, večkrat prece nevešče napravljenimi (gl. Rački, str. 304 in 305: Gregonceve pritožbe.proti napakam v prevodu njegovih izpovedi). Trditev o stalnem taboren ju ^odde Ika upornikov pod Susedgradom (str. 191) je napačna, prav tako trditev da bi poleg Kupinićevega oddelka, ki je šel preko Save pri Krškem odšel se drug oddelek v isto smer pri Brežicah (str. 191 in 192; na desni breg Save je ze tri dni prej odšel s svojim oddelkom Pasanec, a-na hrvaškihL tleh - Rack! str 303). Domneva o prvem napadu na Jurklošter 1. II. po domačinih (str. 194 je nesporazum; pri napadu na »gospoda Gericherja« (Rački str. 176 in 284) e Ш namreč navzoč tudi Svrač, ki se je pri Krškem ločil od Gregoncevega • oddelka; poleg tega cela pot, ki jo opisuje vir (1. II. Gericher, .»darnach« Brežice, Krško in Rajhenburg, sedaj pa pride na vrsto Sevnica) jasno kaze, da gre iskati ta napad nekje ob Sotli. Sporočilo o vpadu Turkov v B o n s k o dolino ni bila provokacija gospode (str. 201), marveč njeno prepričanje, ki je nastalo zaradi vpada dveh hrvatskih fevdalcev v ta prostor (B. Grafenauer CZN 1940 str 160—161). Bitko pri Kerestincu je Bromlej pogrešno podvojil (str 202—203) ker je Thurn pisal dvakrat očitno o istem boju. Bistric se m udeležil bitke pri Stubici (str. 204 in 208), marveč le bitk pri Krškem, Kere­ stincu in pri St. Petru; njegova trditev, da upornikov »nikdar ne bi razpršili nobeni pešci, če ne bi prišli k temu pri Klanjcu konjeniki« (Rački, str. 248) 187 se že po lokalizaciji tega boja more nanašati le na bitko pri Št. Petru in ne na ono pri Stubici. Pogrešno pa je podpirati trditev, da so bitko pri Stubici odločili konjeniki, tudi z Ungnadovim sporočilom, da bi uporniki pač ne bili premagani, če ne bi »končno prišlo k temu nekaj haramij« (Rački, str. 275); »haramije« je bil namreč v tem času naravnost tehnični izraz za pešce, kakor kažejo »Harami ili Peishaz Capituli ter slushbeni zakon« za Krajino iz 1. 1578 (Lopašić, Karlovac, 1875, str. VII—VIII). Edino opozorilo na stvarno veliki pomen konjenice v bitki pri Stubici vsebuje torej Isthvanffyjev opis tega boja (Rački, str. 217). Po tem pretresu problematike stare in posebej še povojne literature o uporu 1573 moramo torej ugotoviti, da upor do danes še ni dobil monogra­ fije, ki bi prikazala njegovo resnično veličino in posebnosti med te vrste gibanji v naši zgodovini. Njegova veličina vsekakor ni toliko v njegovem vna- njem poteku, kolikor v obsegu in sorazmerni zrelosti njegovega načrta vojaškega in političnega. Odmev, ki je bil gotovo izraz daljših organizacijskih priprav, je bil mnogo večji od vnanjih bojev upornikov. Prav zato ga je mogoče pokazati v resnični podobi le, če je ta podoba najtesneje povezana z razvojem in zaostritvijo razrednega trenja v tem času na Hrvatskem in v slovenskih deželah. Seveda pa bo zahtevala takšna monografija, po kateri naša historiografija (hrvatska in slovenska) nedvomno precej nujno kliče, od svojega avtorja kar najboljše poznanje družbene zgodovine na obeh straneh Sotle in ne le na eni, kakor je veljalo to doslej za vse avtorje večjih del o tem uporu. ANCIENS ET NOUVEAUX PROBLEMES CONCERNANT LA RÉVOLTE DES PAYSANS EN 1573 Résumé L'auteur passe en revue les ouvrages récents sur cette révolte, la plus importante parmi celles des paysans croates, et polémise avec leurs auteurs sur de nombreuses questions qui ne sont pas encore suffisamment élucidées. Il commence par citer toutes les sources publiées et tous les ouvrages de quelque importance traintant ce mouvement parus jasqu'à 1945; il étudie ensuite les oeuvres de moindre importance ou de portée plus générale, ainsi que les articles publiés dans les années 1945—1956 (B. Ziherl, A. Babic, J. Sidak, A. Fiamengo, S. Vilfan, B. Grafenauer, F. Čulinović et S. Antoljak, I. Lapenna et V. Zrnc), en soumettant à une analyse critique surtout les deux études synthétiques de Čulinović et de Antoljak, ainsi que les articles de Bičanić et de Bromlej. L'auteur remarque que cette révolte était dirigée seulement contre les seigneurs féodaux, tandis que les paysans continuaient à avoir pleine confiance dans l'équité de l'empereur. Parmi les nobles, les paysans ne chassèrent de leur château que la famille du comte Tahy, et ne touchèrent pas aux représentants de la chambre aulique hongroise. En été 1572, la diète croate était trop faible pour pouvoir étouffer elle-même les débuts du mouvement révolutionnaire. L'intervention de l'empereur (commission de 1572) empêcha l'action arbitraire des nobles contre les paysans révoltés du domaine de Tahy. L'irrésolution de la troisième commission qui mit l'affaire de nouveau entre les mains de la diète (18 janvier 1573) eut pour résultat des préparatifs pour l'écrasement des ré- voltés par la force, ce qui fit éclater la grande révolte, annoncée déjà par les événements de l'année précédente. En étudiant cette révolte, il faudrait tenir compte de ses répercussions dans une aire assez étendue, aspect qui a été négligé par les auteurs des ouvrages publiés jusqu'ici. Le nombre des paysans qui prirent part aux combats principaux fut de 12.000 environ, dont quelque 4000 y trouvèrent la mort. 188 J o ž e S o m DODATEK K STAREJŠIM MLINOM ZA PAPIR NA SLOVENSKEM1 Po oddaji rokopisa o Starejših mlinih uredništvu Zgodovinskega časopisa sem naletel še na nekatere raztresene podatke in do sedaj neznane vodne znake, ki se nanašajo na nekaj naših mlinov za papir. Podatki so namreč važni zato, ker moremo iz njih razbrati, kako in kdaj so se nekateri mlini razvili v manufakture. Najprej podatki za Kumarja! 2e leta 1762 je imel dve izdelovalnici igral­ nih kart, prvo v Trstu, drugo v Gorici. Ko je poleti navedenega leta prosil. izključni privilegij za izdelovanje kart, ga ni prejel, češ, da se jih izdeluje v deželi dovolj.2 — O nameri, da bi postavil mlin za papir, ni nikjer niti namigavanja. Kleinmayr. Z dnem 1. oktobra 1793 je datiran tiskan oglas za zbiranje cunj na Kranjskem, ki ga je izdal Kleinmayr (brez navedbe imena, tako, da ne vemo, če je to prvi lastnik, Ignac, ali kdo drug).3 Tik pred Kleinmayrovim oglasom je izdalo kranjsko deželno glavarstvo svoj prvi cirkular proti zlorabam v mlinih in slabemu izdelovanju papirja ter priporoča papirničarjem, naj upoštevajo določbe papirničarskega reda iz leta 1754.4 Goričanski mlin, ki je bil zgrajen na levem bregu Sore tik nad sotočjem te rečice in Save,5 (na ozemlju občine Medvode6), je pričel delovati še pred letom 1830. Maja meseca navedenega leta je že prosil Jožef Grundner oblasti za brezobrestno posojilo 5000—6000 gld, da bi »zboljšal« svoj obrat (torej ne, da bi ga šele zgradil, pač pa povečal!)7 Ni znano, če je bila prošnja uslišana, vendar zasledimo 8 let pozneje Werner j a Grundner j a kot razstavi j alca svojega goričanskega papirja na celovški industrijski razstavi.8 Obrat se je torej Vse­ kakor širil, saj je imel najpozneje ob času ljubljanske industrijske razstave leta 1844, ko je prejel diplomo za svoje izdelke, že 2 holandca, 16 stop, 3 kadi, 1 Prim. ZC VIII, Ljubljana 1954, str. 87—117. — Ob tej priliki ponovno poudarjam, da sem nameraval obdelati tako v cit. članku kot v pričujočem dodatku z g o l j mline oz. manufakture, ki so bile utemeljene pred letom 1843, torej pred pričetkom dela v prvi naši strojni papirnici na Vevčah. Vse te obrate imenujem klasične mline; za obrate, nastale po tem letu, ne bi mogel uporabiti ta izraz, ker so bile okoliščine spričo strojne papirnice precej drugačne. — Viri v opombah (ZC VIII) št. 8, 9, 12—16, 26, 27 a—30, 35, 38—43, 45, 46, 51, 62—64 so iz fondov: Kamera in reprezentanca (KR), Reigersfeldov arhiv (RA), Starejši stanovski arhiv (SSA), ki se nahajajo v Državnem arhivu LR Slovenije (DAS) v Ljubljani. — S tem popravljam pomanjkljivosti, ki sem jih zagrešil pri citiranju virov. 2 Arhiv dvorne komore, Dunaj, Iö Kommerz, R 421,Nr 95. 3 DAS, Currende graščine Thurn, neurejeni tiski. 4 DAS, zbirka patentov 1791—1800. 5 Bericht der Handels- u. Gewerbekammer. . . K r a i n . . . 1857-60, Lj. 1861, str. 64. 6 DAS, fase. K. k. Illyr. Provinz. Handels Commission zu Laibach (stati­ stična poročila za leta 1832—1852). 7 Arhiv dvorne komore, Commerz Cammer, R 1124, Nr 39. 8 Bericht über sämtliche Erzeugnisse, welche für die erste, zu Klagenfurt im Jahre 1838 . . . eröffnete Industrie-Ausstellung, Grätz 1839, str. XXXII in str. 178; prim, tudi: Illyr. Blatt 1844, str. 169, Poročilo o tretji notranjeavstr. industr. razstavi v Ljubljani v septembru 1844. 189 2 hidravlični stiskalnici, 3 druge stiskalnice za apreturo papirja, 1 kovinski stroj (točneje: napravo) za satiranje papirja, zaposloval pa je 27 ljudi.9 Zdi se, da je pozneje nekoliko nazadoval (ali pa se je tehnično tako spopolnil, da je nekaj ljudi postalo odvisnih), saj je leta 1852 delalo pri njem menda le 14 ljudi.10 Mlin za papir v Njivicah pri Radečah je kupil tik pred septembrom 1816 Tomaž Tänzer. Takoj po nakupu je pričel iskati družabnika z namenom, da bi obrat še bolj povečal.11 Ni znano, če je našel družabnika, je pa ta težnja dovolj jasen znak za to, da preobrazba v manufakturo ni bila več daleč. — m ^ SI. 1. Vodni znak Antona Nikla — enorog — v papirju iz leta 1756 (Enorog v sredini leve polovice pole, začetnici v sredini desne polovice pole) Leta 1825 sta bila vpisana kot lastnika mlina in zemljišča Jurij in Karl Tän­ zer.12 V letih 1840—1844 se navaja kot papirničar Ivan Pothorn (tudi Podnom), 1 3 leta 1854 pa Jakob Prodnik.1 4 Porast delavstva, ki nam more služiti kot eden izmed znakov pretvarjanja malih mlinov v večje manufakture, nam podaja sledeča tabela:1 5 9 Ber icht . . . für die dritte, zu Laibach im J. 1844 eröffnete Industrie- Ausstellung, Grätz 1845, str. 119. 1 0 Bericht der Handels- u. Gewerbekammer. . . Krain . . . 1852, Lj. 1853, str. 69. 1 1 Intelligenz-Blatt zur Laibacher Zeitung No 76 (20. sept. 1816). 1 2 DAS, Kataster (z mapami), 172 N — 825 (Njivice), dalje vir v op. 6. 1 3 Kataster (kot zgoraj), dalje Finanzarchiv, Dunaj, Steinkohlenbau-Di- rection in Leoben, fase. I l i ex 1843, št. spisov 571 in 600. 14 DAS, Kataster (kot zgoraj), za poznejša leta Berichte der Handels-u. Gewerbekammér für Krain. is Vir gl. v op. 6 in Berichte (kot zgoraj). 190 T O M A S C V M Ì R P BTY CÎBRS- SI. 2. Vodni znak Tomaža Kumarja — poštni rog — v papirju iz leta 1792 (Rog v sredini leve polovice pole, besedilo v sredini desne polo- vice pole. Tako pri Niklu kot pri Kumarju in Gründnerju naznačajo navpične črte rebra mreže, odtisnjena v papirju; iz tega je razvidna širina vodnih znakov in sistem pričvrščevanja kovinskih simbolov in napisov v mrežo) Obrat 1833 1837 1844 Goričane Radeče in Žužemberk skupaj Žužemberk (Vevče za primerjavo) 17 27 31 1852 14 16 ok. 200 1857 16 ok. 31 Vir navaja podatke za Radeče in Žužemberk skupaj, kar otežuje točno opazovanje razvoja vsakega obrata posebej. Vendar bi mogli reči (na osnovi vsega teksta tega Dodatka), da je dal večji impulz za dvig žužemberškega mlina šele Kleinmayr, za radeškega pa Tanzerji. Vsi trije mlini', računajoč tu tudi goričanskega, so dosegli tisto stopnjo razvoja papirniške manufakture, do katere se je povzpel Kumar že v letih okoli 1770, šele kakšnih 70 let pozneje. Vendar sta obstala (in propadla) na stopnji manufakture tako obrat v Ajdov­ ščini kot oni v Žužemberku; v strojno papirnico sta se preobrazila le obrata v Radečah in Goričanah — le-ta po zaslugi Terpinca. SI. 3. Vodni znak Grundnerja — Gort- schach — v papirju iz leta 1834 (Napis v sredini leve polovice pole, desna po­ lovica pole prazna) 191 A SUPPLEMENT TO „OLDER PAPER MILLS IN SLOVENIA" S u m m a r y The author publishes some supplements to his treatise on „Older paper mills in Slovenia" (Zgodovinski časopis Vili, 1951, pp. 87-117). The new data concern the paper mills of Goričane, Radeče and Žužemberk in the first half of the XlXth century. He also publishes three new paper water marks recently discovered. L a v o C e r m e l j KAKO JE PRIŠLO DO PRIJATELJSKEGA PAKTA MED ITALIJO IN KRALJEVINO SHS L. 1924 Obsežna je predvojna literatura o zgodovini Reke za čas od konca prve svetovne vojne do njene priključitve Italiji, a tudi po drugi svetovni vojni se je veliko pisalo o Reki. Ustrezno literaturo v zvezi z mirovno konferenco je Zgodovinski časopis že omenil, zaradi tega hočemo tu opozoriti samo na nekatere novejše publikacije, tako na knjigo »Con D'Annunzio e Millo in difesa dell'Adriatico« (Firenze, 1$56), ki jo je napisal Giovanni Giuriati, kateri je bil načelnik kabineta v D'Annunzijevi vladi in je dejansko vodil vso notranjo in zunanjo politiko Reškega regentstva, na članek Milana Marjano vica »Rijeka na konferenciji mira i u Rapallu 1919—1920« v zborniku »Rijeka« (izd. Matica Hrvatska. Zagreb 1953. Str. 305—348) in knjigo Ferda Čulinovića »Riječka država« (Od Londonskega pakta i Danuncijade do Rapalla i aneksije Italiji) (Izd. Pov. društvo NR Hrvatske. Zagreb 1953). Toda tudi spričo tako številne literature je ostala nepojasnjena zadnja, odločilna faza, ko je bil sklenjen prijateljski pakt med Italijo in Kraljevino SHS ter je bila v zvezi s tem Reka priključena Italiji. Marjanović pravi v tem pogledu v svojem članku: »O tim razgovorima nije se davalo ništa u javnost, a malo šta je stavljeno na papir.« Prva trditev drži do neke mere, nikakor pa druga. Tako moremo namreč soditi po obsežnem dokumentarnem materialu o tem predmetu, ki ga je sedaj prinesla uradna publikacija italijanskega zunanjega ministrstva »I documenti diplo­ matici italiani« (Sedma serija: 1922—1935, knjiga II : 27. april 1923 — 22. fe­ bruar 1924, ki je izšla konec 1955). Ta zbirka dokumentov je zelo široko osnovana in zajame vso diplomatsko zgodovino Italije od njene ustanovitve 1. 1861 do premirja 8. septembra 1943. Razdeljena je na 9 serij: I. obsega dobo do 20. IX. 1870, II. do 5. III. 1896, III. do 31. XII. 1907, IV. do 2. VIII. 1914, V. do 4. XI. 1918, VI. do 30. X. 1922, VII. do 14. IV. 1935, VIII. do 3. IX. 1939 in IX. do 8. IX. 1943. Vsaka serija ima po več knjig, a vsaka knjiga obsega okoli 500 strani velike, četverke. Zbirko redigira posebna komisija, katere predsednik je Alessandro Casati in katere člani so po večini univerzitetni profesorji zgodovine. Urednik VII. serije je Ruggero Moscati, redni profesor moderne zgodovine na univerzi v Messini in konzulent za arhivalne zadeve v zunanjem ministrstvu. Zbirka prinaša samo diplomatske spise (ne objavlja torej ne besedil raznih dogovorov, paktov in pod., a tudi ne izjav ministrov in diplomatov, ki so bile objavljene v listih). Vsaka knjiga ima na prvem mestu indeks dokumentov s tekočo številko, s krajem in datumom izvora, naslovom pošiljatelja in naslovljenca ter predmeta. Nato sledi besedilo dokumentov s potrebnimi kratkimi formalnimi pripombami. Na koncu knjige je stvarni register in seznam osebnih imen. 192 Dokumenti izvirajo iz raznih arhivov zunanjega ministrstva, iz arhivov poslaništev, iz arhiva urada za tisk in pod. Zbirka ne obsega vseh dokumentov. Glede marsikaterega, ki se omenja v kakem objavljenem dokumentu, je izrecno rečeno, da ni bil objavljen. Knjige ne izhajajo po določenem redu. Doslej je izšlo v celoti kakih 10 knjig. (Interesentom naj povemo, da hrani prve knjige Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani in da prejema nadaljnje knjige NUK.) Knjiga, ki nas tu zanima, zajame dobo od aprila 1923, ko je Mussolini iz svoje vlade odstranil pristaše Ljudske stranke, do aneksije Reke, in prinaša 663 dokumentov. Velik del se nanaša na italijansko okupacijo Krfa, toda pre­ težno je govor o reškem vprašanju. Tedaj je bilo že poltretje leto od sklenitve Rapallskega.jdogovora_(12._XI. 1920), ki j e ustvaril samostojno_Reško.-državo, "irPje že poslovala v Opatiji italijansko-jugosiovanska paritetna komisija, кГ је bila imenovana na osnovi konvencije iz Sante Margherite (23. XII. 1922) z nalogo, da reši še odprta vprašanja, tedaj je bila na Reki že izvoljena konstituanta (24. IV. 1921), v kateri so kljub fašističnemu terorju avtonomisti z Riccàrdom Z a n e l l o na čelu dosegli večino, a tedaj je tudi že predsednik konstituante Zanella po fašističnem udaru (3. III. 1922) s člani vladne večine moral iskati zatočišče v Kraljevici na jugoslovanskem ozemlju ter je vladne posle na Reki po nalogu italijanske vlade prevzel fašistični podpredsednik konstituante Attilio D e p o l l i . Mussolini je, kakor izrecno poudarja v pismu z dne 8. VIII. 1923 pred­ sedniku paritetne komisije za Reko, 16. novembra 1922, ko je predložil parla­ mentu v ratifikacijo konvencije Svete Margherite, ki so bile podpisane pred nastopom njegove vlade, izjavil, da »se morajo mirovni dogovori, pa naj bodo dobri ali slabi, čim so podpisani in ratificirani, tudi izvajati,« a je tudi pri­ pomnil, da pogodbe niso večne in ne nepopravljive. Dejansko pa je kot načelnik vlade glede Reke nadaljeval akcijo, ki jo je že prej odobraval in .podpiral kot vodja fašizma, da namreč na vse načine prepreči, da bi se mogla mirno razvijati Reška država, tako da bi jo lahko čimprej priključil Italiji. V tem pogledu je spretno izkoriščal šibkost tedanje vlade Kraljevine SHS v notranjem in zunanjem političnem življenju. Kot viden znak te šibkosti je imel njeno nezainteresiranost ali pasivnost za časa krfske afere in še bolj ob imenovanju generala Giardina za guvernerja Reške države (Mussolini ne govori v ustreznem sporočilu raznim državam o guvernerju »Reške države«, temveč o guvernerju »mesta Reke«), ki je bilo dejansko le prvi korak k aneksiji (16. septembra 1923). Drugačna je bila seveda reakcija ljudstva na ta italijanska izzivanja, tako da se je skoro zdel neizogiben vojni spopad. Svest si svoje moči, je Mussolini zaključil pismo predsedniku paritetne komisije s pravim ultimatom: »Fašistična vlada je po jasni in neovrgljivi ugotovitvi absolutne neplodnosti petmesečnih pogajanj prišla do zaključka, uradno naznanjati, da se bo italijanska vlada, ako do 31. avgusta t, 1. ne bo usoda Reke rešena na način, ki upošteva historično in dejansko italijanstvo mesta in pravice zaledja, odločila ubrati drug način postopanja.« Ta ultima­ tivni termin je bil podaljšan do 15. septembra in 16. septembra je kot prvo represalijo za neizpolnjeno zahtevo Mussolini imenoval generala Giardina za guvernerja »mesta Reke«. Med pogajanji je Italija postavila 3 predloge: Najprej je predlagala aneksijo Reke Italiji in v protiutež j e za to jugoslovansko suverenost nad luko Baroš in Delto (ki sta bili itak že prisojeni Jugoslaviji s pismom ministra Sforze Trumbiću) ter večje koncesije v ostalem delu glavne luke in rektifikacijo meje pri Kastvu in Reki. Ta predlog je propadel, ker je Jugoslavija zahtevala za kompenzacijo Zadar in Lastovo. Nato je Italija predlagala, da naj prevzame 13 Zgodovinski časopis 193 vlado na Reki paritetna komisija, ki pa naj bi. takoj poverila vladne posle italijanskim upravnim in političnim organom za dobo enega leta: Baroška luka in Delta bi prišli pod jugoslovansko suverenost, a bi ostali pod kontrolo paritetne komisije. Jugoslavija je odbila ta predlog, ker je predvideval kontrolo njene trgovine na lastnem ozemlju. Odbila pa je tudi tretji italijanski predlog, ki je zahteval poveritev vladnih poslov na Reki italijanskim organom brez časovne omejitve in je Jugoslaviji dopuščal prosto uporabo Baroške luke in Delte v trgovinske namene. Jugoslavija ni videla drugega izhoda iz zagate, kakor da dà registrirati Rapallski dogovor pri Društvu narodov, da bi nato lahko zahtevala arbitražno rešitev reškega vprašanja. To je resnično tudi storila septembra 1923. Italiji ni preostalo drugega, kakor da stori enako, toda z rezervo, s katero je izključevala vmešavanje tretjega pri reševanju reškega vprašanja. Ideja, rešiti reško vprašanje z arbi­ tražo, ni imela najboljših izgledov, kajti predsednik Švicarske konfederacije, na katerega so predvsem mislili kot razsodnika, je že vnaprej odklonil to funkcijo. Francija pa je bila principialno proti vsaki arbitraži, dokler je bilo še odprto vprašanje Porurja. Italija pa je z močno politično aktivnostjo od­ vrnila tudi to oviro na poti do aneksije Reke. Predviden je bil pritisk na ministrskega predsednika Pašića neposredno po italijanskem poslaniku v Parizu Romanu Avezzani in posredno preko fran­ coskega ministrskega predsednika Raymonda Poincaré] a, preko Foreign Of ficea in češkoslovaškega zunanjega ministra Beneša. Ko je Avezzana Poincaré j u sprožil misel, da naj bi ta vplival na Pašića ob njegovem obisku v Parizu, ga je Poincaré opozoril, da »je Pašič že nekoliko star in okostenel v svojih pred­ sodkih ter da bi bilo njegovo posredovanje bolj uspešno, ako bi mogel govoriti s srbskim kraljem, čigar duh je bolj odprt za sprejemanje bolj praktičnih in splošnih sugestij«. Kakšen je bil ta duh, nam odkriva izjava, s katero je skušal tedanji jugo­ slovanski zunanji minister Ninčič opravičevati registracijo Rapallske pogodbe nasproti italijanskemu legacijskemu svetniku Tostiju de Valminuta v Ženevi (11. XI. 1923). Povedal mu je, da se on že dve leti bori za politično zbližanje z Italijo ob najhujših napadih jugoslovanskega tiska in celo grožnjah s smrtjo. V svojem prizadevanju pa da ima oporo samo v kralju Aleksandru. Toda »prokleti reški problem« (to naj bi bile Ninčićeve besede) zastruplja odnose med Jugoslavijo in Italijo. »Za Ninčiča (poroča Tosti) ima reški problem zelo relativno vrednost. Srbija nima nobenega interesa v Severnem Jadranu; pač pa mora povečati in ojačiti luško ureditev Splita, mora potisniti svoj promet še bolj južno, v Kotor, ter mora kakor Avstrija gledati na Solun. Reka je zunaj njenega sistema, predstavlja le odklon prometa predvsem na škodo Srbije, Banata, Bosne, t. j . najbogatejših predelov nove kraljevine. Reka je hrvatska luka, Reka je raison d'etre za divjo hrvatsko opozicijo, Reka je zastava za vse nezadovoljneže na Hrvatskem in v Sloveniji, ki se zarotujejo proti obstoju in koheziji troimenske kraljevine. Zaradi tega je treba iskati rešitev reškega vprašanja.« Da je Poincaré pravilno sodil, ko je označil Pašića za manj dostopnega za taka pogajanja, izhaja iz razgovora, ki ga je imel Pašić že 7. sept. 1923 s poslanikom Avezzanom v Parizu. Izjavil mu je, da želi zbližanje z Italijo in da ga zaradi tega Hrvatje napadajo. Zato se ne mara .več vmešavati v to zadevo. Vendar je bil za razgovore z Italijo, da bi našli nekako provizorno rešitev, ki pa bi morala sloneti na Rapallskem dogovoru. Intenzivne razgovore med Italijo in Jugoslavijo so vodili na eni strani italijanski poslanik v Parizu Romano Avezzana, italijanski odpravnik poslov L94 v Beogradu Consalvo Summonte ter izredni odposlanec general Alessandro Bodrero,'na drugi strani pa ministrski predsednik Nikola Pašić, zunanji mi­ nister Momčilo Ninčić in sam kralj Aleksander. Nalogo posebnega informatorja pa je opravljal Ljubomir Nešić. Med pogajanji pa je postopoma dozorela misel, da naj bi bilo z rešitvijo • reškega vprašanja združeno politično zbližanje obeh držav. Sprožil jo je Musso­ lini že 5. septembra 1923 nasproti jugoslovanskemu poslaniku v Rimu V. Anto­ nij eviču, ko mu je šlo za to, da odvrne morebitno arbitražno rešitev reškega vprašanja. Ze 17. istega meseca je kralj Aleksander izjavil Summonteju, da »bo glede političnega sporazuma sprejel vsak predlog ter da se bo povsem zavzel za njegovo realizacijo«. Kljub intenzivnim razgovorom pa so pogajanja le počasi napredovala. Najmanj popustljiv je očitno bil Pašić, kajti šele 13. oktobra 1923 je lahko Summonte poročal Mussoliniju, da je Pašić tedaj prvič dopuščal možnost revizije in modifikacije Rapallskega dogovora. Da se niso pogajanja prekanila, je morala Italija v nekaterih ozirih omiliti svojo raznarodovalno politiko na Primorskem. Tako je Mussolini 26. okt. 1923 na opozorilo Summonteja ukazal videmskemu in tržaškemu prefektu (puljski se ne omenja!), da se mora iz mednarodnih ozirov in spričo pogajanj med Rimom in Beogradom nujno suspendirati odlok o dvojezičnosti slovenskih časopisov. Prav v tistih dneh pa je bila izdana tudi Gentilejeva šolska reforma, ki je odpravila vse slovenske in hratske šole. Summonte je opozoril Mussoli- nija na nejevoljo, ki jo je vzbudil ta ukrep v Jugoslaviji, in Mussolini je v tem pogledu poslal depešo v Beograd 13. okt., vendar v zbirki ta depeša ni objavljena. Izvemo samo to, da jo je Summonte izročil Nešiću in da se je ta zanjo zahvalil. Ko je Pašić pristal na revizijo Rapallskega dogovora, so se pričela teri­ torialna pogajanja. Jugoslavija je najprej zahtevala Lastovo in bližnje otoke ter razne mejne korekture v reškem okolišu. Ker je Italija povsem zavrnila zahtevo po odstopu Lastova in bližnjih otokov, je Pašić predlagal široko spre­ membo meje pri Idriji in Postojni. Proti temu pa je nastopil kralj Aleksander in je zahteval od njega, naj fomulira zmernejše zahteve. Italija pa ni hotela pristati niti na zahtevane korekture okoli Reke, zlasti ne glede Rečine. Kakšen je bil končno rezultat, je razvidno iz samega pakta. Ravnanje kralja Aleksandra nam bo povsem jasno, ako beremo prijateljski razgovor, ki ga je imel 7. decembra 1923 s poslanikom Avezzano v Parizu. Potrdil je Ninčićevo izjavo, da je predvsem hrvatska občutljivost kriva, da je reško vprašanje še odprto. Nato pa je poudarjal svojo željo po prijateljskem sporazumu z Italijo, da bi se tako otresel francoskega in angleškega vpliva. Na izrecno vprašanje poslanika Avezzane je izjavil, da bo v dosego takega pakta po svojem povratku v Beograd vplival, da se reši reško vprašanje v smislu italijanskih predlogov. V isti depeši, s katero je Avezzana sporočil Mussoliniju vsebino razgovora s kraljem Aleksandrom, pa mu je tudi javil, da je Stjepan Radić, ki je bil tedaj v izgnanstvu, ponovno zahteval sestanek z njim. Mussolini se mu je zahvalil 'za sporočilo in ga obenem obvestil, da mu bo dal potrebna navodila glede sestanka z Radićem, ki »utegne postati zelo zanimiv, zlasti če pogajanja glede Reke ne bi uspela«. Rešitev reškega vprašanja je bila, kakor omenjeno, postala sestavni del prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Italijo. Pogajanja za sam prijateljski' pakt so se vodila v najstrožji tajnosti. Tako je Ninčić preko Summonteja opozoril Antonij evića v Rimu, da ne sme o tem drugače poročati kakor po 13* 195 posebnem kurirju in da mora le on osebno (in nihče drugi na poslaništvu) dešifrirati depeše o tem predmetu. Besedilo pakta je bilo sestavljeno z jugoslovanske strani, pri čemer je bil glavni akter sam kralj Aleksander. Mussolini je sprejel predlagano besedilo, vnesel je pa majhno spremembo v drugi odstavek drugega člena, ki govori o medsebojni politični in diplomatski pomoči v primeru notranjih nemirov. Zamenjal je besede »notranji red« in »prekucijska gibanja«, ki »bi utegnile biti razlog za zlobno interpretacijo, češ da gre za obveznost, vmešavati se v notranje zadeve obeh držav«. Dodal pa je še, da »je bil zaskrbljen, da bi taka interpretacija lahko dala povod za kritiziranje sedanje jugoslovanske vlade, ki mora biti sedaj v interesu Italije ojačena«. Da ni bila ta bojazen neutemeljena, nam pričata dva značilna dokumenta. Na predvečer podpisa prijateljskega pakta se je, kakor poroča generalni sekretar društva »Dalmazia« Mussoliniju, iz krogov okoli Radica širila vest, da sta Mussolini in Pašič sklenila tajen dogovor, s katerim se je Italija obvezala v primeru notranjih nemirov v Jugoslaviji na zahtevo poslati ji čete na pomoč, v vsakem primeru pa ohraniti blagohotno nevtralnost. Prav tako da sta se domenila, da pristane Italija na to, da Jugoslavija ob ugodni priliki zasede Solun in njegovo zaledje, a da dobi zato Italija kot kompenzacijo od Jugosla­ vije teritorialne koncesije v Dalmaciji. Mussolini je k temu dopisu lastnoročno pripisal »balle« (laži) in je v odgovoru zanikal obstoj takega dogovora. Ta vest je le nekoliko predelana izdaja podobne vesti, ki jo je nekaj dni prej (16. jan. 1924) poslal Mussoliniju Attilio Tamaro, ki je bil tedaj delegat fašistične stranke na Dunaju. Tamaro se je ponovno sestal s St. Radićem in ta mu je med drugim izročil tudi prepis sporočila, ki mu ga je baje po zaupni osebi poslal sam Pašič. Po tem sporočilu naj bi se bila Srbija že dogovorila z italijansko vlado za primer, da pride do revolucije na Hrvatskem. Pogajanja za prijateljski pakt so bila strogo tajna, vendar ne toliko, da bi druge države tega ne slutile, saj je Francija celo predlagala nekak trojen pakt med Italijo, Francijo in Jugoslavijo. Tudi podpis bi moral biti zelo diskre­ ten in so zato kot kraj podpisa določili Milan ali Trbiž. Toda 11. januarja je Ninčić smatral za umestno, da obvesti Francijo, Britanijo in ZDA o dejansko že sklenjenem paktu. Tedaj je Italija opustila vsako rezerviranost in je pova­ bila Pašiča v Rim, kjer so 27. januarja 1924 slovesno podpisali prijateljski pakt. HOW IT CAME TO THE FRIENDLY AGREEMENT BETWEEN ITALY AND THE KINGDOM OF SHS IN 1924 S u m m a r y Commenting the Und book of the VT№ series of the official publication of the Italian Ministry for Foreign Affairs „I documenti diplomatici Italiani" (April 27, 1923 — Feb. 22, 1924), 1955, the author describes the part played by the Yugoslav government and king Alexander in preparing the friendly agree­ ment between Italy and the kingdom SHS, by which the kingdom SHS recognized the Italian solution of the Rijeka (Fiume) question. 196 7 P R O B L E M I ZA D I S K U S I J O IOŠ JEDNA RIJEČ O EKONOMSKOJ POVIJESTI S velikom sam pažnjom pročitao napis uvaženog prof. Zwittera »Gospo­ darska zgodovina kot znanost« u VIII. Letniku Zgodovinskog časopisa i vese­ lilo me je, da smo našli toliko mnogo zajedničkih pogleda na mjesto ekonomske povijesti među historijskim naukama. Razlike u gledanju, spomenute u Z. Č., izviru uvelike iz nesporazuma. Nikako nismo mislili, da postavimo princip: Historia aneilla eeonomicae, i da ulogu historičara reduciramo na polihistora i antikvara, a historiju na heuristiku. Naprotiv smo rekli, da je historija uči­ teljica ekonomije. Nesporazum po našem mišljenju dolazi od interpretiranja riječi da ekonomist ne analizira samo dokumente i historijsku građu. Time nismo mislili reći da je to isključivo zadaća historičara, nego, obrnuto da u po­ gledu sabiranja građe, pripravljanja materijala i dokumenata ekonomska historija nema ništa specifično, nego se podlaže načelima i metodama svih historijskih nauka. Naša je bila misao upravo da ekonomsku historiju izvučemo iz uloge pribirača materijala i »pomoćne historijske nauke«, i da istaknemo njezin samostalan naučni predmet, različit od drugih historijskih nauka. Pri tome bi htjeli podvući razliku između znanstvene građe i znanstvenog predmeta. Pojedine naučne discipline mogu imati istu znanstvenu građu, ali različit znan­ stveni predmet. Na primjer znanstvena građa, koju ispituje politička ekono­ mija (kao teoretska nauka), je ista, ukoliko se tiče prošlosti, kao i znanstvena građa ekonomske povijesti. To su ekonomski odnosi kao odnosi između ljudi u procesu materijalne reprodukcije. Ali je znanstveni predmet ovih nauka drugačiji. Prva iz znanstvene građe apstrakcijom izvlači samo one pojave, koje dovode do spoznaje ekonomskih zakona. Druga izučava te odnose u punini njihovog historijskog zbivanja i ocjenjuje njihovu međusobnu povezanost u složenom sklopu djelovanja mnogobrojnih ekonomskih zakona. Drugo vrijedi za odnos historije i ekonomske historije. Prva izučava u velikoj mjeri istu znanstvenu građu kao i ekonomsku povijest: odnose između ljudi. Ekonomska povijest izučava samo odnose u materijalnoj reprodukciji u društvu; »povijesna povijest« ima širi opseg. Znanstvena građa je šira za opću povijest, i ako ona uključuje i građu, kojom se specifično bavi i eko­ nomska povijest. Ali je njezina intencionalnost, predmet njezinog naučnog interesa, drugi. Drugo je historijska,1 a drugo ekonomska (ili ekonomsko histo­ rijska) analiza iste znanstvene građe. Za ekonomsku smo povijest njezinu intencionalnost odredili, a što je s povijesti, povijesnom, općom ili kako da je nazovemo? Prof. V. Filipović je nedavno u Povijesnom društvu Hrvatske u Zagrebu održao veoma zanimljivo predavanje o metodologiji povijesti, pa je 197 definirao zadatak povjesničara, otprilike tako da oni stvaraju selektivnu sin­ tezu povijesno diferentnih činjenica, koja objašnjavaju društveni progres. Ako • s l o ž r t i P r O S r e S Z a m i j e n i m o r j e č j u r a z v ° J > т о § и b i s e na toj definiciji možda No ipak moram ustrajati na tome, da je ekonomska povijest specifična ekonomska nauka, koja se služi ekonomskim kategorijama, metodama ekonom­ ske analize, ! ocjenama ekonomskih odnosa. Da ekskluzivni historičar po struci premalo poznaje ekonomske nauke, to nije čudo, jer su one toliko razvijene i specifične, da traže da se njima čovjek posebno bavi. No pri tome želim učiniti dvije rezerve. Prva je, da ekonomistom ne smatram čovjeka u nekom staleskom, profesionalnom ili akademskom smislu riječi, nego čovjeka, koji ima solidno poznavanje zakona i metoda ekonomskih nauka. Druga je primjedba da se niti svaki ekonomist ne može baviti ekonomskom povijesti, jer je to specijalna nauka, koja zahtijeva specijalan i opsežan studij. Naročito ističem, da to danas postaje sve specijalnija nauka, što se više primjenjuju metode kvantitativne analize. Pitanja ekonomske povijesti danas zaokupljaju upravo centralno mjesto u ekonomskim naukama pod imenom teorija ekonomskog rasta ili ekonomskog razvoja, kojima je baza izučavanje dugoročnih pravilnosti ekonomskih odnosa. Dok se taj razvoj kretao linijom S m i t h - R i c a r d o - J . S. Mili - ili pak Hildebrandt, Bücher, Schmoller ili Max Weber, nekako se mogao snaći historičar i bez ekonomista. Teže je već bilo s Marxom, Lenjinom pa dalje Kautskim, Buharinom ili Rozom Luxemburg Ah da se može danas kritički pratiti izučavanje dugoročnog ekonomskog raz­ voja Schumpetera, Kuznetsa, Keirsteada, Rostowa, Goldschmidta, Colina Clar- ka Fourastié-a, Perrouxa, i t. d., potrebno je da iskusni ekonomisti učine velik intelektualni napor u svladavanju kvantitetne analize. Daleko smo do toga da bi mislili da historičar od zanata ne bi mogao taj napor izvršiti. Naša namisao ide za tim, da se taj posao mora izvršiti i da on traži veoma dugo vremena i specifično predznanje. Čovjeka koji to čini, ne bih se ustručavao nazvati ekonomistom i kad je po akademskoj kvalifikaciji diplomirani histo­ ričar filozofskog fakulteta. U istom smislu trebalo bi shvatiti i zamjerku, da se na filozofskim fakul­ tetima rie predaje ekonomska povijest. Tu se ne bi nažalost mogli složiti da nije važna firma i naslov. Prof. Zwitter je pravilno interpretirao naše namjere kada je rekao, da tražimo da se ekonomska povijest predaje kao poseban predmet s posebnim ispitom. To je upravo točno, jer danas nas ne može za­ dovoljiti, da se ekonomska povijest izučava i predaje kao neka pomoćna ili uvodna materija u okviru drugih predmeta ili čak pojedinih poglavlja. S obzi­ rom na njezinu važnost za ostale historijske nauke, za izučavanje ekonomske baze društva, i s obzirom na njezinu specifičnost kao ekonomske nauke po­ trebno je da ona bude posebna disciplina, s posebnim ispitom i s posebnim nastavnim kadrom, koji bi se posvetio izučavanju toga nažalost zanemarenog predmeta na našim univerzama. Vrlo rado dajem priznanje prof. Zwitteru, koje traži, da znanost o gospo­ darskoj povijesti mora biti teoretski produbljena kao što mora biti i osnovana na izvorima da se mora vidjeti centralna linija razvoja kao i nianse, u kojima ona dolazi do izraza; i da je koristno da na tom poslu rade historičari i eko- nomisti. Neka mi bude dopušteno da tome dodam nekoliko riječi jednog ekono­ miste svjetskog glasa, koji je upravo izdao knjigu o ekonomskom rastu • Iza kako je istakao, da su ekonomska fakta poznata i zabilježena samo za rela- tivno kratak period i za veoma mali broj zemalja (a pisac je crnac iz zapadne 1 W. Arthur Lewis, Theory of economic growth, London 1955. 198 •ИР Indije i nema predrasuda Evropljana) pisac kaže: »Povijest se ne sastoji od fakata, nego od mišljenja historičara o tome, što se dogodilo i zašto se dogodilo. Mišljenja historičara su obično dosta pouzdana o tome što se je dogodilo. (Pisac je ekonomist, a ne his tor ičar . . . op. R. B.) jer su historičari izučeni u tom da provjeravaju historijske dokaze. Ali njihovo mišljenje o tome, zašto se nešto dogodilo obično je tek samo refleks njihovih osobnih teorija o društvenoj uzročnosti, koje određuju, koje će činjenice odabrati kao važne. Najveći broj ekonomskih historičara objašnjava ekonomske događaje u pojmovima ekonom­ skih teorija, koje vladaju u doba, kada oni pišu (ili još gore, koje su vladale u doba, kada su bili studenti i učili ekonomsku teoriju) i nova žetva ekonom­ skih teorija izaziva nužno novu žetvu historijskih članaka, koji pišu historiju iznova u pojmovima nove teorije.« Pisac završava s misli, da svaki historijski događaj ima stanovit broj uzroka, koji su ga izazvali, i kojima treba pridati određenu specifičnu težinu. Zato nitko ne može znati dosta historije, niti dovoljno fakata; a kad znade fakta, još ne može biti siguran da oni daju do­ voljno podloge da opravdaju njegove generalizacije. Spomenuo sam to zato da podvučem, da postoji veoma široko polje rada za historičare i za ekonomiste, i da bi podjela rada korisno i plodonosno djelovala na produktivnost obih. Rudolf Bičanić ODGOVOR Članek prof. dr. R. Bičanića »Još jedna riječ o ekonomskoj povijesti« predstavlja nov pomemben prispevek k razčiščenju zelo važnih vprašanj. Tudi s svoje strani bi hotel najprej z veseljem ugotoviti, da se v mnogih vprašanjih strinjava. Tako n. pr. ponovno poudarjam, da ima znanost gospodarske zgodo­ vine svoj objekt, ki ga mora zajeti v celoti, in da ni nikaka »pomožna historič­ na znanost«. Priznavam tudi, da sta na sebi mogoči dve znanosti, ki imata isto gradivo, a različen aspekt njegovega proučevanja. Strinjam se tudi z za­ ključnimi izvajanji prof. Bičanića, ki gredo za tem, da mora gospodarski historik zasledovati stalno razvoj ekonomske teorije in se ne zadovoljevati z onim znanjem, ki si ga je pridobil v svojih mladih letih; to je pravilno, čeprav se v praksi vedno znova dogaja, da ostajajo znanstveniki celo v svoji lastni znanosti pri teorijah iz svoje mladosti in da šele zamena generacij rešuje ta problem. Ostanejo pa še tri sporna vprašanja, ki bi želel o njih govoriti, ne toliko zaradi polemike, ampak predvsem zato, ker je prof. Bičanić tu opozoril na nove probleme. 1. Gre za razliko v objektu, intencionalnosti med gospodarsko zgodovino in med zgodovino sploh, in sicer ne za oznako, ki jo daje prof. Bičanić. za gospodarsko zgodovino, ampak za ono o splošni ali »povijesni povijesti«. Tu predstavlja označba kot selektivna sinteza pač le eno, čeprav najvišjo nalogo in cilj in nikakor ne izčrpava vsega prizadevanja. Pred očmi moramo imeti dejstvo, da zajema gospodarska zgodovina le eno, čeprav fundamentalno stran zgodovinskega razvoja, in da poleg nje ne obstoji samo ena, ampak vrsta drugih zgodovinskih znanosti. Kaj pa je cilj one znanstvene in pedago­ ške enote, ki nosi v vseh kulturnih jezikih konvencionalno ime »zgodovina« brez adjektiva? Ce poskušamo odgovoriti na to vprašanje na podlagi njene stvarne vsebine in ne na podlagi teoretičnih postulatov, moramo ugotoviti, da je bila »zgodovina« še v 19. stoletju v glavnem politična zgodovina. Danes je to omejevanje zastarelo in »zgodovina« se je razrastla predvsem v smer proučavanja' gospodarskega razvoja in pa v smer proučavanja razvoja javnega prava, medtem ko je zgodovina privatnega in kazenskega prava ostala v glavnem domena pravnih historikov. Zgodovina literature, 199 umetnosti in s j > ^ c j a ] n i h z n anosti je ostala področje posebnih disciplin, »zgo­ dovinarji« so p 0 s e „ i i še največ v proučavanje razvoja verskih in drugih splošnih i d e o l o g ^ s t r u j . Tako bi mogli današnje realno stanje označiti tako, da »zgodovina« p r o U čuje predvsem razvoj gospodarstva (in za tiste, ki l o c i J O Posebno S o c i a i n o zgodovino, posebej družbe), države in politike in da. $e v okviru toga programa «specializacija med zgodovinarji izvedena bolj po razdobji^ i n civilizacijah kakor pa po teh strokah. Ce misli profe­ sor Bicanič, da j e t 0 gledanje na objekt zgodovinske vede le moj subjektivni nazor, naj p r e g l e d a n . p r . gradivo o rimskem kongresu zgodovinarjev 1955, o katerem p o r o č a m na drugem mestu tega ZC, in videl bo, da je tako gleda­ nje danes pr iznano v mednarodni historični znanosti. Sistematiku se bo zdel ta program m o r d a preširok, vendar pa ima on to prednost, da omogoča paralelno proučavanje teh za celotni razvoj družbe najvažnejših področij. Priznam pa, da j e mogoče klasificirati n. pr. gospodarsko zgodovino in gospodarsko geografijo tudi med ekonomske vede, saj so končno klasifika­ cije znanosti relativne in je najbolj bistveno le delo, konkretno raziskavanje. 2. Prof. Bičanić opozarja na to, da postajajo danes ekonomske teorije in ekonomske metode vse bolj komplicirane, in poudarja posebej pomen kvantitetne analize; medtm ko si je bilo teorije Smitha, Bücherja in drugih, ki jih navaja (ki so, mimogrede omenjeno, tudi teorije ekonomistov, samo enostavnejše), mogoče lažje prisvojiti, je to danes težje za ekonomista in še bolj za historika, čeprav on ne izključuje možnosti, da bi si jih historik po stroki prisvojil. Ta njegova pripomba opozarja na vprašanje samega zna­ čaja gospodarskozgodovinske znanosti. W. Sombart je 1916 kritiziral, da so gospodarske zgodovine pravzaprav pravne zgodovine1 in dotedanja ' glavna dela so se v resnici v glavnem omejevala na pravno normiranje gospodar­ skega življenja (pravni položaj podložnikov v dobi fevdalizma, pravno normiranje obrti, trgovine itd.). Danes ta oznaka ne velja več in gospodarske zgodovine, ki jih pišejo zgodovinarji in ekonomisti, obravnavajo produkcijo njene enote in organizacijo, zamenjavo, trgovino in kredit. Zanemarjena področja predstavljajo pa po mojem mnenju še vedno n. pr. poglobljeni studij razvoja cen in mezd in celotnega ritma razvoja gospodarstva in v zvezi s tem se premalo uporablja poglobljena statistična analiza. Mislim da lezj- bodočnost znanosti gospodarske zgodovine v veliki me-i prav v tej smeri in da bodo ta sintetična dognanja osvetlila poleg gospodarstva še tudi druga področja zgodovinskega razvoja. Vendar pa je vprašanje, v kakšni meri velja to za celotno gospodarsko zgodovino, deloma zaradi drugačnega zna­ čaja gospodarstva v prejšnjih razdobjih in deloma zaradi virov ki so na razpolago. A tudi za novejšo dobo bodo tudi drugi aspekti še vedno važni posebno pri nas, kjer je še toliko neraziskanega. Zgoraj omenjenih doslej zanemarjenih problemov, ki jih je seveda najprej formulirala gospodarska teorija, se bodo pa po mojem mnenju lotili med gospodarskimi zgodovinarji tako ekonomisti kakor historiki; že danes opažamo n. pr. močan vpliv teh smeri v francoski historiografiji n. pr. na glavnega historika francoske revo­ lucije G. Lefebvra, na Ch. Morazéja in posebno na smer C. E. Labroussa (La crise de l'économie française à la fin de l'Ancien Régime et au début de la Revolution, 1944) in na zdaj izhajajočo Histoire générale des civilisations. 3. Kar se tiče zahtev po pouku gospodarske zgodovine kot posebnega predmeta s posebnim učnim kadrom in posebnim izpitom na filozofskih fa­ kultetah, se seveda strinjam z zahtevo, da se gospodarska zgodovina ne sme poučevati le kot nekaka pomožna ali uvodna snov. Glede ostalih zahtev mislim, da bi vsaka filozofska fakulteta z veseljem sprejela posebnega aka- 1 Der moderne Kapitalismus, 6. izd., I, i, str. 23. 200 demskega učitelja za gospodarsko zgodovino, če bi bil tak kvalificiran stro­ kovnjak na razpolago in se mogel posvetiti le tej stroki. Vendar bo pa pri tem nastalo vprašanje, ali naj on predava vso gospodarsko zgodovino od začetkov do danes ali naj se morda omejuje n. pr. na dobo od 16. stoletja dalje, kar sem kot možnost omenil že v prvem odgovoru; princip povezave proučavanja gospodarstva, države in politike za ista razdobja pri razisko­ valcih, ki se na nekaterih naših univerzah že uspešno bavi j o z gospodarsko zgodovino, ima vendar nekaj zase in ne bi bilo prav, če bi jih tak univerzalni gospodarski historik »razrešil« tega dela in dolžnosti. Kar se pa tiče poseb­ nega izpita, nastane vprašanje, če ne bi tak izpit, ki 'bi se opravljal pred in izven diplomskega izpita, dal gospodarski zgodovini bolj značaj uvodnega in pomožnega predmeta kakor pa sedanji sistem, ko tvori vsaj na nekaterih naših univerzah gospodarska zgodovina sestavni del izpraševanja pri raznih delih diplomskega izpita. Na medfakultetni konferenci filozofskih fakultet v Zagrebu 1949 je prodrlo načelo, da naj predstavlja gospodarska zgodovina sestavni del zgodovinskega študija, da se naj pa uvede v začetku študija kot poseben predmet s posebnim izpitom za zgodovinarje politična ekonomija kot •teoretičen predmet. Tega zadnjega sklepa pa n. pr. v Ljubljani nismo mogli izvesti, ker nam ekonomska fakulteta ni mogla dati predavatelja, ki bi imel za študente zgodovine prvih dveh semestrov dvourni kolegij iz politične ekonomije. F r a n Z w i t t e r REPLIKA Peta točka »Odgovora« g. urednika (VIII, 175), kjer se v nasprotju z drugimi točkami iznašajo na 4videz trdni podatki iz virov, me sili, da se vrnem, čeprav skrajno nerad, na sporni predmet. Gre namreč za poročilo Konstantina Porfirogeneta o ekspediciji bizantinskega brodovja proti Sara­ cenom v Bariju, kamor je car Vasilij I. pozval tudi kontingente južnodalma- tinskih plemen: tovg Xgaßmovg xal xovg Xoinovg '^yJ.aßagyßvzac. H-.vati bi bili po teh besedah »gospodarji Slovanov«, torej njihovo plemstvo. Toda to se ne strinja z občim mnenjem. Ker pa je z druge strani prevod neoporečen, se je dolgo smatralo za najboljše, da se o nerodnem izrazu molči, dokler ni naposled Barada proglasil Xga>8movg kratkomalo za adjektiv, češ, ^xhißdczovieg nimajo ničesar opraviti s kakršnimkoli plemstvom, ampak pomeni samo: hrvatske in ostale slovanske kneze. Grafenauer je to takoj z zadovoljstvom prevzel, že zato, »ker ni mogoče pripisovati istemu piscu (se. Konstantinu), da bi enkrat štel Hrvate med Slovane, drugič pa jih navajal kot od teh razlikujoče se »gospodarje Slo­ vanov«. Ali od leta 919 do 1250 poznamo na nemškem prestolu štirinajst saških, salijskih in švabskih cesarjev. Nihče ne dvomi, da so vsi ti bili Nemci. No da ne vemo iz virov, da so Saši, Franki in Švabi Nemci, bi lahko napra­ vili tudi iz tega sporno vprašanje. To pa pomeni, preneseno na Xgaßdvovg, da je vseeno, ali imamo to besedo za samostalnik ali pridevnik, slovniška oblika prevoda ne odločuje o slovanstvu ali neslovanstvu ~Z-/.'Aaßagzov%(ov, nego izključno o njihovem stanovskem značaju, plemiškem ali knežjem. A tega ni težko ugotoviti. Zakaj v obširni povesti o padu Barija in usodi ujetega emira Soldana, kjer se omenjajo Ir.Xaßägzovzeg, rabi Konstantin osemkrat za kapuansko- 201 benventanske zarotnike proti cesarju Ludoviku izraz âgzovisç, označujoč jih obenem kot ôvvato-ûç, ngc&tovç, èÇovoidÇovtaç, t. j . kot plemiče. Grafenauer je to prezrl. Gledal je samo Xgaßdtovc. Da pa dokaže ta čudni adjektiv, o katerem se še nikomur niti ni sanjalo razen Baradi, odkar se razpravlja o hrvatski zgodovini, je začel stikati po Konstantinu za narod­ nimi imeni, ki bi se vzporedno rabila i kot pridevniki. In res, odkril je pri njem Alyòntiov in Agßeviov yévoç. No že davno je znano, da so se narodna in pokrajinska imena na — toc lahko rabila tudi pridevniško, tako n. pr. AizéXioç, Bouòuog lóviog, IleXonovr}- oioç itd. Ali z ozirom na omiljeno končnico — wç pri adjektivih kakor aïuoç, аЏос, loioç,. vr)Kioç, ovXé&gioç in si. to ni nobeno čudo. A ker bržkone Grafe- nauerja njegova dva primera vendar nista prepričala, je dodal jačjega, za katerega se sklicuje na bonsko izdajo Konstantinovih del III, 33, 6: naletov tòv BovXydgov. Tu seveda BovXyd.gov brez dvoma ne more biti nič drugega nego adjek­ tiv. Da pa ne samo izjemoma, opozarja še na III, 33, 7 in 88, 1, kjer je baje zopet BovXyagoç = BoXyagixôç. Toda ako pogledamo zdaj zaradi kontrole celotni tekst, smo nemalo iznenađeni. Zakaj o pridevniški rabi besede BovXyagoç ni sledu. III, 33, 7 stoji: лдос ^vßeava, tòv à&eétazov BovX.yagov; III, 81,1 : гф vvgiqi Пе%д(р гф BovXydgqi. Najhujše pa je gotovo, da se III, 33, 6 vobče ne glasi ЛОХНЏОУ tòv BovX- yagov, temveč noòg tòv òvotvzéozazov ПОХВЏОУ tov tov BovXydgov. Hrvati-Sklabarhontes torej očitno lahko živijo še dolgo! Ljudmil Hauptmann SKLABARHONTES = „GOSPODARJI SLOVANOV" ALI „SLOVANSKI KNEZI"? I. Obakrat, ko sem obravnaval vprašanje pomena izraza »Sklabârhontes« v 29. poglavju De administrando imperio1, sem poskušal napraviti to na čim krajši način, brez obračuna z dosedanjim potekom razprave o tem vprašanju. Storil sem to zaradi velikega spoštovanja pred pomenom dela profesorja Hauptmanna za slovensko zgodovinopisje, zaradi spoštovanja, ki ga to delo brez dvoma tudi zasluži. Zalmi je pri tem ušla težka in nerodna pogreška s nóXe,uov tòv BovXydgov; njen vzrok seveda ni nameren »popravek« teksta —• čemu bi pač sicer mesto natanko navedel — marveč meni samemu težko razumljiva optična prevara pod vplivom latinskega prevoda »proelio... Bulgarico«. Pri opozorilu na obe drugi mesti pa sem hotel opozoriti le na isto besedo v dveh zvezah, pri čemer ima prvič jasno samostalniški pomen (pri Simeonu), drugič pa bi se m o g l a prevajati tudi pridevniško (pri Petru); trditev, da je v obeh primerih »zopet BovXyagoç= BovXyagix oç «, ni moja. Po Hauptmannovi »Repliki« se žal ne morem več izogibati celotnemu obračunu s tem vprašanjem. Ta naj pokaže ne k d o ima prav — to v bistvu tudi ni pomembno — marveč k a j je resnica. Svojo interpretacijo izraza Sklabârhontes je namreč porabil z ene strani za enega glavnih svojih argu­ mentov svoje teorije o izvoru hrvatskega praplemstva, z druge strani pa tudi ' * B. Grafenauer, Prilog kritici izvještaja Konstantina Pofirogeneta o do­ seljenju Hrvata, Historijski zbornik (= HZ) V, 1952, str. 50—51; Odgovor, Zgodovinski časopis ( = ZC) VIII, 1954, str. 175—176. 202 . . . v zvezi s kosezi za ključ pri razlagi karantanske družbene zgodovine v dobi neodvisnosti. Zato me sklep Hauptmannove »Replike« sili k pretresu celotne njegove argumentacije v zvezi s tem vprašanjem. II Hauptmann sklepa svojo »Repliko« s trditvijo, da »Hrvatje-Sklabar- hontes torej lahko živijo še dolgo«. Toda - ali jim daje resnično pravico do Ï Z testno Hauptmannovo dosedanje dokazovanje o njihovem obstoju? a) Ko je 1 1925 podal prvič podrobno analizo izraza »Sklabarhontes«, ie t r d i naslednje- »Klaić je tvrdio, oslanjajući se na Tomu Arciđakona, da e starohrvatsko piemstvo potomak onih ,sedam ili osam' belohrvatskih ple­ mena E s u po Konstantinu Porfirogenitu za cara Heraklija otela Avarima mimacUu i mesto njih zavladala starijim žiteljima. Ali njegova tvrdnja n je n a s ^ p r a v o g T o d z i v a . . . Pripovedanje Tome Arciđakona, da su se belo- hrvatsW osvajači nastanili među pokorenim žiteljstvom kao plemstvo, samo po s e S pogotovu nije odlučno, pošto može odražavati težnju P e t o g a Ple­ mića koji hoće da se već svojim poreklom izdvoji iz misera plete. Vise mu S š S d a T e glava trideseta Konstantinova dela »De admmistrando im­ perio! ko a kaže, da su Beli Hrvati pobedili Avare i jedne od njih poklali T o S a l e ' S i l i l i , da im se pokore«. »Avari« ™* ™*£^*Г%££ doseoce koii su bili pod avarskom vlašću, njima bi se dakle Hrvati doista Wl nametnuli kao plemstvo«. 29. poglavje De administrando imperio P d o k a z u j da ne gre pri tem le za politično podložnost. »Govoreći naime onde o savezu između vizantinskiga cara Vasilija L, zapadnoga Ludovika II. i E^u^^^ " o * - n S i - A Ä S o Z p l e m S ^ k o ï » A V a r e b ; 2 Ä Ä " o T ^ S e S a v t Konstantinov* poročil o naselitvi H r v a S v S S r b o v dopolnil to izvajanje z jasno utemeljitvijc^ zakaj Srbi_ne fnadaio v isti drugi naselitveni val kakor Hrvati: Teza, da bi büi tudi Srbi »ratnička družina«; ki bi se »nametnula raškim Slavenima za gospodara« ne z a d l v Ï j u j e T . socijalne prilike u Srbiji ne govore u prilog te hipoteze kad n o S t o o da se hrvatski osvajači u Dalmaciji pretvoriše u plemstvo ,dva- se v tem pogledu Duklja razlikuje od Raške, dokazuje, da je hrvaški^ nase m v I n i T a l zaiel tudi Primorje južno od Cetine, vse do Duklje: Konstantin S e med Srbe tudi »Neretljane, Zahumljane, Travunjane i K o n č a n n n nuklianih ne pove, ali so Hrvati ali Srbi. Zato pa omenja Skihca konec XI S o X podložnTke dukljanskega vladarja Mihajla »Srbe, ki se = - S o tudi Hrvati« na dveh mestih pa celo le »Hrvate«; iz tega sklepa Haupt- ma°nnUna možnost, »što su u Mihajlovoj državi dvjema b * ^ ^ ^ druglm riječima, 'da su Dukljani zapravo Hrvati«. To tezo potrjuje se z Leto- ^ T l a u p t m a n n , Karantanska Hrvatska Zbornik kralj a Tomislava, 1925, str. 314-315, k temu še Dolazak Hrvata, prav tam, str. 122. 203 pisom popa Dukljanina, kajti »ni najradikalnija kritika . . . nema prava pretpostaviti, da Dukljanin nije znao, gdje živi, kad meće neretljansku oblast, Zahumlje, Travuniju, Konavle i Duklju u Crvenu Hrvatsku«. Nasprotno pa se Konstantin sam demantira, ko zagovarja srbstvo teh krajev, in sicer s sporočilom: »,Rod antipata i patricija Mihajla, sina zahumskoga kneza Više- vića, došao je iz (zemlje) nekrštenih na rijeci — Visli.' Jer na Visli sjede Bijeli Hrvati!« Tako zaključuje, da »srpske tradicije o seobi zaista nema; jedina je hrvatska. Iz nje pak se razabire, da se Hrvati za svoje seobe nisu zaustavili već na Cetini, nego su se i slavenskim plemenima južne Dalmacije nametnuli za gospodare, kako je to već Klaić tvrdio. Samo Konstantin to ne zna. On vidi samo, da je južna Dalmacija u njegovo doba interesna sfera raških Srba, zna, da su oni već nekad vladali Neretl j anima, Travunjanima, i iz toga konstruira po svom običaju teoriju, da su ta dva plemena — i na­ ravno i Zahumljani u procijepu između njih — srpska.«3 c) Ko se je v letih 1935 in 1937 vnovič lotil teh vprašanj, pa je nepri­ čakovano rešil vprašanje selitve Srbov drugače, ne da bi povedal, zakaj opušča del svojega prejšnjega dokazovanja. Potem ko kratko ponavlja svoje dokaze za hrvatstvo D u k i j e, se pri Dukljaninovem pojmu Crvene Hrvatske iznenada ustavi: »Ali Dukljaninova Crvena Hrvatska obaseže i Albaniju do Drača! Njeno ime prema tome označuje geografski pojam, a taj, naravno, ne može obesnažiti opetovane tvrdnje carskoga pisca (= Konstantina Porfiro- geneta) da su dalmatinska plemena srpska. Time je pak (ker tu H. trdi zaradi podatkov zgodovinske geografije, po katerih »Hrvati i Srbi svugdje sjede zajedno bilo na Jadranu, bilo na Labi, u porječju Saale ili na Baltiku«, da spadajo tudi Srbi v drugi naselitveni val, ki tako ni več le hrvatski, marveč hrvatsko-srbski) naposlijetku otkrivena i Bijela Srbija, jer se u zahumskoj dinastiji još u desetom vijeku čuvala tradicija da su njeni pradjedovi došli s Visle«. Po razpravljanju o izvoru Srbov, Hrvatov in Kasezov razširja v zaključku pomen izraza »Sklabârhontes« in povzema takole izvajanje o nji­ hovem razmerju do »Slovanov« — kot drugorodcev v pravem smislu: »Hi­ storija i lingvistika potvrđuju nam dakle uzajamno da su Konstantinovi Sklabârhontes — Srbi, Hrvati i Kasezi — alanskog ili kavkaskog roda. Usko­ mešani hunskom navalom, pobjegoše možda u zajednici s turkotatarskim čoporima u Zakarpaće, gdje ih nalazimo već u ranom petom vijeku, i tu se brzo poslaveniše. Avarska najezda ražbi oko 560 veliki savez zakarpatskih Anta i rasu njihova plemena na sve strane, ali se ostaci tako brzo opora više da su već 583 bili opet slobodni. No odlazak novih hrvatskosrpskih gomila u Dalmaciju otprilike 630 tako oslabi antsku jezgru da je zauvijek nestalo skupnoga imena. Izvori doduše znaju još dalje sjeverne Hrvate, Srbe i Du- ljebe, ali su oni zaboravili da su stara antsk'a braća.«4 č) Vendar je konkretno Konstantinovo omembo »Hrvatov« kot »Skla- barhónton« še dalje povezoval z dalmatinskimi Hrvati, pri katerih je do­ kazoval obstoj družbenega dualizma kot posledico pokoritve »Slovanov« po »Hrvatih« tudi z drugimi, poznejšimi viri. Se leta 1942 je jasno zaključil svoje razpravljanje o »poreklu hrvatskega plemstva« z besedami: »Iz svega toga sad izlazi, da se hrvatsko praplemstvo naselilo, kako se naseljavahu 3 Lj. Hauptmann, Konstantin Porfirogenit o porijeklu stanovništva dubro­ vačkog zaleđa, Iz dubrovačke prošlosti, Zbornik u čast M. Rešetara, 1931, str. 20—24. 4 Lj. Hauptmann, Kroaten, Goten und Sarmaten, Germanoslavica III, 1935, str. 95—117, "315—353; Seoba Hrvata i Srba, Jugosl. istor. časopis (= JIČ) III, 1937, str. 30—61; citati so povzeti po J lC III, str. 47—48, 50, 61. 204. stari Slaveni: pleme do plemena, svako oko svoga plemenskoga grada.5 Svijest se o tome gasila tako polako, da su suvremenici zvali još poslije vjekova Kačiće .ethnos', Gusiće, Lapčane i Hlivnjane ,nationes', sve pak zajedno ,Sklabarhontes', t. j . gospodare S l o v e n i m a . Istovetnost pojmova vlastelin-Hrvat i podložnik-Slaven presijeca svako dalje raspravljanje, da li se plemstvo stvorilo u Hrvata staleškom diferencijacijom suplemenika ili pobjedom nadmoćnih i n o p l e m e n i k a « 6 (podčrtal B. G.). d) Leta 1950 pa je svoje stališče znova spremenil. V uvodu v razpravo o »hrvatskem praplemstvu« še stoji, da »se je v srednjem veku na Hrvatskem strogo razlikovalo med služabnim plemstvom.. . in plemstvom ,od korena'«, zaradi česar »se je smelo po pravici sklepati, da je praplemstvo potomec prav onih osvajačev, kateri niso čakali, da jim kdo podari plemenščine, nego so si jih vzeli sami; zato pa i njihovo drugače nerazumljivo ime Sklabâr- hontes, .gospodarji Slovanov'«. V nasprotju s tem pa ugotavlja str. 112, da izraz ne bi bil zanesljiv, če bi mislil Konstantin s »Hrvati« na tem mestu na Dalmatinske Hrvate (= na Hrvatskem!), ki »so tedaj poslušali Franke. Ako jih je Konstantin smatral za bizantinske podložnike, se je torej motil, a v tem primeru bi bilo mogoče, da je tudi naziv Sklabârhontes pomota«. Pri iskanju »Hrvatov«, na katere je ob tej priliki mislil bizantinski cesar, poseže torej po Duklji. Po povzetku svojega dokazovanja o hrvatstvu Duklje iz leta 1931 (t. b.), dokazuje, da obstoji v tem pogledu »jasno pričevanje« tudi pri samem Konstantinu, »ki ne poroča samo izrecno, da je en del Belih Hrvatov prodrl skozi Dalmacijo celo v Ilirik, nego prinaša tudi tri vesti, iz katerih je razvidno, kako zavestno loči prav ilirske Dukljane k o t H r v a t e o d s r b ­ s k i h p 1 e m e n« (podčrtal B. G.). Dokaz za to se glasi: »Cap. 30 njegovega dela, ,De administrando imperio' trdi, da se je od hrvatskih osvajačev odcepil en del ter zavladal Jliriku in Panoniji'. No Bizantinci so prištevali še v enaj­ stem stoletju Iliriku Drač z vsem njegovim tematom. ,Od meja Drača ali Bara' pa do Istre se je razprostirala po Konstantinu Dalmacija. Prejšnjo njegovo vest bi morali zato razumeti tako, da je neka truma Belih Hrvatov prodrla v sedmem stoletju na jugoiztok še preko črte Kotor—gornja Drina. A s tem bi se ujemala tudi poglavja 33 do 36, ki opisujejo zemljo Neretlja- nov, Zahumcev, Travunjanov, Konavljanov in Dukljanov, ponavljajoč pri vsakem izmed teh plemen s skoraj istimi besedami, da potekajo od onih Srbov, ki so se doselili za Heraklija, medtem ko izvemo ,o ilirskih Dukljanih samo to, da se je njihova zemlja obljudila za Heraklija ,na isti način kakor Hrvatska, Srbija, dežela Zahumcev, Travunjanov in Konavljanov'. Niti z eno besedo se tu ne omenja, da bi bili tudi Dukljani Srbi. Cap. 32 pripoveduje celo, da je Heraklij dal Srbom samo raško Srbijo, Neretljanijo, Zahumlje, Tra vuni j o in Konavlje. To pa nas vodi samo po sebi zopet nazaj k poročilu o bizantinski pomoči Ludoviku II.; zakaj ako abstrahiramo od Neretl j anov, ki so bili takrat neodvisni, pogrešamo v njem edinole Dukljane, a n a n j i - 5 Prav za »dvanajst plemen plemenitih Hrvatov« je to vendarle sporno: M. Barada jih lokalizira v zaledje Zadra, gl. Postanak hrvatskog plemstva, Časopis za hrvatsku poviest I, 1943, str. 209-10; M. Suff lay postavlja postanek te formacije šele v XIV. stoletje, s čimer se vse to vprašanje bistveno spremeni, bolj, kot se je on sam zavedal, gl. Srbi i Arbanasi, 1925, str. 54—58 (podobno tudi na drugih mestih); N. Klaič je v referatu na zborovanju hrvatskih zgodo­ vinarjev o postanku formacije »dvanajstih plemen« (v Zagrebu, dne 25. XI. 1955) obe ti dve tezi na nek način povezala med seboj. Hauptmann sam do­ kazuje to le za štiri med temi plemeni (Kačiće, Tugomeriće, Mogoroviće in Lapčane), a za prve s Kačići v P a g a n i j i, torej izven prvotne Hrvatske. 6 Lj. Hauptmann, Podrijetlo hrvatskoga plemstva, Rad HAZU 273, 1942, str. 109—110. 205 h o v e m m e s t u s t o j e — H r v a t i . Ti so bili torej Sklabârhontes v Duklji.«7 III. Če se vprašamo, kaj je po vsem tem r e s n i č n o d o k a z a n o bodisi glede na H r v a t e kot Sklabârhontes bodisi glede na vsebino izraza S k l a ­ b â r h o n t e s , stojimo pred raznimi velikimi vprašanji: Ali gre na tem mestu pri »Hrvatih« za one na Hrvatskem (II a in č), ali za oné v Duklji (II d)? Ne prvega, ne drugega ni Hauptmann n e p o ­ s r e d n o dokazal. Ali je torej podatek o Sklarâhontih trden ali ne (II d)? Kakšna more biti vsebina izraza »Sklarâhontes«, če ne pokriva le Hrvatov na Hrvatskem, marveč tudi Srbe (II c), kjer »ni niti sledu zmagovitega sloja, ki bi se vlegel na pokorjene slovanske množice« (II b)? Kako je bilo v tem pogledu z Dukljo? Ze dosedanja literatura ni šla mimo vse te Hauptmannove argumenta­ cije molče. Ze 1. 1933 je napisal Ćorović: »Ni primer uzet iz, pričanja cara Kostantina nije dobar. Onde je poseban govor o Hrvatima i ,o s t a l i m slo­ venskim poglavarima' (sic!) ne stoga što bi se oni delili .narodno i socijalno', nego što su se delili politički. U X veku, kada je pisano Porfirogenitovo delo, Hrvati su imali svoju državu, a .ostale slovenske poglavice' (sic!) behu nad Srbima (,) Zahumcima, Trebinjcima i Konavljanima, koji se spominju po imenu i koji su imali ili svoje države i (!) oblasti. Stoga se iz tih carevih reči ne mogu načelno praviti zaključci one vrste; a i posebno, pri bližoj analizi onih reči, čovek n e b i m o g a o r e ć i , d a j e p r e d l o ž e n o t u m a ­ č e n j e (Ha) i j e d i n o d o b r o « . 8 Tudi 1940 je še podčrtoval, da so »učene rasprave Lj. Hauptmanna o dolasku i smještaju H r v a t a . . . osnovane na pret­ postavkama i s toga, ma da vrlo korisne, nisu resile pitanje«.9 Barada je v svoji oceni Hauptmannove razprave »Podrijetlo hrvatskoga plemstva« (II č) s trditvijo, da Porfirogenetov izraz Sklabârhontes »znači slavenske vladare, knezove, vojskovođe, a nikako gospodare u užem smislu»,10 prav za prav le ponovili to, kar je že deset let prej povedal Ćorović; vprašanje, ali je XQwßdwvg samostalniška ali pridevniška oblika, pa se ni dotaknil; to vprašanje sem postavil šele jaz.11 Hauptmann torej vztraja pri svoji interpretaciji, ki je — žal — v širo­ kem okviru, zajetem z njo, premalo jasna. Toda — kaj pravijo k njegovim tezam viri? a) Vprašanje hrvatstva Duklje pri Konstantinu: Hauptmannova trditev, da Porfirogenet loči Dukljane k o t H r v a t e od srbskih plemen, nima v viru nobene podlage in njegovim podatkom o Hrvatih celo nasprotuje. Res je sicer, da cesar ne omenja Duklje, ko omenja dežele, ki naj bi jih Heraklej podelil Srbom (t. j . »Srbijo in Paganijo in tako imenovano zemljo Zahumcev in Travunjo in zemljo Konavljanov«)12; prav tako je res, da o Dukljanih ne omenja, da »so Srbi« ali da »izvirajo od nekrščenih Srbov«, kot to navaja o prebivalcih pravkar naštetih dežel.13 Toda ne zaradi tega, ker bi imel Dukljane za Hrvate ali ker bi vsaj povezoval, njihovo naselitev posebej s 7 Lj. Hauptmann, Hrvatsko praplemstvo, Razprave SAZU, razred za zgod. in družb, vede, I, 1950, str. 85—86, 111—113, 115 (podčrtal B. G.). 8 V. Ćorović, Istorija Jugoslavije, 1933, str. 21. 9 V. Ćorović, Historija Bosne I, Posebna izdanja SKAN CXXIX, 1940, str. 100 (op.). 1 0 M. Barada, Časopis za hrvatsku poviest I, 1943, str. 288. 1 1 Gl. op. 1; poleg tega ZČ V, 1951, str. 375. 1 2 Kostantin Porfirogenet, Bonnski korpus, ed. I. Bekker, III, 1840, str. 153; F. Rački,( Documenta historiae Croaticae periodum antiquam illustrantia ( = Doc), 1877, str. 274. 1 3 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 160—163; Rački, Doc, str. 407 do 409. 206 hrvatsko! Pojem Hrvatov in Hrvatske ni segel niti Konstantinu niti piscu 30. poglavja v Primorju proti jugovzhodu preko Cetine.14 Ta reka se izrecno navaja i kot meja »njihove dežele« i kot meja »Hrvatov« samih.15 Dukljani nimajo s Hrvati po Konstantinovih podatkih nobene zveze. Glede na način svoje naselitve spadajo po K o n s t a n t i n o v e m opisu v tip naselitve Srbov, ki so naselili dežele, o p u s t e l e zaradi obrskih pohodov (èyêvovxo ôè al zoiavzai Z&QM Идгјџси nagà zqrv 'Aßdgcov), in ne v tip naselitve Hrvatov, ki so si po istem pripovedovanju deželo med Cetino in Raso šele priborili v boju z Obri. Tudi Duklja je namreč »opustela, podvržena po Obrih, in je bila za cesarja He- rakleja nanovo poseljena« (naga ... zcov 'Aßdgav ... alzßalaiiod-etoa 'ђдгјџсог cu xal nàXiv ènl 'Hgaxleùov zov ßaoiXecog èvqmioìhi).16 Če se v tekstu navaja, da je bila z n o v a poseljena »kot tudi Hrvatska in Srbija in Zahumlje in Travunija in Konavlje«, velja to le glede časa prihoda novega prebivalstva. Glede načina poselitve pa je primerjava s Hrvati očitno neprimerna; v tem pogledu ustrezajo podatkom o Duklji le ostali štirje primeri. Pustimo pri strani vprašanje r e s n i č n o s t i vse te podobe, saj gre le za točno ugotovitev slike, ki jo daje Konstantinov lastni tekst. Ker Konstantin v širšem smislu govori le o pri­ hodu dveh skupin Slovanov — Hrvatov in Srbov,17 moremo v t e m - o k v i r u šteti Dukljane kvečjemu v srbski in ne v hrvatski tip naselitve; če pa se držimo natanko le podatkov o Dukljanih samih, jih moremo šteti le za posebno tretjo skupino, ki se ne šteje v t e m času niti k Srbom, niti k Hrvatom, čeprav je njena naselitev povezana s srbsko. Glede Konstantinovega sporočila, da se je »od Hrvatov, ki so prišli v Dalmacijo, odcepil en del in zavladal Iliriku in Panoniji; tudi ti so imeli samovlastnega arhonta, ki je pošiljal arhontu Hrvatske darove zastran pri­ jateljstva«,18 je treba podčrtati, da ne more biti v zvezi z Dukljo. Ze leta 1924 je Hauptmann dokazal, da gre pri tem za dostavek k prvotnemu ljudskemu izročilu, le da je tedaj (kot že 1. 1915) razlagal to mesto kot pričevanje q naselitvi Hrvatov v Karantaniji.1 9 Obratno je Šišič že dolgo vezal vsaj drugi del tega sporočila s Slavonijo v prvi polovici X. stoletja.20 Ker gre za interpolacijo ob predelavi ljudskega izročila, vsekakor v n a ­ p r e j ni nujno, da gre pri tem za selitev v VII. stoletju, kamor to sporočilo brez dokaza o utemeljenosti tega datiranja postavlja Hauptmann. V okvir naselitve je to sporočilo postavljeno pač le zaradi svoje vsebinske povezave, ker je pisec v zvezi z naselitvijo omenil vse Hrvate, ki jih je poznal — dal- 14 Gl. o obsegu Hrvatske Konstantin Porfirogenet, n. n^ m., 31. pogl., str. 151, vr. 4—6; 30. pogl., str. 145, vr. 5—11 in 21—23, str. 146, vr. 8—13; Rački, Doc, str. 400 in 405—406. 1 5 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 145, vr. 6 in 23; Rački, Doc, str. 400 in 406. 16 Konstantin Porfirogenet, n. n : m., str. 144, vr. 1—5; 148, vr. 16—20; 153, vr. 9—16; 162, vr. 11—15; 163, vr. 9—11 (tu je o Paganiji natanko ista formu­ lacija kakor prej o Dukljanih!); Rački, Doc, str. 271, 272, 274, 407—409. 17 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 128, vr. 7—9. 1 8 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 144, vr. 12—16; B. Grafenauer, HZ V, 1952, str. 9 (t. 6) in 10 (op. 9): 19 Lj. Hauptmann, Politische Umwälzungen unter den Slowenen vom Ende des sechsten bis zur Mitte des neunten Jahrhunderts, MIÖG XXXVI, 1915, str. 255—257; Dolazak, str. 121—122; Karantanska Hrvatska, str. 316—317; Staroslovanska in staroslovenska »svoboda«, Čas 17, 1922-23, str. 328—329; z Dukljo je povezal sporočilo prvič v Kroaten. . . , Germanoslavica III, 1935, str. 339. 2 0 F. Šišič, Pregled povijesti hrvatskog naroda, 1916, str. 47, I2, 1920, str. 107; Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara, 1925, str. 405 in op. str. 406 (vendar gl. tudi str. 277 z drugačnim datiranjem). 207 ^ Н И Р И И matinske, panonske in Bele. Neposredno pred navedenim besedilom je namreč opisan tudi položaj Belih Hrvatov sredi X. stoletja! Sporočilo je torej treba datirati samostojno po njegovi lastni vsebini.21 Ze v razpravi o poročilu Konstantina Porfirogeneta o naselitvi Hrvatov sem podčrtal, da kljub dvojnemu imenu Ilirik-Panonija pri tej selitvi ne gre za naselitev v dveh različnih pokrajinah, ki bi bili oddaljeni druga od druge, marveč za eno samo deželo, ki se imenuje z dvema imenoma. Hrvati v »Ili­ riku in Panoniji« imajo namreč le e n e g a , torej skupnega arhonta. Uporaba imena Panonija za to deželo povsem onemogoča kakršnokoli misel na odda­ ljeno Dukljo, ločeno od Panonije s pasom srbskih dežel. Ze Hauptmann pa je dokazal, da more veljati tudi za Panonijö izraz Ilirik.22 Da to ne velja le pri zahodnih, marveč tudi pri bizantinskih piscih, pričajo Miracula s. Demetrii, ki štejejo v Ilirik poleg raznih balkanskih dežel tudi »obe Panoniji«.23 Na­ vedbe o razmerju arhonta te dežele in hrvatskega kneza v Dalmaciji dopu­ ščajo v resnici le povezovanje tega sporočila s Slavonijo za kralja Tomislava. Ker pa je vrinek enoten, velja za celoto tudi ta datum — sporočilo o naselitvi Hrvatov v »Iliriku in Panoniji« torej poroča le o razširjenju Tomislavove oblasti nad Slavonijo in nič več. ' b) »Hrvati« • v naštevanju slovanskih čet za Bari = Dukljani? — Ostalo je torej le še vprašanje, ali misli pisec v odstavku, ki opisuje udeležbo »Hrvatov, Srbov, Zahumcev, Travunjanov, Konavljanov in Dubrovčanov« v boju za Bari (II a) pod Hrvati dalmatinske Hrvate ali Dukljane. Ali stoje tu »Hrvati« res na mestu Dukljanov (II d)? V De administrando imperio se p o v s o d , kjer so našteta slovanska ple­ mena ob Jadranu, uporablja isto stalno zaporedje. Prav v 29. poglavju, kjer so naštete slovanske čete za obleganje Barija, so pred tem našteti še dvakrat »Hrvati, Srbi, Zahumci, Travunjani, Konavljani, Dukljani in Neretljani« (le da so zadnji pri drugem naštevanju imenovani kot »Pagani«).24 To zaporedje sledi pisec tudi pri razvrstitvi poglavij o posameznih plemenih (31. pogl. o Hrvatih, 32. pogl. o Srbih, 33. pogl. o Zahumcih, 34. pogl. o Travunjanih in Konavljanih, 35. pogl. o Dukljanih, 36. pogl. o Paganih).2 5 Pri Hrvatih gre tu povsod —• izvzemimo zaenkrat sporno mesto — za dalmatinske Hrvate se­ verozahodno od Cetine, Dukljani pa imajo svoj ustaljeni prostor na pred­ zadnjem mestu. Tudi ko se v 30. pogl. omenja »Hrvatska in ostali Slovani«,28 gre za Dalmatinsko Hrvatsko. Po edinem momentu, ki nam je za o b j e k ­ t i v n o presojo spornega mesta na razpolago, t. j . po ustaljeni razporeditvi slovanskih plemen pri njihovem naštevanju, torej »Hrvati« na spornem mestu ne stoje »na mestu« Dukljanov (II d), marveč na ustaljenem mestu dalma­ tinskih Hrvatov. Tudi v navedbi zovç Xgmßdtovc xal xovç Âoinovç 2y.laßdg'/ov%ac ki je v vseh niansah razporeditve izrazov enaka zaporedju Xgaßatia... xal 2 1 B. Grafenauer, HZ V, 1952, str. 30—31. 2 2 Gl. op. 19 in Lj. Hauptmann, Entstehung und Entwicklung Krains, Erläuterungen zum Histor. Atlas d. österr. Alpenländer, Abt. I, zv. IV/2, 1929, str. 338—340. 2 3 Patrologia Graeca, zv. 116, št. 195, kol. 1361; Rački, Doc, str. 292; F. Ba- rišić, Čuda Dimitrija Solunskog kao istoriski izvori, 1953, str. 126. 2 4 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 128, vr. 10—12 in 18—19; Rački, Doc, str. 338; gl. tudi isto zaporedje v Historia de vita et rebus gestis Basila imper., Rački, Doc, str. 339. 2 5 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 147—164. 2 6 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 145, vr. 10—11; Rački, Doc, str. 405. 2 7 Gl. op. 26 in Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 131, vr. 7—8; Rački, Doc, str. 348. 208 ol Âomoi 2yJ.aßCvwi,27 moremo po vsem tem ob izrazu Xgaßdzovg, sklepati le, da gre za o m e m b o d a l m a t i n s k i h H r v a t o v i n n e D u k l j a n o v . Vse dokazovanje obstoja Hrvatov v Duklji po drugih virih, ki v zna­ nosti nikakor ni soglasno sprejeto in predstavlja še nerešeno vprašanje,2 8 tu nič ne pomeni. Gre namreč le za ugotovitev gledanja obeh piscev De admin. imp. na to vprašanje in za nič več. Tu pa ni več dvomov. Analiza je torej pokazala rezultat, za katerega je Hauptmann že vnaprej zapisal, da bi bilo ob takšnem pomenu izraza »Hrvati« na tem mestu » m o g o č e , d a j e t u d i n a z i v S k l a b â r h o n t e s p o m o t a « (II d). Vendar velja to le za njegovo razlago tega izraza (II aj. Vsekakor je namreč dejstvo, da sta v tekstu dve napaki: Hrvati se niso udeležili obleganja Barija kot bizantinski pomožni oddelek »navzoči... po cesarjevem ukazu«,29 marveč kot pomožni oddelek frankovske vojske, kar jasno priča pismo cesarja Ludvika II. bizantinskemu cesarju Vasiliju;30 tu niso le omenjeni kot »Sclaveni nostri«, marveč se Ludvik pritožuje celo nad, napadom, ki ga je v tem času pod vzela proti dalmatinskim Hrvatom bizan­ tinska mornarica. Poleg tega pa ni res, da bi vse te pomožne slovanske čete prepeljali na svojih ladjah prebivalci Dubrovnika. V skladu z Ludvikovim pismom, ki sporoča, da so prišli »Sclaveni nostri« k Bariju »cum navibus suis«, potrjuje to« tudi Konstantin Porfirogenet sam v življenjepisu svojega deda Vasilija; tu namreč pripoveduje, da so uporabili dalmatinski Slovani za prehod preko morja poleg dubrovniških ladij tudi svoje lastne (ô là ta v olx^tÓQW)' 'Paovoiov xal %mv nag' airolç èy/.agiav nXoimv negaioyïïévTBç xò nélayog ДаХџагш).31 Tekstna kritika more torej pri tem stvarnem stanju napraviti le eno — na obeh spornih mestih brisati izraz »Hrvati« kot samovoljen cesarjev dostavek. Vzrok tega dostavka ni skrivnost. Boj se vrši za vlade cesarja Vasilija (867—886), prav v tekstu 29. poglavja neposredno pred opisom arab­ skega vdora do Dubrovnika in boja za Bari pa se navaja, kako so poslala slovanska plemena (očitno so mišljena vsa od Hrvatov do Dukljanov z edino izjemo Neretljanov) Vasiliju poslance, ga prosila za krst in obnovila svojo podložnost Bizancu.32 Primerjava teksta v De admin. imp. s tekstom v Hi- storia Basilii imper. (gl. III c) nam bo še posebej dokazala, da je bil Kon­ stantin Porfirogenet v resnici prepričan, da so se Hrvati vrnili pod bizantin­ sko oblast pred osvojitvijo Barija (torej med 867 in 871) in da niso le , s l u č a j n o zašli v spisek b i z a n t i n s k i h pomožnih čet ob tem bojevanju v De admin. imp. c) Vsebina izraza Sklabârhontes. — Hauptmann polemizira v »Repliki« proti moji trditvi, da ni mogoče, da bi isti pisec »enkrat štel Hrvate med Slovane, drugič pa jih navajal kot od teh razlikujoče se ,gospodarje Slova­ nov'«, sklicujoč se na dejstvo, da so bili vendar tudi Saši, Franki in S vabi vsi Nemci. Pustimo ob strani dejstvo, da s tem polemizira prav za prav sam proti sebi, kajti moja formulacija je v svojem drugem delu le kratko povzela njegovo lastno analizo teksta (II a in č). Ugotoviti pa je treba, da bi njegova primera ustrezala le tedaj, če bi si pri nemških razmerah stali v takem nasprotju, kakor tu po njegovi analizi »Hrvati« in » S l o v a n i « , ali »Saši«, ali »Franki«, ali »Švabi« in »Nemci«, ne pa »Saši«, »Franki« in »Švabi« sami 2 8 Gl. pregled tega vprašanja v Zgodovini narodov Jugoslavije I, 1953 (red. B. Grafenauer, D. Perović, J. Šidak), str. 222—223 in str. 334. 2 9 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 131, vr. 4; Rački, Doc, str. 348. 3 0 Rački, Doc, str. 361—362. 3 1 Rački, Doc, str. 346. 3 2 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 128—129; opis vdora Arabcev str. 129—131 navezuje neposredno na to; Rački, Doc, str. 338, 370—371, 347—353. 14 Zgodovinski časopis 209 međ seboj. Tako pa je njegova primera brez moči, razen če Hauptmann na tak način obenem umika svojo analizo o pomenu spornega mesta (II a). Sicer pa nasprotje ostaja in ga s to neprimerno primero ni mogoče zastreti. Vprašanje, na katerega sem opozoril že v svojem »Odgovoru«, pa je drugje. Ali dovoljuje tekst v luči P o r f i r o g e n e t o v i h podatkov o naselitvi Slovanov — od Hrvatov do Dukljanov in Neretljancev — tisto razlago, ki mu jo daje Hauptmann v II a in ki je obenem v marsičem izhodišče njegovih teorij o družbeni dvoplastnosti pri Hrvatih in na ozemlju drugih »Sklabar- hontôn«? Na tem mestu omenjena srbska plemena — Srbi, Zahumci, Travunjani in Konavljani — so se naselila po K o n s t a n t i n o v i h podatkih v o p u s t e ­ l i h deželah. Nikjer ni govora o tem, da bi bili že pred njimi naseljeni tu kaki »Slovani«. Izraz mvç loinovç ^xlaßdQzovzag se očitno nanaša p r a v na t a p l e m e n a oziroma na »gospodarje Slovanov« iz n j i h o v i h v r s t . Toda kakšnih od sebe različnih Slovanov »gospodarji« bi mogli biti po Konstan- tinovem gledanju oni? Saj jih — po tej podobi — ob naselitvi v »opustelih« deželah niso našli! Ce gre za »gospodarje« ali »plemstvo«, more torej biti po vsem tem le tisto plemstvo, ki se je razvilo i z m e d č l a n o v t e h p l e m e n s a m i h . Torej ne za »gospodarje« nekih drugih Slovanov, marveč samih Srbov, Zahumcev, Travunjanov in Konavljanov. Vse to bi po Konstantinovih podatkih o naselitvi Dukljanov veljalo tudi zanje. To končno potrjuje tudi stvarni družbeni razvoj pri Srbih, kakor je ugotovil že Hauptmann (IIb). 3 3 S tem pa dobi izraz »Sklabârhontes« vsaj za »ostale gospodarje Slovanov« seveda nujno drugačno vsebino, kakor pa mu jo pripisuje Hauptmann zaradi Hrvatov. To so kljub vsemu le »srbski, zahumski, travunjski, konavljanski ,gospodarji'«. Analiza Konstantinovega teksta pa pokaže, da tudi za Hrvate ne velja nič drugega. Ce namreč pregledamo besedilo obeh K o n s t a n t i n o v i h po­ glavij o naselitvi Hrvatov (De admin. imper. 29. in 31. pogl.),34 v njem ni sledu niti o gospodujočem položaju Hrvatov nad Slovani, izvirajočim izza naselitve, niti o razlikovanju raznih etnično-političnih plasti na Hrvatskem. Vse besedilo, ki opisuje, kako so se Hrvati polastili Dalmacije, se glasi: »Tedaj so Hrvati na povelje cesarja Herakleja zgrabili za orožje, prepodili . iz tistih krajev Obre in se naselili po ukazu cesarja Herakleja v deželi Obrov, kjer danes prebivajo.«35 Šele v 30. poglavju, ki je bilo delu dodano šele po Konstantinovi smrti3 6 in torej za n j e g o v o gledanje ob pisanju 29. poglavja (v letih 948—949) ne pomeni nič, je Hauptmann poskusil najti dokaz za položaj »Hrvatov« kot »gospodarjev Slovanov«: »Potem ko so se (se. Hrvati in Obri v Dalmaciji) nekaj časa vojskovali med seboj, so zmagali Hrvati, ene med Obri pobili, druge pa prisilili, da so se pokorili. Odtlej so zavladali v tej pokrajini Hrvati; 3 3 Gì. na pr. C. Jireček, Geschichte der Serben I, 1911, str. 114—159 II 1918, str. 6—34; Jirecek-Radonić, Istorija Srba I2, 1952, str. 61—89, 257—272-' II 2, 1952, str. 33—61; T. Taranovski, Istorija srpskog državnog prava, I, 193l' str. 1—82; D. Jankoyic, Istorija države i prava FNRJ, Ranofeudalne države jugoslovenskih naroda, 19523, str. 82—92; Zgodovina narodov Jugoslavije I 1953, str. 227—228, 240—241, 369—376 itd. . 3 4 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 125—131, 147—152; B Grafe- nauer, HZ V, 1952, str. 4—14 (redakcija B). 3 5 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 148, vr. 16—20; Rački Doc str. 272. 3 6 Lj. Hauptmann, Dolazak, str. 96—101; B. Grafenauer, HZ V 1952 str. 15—28. 210 »• (in še sedaj so na Hrvatskem drugorodci Obri in se jim pozna, da so Obri).«37 Sklicujoč se na dejstvo, da se imenujejo »slovanska plemena, ki se imenu­ jejo tudi Obri«, iz opisa naselitve v 29. p o g l a v j u v opisu naselitve v 30. p o g l a v j u le »Obri«, namreč dokazuje, da gre pri »Obrih« za »Slovane« prav tako tudi v navedenem besedilu.38 Toda obe mesti izvirata iz r a z l i č n e g a ljudskega izročila: prvo (o naselitvi Obrov in Slovanov) iz izročila dalmatin­ skih Romanov v Splitu, drugo (o prihodu Hrvatov in boju z Obri) iz hrvat­ skega ljudskega izročila.39 Terminologija obeh more biti torej različna. Sicer pa — čeprav gre v besedah o drugorodcih Obrih na Hrvatskem za dostavek poročevalca ali pisca k ljudskemu izročilu — vsekakor kažejo te besede, da so tudi p o p o j m o v a n j u p i s c a t e g a p o g l a v j a Hrvati pokorili le del r e s n i č n i h O b r o v , ne pa »Slovane«; ti se v X. stoletju pač niso razlikovali od »Hrvatov« kot »drugorodci« niti po telesu, niti po jeziku. Tekstna podlaga zaradi možne različne terminologije v različnih ljudskih izročilih pa ne dopušča niti dokazovanja, da je to pojmovanje poročevalca ali pisca napačno. Tudi »Hrvatje«, ki so sicer prišli v zvezo s Sklabârhonti le po samovolji Konstantina, morejo biti torej po njegovem gledanju le »gospodarji« izmed Hrvatov nad Hrvati, po svoji vsebini torej vsekakor le »hrvatski ,gospodarji'«. Ali pa gre vsaj res za »gospodarje« v pravem smislu, za »plemstvo«? Hauptmann se sklicuje v »Repliki« na tekst, ki padcu Barija s l e d i in pri­ poveduje o beneventanskih in kapuanskih zarotniških a r h o n t ih-plemičih (L. M. Hartmann govori sicer tudi o njih kot o »malih dinastih«)40 in trdi, da gre potemtakem za plemiče tudi pri S k l a b a r h o n t i h . Toda prav pred tem odstavkom o arabskem obleganju Dubrovnika in bizantinsko-frankovskem obleganju Barija pripoveduje Konstantin o S l o ­ v a n i h v Dalmaciji, da »ta plemena (našteta so vsa od Hrvatov do Neret- ljanov), kot pravijo, nimajo a r h o n t o v razen županov-starcev, kot je pravilo tudi pri vseh drugih Slovanih«. Sele ko so se podvrgli znova bizantinski nadoblasti za Vasilija, je ta »postavil nad nje a r h o n t e , ki so jih oni želeli in izvolili, iz rodu, ki so ga spoštovali in ljubili. In odtlej vse do danes postajajo a r h o n t i nad njimi iz istih rodov in ne iz drugih«.41 Katero merilo je torej treba uporabiti za »Sklabârhontes« — ono o ' a r h o n t i h p r i S l o ­ v a n i h pred omembo S k l a b a r h ó n t o n , ali ono o k a p u a n s k o - b e n e ­ v e n t a n s k i h a r h o n t i h iz vložka o zgodovini južne Italije in o Soldanu po njihovi omembi? V kateri sklop spada podatek o prehodu preko Jadrana na dubrovniških ladjah? Na srečo je Konstantin Porfirogenet obravnaval prav ta predmet kar trikrat v svojih delih: prvič v delu De thematibus (napisanem med 1. 934— 3 7 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 144, vr. 2—7; Rački, Doc, str. 271; B. Grafenauer, HZ V, 1952, str. 9, 10 in 14 (t. A III 3 in op. 10). 3 8 Gl. op. 2. 3 9 B. Grafenauer, HZ V, 1952, str. 29—32. 4 0 L. M. Hartmann, Geschichte Italiens im Mittelalter III/l, 1908, str. 290: »Selbstverständlich fühlten die kleinen Dynasten sich auf ihren Thronen nicht mehr sicher, wenn neben und über ihnen das Kaisertum seine Standarte auf­ pflanzte«. 4 1 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 128, vr. 17—24, in 129, vr. 2—6 in 9—13; Rački, Doc. str. 369—371; za analizo gl. Lj. Hauptmann, Koje su sile hrvatske povijesti odlučivale u vrijeme narodne dinastije, Zbornik kralja To­ mislava, 1925, str. 170—173- 14« 211 944), drugič v De admin. imper. (948-49) in tretjič v Historia Basilii imper. (948—950).42 Primerjava vsebine teh tekstov pokaže naslednje: A. De thematibus • 1. Longobardia z glav­ nim mestom Neapolis je za vlade Žena prišla pod Gote. Gote in z nji­ mi pomešane Franke je premagal Narzes pri Kasulinu. Odtlej do da­ našnjega dne je Longo­ bardia tema. 2. Za vlade Mihaela so napadli Dalmacijo Saraceni s 36 ladjami pod poveljstvom Solda- na, Šamana in Kalfe, zavzeli Budvo, Roso in Kotor ter oblegali Du­ brovnik. Dubrovniški poslanci s prošnjo za pomoč so našli v Cari­ gradu kot cesarja že Vasilija. Ker so Arabci B. De admin. imper. Ko se je cesar pre­ selil v Carigrad, je. bila Longobardi j a razdeljena v dve pokrajini, eno s sedežem v Neaplju (Si­ cilija, Kalabrija, Nea­ pel, Amalfi), drugo s sedežem v Beneventu (Papija, Kapua in vse ostalo). Narzes, ki je upravljal Benevent za cesarice Irene in papeža Caharije, je zaradi spo­ ra s cesarico poklical v Benevent Langobarde iz Panonije. Po osvojitvi Beneventa so podvrgli vse ozemlje Longobar­ di j e do Kalabrije in Pa­ pi je. »Prvo mesto je bila stara in velika Ka­ pua, drugo Neapolis, tretje Benevent.. .« Od­ kar so Langobardi raz­ delili Longobardi j o med Benevent in Salerno, je »do danes, ko je 7. in- dikcija, leto postanka sveta 6457 (= 948—949), 200 let«. Sledi zgodovi­ na Kapue in omemba ustanovitve Nove Ka­ pue pred »73 leti«. Ker je zaradi nemar­ nosti prejšnjih vladar­ jev upadla bizantinska oblast v Dalmaciji, so za vlade Vasilija napad­ li Dalmacijo Saraceni s 36 ladjami pod povelj­ stvom Soldana, Save in Kalfe, osvojili Budvo, Roso in Kotor ter na­ padli Dubrovnik, ki so ga oblegali 15 mesecev. C. Histor. Basil, imper. a: Za vlade Mihaela je izgubil Bizanc skoraj vso Italijo in Sicilijo, ki so jo osvojili Saraceni, v Panoniji in Dalmaciji pa so se osamosvojili »Hrvati in Srbi in, Za- humci, Travunjani in Konavljani in Dukljani in Neretljani«. Zaradi tega so poslali Saraceni pod vodstvom Soldana, "2 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 61, vr. 11, do 62, vr. 20 (De the­ matibus) 129 vr 19, do 136, vr. 16 (De admin. imperio); Theophanus contmua- tus ed. Ï. Bekker, Bonn 1838, str. 288, vr. 12 do 297, vr. 23 (Historia de vita et rebus gestis Basilii inclyti imperatóris) ; Rački, Doc, str. 338—339, 342—353, 369—371. 212 izvedeli, da gre mestu na pomoč bizantinsko brodovje, so šli v Italijo, osvojili Bari in . od tod vso Longobardi j o in Ka- labrijo do Rima s 150 mesti. Vasilij je poslal proti njim vojsko in 100 ladij, »pisal pa je fran- kovskemu kralju Ludvi­ ku in rimskemu papežu, da naj pomagata nje­ govi vojski«. Oba sta se pridružila cesarjevi voj­ ski, premagala Sarace­ ne, osvojila Bari in uje­ la tudi Soldana: »ko je tega obenem s Saraceni dobil, je odšel frankov- ski kralj Ludvik domov. Cesar pa je obdržal vso Longobardijo, kakor ji tudi danes gospoduje rome j ski cesar«. Na prošnjo Dubrovča- nov za pomoč je poslal Vasilij 100 ladij pod po­ veljstvom Nikite Orifa. Saraceni so zato odšli v Longobardijo, osvojili Bari in se tam nastanili. Od tod je vladal Soldan 40 let vsej Longobardiji do Rima. Zato je cesar zahteval po poslancih od frankovskega kralja Ludvika in rimskega papeža, da pomagata njegovi vojski proti Sa­ racenom v Bariju. »Ta dva, kralj in papež, sta ugodivši cesarjevi proš­ nji, oba prišla z veliko vojsko, in ko sta se združila z vojsko, ki jo je poslal cesar, obenem s hrvatsko, srbsko in zahumsko in s Trebi- njani in Konavljani in Dubrovčani, dalje z vse­ mi mesti Dalmacije (ti so bili namreč navzoči vsi po cesarjevem ukazu) in ko so prešli v Longo­ bardijo, so se vrgli na mesto Bari in ga razru­ šili. T r e b a j e v e d e t i , da so hrvatske in druge slovanske arhonte pre­ peljali v Longobardijo prebivalci mesta Du­ brovnika na svojih last­ nih ladjah. In mesto Bari in deželo in vse (saracenske) ujetnike je vzel rome j ski cesar; Soldana pa in ostale Sa­ racene je vzel frankov- ski kralj Ludvik«. Sambana in Kalfusa v Dalmacijo 36 ladij, ki osvojile Budvo, Roso in Kotor. Nato so dolgo oblegali Dubrovnik. V času, ko so bili dubrov- niški poslanci s prošnjo za pomoč na poti v Ca­ rigrad, je zamenjal Mi­ haela na prestolu Vasi­ lij, ki je poslal mestu na pomoč 100 ladij pod poveljstvom Nikita Ori- fe. Saraceni so zato od­ šli v Italijo, osvojili Ba­ ri in si pokoril vso Lon­ gobardijo do Rima. (b: bizantinska pomoč je povzročila, da so se »prej omenjena plemena, namreč Hrvati in Srbi in ostala«, spet povrnila pod bizantinsko oblast, bila znova pokristjanje- na in dobila nove ar­ honte, ki so jih izbrala in domačih vrst.) c: Saraceni so v Italiji stalno širili svojo posest in osvojili 150 mest. Ker je cesar sodil, da je voj­ ska, poslana zaradi Du­ brovnika in Dalmacije, preslaba, je poslal po­ slance k frankovskemu kralju Ludviku in rim­ skemu papežu z nasve­ tom, da naj podpreta njegove čete v boju proti Saracenom, in »je uka­ zal, naj boj podpro tudi mena {y.éQaç) Slovanov, malo prej omenjena ple- prepeljana preko dal­ matinskega morja na ladjah prebivalcev Du­ brovnika in njih sa­ mih«. Združena vojska je zavzela Bari; mesto, dežela in vsi (saracen- ski) ujetniki so se vrnili pod bizantinsko oblast, »Soldana in njemu pod- 213 3. »in jih odpeljal v mesto Kapuo in mesto Bene­ vento Tu je Soldan naj­ prej arhonte Kapue in Beneventa z zvijačo pri­ pravil do upora proti Ludviku, ki se je zato vrnil domov. Toda Sol­ dan, ki so ga arhonti izpustili iz ujetništva, se je z vojsko vrnil pod Kapuo in Benevent, da si ju podvrže. Ker Lud­ vik ni hotel več poma­ gati upornima mestoma, so prosili za pomoč bi­ zantinskega cesarja. Va­ silij jih je — kljub novi Soldanovi zvijači, s ka­ tero je ta hotel doseči, da bi jim ujeti poslanec naznanil, da je bizantin­ ski cesar pomoč odre­ kel — rešil obleganja. In odtlej sta Kapua in Benevent podložna Bi-5 zancu. ložne Saracene je pa vzel frankovski kralj«, »in jih odgnal v Ka­ puo; tej je namreč tedaj on gospodoval in enako tudi Beneventu«. V »po­ živitev pripovedi« in »za »duševno vzpodbudo« bralcem uvršča Kon­ stantin v »zgodovino« še »postransko zgodbo«, kaj se je zgodilo »med kraljem Frankovske in Soldanom.. . in prebi­ valci Kapue in Bene­ venta«. Po tem uvodu sledi skoraj dobesedno isto pripovedovanje ka­ kor v B3, le z dvema novima podatkoma, nam­ reč da je bil Soldan v Kapui do teh dogodkov ujet dve leti in da je odšel, ko so ga arhonti izpustili, v Kartagino. - n ^ s s s s T p S ^ t !i:nïosbvurvsem reši ™***. **» Ob primerjavi odstavkov В П B 3 Ä - ^ 4 " V t e h t r e h variantah.« iz istega vira: dogodki v obeh odlomka i « U g 0 t o v i 1 ' d a S r e ™ Poročilo anekdotski značaj b e n e v e n t a n a p^uTve7k°, " T Ì S U l e ^ d a r n o - njegovem zelo verjetnem dokazovanju ' dobu K o n i ^ / К а р Ш " P ° Kapue leta 948-49, prav ko je pisal 27 ч« Konstantin to poročilo iz Salerno in Benevent sta bila namreč v rP7nf,' P ° g l a v j e D e a d ™in. imperio. vseW„, ГоА, В2„р|" S Ü C r rSK-"* 4i *• a*" širjenja v južno Italijo in vnovične osvniit™ » . D a l m a c i J 0 - njihovega raz- Edino izjemo v tem p o g l e S pomen? C ' l VZTI P°.- Ш 2 а П С и i n F r a n k i h ' poročila o spremembah v D a l m a t i za v L r , ' k l j e V z e t i z d r u š e g a na to mesto v Hist. BasUii i S e r na ie v e n f 7 ^ ^ N j e g 0 V a Postavitev vega gledanja pomembna L"r nam ш Г ^ е ^ Т У \ ^ Ш ш а а о - prepričan, da spada tudi prehod d l 2 ™ в * , Konstantin v resnici XV, " 9 o \ B . t r B T ^ 5 2 % v r S ? h ™ r Ä v S f ¥ r a n Ä 1 ш р е ™ ' в > ™ * Zeitsohr. 369—371. "ogenet, n. n. m., str. 129, vr. 2—19; Rački, Doc, str. 214 navanje tega poročila v B in C je prav rezultat sprememb v časovni opredelitvi arabskih pohodov, ne pa samo iskanja motivacije, zakaj so se slovanska plemena znova podvrgla Bizancu, kakor je mislil Bury. * Po a _ v r - 1 2 — s r l 2 9 ' v r l 9 str. 289, vr. 2; str. str. iza, vr. i» 2 9 1 > v r j _ s t r 292, vr. 13 = C2b 2. str. 129, vr. 19 - str. 61 vr. 12 - str. str. 289, vr. 2 - str 131 vr. 13 62, vr. 18 str. 290, vr. 23, str. bil. lui, vi. i* 2 9 2 v r 1 4 — s t r 293, vr. 23 = A2, B2, C 2 *2:3U-,1" SAŠ: .--»» Podlaga za 1 je posebno, z 2 vsekakor ne povezano (to dokazuje različna kronološka in stvarna povezava obeh elementov v B in C), sporočilo iz Dalma- S e o spremembah za vlade Vasilija v razmerju med Bizancem in.slo vanskimi plemeni ter o uvedbi dinastij (t. j . novih »arhontov«) pri slovanskih plemenih pod bizantinskim vplivom v tem času. n l l h r n m i V a Podlaga za 2 je poročilo o vdoru Saracenov v Dalmacijo do Dubrovnika in nato v Italijo ter o boju s Saraceni za Bari; možna je domneva, da tudi p o d C za to poročilo izvira iz dalmatinskega (dubrovniškega?) izroČ! a; vendar jo je povsem dokazati težko. To poročilo je bilo v Bizancu ze pred letom 944. 4 5 I. B. Bury, n. n. m., str. 551 (121). 4 6 I. B. Bury, n. n. m., str. 549—550 (120). 213 Podlaga za 3 (enako tudi za BI v izvlečkih) je poročilo iz Kapue z izra­ zitimi elementi pripovedke, ki je prišlo v Bizanc leta 948—949. M e s t o , k j e r j e s p o j e n t r e t j i v i r z d r u g i m , dokazuje že obseg drugega vira v De thematibus, kajti ob pisanju tega dela Konstantin tretjega vira še ni imel v rokah. Da je meja med obema oddelkoma resnično na tem mestu, pa kaže tudi uvod v C3, kjer Konstantin sam kar naravnost pove, da je pripoved o Soldanovem ujetništvu vložek (»postranska zgodba«, uvrščena v »zgodovino« zaradi »poživitve pripovedi« in za »duševno vzpodbudo«!), ki je ostalemu tekstu dodan. M e s t o o s l o v a n s k i h p o m o ž n i h č e t a h s p a d a t o r e j v d r u g i , n e p a v t r e t j i v i r . Te ugotovitve nas pa opozarjajo, da odstavki, ki se začenjajo s on oz. loitov би na tem mestu ne le ne zadoščajo pri ugotavljanju sestavnih delov 29. poglavja De admin. imper., marveč so si s temi sestavnimi deli na enem mestu celo v nasprotju. Uporaba drugega vira se začenja brez takšnega novega odstavka in seže — to je še važnejše — celo v novi odstavek, tako da je s iaziov OH pred »Hrvati« pretrgana. Uporaba tretjega vira pa se začenja sredi stavka, ne da bi bilo to po obliki teksta razvidno, 'latèov òzi pred »Hrvati« pa ima brez dvoma svoj poseben vzrok. Pokaže nam ga primerjava B2 s C2. Konstantin je hotel tu, kakor tudi drugod v poglavjih o dalmatinskih Slova- nih47 podčrtati bizantinsko oblast nad slovanskimi plemeni. Zato je pač dopol­ nil besedilo z njihovimi imeni v zaporedju, ki ga je našel v poročilu v reformah za Vasilijeve vlade in ga uporabil tudi za razvrstitev poglavij o teh plemenih. Besedilu je d o s t a v i l značilno pripombo, da so se boja udeležila »po cesar­ jevem ukazu«. Podatek predloge, da so se prepeljali preko morja tudi na svojih ladjah, je pa naravnost s p r e m e n i l v trditev, da so jih prepeljali na svojih ladjah le neposredni bizantinski podložniki, Dubrovčani. In prav s tem mestom, kjer svoje predloge ni le dopolnjeval, marveč n a s p r o t o v a l njeni vsebini, je začel novi odstavek in tako svojo trditev še podčrtal. S p r i č o v s e g a t e g a j e p o v s e m j a s n o , d a n i m o g o č e u p o r a b ­ l j a t i za r a z l a g o i z r a z a » S k l a b â r h o n t e s « t e k s t a o k a p u a n s k o - b e n e v e n t a n s k i h a r h o n t i h v p o s e b n e m in p r v o t n e m u t e k s t u o p a d c u B a r i j a š e l e p o z n e j e d o d a n e m v l o ž k u o S o l d a n o v e m u j e t ­ n i š t v u (B3, C3), m a r v e č l e t e k s t o a r h o n t i h p r i S l o v a n i h (C2b oz. 1. d e l p o r o č i l a D e a d m i n . i m p e r . ) . To velja toliko bolj, ker sta bili predlogi za 1. in 2. del poročila po pričevanju Historiae Basila imper. pri Konstantinu tako tesno spojeni v enotno sliko in ker je predloga za 1 v tekstu De admin. imperio prav na tem mestu vplivala na spremembe v predlogi 2. Iz tega pa sledi, da je bil Corovičev in Baradov dvom o pravilnosti Haupt- mannove interpretacije izraza »Sklabârhontes« opravičen, da gre pri njem vse­ kakor le za »slovanske kneze« ali »poglavarje«, ne pa za »gospodarje Slovanov« ali slovansko »plemstvo«. Kvečjemu bi mogli še misliti, da gre za »župane- starce«, toda zaradi načina, po katerem so prišli »Hrvati« pri Konstantinu v ta krog prav pod vplivom sprememb za vlade Vasilija, je to že zelo never­ jetno, če ne celo nemogoče. Način, po katerem so prišli »Hrvati« na tem mestu v krog bizantinskih pomožnih čet in v zvezo s »Sklabarhonti«, tudi povsem izključuje zanje kakšno posebno, le na tem mestu vsebovano sporočilo o nji­ hovem posebnem položaju na »Slovani«. Vsa ta analiza nas torej vendarle sili, da dajemo tudi izrazu »Xoajàxovç« pridevniško vsebino. Kot so namreč ostali »Sklabârhontes« le »srbski, zahumski, travunjski in konavljanski« a r h o n t i (t. j . knezi ali poglavarji), tako so omenjeni pač tudi »hrvatski«. Namerno sem se vse doslej odrekel pri analazi obravnavanju slovniških 4 7 B. Grafenauer, HZ V, 1952, str. 23—28. 216 vprašani kjer Hauptmann osporava moje stališče, in poskusil rešiti spor okrog £ Н & У Г А = Г А -s-s-s ™ ' ; | i Нг\ГкЖ^^ tov ć'naveđel Ol, analizi De admlnistrando imperio nekaj primerov pndevmske rabe S Î r u g a t o i l . „arodno.tnlh imen v niihovi originalm . b * . b « orne SLS *-*. -v-odeAïï ff * îSTS Г А £ 3 £ H h ï L v r Z a n r i istem piscu e M > ™ M a a t o . . » «rt Z* .«*!««™-. ' 1 , . Pa tSđi « oïsÏÏvUu pred omembo ,Sklabarhó»to„., o katenh smo tele, ^ o S i ^ o ^ r ^ r S r r o S r ô S l k ï ï Ä r e p r . s l o le • " Ï Ï L S S S T « . v resnie, , v e N - ^ . ^ v « ^ ^ Ј Ј - * . H a i E ^ S H i E S H S m Ä svoje analize tega izraza v hrvatskih razmerah. ^ Q r a f e n a u e r - ^ S a n o j l o v i ć , Studije o spisu »De administrando imperio« cara Kon­ stantina VII. Porfirogenita, Studija druga Rad JAZU_186, 1911, str. 52, « Nikefor patr., ed. De Boor, 1880 str 35, vr 19 2U. s» Teofanes, ed. De Boor, I, 1883, str. 456, vr 26—27 « Theophanes continuatus, ed. I. Bekker, Bonn 1838, str. 481 vr 4 7 i n 4 7 4 , Î A - 1 4 . Opozoriti je vredno tudi ^ f ^ ^ ^ ^ W Ä a S imen pojavlja ponekod v De admm. imperios tako n a . P £ Ј ^ Х : . , r t r . \06) ali (Konstantin Porfirogenet, n. n m., str. 146, vr^ 9, KacKi ^ e d Ó1> o,uao#eioa Za/Ao^icav у.шда (str. 153, vr. 1U—11, oz. n rT-~ P r 0 f r У : t H a u P t m a n n < i n Disseitationes, Academia scient, et art. Cloven Classis I: Historia et sociologia, I, 1950, S. 83—115); er hat — mit der Ausnahme von zwei Meineren Anmerkungen — vor .Allem der Theorie Hauptmanns über den Ursprung dieses Adels (er sollte mit" der Ansiedlungs- weise der Kroaten als Herren über die dalmatinischen Slawen erklärt werden) Ä K r H f (VgHL T h B - SratfnaUer' P r i l 0 g k r i t i c i s e s t a j a Konstantina . £ « ™ 3 o ° u d o s e l J e n ^ Hrvata = Ein Beitrag zur Kritik des Berichtes Konstantin Porphyrogennetos über die Einwanderung der Kroaten Historiiski f n 0 r ^ k V ' R 1 9 5 V S - 4 9 ~ 5 3 ' Z u s a m ™enf. S. 56). id. Hauptmann hatte dagegen , « ? i w , ™ TÏ, fU1g < < Ш 5 P u n k t e n Stellung genommen (ZC VIII, 1954, f7 7tr™]'J- V | r f ; * b e ™ t e i d i f t e d a n a c h i n d e r »Erwiderung« seine Ansicht ZC VIII, 1954, S. 174—176; mit der Ausnahme einer unwesentlichen Anmer­ kung): insbesondere suchte er durch verschiedene Parallelen im Gebrauche der Volkerschaftsnamen im adjektivischen Sinne beim Konstantin Porph sol­ che Auslegung auch für das Wort XgaHdtovg in der Verbindung zovg Xoaßdtocv Kci TOTÇ XotKovg 2x).aßaQXovvac (De admin. imperio, cap. 29.) zu beweisen In seiner »Republike« (S. 201) macnt Hauptmann aufmerksam, dass diese Parallelen schlecht ausgewählt sind; dazu aber beweist nach ihm der Gebrauch des Wortes ägXovzeg im Sinne »die Adeligen« bei der Beschreibung der Ero­ berung von Bari und des Schicksals des gefangenen Emirs Soldan in De admin imper. (cap. 29.) diesen Sinn auch für den Ausdruck Sklabârchontes ( = der slawische Adel, die Herren der Slawen). Der Verf. gibt den Fehler bei einem seiner Zitate in der »Erwiderung« zu, dazu aber untersucht er nochmals die ganze Frage der Bedeutung des Ausdruckes vovg XçaSâmvç xai TO*Ç Xotnovg ZxXaßdozovrag. Im II Abschnitte gibt er zuerst einen Auszug der Beweisführung Hauptmanns für seine Ansicht in dieser Frage seit d. J. 1925 bis z. J. 1950 (Anm. 2-7). Nach der Ansicht Hauptmanns beweist diese Stelle, dass sich die Kroaten noch zur Zeit Konstan­ tins von den Slawen sowohl in der ethnischen als auch in der sozialen Hinsicht unterschieden haben, herrschend über sie-als der Adel, seitdem sie die Awaren vertrieben hatten (Anm. 2, 6). Obzwar er zugegeben hat, dass sich bei den kerben keine Spur von einer solchen Erobererschicht findet (Anm. 3) zählte ?Ln ? U ? d i e S e r b e n s e i t d. J. 1935 zu den Sklabârchontes (Anm 4) I J 1950 veränderte er jedoch auch seine Ansicht, dass unter den »Kroaten«' in dieser Stelle die dalmatinischen Kroaten gemeint seien. Ein Teil der Kroaten ware nämlich nach seiner Meinung nach Dioklitien vorgedrungen und die dortigen Slawen ihrer Herrschaft unterworfen (Anm. 3). Gerade diese Kroaten seien als Kroaten-Sklabârchontes gemeint; die dalmatinischen Kroaten waren namhch zur Zeit der Belagerung von Bari nicht unter der byzantinischen Herrschaft, so dass auch der Ausdruck Sklabârchontes in diesem Fall ein Fehler sein könnte (Anm. 7). A ™J*er E i n , l e i t u n g in den III. Abschnitt zeigt d. Verf. zuerst, dass wegen der Widersprüche in diesen Ausführungen die Frage nicht als gelöst gelten Kann, und fuhrt schon ältere andersartige Ansichten Corović-s und Barada-s über diese Frage an (Anm. 8-10). Dann aber geht er zur eigenen Untersuchung a) Die Begriffe »Kroaten« und »Kroatien« reichten für den Konstantin Porph. nicht über die Cetina nach dem Südosten. Die Dioklitier gehörten nach seiner Schilderung ihrer Ansiedlung in den serbischen und nicht in den kroatischen Kreis, sonst aber kann mann sie - diesen Nachrichten nach - fur einen besonderen Stamm halten, welcher weder zu den »Serben«, noch zu den »Kroaten« gehört. Mit der Nachricht über die Ansiedlung der Kroaten 218 wahnt sind (Anm. l*—Li). wie u i № 1 ^ dalmatinischen Kroaten gemeint. »Kroaten« sind aber auch an dieser S t e l l e £ e ^ ^ S S ^ ^ a t e n bei diesem Das ist ein schwerwiegender Fehlery da die f ^ ^ ^ a n t i n i s c h e n Heeres steht) die Reform des ^ s » ^ ^ ^ ^ ^ к »Zupanen- wischen Stammen von den Kroaten bis zur^ a innerhalb welcher Älteste« mit den Archonten <^SJ*P *u* ^ - UL) e rsetit hatte, unmittelbar das Erbrecht zu dieser Wurde ^ ^ ^ J c S d a ^ w o d e r A m - „ach ihr aber folgt die Beschreibung ^ GefmeeMchatt boia > v e r s c n i e - druck »die Archonten« den suditalischen Adel bedeutet. Mit der^п У später als die anderen zwei N a c h n ^ t e n t o m ^ e x e ^ u D ^ gekommen; deshalb bei den Slawen und über die Kampfe ™* « ? < g l S h t l i c h e n EntwicMung ist seine Terminologie fur den a"f rfn / b n s s der geschicnu ^ ^ bedeutungslos.. Dagegen aber vereinigte Konstante^Шoe Bestand­ lagen in ein einheitliches, unteilbares Bild. s?™eЈ?епапаш s ^^^^ dass die teile bei verschiedenen Gelegenheiten beweurt seme ^ « z e u g u n & ^ ^ Einführung der Archonten bei den Slawen alter se i aïs beweist, Arabern vor Bari. Diese Zusammenfassung beider â teren ^ в m e i n t dass Konstantin mit dem . A u s d r u c k e « t o t e » ^ d e r B e l u n g welche vom Basileios semer Meinung nach u*™ 1 ™^ b e d e u t e t also klar von Bari bei den Slawen eingeführt wurden- ger^AusdrucK ^ ^ »die slawischen Fürsten« sowohl fur andere slaw sehen * ^ die Kroaten, nicht aber die ^ Д Д ^ ^ К ^ ^ entfällt einer ^ ^ ^ ^ e T T ^ ^ T ^ T Ì L o r , über den Ursprung des kroatischen Uradels. 219 I N M E M O R I A M FABIO CUSIN Tržaški zgodovinar Fabio Cusin izhaja iz stare tržaške židovske rodbine, ki se je naselila v Trstu v 18. stoletju; v seznamu frankofilov iz časa Napoleo­ nove Ilirije, med katerimi so bili v Trstu v glavnem le Žid je, nastopa tudi neki »Cussin« (GMDS XII, 1931, str. 49). Rojen je bil v Trstu 3. avgusta 1904. Z deli iz zgodovine Trsta in sosednjih pokrajin je dosegel, da je postal 1936 privatni docent (docente libero) za srednjeveško in moderno zgodovino in je nato pre­ daval na raznih italijanskih univerzah (Milan, Messina, Urbino). S tržaške univerze je bil večkrat odstranjen na povelje fašističnih oblasti. L. 1946 je postal profesor srednjeveške zgodovine na tržaški univerzi, 1. 1951 je bil pa znova odstranjen s tega mesta zaradi pritiska iredentističnih političnih strank. L. 1950 je postal redni profesor za zgodovino na univerzi v Urbinu. Tu se ga je lotila usodna bolezen; zaradi nje so ga pozneje prepeljali v Trst, kjer je umrl 27. maja 1955. V zgodovinsko vedo se je uvedel s publikacijo Un aspetto caratteristico della cultura triestina nell'opere di Domenico Rossetti e Attilio Hortis (Annali della R. Università di Trieste, voi. II. fase. I l i , ' 1930) in predvsem z mladostno sintezo Appunti alla storia di Trieste (1930), kjer vzbujajo pozornost ne le geo- grafske in ekonomske karakteristike, ampak predvsem polemika proti anahro- nističnemu gledanju na tržaško zgodovino, tudi proti nacionalističnim trditvam (n. pr. o kontinuiteti rimske mestne ustave v srednjem veku, o eksistenci bene­ ške stranke v Trstu, o iredentizmu pred 1848 n. pr. pri Rossettiju), poudarjanje tržaškega partikularizma in pozneje kozmopolitizma, čeprav vidi v širjenju iredentizma po 1848 zmago ideje nad ekonomskimi faktorji. Drugo večje delo predstavlja II Confine orientale d'Italia nella politica europea del XIV e XV secolo, I—II, 1937, ki sta ob pripravah zanj nastali še publikaciji Le vie d'invasione dei Turchi in Italia nel secolo XV (Archeografo Triestino III s., voi. XIX, 1934) in Documenti per la storia del Confine orientale d'Italia nei secoli XIV e XV (Archeografo Triestino III s., voi. XXI, 1936). V tem obsežnem delu hoče avtor podati zgodovino politične borbe za pokrajine med Livenzo in Kvarnerom v poznem srednjem veku vse do časa, ko se je zanje stabilizirala razdelitev med habsburško in beneško oblastjo, in sicer ob upoštevanju ne le političnih sil v teh pokrajinah samih ali blizu njih, ampak v širokem okviru evropske politike (italijanske države, Habsburžani, Ogrska itd.). Avtor si pri­ zadeva izogniti se anahronističnim sodbam in upoštevati poleg italijanske tudi drugo literaturo in vire; kljub temu posebno slovenske avtorje malo pozna in še manj dejansko upošteva, v delu je precej napak, vendar pa ima to delo trajno vrednost. Od ostalih njegovih predvojnih publikacij, ki jih bo zgodovinar Trsta, Slovenskega Primorja in Istre moral imeti v evidenci, naj omenim: 220 Il privilegio eufrasiano e la Charta libertatis del Comune di Parenzo (Archivio Veneto LXXI, voi. XXIX, 1941), kjer stavlja postanek falzifikata .k letu 543 v leto 1222 na osnovi nekaj starejše listine poreške občine; L'esilio di Pietro Stoiani (Archeografo Triestino s. IV, vol. I—II, 1938-39), kjer govori o tržaškem izgnancu v Firenci okrog 1400; Le aspirazioni austriache sulla Contea di Gorizia e una pratica ignota del Consiglio dei X (Memorie Storiche Forogiuliesi 33—34, 1937-38), kjer govori o političnih odnosih goriške grofije od 14. stoletja dalje in o odločilnih dogodkih v letu 1500; Le condizioni giuridiche di Trieste e le riforme dell'amministrazione comunale nella prima metà del secolo XVIII (Archeografo Triestino, III s., voi. XVII, 1932), kjer analizira pravne in upravne spremembe v Trstu v prvi polovici XVIII. stol.; La storiografia del' 700 e le riforme dell'assolutismo illuminato in uno storico di Gorizia (Carlo Morelli di Schönfeld) (La Porta Orientale 1935), kjer govori o znanem goriškem historiku. Po vojni je izdal knjigo La liberazione di Trieste. Contributo alla storio- grafia non nazionalistica di Trieste-'fi946)~TU~~döä5jâ~ svojim izvajanjem iz 1. 1930 še kritiko italijanskega iredentizma po 1848 in njegove historiografije, vlade oligarhije in centralizma v italijanski dobi ter strank, ki se po vojni zavzemajo za še vedno oligarhično Italijo, a so še same obremenjene z nacio­ nalističnim totalitarizmom. Odklanja pa tudi komunizem, ki mu pomeni žrtvo- v^je_ideje_syobode,Jn^p^Mju^e^^gc^l^vi j i , ki bi kot"poljedelška~in pastir- ska dežela, ki se šele išče, Trsta_ne znala upravljati~ih~bi~šele naraščanje bogastva ^n prebivalstva y_ mestu paralelno z napredkom in konstruktivnimi vrednotami sosednjega naroda omogočilo postopno slaviziranjeJTrsta. Tako vidi izhod le v boju proti nacionalizmu in centralizmu, v federaciji, v pripravljanju bodoče Evrope. Njegova draga povojna knjiga o Trstu Venti secoli di bora sul Carso e sul Golfo (1952) je pisana sicer popularno, brez navedbe literature in deloma v šaljivem in ironičnem tonu, vendar pa predstavlja ta knjiga edini Cusinov prikaz celotne zgodovine Trsta do 18. stoletja in vsebuje v popularni obliki vse njegove glavne poglede. V drugih svojih predvojnih historičnih monografijah se je Fabio Cusin bavil predvsem z zgodovino milanske države v 15. stoletju ter z nekaterimi problemi italijanske in splošne evropske zgodovine v poznem srednjem veku. Pozneje je na podlagi lastnih izkušenj in razvoja ter novih možnosti publici­ ranja drugačnih del postalo centralni problem njegovega historičnega interesa vprašanje, kako je moglo priti v Italiji do fašizma in njegove katastrofe. S tem problemom se je bavil v več publikacijah, posebno v knjigi Antistoria d'Italia (1948) in v delu L'Italia Unita (I—II, 1952-54), kjer poskuša podati novo kritično sliko dotlej idealizirane zgodovine Italije po zedinjenju, ki jo v resnici vlada oligarhija; to zadnje delo je ostalo nedokončano, izšla sta le dva zvezka, ki ob­ ravnavata dobo od 1860 do 1887, med delom za tretji zvezek je avtor umrl. Cusina so živo interesirala tudi vprašanja teorije zgodovine in je objavil s tega področja tudi posebno knjigo Introduzione allo studio della storia (1946). Svoj lastni razvoj mi je označil v pismu od 1. junija 1954 tako, da je bil najprej pod vplivom italijanskih neohegeljanskih doktrin (Croce), nato pod vplivom histo­ ričnega materializma v pravem smislu besede, da pa zdaj razlaga zgodovino kot rezultanto psiholoških tendenc in socialne dinamike kolektivnih grup (Pa­ reto, Burnham, Durkheim, Jung itd.). V politiki je Fabio Cusin nastopil aktivno 1952 kot kandidat independen- tističnega Tržaškega bloka in bil 25. maja tudi izvoljen v tržaški občinski svet; njegov član je ostal do svoje smrti. Sicer v politiki v ožjem smislu besede ni nastopal, pač pa je bil vsa leta po vojni aktiven sodelavec pri idenpenden- tističnem dnevniku II Corriere di Trieste. 221 V raziskovanju zgodovine Trsta, pa tudi Slovenskega Primorja in Istre si je Fabio Cusin zagotovil trajno mesto s svojimi deli, posebno pa tudi s svojim prizadevanjem, da jo pojasnjuje v širokem evropskem okviru in da izloči iz nje anahronistične vidike, ki jih je vanjo vnašala med drugimi tudi itali­ janska nacionalistična historiografija. V zgodovini Trsta je posebej. opozarjal na njegov partikularizem in tu sledil tradicijam Rossetti j a in Kandier j a, ki po­ menita za raziskavanje zgodovine Trsta več kakor pa njuni nacionalistični nasledniki. Cusin upošteva poleg faktorjev iz italijanskega etničnega področja, ki jih predstavljajo predvsem mesta, vedno tudi faktorje iz nemškega etničnega področja, v starejši dobi predvsem fevdalce, pozneje avstrijsko birokracijo in nemški element v Trstu, prav tako tudi nemške vire in literaturo. Kar se tiče Slovencev, je treba seveda upoštevati okolje, ki se je v njem formiral, in nazore tega okolja; v začetku jih skoraj ne omenja, njihove historične literature v glavnem ne pozna, pozneje jih omenja in ceni bolj, v zadnjem času svojega življenja se je učil slovenščine. Slovenci in istrski Hrvati seveda v stoletjih, ki jih je on predvsem študiral, ne predstavljajo političnega faktorja niti kot fevdalci niti kot meščanstvo; glavni vzrok za to, da Cusin ni z raziskovanjem njihove preteklosti sledil pobudam tretjega velikega tržaškega misleca o tej problematiki, Angela Vivanteja, je pa v tem, da njega zanima predvsem po­ litična zgodovina, pri pravni in ekonomski zgodovini se zanima zlasti za mesta, ni pa delal posebej na agrarni zgodovini. Kdor z njegovimi deli primerja dela M. Kosa o kolonizaciji in postanku etničnih meja, o agrarni produkciji in odno­ sih, njegove rekonstrukcije historične topografije z mrežo ministerialov, gradov in meščanskih naselij vred, mu postane jasno, da obstoji posebna smer naše historiografije v raziskavanju preteklosti teh pokrajin. A tudi ta naša historio­ grafija bo morala vedno upoštevati raziskavanja F. Cusina in njihove rezultate. Fran Zwitter 222 Z B O R O V A N J A IN D R U Š T V E N O Ž I V L J E N J E IX. ZBOROVANJE SLOVENSKIH ZGODOVINARJEV V KOPRU IN PIRANU OD 26. DO 28. SEPTEMBRA 1955 Po priključitvi nekdanje B cone »Svobodnega Tržaškega ozemlja« Jugo­ slaviji v oktobru 1954 je povabilo Koprsko zgodovinsko društvo Zgodovinsko društvo za Slovenijo, naj priredi svoje prvo bodoče zborovanje slovenskih zgodovinarjev ob slovenskem morju in naj posveti njegova predavanja vsaj delno prav zgodovini tega dela slovenske zemlje. Obe društvi sta v resnici pripravili IX. zborovanje slovenskih zgodovinarjev v Kopru in Piranu. Udele­ žilo se ga je preko 100 slovenskih zgodovinarjev, njegovega dela pa so se ude­ leževali tudi zastopniki koprskih političnih organizacij in ljudske oblasti, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Povij esnega društva Hrvatske iz Zagreba in Društva kulturnih radnika za povijest Istre v Pulju. Zborovanje se je pričelo dne 26. IX. 1955 v Kopru. Potem ko je predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo, univ. prof. dr. Fran Zwitter odprl zboro­ vanje in pozdravil goste ter udeležence in ko so pozdravili zborovalce tov. Mar­ tin Grajf (v imenu Socialistične zveze delovnega ljudstva), dr. Svetozar Polič (v imenu OLO Koper), univ. prof. dr. Milko Kos (v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti), Branko Marušič (v imenu Društva, kulturnih radnika iz Pulja) in Bogomir Stupan (v imenu Sveta za prosveto in kulturo LRS), so bili izvoljeni v delovno predsedstvo zborovanja dr. Milko Kos, prof. Emil Smole in ravnatelj Bogo Teply. Kot prvi predavatelj je poročal Srečko Vilhar o »Zgodovinskih razisko­ vanjih v Slovenski Istri po osvoboditvi«. Po krajšem uvodu o starejši historio­ grafiji o Istri je podal pregled dela »Zbirnega centra« v Portorožu, predavanj slovenske sekcije Zgodovinskega društva jugoslovanske cone STO od 1951 naprej in pregled v Istrskem dnevniku in Slovenskem Jadranu objavljenih prispevkov o istrski zgodovini; podrobneje se je dotaknil arheoloških razisko­ vanj v raznih krajih na Koprskem (Srminu, Dekanih, Krokavcih, Krogu, Sv. Marku pri Kopru) in zbiranja etnografskih podatkov na Ravnah, v Krkav- cih, Marezigah, Laborju, Glemu, Borštu, Hrvojih in Topolovcu. V diskusiji so dopolnili izvajanje predavatelja tov. Smole (s poročilom o stanju koprskega muzeja) ter tov. M. Pahor in F. Gestrin (s poročilom o stanju piranskega mestnega arhiva in o arhivalijah XV. in XVI. stoletja, ki so izginile še po letu 1949). Univ. prof. dr. Fr. Zwitter pa je opozoril na naloge, ki se postavljajo slovenskemu zgodovinopisju zlasti v zvezi z agrarno zgodovino, ki jo je italijansko zgodovinopisje dosledno zanemarjalo, in na skrb za povračilo starejšega koprskega in dela piranskega arhiva, ki so ga Italijani v zadnjem času druge svetovne vojne odpeljali iz obeh mest. Po sklepu diskusije je predaval univ. prof. Marijan Mušič o »Problemu regeneracije slovenskih historičnih mest s posebnim ozirom na primorska 223 mesta«. V svojem predavanju je razdelil vsa ta mesta na Slovenskem v dve skupini: celinska mesta na Kranjskem in Štajerskem ter sredozemska mesta v Slovenskem Primorju, ki ju predstavljata najčisteje Koper in Piran. Celinska mesta, ki so dobila svojo temeljno zasnovo v zadnjih stoletjih srednjega veka, pripadajo srednjeevropskemu urbanističnemu območju, vendar z nekaterimi svojskimi potezami. Talni načrti so prilagojeni terenu (rekam, pomolom, mo­ stiščem in pod.); trgi so v njih močnejše arhitektonske dominante kakor gra­ dovi in cerkve. Baročna doba jih je močneje preobrazila, vendar se ni dotikala urbanistične zasnove kot celote; izrazila se je v prvi vrsti z novimi stavbnimi elementi (večje hiše, obrnjene s fronto proti ulici). Kasnejše dobe so imele v razvoju mesta mal pomen, širjenje mest v dobi kapitalizma pa je vneslo v njihovo podobo številne negativne poteze (nenačrtno in neorgansko širjenje zazidanega prostora, tip najemniških hiš, skazitev starih fasad, prebitih s trgo­ vinskimi izložbami, zazidava dvorišč itd.). V primorskih mestih je arhitekton­ sko izročilo starejše in vsaj ponekod seže do antike. Leže ob morju (na pomolu, ob zalivu ali na otoku), glavni gradbeni element pa je kamen. Glavna ulica se razlikuje od stranskih, urbanistično je zanje značilna tudi ideja akropole. V središču mesta prevladujejo palače, drugod pa so stavbe preprostejše. Arhi­ tektonsko prevladujejo elementi mediteranske gotike, renesanse in baroka; v obdobju avstrijske oblasti so nastajale v njih kot tuj element zgradbe v slo­ gu avstrijske ministerialne arhitekture. Referent je podčrtal, da je Slovenija dobila s Koprom in Piranom »dvoje izrednih historičnih spomenikov« in da je potrebna pri nadaljnjem razvoju in regeneraciji teh mest izredna previdnost. Pri arhitektonskem oblikovanju starih mest je treba upoštevati naslednje momente: razmerje do pokrajine, kjer naj se upoštevajo tudi problemi širjenja mesta in ne le zaščita starega mestnega jedra; ohranitev mestnih trgov; ohra­ nitev sledov obzidja in mestnih utrdb; zavarovanje stare arhitekture, ki pa jo je seveda treba asanirati. Ob vsem tem morajo poleg arhitektov sodelovati tudi geografi in zgodovinarji. V diskusiji je Bogo Teply še enkrat podčrtal pomen baroka v rasti naših mest in ugotovil, da je treba spričo hitre gradnje v našem času takoj pristopiti k perspektivnemu reševanju vprašanj, nakazanih v referatu. Po ogledu Kopra in kosilu se je popoldne'nadaljevalo ob 15. uri zboro­ vanje s predavanjem prof. Ferda Gestrina »Stiki slovenskega zaledja s pri­ morskimi mesti v srednjem veku«. Referent je očrtal — opiraje se mimo dosedanjih objavljenih del zlasti na piranski in reški arhiv — v prvi vrsti trgovske vezi med mesti v notranjosti slovenskega ozemlja ter -Koprom, Piranom, Trstom in Reko. Obravnaval je obseg trgovine in njene predmete, zlasti pa vpliv boja med Koprom in Trstom na potek glavne trgovske poti. V diskusiji, ki se je vršila prihodnji dan predpoldne v Piranu, je opozoril dr. J. Zontar na tri najvažnejše momente, ki so vplivali na razvoj zvez med mesti na Kranjskem in Štajerskem ter Primorjem: trgovina z morsko soljo je bila podlaga za razvoj kmečke trgovine; trgovina z žitom se usmerja toliko bolj v Trst, kolikor bolj prehaja v roke zemljiških gospodov; upoštevati bi bilo tudi vpliv benečanskega trgovinskega sistema, ki je tujcem otežkočal neposre­ den stik z oddaljenimi tržišči. Fr. Zwitter je opozarjal na vprašanja, kako so se razvijala pota k morju; ali je bilo žito, s katerim je trgoval Piran, name­ njeno le za domačine ali tudi za trgovino z Italijo; v kolikšni meri je povezano upadanje Kopra z razvojem Trsta; ali bi bilo mogoče uporabiti pri prikazo­ vanju razvoja Kopra, Pirana in Trsta tudi podatke o razvoju prebivalstva teh mest. Opozoril je, da politika v začetku XVIII. stoletja še omahuje med Trstom, Koprom in Reko kot bodočim glavnim pristaniščem. Teply je podčrtal v boju za trgovino med primorskimi kraji še pomen Devina in Štivana, opo­ zoril pa tudi na vlogo zemljiških gospostev v tem boju; želel je tudi več podatkov o krošnjarstvu na Notranjskem in na Krasu. M. Pahor in S. Vilhar sta dopolnjevala predavatelja glede razvoja piranskih solin, ki so omogočile, da je Piran gospodarsko propadal počasneje kakor Koper. Potem, ko je še predavatelj sam dopolnil svoja izvajanja z nekaterimi novimi podatki (pomen izraza »Kranjec« v smislu slovensko govorečega človeka; le iz okolice Ljub- 224 ljane se je izvažalo letno okrog 6000 starov žita; Trst je delno — z Grčijo in Turčijo — trgoval tudi mimo Benetk; kranjski trgovci so morali prodajati žito v Trstu za dve denarni enoti ceneje kakor v istrskih mestih), je opozoril še M. Kos na težave pri arhivskem gradivu (tržaški arhiv je bil doslej težko dostopen, koprski je bil delno med vojno odpeljan, izolski pa je zgorel) in na to, da bi bilo potrebno posvetiti več pažnje politiki zemljiških gospostev v trgo­ vini (podpirala so Trst proti Kopru). Po zaključku diskusije o Gestrinovem predavanju je predaval dr. Sergij Vilfan o »problemih zgodovine agrarnega ustroja severne Istre« (t. j . slovenske Istre). Po očrtu sodne razdelitve v avstrijskem in benečanskem delu sloven­ skega dela Istre je prešel najprej na vprašanja gospodarskega življenja. Pod­ črtal je, da je poljedelstvo (s sistemom neustaljenih njiv, ki se obdrži še v novi vek, motikarstvom in starimi plugi za plitko oranje) tu marsikje dolgo le do­ polnilna gospodarska panoga, pomembnejši od njega pa sta pašna živinoreja (ovce in govedo; uveljavljajo se tudi spolovinska razmerja, če vaščani goje živino meščanov) in vinogradništvo mediteranskih oblik; vinogradi niso ome­ jeni na gorice, marveč se širijo na ravnem v samem osnovnem vaškem ornem zemljišču. Ob analizi fevdalnega sistema (zemljiških gospostev in podložništva) je razlikoval tri obdobja: bizantinsko do VIII. stoletja je ustvarjalo že nekatere fevdalne oblike s kolonatom, cerkveno zemljiško posestjo in morda s posestjo mest kot takšnih; v frankovski dobi se je razvila ob razkroju kronske posesti močna fevdalna zemljiška posest, ki je prinesla v notranjosti Istre največ koristi goriškim grofom; na benečanskem ozemlju pa je zajel zemljiška gospo­ stva v tretjem razdobju razkroj v korist širjenja posesti mestnih komun, čeprav tudi fevdi niso povsem izginili. Posebej je podčrtal, da v Istri vsaj od XVI. stoletja dalje v glavnem ni bila znana osebna, marveč le stvarna podložnost; kmetje niso bili vezani na zemljo, marveč so se mogli prosto seliti. Seveda pa niso bili »svobodni« kmetje, ker zemlja ni bila njihova last; svobodni v tem smislu so bili le redki posamezniki. Predlagal je, naj se uvede poleg termina »huba« (t. j . kmečkega posestva določene velikosti, ki se n"e spreminja) še termin »kmetija« za poljedelsko gospodarsko enoto kakršnekoli velikosti. Za istrski prostor je bilo značilno razpadanje kmetij v manjše gospodarske enote; obratno pa so podružniki, naseljeni na srenjskem zemljišču, omejeni le na prometnejše vasi. Glede na tip posestne pravice so se delile kmetije v kupna zemljišča (pojavljajo se razmeroma zgodaj in pogosto), zakupna zem­ ljišča (ki pa so vendarle dedna) in kolonat. Izjemno velik pomen pa je imela v Istri vas tako kot gospodarsko-lastninska enota (srenjsko zemljišče, izredno pomembno zaradi vloge živinoreje v celotnem gospodarstvu; organizacija paše), pa tudi kot organizacijska enota za določeno vaško ozemlje, ki zajema zasehna zemljišča in srenjsko zemljo do sosedne vasi. Ustroj soseske in njene uprave, čigar opis je podal po položaju v polpretekli dobi, po njegovi sodbi ni nastal pod tujimi vplivom, marveč ima domače korenine. Potrebna bi bila primerjava z Beneško Slovenijo in Tolminsko, da se ugotove stare domače oblike in nji­ hove spremembe pod tujimi vplivi iz sosedstva. V diskusiji je želel Cerne več podatkov o kolonatu v novejši dobi, Vilhar pa več podatkov z beneškega ozemlja, češ da se je predavatelj opiral pretežno na avstrijski del slovenskega ozemlja v Istri. Predavatelj je pojasnil strukturo referata z razpoložljivimi viri. Po zaključku diskusije je predaval še dr. Pavle Blaznik o »potih in vidikih slovenske krajevne zgodovine« (v skrajšani obliki objavljeno v Kroniki III, 1955, str. 145—150). Po podrobni analizi dela na kraj-evni zgodovini v sloven­ skem zgodovinopisju od konca XIX. stoletja dalje in posebej po analizi vsebine prvih dveh letnikov »Kronike« je opozoril na možnosti poživitve tega dela in še posebej na potrebo po razširitvi kroga sodelavcev na teh vprašanjih. V di­ skusiji so tov. Zwitter, Teply in Baš poudarjali razne načine, po katerih bi se dalo razširiti sodelovanje v Kroniki s pomočjo trdnejše povezave podružnic, študijskih knjižnic, muzejev in arhivov v raznih krajih. Po Teplyjevem pred­ logu naj bi se še med zborovanjem sestali uredniki Kronike s predstavniki podružnic in podrobneje pretresli ta vprašanja. Poleg tega je Teply predlagal, 15 Zgodovinski časopis ; 225 da naj v bodoče pred zborovanjem udeleženci dobe vnaprej P ^ ^ l J A o katerih bodo govorili posamezni referenti, tako da bi se mogli na diskusijo b 0 l J e p P o r pold a nf je kot zadnji referent govoril še direktor VPS Jože Hainz o »Učnih načrtih za zgodovino« v srednji šoli in njihovih vprašanjih V diskusiji je opozoril prof. P. Urankar na težavni položaj zgodovine v srednjih strokovnih šolah spričo preskopega casa, ki ga ima na razpolago v? po 2 tedenski uri skozi dve leti!), prof. S. Kranjec je opozoril na P * J o d se povezuje zgodovinski pouk z zemljepisnimi dejstvi in °P^Z°™ ДР/Д 0 . £ £ na potrebnost zgodovinskega atlasa pri pouku, pozneje pa je navedel^se pr i pomočke, ki so v tem pogledu danes že na razpolago.^ B. Teply j e ^ P ° ™ 1 pomen obiskovanja muzejev za večjo nazornost srednje^lskega pouka zgoüo vine S Vilhar pa priporočal ustanavl anje »zgodovinskih kotičkov« po gimna S Poleg tega pa je prof. B. Stupan, ki je na zborovanju zastopal Svet za p r o s v e t o i n i u l t a r o , načel vprašanje, kakšen bo položaj zgodovmepo. iz­ vedbi šolske reforme in navedel razne možnosti, ki se pojavlja ° v zve 2 ^ ™ а Se med diskusijo k posameznim predavanjem je bila izbrana Ррдеопа k o m i S a za resolucije, ki so jo sestavljali S Vilhar, F- «mole F. Gestrm J. Pahor, Fr. Zwitter, Fr. Skerl, M. Mušič, P. Blazmk m*• ?a™f£^zveter zadnjega predavanja je komisija sestavila predlog resolucije, ki je bila zvečer P r e d l ž l S j a u č ? k 0 r d e V l f l T - zborovanja je torej pomenil sprejem naslednje reso- lucije: »I. Znanstveno in organizacijsko đelo Ugotavljamo razveseljiv napredek zgodovinskega raziskovanja, posebno na področju zgodovine Slovenskega Primorja in Istre. zsodovinar- Ugotavljamo napredek v organizaciji sodelovanja slovenskih R o v i n a r <«v z zgodovinarji ostalih jugoslovanskih narodov m v aktivnem sodelovanju jugslovanskih zgodovinarjev z inozemskimi zgodovinarji. Ugotavljam«, da je dotok kvalitetnih krajevnozgodovmsküi studrj iz krajev izven Ljubljane v Kroniko, časopis za slovensko ^ £ ° 0 ^ ° * Ж nezadovoljiv in da strokovni zgodovinarji izven ™ a ™ % e ^ ™ ^ ™ V d ^ a ljani v tej smeri malo prispevajo. Zato naj podružnice Zgodovms ^ « ^ za Slovenijo stopijo v tesnejši stik s članstvom in N e - . — m ustanovami (zlasti arhivi, muzeji in študijskimi knjižnicami!(ter j h vzpodouae k aktivnemu delu v krajevni zgodovini. Uredništvo Kronike naj ste** v̂ ne posredni stik s podružnicami. Uredništvom krajevnih zbornikov ki Jih ^aceino pozdravljamo, priporočamo, naj si o krajevnozgodovmskih pnspevkm pred objavo preskrbe strokovna mnenja, po potrebi s posredovanjem uredništva Kronike. II. Znanstvene ustanove Ugotavljamo, da kljub večjemu smislu za arhivska vprašanja Slovenije Državni arhiv Slovenije še vedno ni dobil primernih Р г ? 3 ^ г 0 ^ 2 а о ? П Г н п П ћ vseh svojih fondov in da je večina njegovih arhivalij, ki obsega dobo zaanjin sto let, še vedno v neprimernih prostorih in nedosegljiva za uporaDo. Ugotavljamo nujnost, da se takoj izda nov zvezni arhivski zakoncaosnovi načrta, ki je že pripravljen, in da se nato izda čimprej republish arnivsKi zakon, ki ga doslej še nimamo. Apeliramo na okrajne in krajevne organe, da posvete več skrbi, varstvu in hrambi arhivskega gradiva, ki je važno za splošno slovensko au н ч е т а и zgodovino. Zlasti poudarjamo nujnost, da se urede arhivska vprašanja na področju Maribora in Celja. Posebej poudarjamo potrebo, da se v Kopru ustanovi arhiv m da se mu dodele primerni prostori. Muzeju v Kopru je treba omogočiti, aa ™ ™ u popravi muzejsko poslopje in da dobi za oddelek NOB primernejši prostor. 226 Apeliramo na centralne slovenske kulturne ustanove, da okrepe arhiv in muzej v Kopru in arhiv v Piranu z novimi strokovnimi močmi. Apeliramo na pristojne oblasti, da v novih razmerah uveljavijo določbe avstrijsko-jugoslovanske arhivske konvencije iz leta 1923. Poudarjamo nujnost, da se za arhivalije in ostali kulturni patrimonij, odnesen iz Jugoslaviji priključenega ozemlja STO, smiselno uveljavijo načela o vrnitvi kulturnega patrimonija, ki jih vsebuje mirovna pogodba z Italijo iz leta 1947. III. Spomeniško varstvo Koper in Piran zavzemata kot edinstvena predstavnika mediteranskega urbanizma v sklopu slovenskih mest poseben položaj. Njun razvoj in obnova morata upoštevati historično urbanistično jasni značaj arhitektonskega obli­ kovanja. Regeneracija teh mest mora v izdatni meri vključiti tudi vprašanja spomeniškega varstva. Isto velja za nekatera vaška naselja v Slovenskem Primorju, ki so v povezavi s pokrajino edinstveni spomeniki ljudske kulture. Vsakteri varstveni poseg v primorskih historičnih naseljih mora temeljiti na historični dokumentaciji, obnova pa mora biti v skladu s posameznimi spome­ niškimi arhitekturami in s krajevnim koloritom okolja. IV. Pouk zgodovine Zaradi važnosti zgodovine kot vodilne družbene vede, ki v srednješolskem pouku obsega tudi arheologijo, zgodovino znanosti in 'umetnost i ter osnove politične ekonomije in prava, je nujno, da komisija za reformo šolstva in druge pristojne ustanove začno s sistematičnim proučevanjem nalog pouka zgodovine, umske zmogljivosti dijakov ter zbiranjem izkušenj na različnih stopnjah celot­ nega šolskega sistema. Rezultati proučevanja in zbrani material bo po našem mnenju najboljša opora pri reformi šole in določitvi mesta, ki ga ima zgodo­ vina v izobraževalnem in vzgojnem procesu. Brez odlašanja naj se prouči stanje učbenikov za zgodovino. Vabimo vse zgodovinarje, da sodelujejo pri zbiranju krajevnozgodovin- skega gradiva, ki je nujno potrebno domoznanstvu in pouku zgodovine sploh. 27. septembra 1955.« Ti zaključki so bili sprejeti na večerni slavnosti, ki jo je priredilo zboro- valcem za zaključek uradnega dela zborovanja gostoljubno mesto Piran. Ob tej priložnosti so predstavniki ljudske oblasti znova pozdravili zborovalce in izrazili željo, da bi se številni« zgodovinarji, zbrani tokrat v Slovenskem Pri­ morju, še pogosto oglašali v istrskih mestih in tudi s svojim nadaljnjim delom sodelovali pri pojasnjevanju njihove preteklosti in preteklosti slovenskega ljudstva v tem delu Istre. Ko se je predsednik Zgodovinskega društva, dr. Fran Zwitter, zahvaljeval za njihove besede, pa je po vsej pravici označil IX. zbo­ rovanje slovenskih zgodovinarjev kot tisto, ki je doslej v vseh pogledih — i po tehtnosti svojega dela, i po živem razpravljanju ob predavanjih, i po tesni povezavi vseh slovenskih zgodovinarjev v družabnem pogledu —- uspelo naj­ bolje od vseh. Z zborovanjem so bili povezani tudi ogledi obeh istrskih mest, v katerih se je vršilo, pod strokovnim vodstvom domačinov. Koper so si zborovalci ogle­ dali 26., Piran pa 27. septembra. Dne 26. septembra popoldne je del zborovalcev po predavanju prof. F. Gestrina odšel z avtobusom na Sočerb, kjer so si ogle­ dali ostanke gradu in okolico, ki se vidi s te lepe razgledne točke. Dne 28. sep­ tembra so se zborovalci odpeljali iz Pirana z ladjo v Poreč in si ogledali tamošnje znamenitosti, zlasti staro baziliko. Po kosilu so z avtobusom odšli v Pazin in si ogledali še nekdanje središče Pazinske knežije. Od tod so se z vlakom vrnili domov. B o g o Grafenauer is« • , 227 X. SVETOVNI KONGRES ZA ZGODOVINSKE VEDE V .RIMU Prvi mednarodni kongres za zgodovinske vede je bil 1900; že od 1903 se vrše ti kongresi vsakih pet let, kadar tega ne preprečijo vojne in njihove po­ sledice Tako so bili v razdobju med obema vojnama kongresi v Bruslju 1923, v Oslu 1928, v Varšavi 1933 in v Ziirichu 1938, po drugi svetovni vojni je bil prvi kongres v Parizu šele 1950, nato sta pa mednarodni komite za zgodovinske vede (Comité International des Sciences Historiques) s predsednikom Fran­ cozom R Fawtierom in italijanska centralna organizacija za historične studije (Giunta Centrale per gli Studi Storici) s predsednikom A. Ferrabinom pripravila deseti mednarodni kongres, ki se je vršil v Rimu od 4. do 11. septembra 1955. Kongres je bil zelo impozanten že po številu udeležencev, ki jih je bilo po razdeljenem seznamu blizu 2000 in v resnici menda še več, a tudi brez rod­ binskih članov in študentov okrog 1500. Še bolj pomembno je bilo, da je bil kongres vsaj v principu v resnici univerzalen. Jugoslovanski histonki, ki se pariškega kongresa niso udeležili, so se kmalu nato včlenili preko svojega Nacionalnega komiteja za historične vede v mednarodni k o m i t e m prijavili udeležbo na kongresu. Šele konec 1954 so se pa v atmosferi popuščanja med­ narodne napetosti prijavili tudi historiki iz Sovjetske zveze in Poljske m nato še iz drugih vzhodnih držav; program je bil tedaj ze sestavljen vendar jim je bilo mogoče zaradi nekaterih sprememb in z nekaterimi modifikacijami se zagotoviti udeležbo pri poročilih in sporočilih, predvsem so se pa mogli ude­ ležiti diskusije. Uradni jezik kongresa je postala poleg francoščine, angleščine, nemščine, italijanščine in španščine tudi ruščina; v praksi je seveda prevla­ dovala težnja govoriti v jezikih, ki so bili razumljivi večjemu številu udele­ žencev in tako je na kongresu prevladovala francoščina m angleščina, nemscmo so uporabljali poleg historikov iz nemško govorečih dežel se historiki_ iz neka­ terih srednje- in vzhodnoevropskih dežel, manjši je bil delež italijanščine m se manjši oni ostalih dveh jezikov. Kljub načelni univerzalnosti je bil seveda delež zapadnih historikov neprimerno večji od deleža vzhodnih, posebno opazno je pa bilo, da so bili skoraj vsi udeleženci in posebno aktivni udele­ ženci iz Evrope iz Zedinjenih držav Amerike; azijski historiki arabski svet m ?udi latinska Amerika skoraj niso prišli do izraza, kar je deloma vplivalo tudi na tematiko kongresa. Kongres je imel izrazito deloven .maca] m je bi tehnično odlično organiziran. O njem je bilo pri nas ze objavljenih nekaj člankov.1 Tu se hočem omejiti na strokovna vprašanja. Glavni referati na kongresu, tako imenovana poročila (relazioni) so bih tiskani vnaprej in razposlani udeležencem pred kongresom v šestih knjigah, tako da na kongresu sploh niso bili čitani in se je samo vršila diskusija o njih. Krajši referati, tako imenovana sporočila (comunicazioni), naj bi se v principu naslonili na glavne referate, vendar tega ni bilo mogoče povsem izvesti m so bili nekateri od njih brez skupne tematike s kakim glavnim referatom; od teh sporočil so bili pred kongresom tiskani le résuméji v sedmi knjigi, referenti so jih nato citali in se je o njih diskutiralo. Poročil je bilo na kongresu 42, sporočil (po programu) 140.2 Čitanje sporočil in vse diskusije so bile posnete na magne- i~Fr Zwitter, Mednarodni kongres zgodovinskih ved v Rimu, Slov. por. 25 IX 1955- M Kos, Deseti mednarodni kongres za zgodovinske znanosti v Rimu, Naša'sodobnost III, 1955, str. 860-64; B Graf enauer X. mednarodni kongres za zgodovinske vede, Naši razgledi IV, st. 23 od 10. XII. 1955. * Comitato Internazionale di Scienze Storiche — X Congresso Internazio­ nale di Scienze Storiche Roma 4-11 Settembre 1955: Relazioni Voi. I Meto­ dologia, problemi generali, scienze ausiliarie della Stona, Vil i + 508 str. Voi II Storia dell'Antichità, 296 str.; Vol. I l i , Storia del Medioevo, 656 str. Vol. IV, Storia Moderna, 400 str.; Vol. V, Storia Contemporanea, 388 str.; Vol. VI, Rela- zioni generali e supplementi, 962 str.; Vol. VII, Riassunti delle Comunicazioni, 444 str. 228 tofonski trak in je bilo predvideno, da bo tudi to tiskano v celoti; zaradi obsežnosti bodo pa zdaj teksti skrčeni na približno tretjino obsega in tiskani v dveh knjigah kot Atti kongresa, ki bodo izšli predvidoma 1957. Od izdaj kongresa samega je treba razlikovati izdaje, ki so jih historiki nekaterih držav poklonili kongresu; sem spadajo n. pr. izdaje sovjetskih, poljskih, romunskih in madžarskih historikov, ki imajo značaj zbornikov razprav, in izdaja našega Nacionalnega komiteja za historične vede, ki ima značaj komentiranega biblio­ grafskega pregleda naše historic - začela izhajati pod pokroviteljstvom mednarodne organizacije^^^^gg^etoîi ' ih Revija pri kateri sodelujejo arhivarji vsega sveta je tiskana v petih svetovmn iP7ikih (IV—1 "str. 118—121, V—2 str. 109—111). .. . . . 0 e Z l k l AvstTijskcarhivistiko zastopata P u M t o ^ i : . m t t e U m i ^ đ e . ^ « ^ sehen Staatsarchivs« I - V (II—1 str. 98-104, III 5 * \ 6 5 Т 6 ^ T str Î ÎL-105 in »Mitteilungen des steiermärkischen Landesarchivs« (II—1 str 104—luo ì v - 1 str 126-127? V - 2 str. 89-90). Obe publikaciji prinašata tudi za naso zgodovino pomembne prispevke. i vda i a državni ivpmški arhivarski glasili »Der Archivar« V—VIII, ki jo izaaja arzavin arhiv v DusseîdorluTn >lrchivalische Zeitschrift«, ki ga izdaja Bavarski glavni d S a U i ^ r h i v v M ü n c h e n u ZVK 49 za 1. 1954. nas f ^ ^ ^ ^ t cues Collections, Documentation), ki je začela izhajati 1951 1. m s t e m ^ p o p o l - nüa vrzel? M ^e nastala z izostankom predvojne revije »Archives et Biblio- t h e q U polU I I n7ved t enih 1 0 r^j 1 1 s ) o v Arhivistu prikazane še naslednje revije: »No­ tizie dPe1ugAnrcMvrndfstato!< (III - s t . 6 3 - 6 5 ) ^ f ^ ^ t - U ^ ^ of Archivists« ( V - 3 str. 71-73) m »Archives« H (V—1 «tr 9 5 9 b>, ^ 1 ^ ?evija »Archives, Bibliothèques et Musées de ^ f ^ ^ ™ J ^ \ ^ 2 'Sr^LSrirJ^^^^r^S ?-J£: ìS-ìK: v-з S t r ' 6 ? r ^ A a T w h nr' V\ Arhivista IV—V je uredništvo časopisa objavilo inven- хттт XVII) Obči pregled gradiva Drž. arhiva NR Makedonije (Dod. II str l v i l T - X I X ) , PopisParhivskih fondov v Drž. arhivu NR Crne gore na Cetinju Trwf тт =tr XX—XXI) Arhiv vojne komande v Zemunu (Dod II str ? x n XXIII) I r a t e k hištoriat m obči inventar Drž. arhiva v Zadru (Dod III i ™ m • v i ^ Т П Splošni inventar Drž. arhiva LR Slovenije v Ljubljani m ' H m 4 t 7 X L V n i - L I I ) О м Г inventar mestnega arhiva v Varaždinu (Dod. ?т tr TTII LXHI) Stan è arhivskih fondov Drž. arhiva NR BiH v Sarajevu S Ï l w£~тXV LXVII) Pregled stanja fondov, zbirk in skupin Drz. arhiva očitne pomanjkljivosti so kmalu ^ Ä ^ £ ü K i a g o d i t i stvo, da je treba splošni zakon o d r z a v ™ ^ f ^ J ^ l * J Marjanović novemu upravnemu sistemu, o čemer podaja пекад P ^ o g o ^ J . ^ ^ v članku: »Diskusija o tezama ^ novi opsli z a k ° n o armv i č a s o p i s u časopisa pregled dela arhivarjev v Jugoslaviji. P e t e r Ribnikar 265 Arheološki vestnik (Acta archaeologica), Ljubljana, V—VI, 1954—1955. Arheološki vestnik je do sedaj izhajal v dveh številkah letno. Redakcija pa nas je na koncu letnika VI/2 obvestila, da bo zaradi preobilnega materiala Arheološki vestnik izhajal začenši z letnikom VII štirikrat letno. Ta v Jugo­ slaviji pravzaprav edini arheološki časopis s samo arheološko vsebino ali njej sorodnimi panogami je obdržal svoj program in še dalje priobčuje originalne razprave in poročila arheološke vsebine. Po svoji osnovni razčlenitvi obsega razprave, poročila I n knjižna ter druga poročila, na koncu vsakega letnika pa je v posebnem delu podana še bibliografija. Odstavek o zamenjavi knjig nam prepričljivo dokazuje vse večje zanimanje, ki ga vzbuja, tako se iz leta v leto množe zamenjave Arheološkega vestnika z novimi arheološkimi ustanovami iz raznih krajev sveta. Iz leta v leto se tudi veča izbor prispelih arheoloških člankov za publikacijo, kar jasno dokazuje, da se vedno bolj poudarja kvali­ teta. Vedno več prihaja tudi raznih prispevkov avtorjev izven naše republike, vse članke spremljajo tudi povzetki v raznih evropskih jezikih. Želeti pa bi bilo, da bi posamezni povzetki glede na pomen člankov ali razprav bili nekoliko obširnejši. Tudi tehnično se Arheološki vestnik vedno bolj izpopolnjuje. Posebno je to opaziti pri slikovnem gradivu. Redakcija je predlagala tudi, da naj bo sli­ kovno gradivo predvsem risano, v manjši meri naj bodo pa monotipije, pač tam kjer so nujno potrebne. A r h e o l o š k i v e s t n i k (Acta archaelogica) Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede, Sekcija za arheologijo, V/l—V/2, Ljubljana 1954, 420 str. V prvi razpravi »Ali smo upravičeni na temelju predzgodovinskih statuet rasno in etnično opredeljevati prebivalstvo neolitičnega časa« meni Josip Koro­ šec, da je to nemogoče, ker, če bi bile statuete tudi naturalistične, še vedno niso realistične. Odklanja hipoteze nekaterih strokovnjakov, ki menijo, da bi lahko na podlagi butmirskih statuet, ki imajo baje negroidna in armenoidne rasne značilnosti, sklepali in smatrali prebivalstvo oziroma nosilce te kulture • kot pripadnike teh dveh ras. Dalje isti avtor v razpravi »Novi stratigrafski podatki kolišč na Ljubljanskem barju« obravnava problem življenja na Ljub­ ljanskem barju. Predvsem probleme kot so: razmestitev kolišč in lega kolišč in sicer vprašanje, ali so kolišča stala na. jezeru ali pa so bila postavljena ob robu jezera na samo zamočvirjenem delu. V tretjem vprašanju se pa dotika stratigrafie, namreč ali lahko računamo na vertikalno ali pa na horizontalno stratigrafico. Dalje se pa dotika tudi oblike kolišč in pa kronologije. Pri tem se naslanja v glavnem na v poletju 1953 odkrito kolišče pri Blatni Brezovici. Milutin Garašanin obravnava v svoji razpravi »Ostava iz Kladova i pro­ blem stepskih uticaja u kasnom neolitu Donjeg Podunavlja« material iz depota iz Kladova v katerem vidi neke stepske elemente, ki so mogli vplivati na razvoj zgodnjih kovinskih kultur v Spodnjem Podonavju. Vprašanje železne dobe Slovenije obravnavata Stanko Pahič in France Stare. Prvi avtor v članku »Nekaj najdb iz žarnega grobišča na Pobrežju pri Mariboru« obravnava gradivo, izkopano pred drugo svetovno vojno, in prihaja do zaključkov, da grobišče kulturno pripada ruško-dobovski kulturni skupini. Posebej pa poudarja, da bo treba mnoga vprašanja še osvetliti z novimi razi­ skovanji, posebno vprašanje naselbin, kulturnega centra itd. France Stare v razpravi »K problemu najstarejših čolničastih fibul iz Slovenije« poudarja velik pomen fibul za kronološko opredeljevanje. Poudarja celo, da je na podlagi prazgodovinskih fibul v Sloveniji mogoče postaviti kronološki okvir za celo prvo tisočletje pred našo ero. Colničaste fibule se javljajo na koncu stopnje Vače I, oziroma na začetku obdobja Vače Ha okoli leta 600 p. n. e. Glavni del svoje razprave posveča avtor tipologiji lokastih in čolničastih fibul. Draga Garašanin v razpravi »Nalaz iz Celja i njegov položaj prema ostavama od skupocenih metala u Panoniji« obravnava nekaj arheoloških predmetov iz beo­ grajskega narodnega muzeja. Po analizi predmetov zaključuje, da morejo ti predmeti pripadati trako-kimerski skupini halštata C, po drugih elementih pa starejši skupini nakita. 266 Nekatere probleme antične arheologije na naših tleh osvetljujeta Josip Klemene in Mirko Šeper. Prvi avtor v razpravi »Nekaj kronoloških podatkov rimskega pokopališča v Šempetru v Savinjski dolini« pravi, da vsi nagrobniki iz Šempetra spadajo v Klavdijev in Neronov čas, razen Vindonijevega napisa, ki je najstarejši. Mirko Šeper pa podaja v svoji razpravi »Jedan nalaz keramike iz Siska« nekaj keramičnih statuet, ki so domače delo pod vplivom antične realistične umetnosti iz časa rimske okupacije Siska. Problema zgodnjega srednjega veka se dotika razprava Josipa Korošca »Problem nekaterih nakitnih predmetov najdenih v Detti v Banatu«. Zanimivo je, da imajo ti predmeti iz Dette značaj alpskoslovanske kulture. Niso pa ti predmeti prispeli tja iz centra tega področja, ampak iz področja obrobnih najdišč med belobrdsko in alpskoslovansko kulturno skupino. Po avtorju je bila tu verjetno neka manjša migracija, ki jo išče v političnih dogodkih X. stoletja v okolici Ptuja. Antropološko obdelavo gradiva »Staroslovanska okostja iz Dobrače pri Kragujevcu« podaja Zlata Dolinar — Osoletova. Zanimiva je ugotovitev avto­ rice, v kateri priključuje najdbe iz Kragujevca zahodni staroslovanski skupini in se priključuje mnenju Ivanička, da so naši predniki prišli v naše kraje preko severozapada in ne direktno iz vzhoda. Med poročili se z vprašanjem paleolitika na naših tleh bavi Mitja Brodar v članku »Izkopavanja v Parski golobini«. Nadaljna izkopavanja v letu 1953 so prinesla več kamnitnih artefaktov, ki pripadajo delno starejšemu paleoli­ tiku, večje število pa mlajšemu. Pomembni so tudi rezultati izkopavanja glede paleontološkega gradiva. Jesse Staško se v svojem poročilu »Poročilo o sondiranju v okolici Iga pri Ljubljani« bavi s problemom življenja na Ljubljanskem barju, katere po­ datke je zbral pri sondiranju 1953. leta v okolici Iga. Stare France poudarja v članku »Dva ilirska grobova iz Kranja«, da najdbe iz Kranja kulturno gravitirajo k dolenjskemu halštatu in da nimajo nič skupnega s svetolucijskim kulturnim krogom. Dalje poroča avtor v poro­ čilu »Topografsko raziskovanje v okolici Dobove« o topografskem delu 1953. leta, kjer je naletel na ilirske, antične in slovanske ostaline. Stane Gabrovec daje v poročilu »Poročilo o slučajnih najdbah v Sloveniji« seznam nekaj slu­ čajnih najdb in novih najdišč. Svoje topografske izsledke podajata Stanko Pahič in Vlado Lorber v poročilu »Arheološka najdišča pri Cerkvenjaku v Slovenskih Goricah«. Tatjana Bregant podaja v poročilu »Keltski grob iz Brežic« inventar žganega groba, ki je bil slučajno odkrit v Brežicah. Jaro Sašel v »Arheološko-topografske novosti iz področja Colatia in Atransa« objavlja nekaj novih topografskih momentov. Rudolf Bratanič v članku »Nove najdbe iz Ptuja« poroča o novih najdbah iz Panoramskega hriba, Vurbergar in iz Obreza- pri Središču. Josip Korošec pa v članku »Staroslovanski grobovi na Selah pri Dobovi« ugotavlja, da sodi grobišče v prehodno dobo v IX. stoletju. V drugem članku »Datacija in etnična opredelitev grobišča v Sieghartskir- chenu« je avtor ovrgel mnenje Mitscha — Märhema, ki to grobišče pripisuje Nemcem in ga z novimi dokazi stavi v okvir avaroslovanske kulturne skupine. A r h e o l o š k i v e s t n i k (Acta archaeologica), Slovenska akademija zna­ nosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede, Sekcija za arheo­ logijo, VI/1—VI/2, Ljubljana 1955, 382 str. Poleolitičnega obdobja se dotikata v razpravah Srečko Brodar in Mitja Brodar. Tako Srečko Brodar obravnava v razpravi »Paleolitik v Vršcu in nje­ govi okolici?« več najdišč v okolici Vršca, katere pa po njegovem mnenju za danes še ni mogoče opredeliti ali je material iz teh najdišč zanesljivo paleolit­ ski ali ne. To bi mogla pojasniti po avtorjevem mnenju le nova raziskovanja. Mitja Brodar pa v razpravi »Poskusno izkopavanje v Mokriški jami« poroča o izkopavanjih v Mokriški jami v Kamniških Alpah, ki so prinesla zadovoljive rezultate, čeprav za sedaj še ni ugotovljena paleolitska postaja. Vendaj vse današnje najdbe s sigurnostjo govorijo, da moremo to v bližnji bodočnosti pričakovati. 267 шм. Vprašanje neolitika obravnava Josip Korošec v razpravi »Nekaj pripomb k izvoru butmirske kulturne skupine« in prihaja do zaključkov, da so sodelo­ vale pri formiranju te kulture: 1. neka danes še neznana kulturna skupina v Bosni, 2. danilska ali njej sorodna kulturna skupina na Jadranski obali in 3. vinčanska grupa. Draga Garašanin govori v razpravi »O problematici sekira jadranskog tipa — povodom sekire iz Sinaje na Kosmetu« o bronasti sekiri, ki jo z ozirom na spremni material datira v halštat A—B, tipološko pa jo uvršča v svoj drugi albano-dalmatinski tip. V razpravi »Nekoliko ilirskih antropomorfnih figura iz sjeverne Dalmacije« obravnava Širne Batovič stilizirane antropomorfne figure, najdene na področju Liburnov, ki sodijo po mnenju avtorja v VI. ali V. sto­ letje. Nosijo lokalno obeležje in predstavljajo unikat v starejši železni dobi. Rimske dobe se dotika Anton Sovrè v razpravi »Pripombe k R. Brataniča Novim nazdbam iz Ptuja« kjer kritizira R. Brataniča članek. Trdi, da tu ne gre za starokršćanski spomenik, kakor sodi Bratanič, temveč za poganski spomenik in čita napis drugače kakor Bratanič. Emilijan Cevc v svoji razpravi »Problem kamenitega leva iz Kostanjevice ob Krki« osvetljuje nekaj zanimivih umetnostnozgodovinskih momentov iz Slovenije. Leva iz Kostanjevice obravnava v zvezi z nekaj tovrstnimi drugimi najdbami iz Slovenije in ga časovno uvršča v rimski, ne pa v poznoroman- ski čas. Nekaterih problemov zgodnjega srednjega veka se dotikata v razpravah Paola Korošec in Mirko Šeper. Paola Korošec je v razpravi »Slovanska najdi­ šča v vzhodni Furlaniji« zbrala in obdelala arheološko gradivo vzhodne Furla- nije. Material, ki ga je avtorica zbrala, je v pretežni večini nakit, ki ga pri­ pisuje kottlaški kulturni skupini. Mirko Šeper pa v razpravi »Prilog datiranju starohrvatskih spomenika pleterne dekoracije« rešuje problem kronologije to­ vrstne dekoracije v Dalmaciji. Med poročili, ki obravnavajo vprašanje neolitika, so članek Josipa Ko­ rošca »Dimini kulturna skupina« in članek Tatjane Bregant »Trgovina in menjalno gospodarstvo v neolitiku Jugoslavije«. Stanko Pahič poroča v članku »Prazgodovinska seliščna najdba v Zrečah« o slučajno odkriti novi neolitičm postaji. Več je člankov, ki obravnavajo probleme bronaste dobe. S problemom Ljubljanskega barja se zopet ukvarjata Josip Korošec v poročilu »Ali so bila na Ljubljanskem barju kolišča?« in Staško Jesse s člankom »Novo odkriti kolišči na Ljubljanskem barju«. Alojzij Šercelj pa skuša v članku »Palinološki profil kolišča pri Kamniku pod Krimom« podati sliko vegetacijskih razmer iz časa kolišč na Barju. V drugem poročilu »Še nekaj momentov k novim raziskovanjem na Ljubljanskem barju« pa Šercelj poroča o opazovanjih pri izkopavanju in analizah lesa iz kolišča pri Blatni Brezovici. Dalje obravnavajo vprašanje bronaste dobe Milutin Garašanin s poročilom »Dva • nova nalaza bronzanog doba iz Južnog Pomoravlja«, Tatjana Bregant s člankom »Tulasta sekira iz Ljubljanskega barja« in Anton Smodič s poročilom »Bronaste de- pojske najdbe v Crmožišah in severovzhodni Sloveniji«. France Stare v po­ ročilu »Grob z bronastim kotličkom iz Sv. Lovrenca« kotliček kronološko opre­ deljuje v Hallstatt C. V drugem poročilu »Dva nova prazgodovinska grobova z Vač« pa isti avtor poroča o dveh novih grobovih, ki pripadata že znanemu prazgodovinskemu grobišču. Čas antike na naših tleh obravava več avtorjev. Josip Klemene daje za­ časno poročilo o izkopavanjih v Šempetru, Vinko Jordan poroča o posameznih rimskih najdbah iz Savinjske doline. Alojzij Bolta pa poroča o rimskih najdbah na naših tleh kar v treh poročilih. Dalje poroča Stanko Pahič o zaščitnem izkopavanju v Zrečah, kjer je odkril štiri slovanske grobove. Stane Gabrovec v poročilu »Nekaj novih staroslovanskih najdb« govori o štirih novoodkritih najdiščih zgodnjega srednjega veka. Branko Marušič v članku »Staroslovanske in neke zgodnjesrednjeveške najdbe v Istri« daje za sedaj celotno karto najdišč tega časa v Istri. V drugem članku »Staroslovanski grob v Bujah« poroča o staroslovanskem grobišču, ki je skoraj uničeno zaradi kontinuiranega poko- pavanja na to mesto vse do 18. stoletja. Bregant Tatjana 268 Starinar, Organ Arheološkog Instituta Srpske akademije nauka, Nova serija, Knjiga III—IV/1952-1953, Beograd 1955, 301 str. Nova dvojna številka Starinar j a je zopet izšla z zamudo, tokrat dveletno. Tehnično je nova številka na isti višini, kakor je bila prejšnja, čeprav bi bilo želeti, glede na res dober papir, da bi bile nekatere, posebno umetnostno zgodovinske slike, jasnejše. Nova številka obsega nekaj razprav in člankov s področja arheologije in zgodovine starega veka, nekaj pa s področja umet­ nostne zgodovine. Poleg tega je v njej tudi še vrsta ocen in prikazov o novejši domači in tuji literaturi. Med razpravami imamo tri, ki se dotikajo arheologije in stare zgodovine naših krajev. Tako se Miloje Vasic v razpravi »Kličevačka nekropola« dotika posameznih predmetov, ki so bili najdeni v Kličevcu ter v nekaterih drugih najdiščih Severne Srbije. Pripadajo času panonske keramike, oziroma nekateri Zutobrdskemu tipu, ki jih pa Vasic tolmači na svoj običajen način v zvezi z grško kulturo. Branko Gavela se v razpravi »Vinča i Iliri« dotika etničnega problema vinčanskih prebivalcev. Tudi Gavela zastopa osnovno Vasičevo gledišče, in temu primerno tudi zelo nizko datira vinčansko kulturno plast. Po precej obširni polemiki s Schuchhardtovo Vorgeschichte in nekaterimi drugimi Schuchhardtovimi članki prihaja Gavela do sklepa, da Iliri niso nikdar sta­ novali na področju Vinče ter da se jim zato ne more pripisati vinčanska kultura. V nekaterih posodah panonske keramike, ki so najdene v višjih vinčanskih plasteh, pa avtor vidi samo nek kratek stik med Iliri in prebivalci Vinče. Samo panonsko keramiko, najdeno v Vinči, pa datira okoli srede prvega tisočletja. V osnovi je avtor zagrešil pri reševanju tega problema vrsto napak. 1. Nizko datacijo vinčanske kulturne plasti. 2. Nizko datacijo panonske kera­ mike. 3. Etnično in kulturno povezovanje lužiške kulture s panonsko keramiko. 4. Absolutno povezovanje panonske keramike z ilirsko etnično skupino. 5. Tol­ mačenje vinčanske kulturne plasti od njenega začetka pa do prihoda Rimljanov kot kulturno celoto. 6. Komparacijo med nekaterimi neolitičnimi vinčanskimi objekti z železnodobnimi iz Šlezije. Itd. Ne glede na nezmožnost etničnega opredeljevanja tako neolitičnih kakor tudi bronastodobnih kultur se takšno vprašanje nikakor ne da reševati na način, kakor je to storil avtor. V vin- čanski kulturni plasti lahko načnemo le vprašanje etnične pripadnosti nekaterih latenskih predmetov v najvišji plasti, medtem ko je ostalo gradivo, ki pripada nosilcem panonske keramike, dalje nosilcem badenske kulture in nosilcem vinčanske kulture, etnično neopredeljivo. Tretja razprava »Prilozi antičnoj istoriji Srbije«, ki jo je napisal Rastislav Maric, obsega štiri zgodovinsko-filološke črtice, v katerih se avtor dotika pred­ vsem lokalizacije posameznih mest v antičnem času na področju Srbije. Tako skuša v prvi (»Podaci grčkih pisaca o Podunavlju i početak gvozdenog doba u Srbiji«) dokazati, da je mesto deljenja Donave, ki ga omenjajo zgodovinski antični viri in po katerih teče Donava z enim delom proti vzhodu z drugim pa proti zahodu, bilo pri ustju Save v Donavo. Ne da bi se spuščal v vprašanje pravilnosti takšnega tolmačenja, ki ga avtor skuša podkrepiti z raznimi citati in tolmačenjem raznih grških virov in nazivov, moram priznati, da je cela raz­ prava izgubila na resnosti zaradi že vnaprej postavljenega sklepa, da je Hero- dot zelo dobro poznal naše kraje, ker je bila bage Vinča grška kolonija. Tako ta članek nima nikakršne vrednosti v odstavkih, ki temelje na dokazovanju trgovine med grškimi kolonijami na Pontu s Srednjim Podonavjem zaradi rudnega bogastva v teh krajih, posebno kar se tiče naslanjan j a na neolitično Vinčo. — V drugi črtici »Da li grčki pisci spominju Singidunum prerimskog doba« želi Marié dokazati, da je »Singidunum« v zvezi s plemenom »Sindi«, ki jih omenja Apolonij Rodski po Timonaktu, češ da se nahajajo v Podonavju, čeprav drugače vsi viri govore le o Sindih v južni Rusiji. Zato avtor popolnoma napačno lokalizira Sinde na donavsko obalo ob ustju Save, katerih glavno mesto naj bi po avtorju bilo »Singa«, ki naj bi se pa zopet nahajala na mestu neolitične Vinče. Tudi ta črtica je popolnoma napačno postavljena, pač v želji da se neolitična naselbina v Vinči označi kot grška kolonija, pri čemer so pa 269 dobri kakršni koli izmišljeni dokazi in avanturistične domneve. V ostalih dveh črticah pa skuša avtor lokalizirati Skordiske, dalje išče antična imena za gori Kosmaj .in Rudnik, poskuša pa lokalizirati tudi Pr^okopijevo Aurelijano. Ostale razprave pripadajo umetnostno zgodovinskemu področju. Tako obravnavata Vladimir Petkovič in Djurdje Boškovič arhitekturo in freske samostana Veluće. Svetozar Radojčić se v razpravi »Jedna scena iz romana o Varlaamu i Joasafu u crkvi Bogorodice Ljeviške u Prizrenu« spušča tudi v problem necerkvene, laične vsebine srednjeveškega slikarstva v Srbiji. Mirja­ na Ćorović-Ljubinković v razpravi »Dve dečanske ikone Bogorodice Umilenija« in Lazar Markovič v razpravi »Deisis hrušedolskog ikonostasa« obravnavata vprašanja srednjeveških »ikon«. Tudi v poročilih so trije članki posvečeni arheologiji in arheološkim pro­ blemom, medtem ko ostali trije spadajo zopet v umetnostno zgodovino. Milutin in Draga Garašanin podajata poročilo o izkopavanju neolitične naselbine v Zarkovu iz 1948 leta, kjer se je poleg posameznih podatkov o stanovanjskih ter ekonomskih in sorodnih problemih odkrilo tudi večje število kulturnega, predvsem keramičnega gradiva, ki v celoti pripada vinčanski kulturni skupini. Poročilo o izkopavanju na Caričinem gradu od 1949. do 1952. leta nam daje Djordje Mano-Zisi. Med najpomembnejše odkrite objekte v tem času spada troladijska bazilika, ki je bila odkrita v južnem delu mesta (urbs meridionahs). Bazilika je dolga s transeptom in narteksom ter z atrijem, ki sta mü prizidana dva paraklisa, 45 m, široka pa 20m.-Pod vzdolž sredine ladje je bil izdelan v mozaiku. Ima geometrijske ornamente, med katerimi se pa nahajajo tudi figuralne predstave in scene, kakor so dobri pastir, borba z levom, borba z medvedom, amaconke, kéntauri, živalski emblemi, itd. Izven mestnega obzidja so dalje odkrili drugo cerkev v trikonkni obliki. Tudi ta cerkev, ki nâj bi bila središče nekropole, je imela mozaik, na zidovih pa freske. V eni od treh konk je najden tudi grob. Raziskovali so pa tudi posamezne dele mesta, da bi se posamezne stavbe, ki so že bile odkrite, povezale v celoto. Nevenka Spremo- Petrović je pa dala poročilo o baziliki s kripto na Caričinem gradu, ki je bila odkrita v letih 1940—1947. Naslednja poročila Ivana Zdravkovića »Užički grad« in »Stara Crkva u Lipljanima« ter poročilo Dragoljuba Jovanovića »Stambol kapija u Beogradu« poročajo o raziskovanju raznih objektov srednjega veka in novejšega časa. Pri doneskih in zapiskih je tudi nekoliko člankov, ki se tičejo arheologije. Tak je n. pr. članek Milutina Garašanina »Povodom praistorijskih i ranosred- njevekovnih nalaza iz jednog tumula u Klincima« v katerem ugotavlja avtor, da so tu bili najdeni ne samo predzgodovinski temveč tudi zgodnjesrednjeveški objekti. Sem spada tudi članek Miodraga Grbica »Dve rimske bronzane maske« v katerih objavlja avtor masko mladeniča iz Smedereva ter masko bradatega človeka iz Kostola. Čudno pa je, da avtor obravnava obe maski kot maski s čelado, čeprav nobena nima predstavljene čelade (ena ima celo bogato pred­ stavljene plastične lase), kar končno priznava tudi sam. Članek je dokaj eno­ stranski, ker ne upošteva izvzemši dve, tri analogije iz Anglije, tudi drugih, ki so danes znane. Ostali članki, kot so »Arheološke i istoriske beleške iz Make­ donije« Radoslava Gruića, »Beogradska ikona Bogorodice u Carigradu« Ale­ ksandra Deroko, »Dva rukopisa manastira Manasije« Sergija Troickega«, »Stare tvrdjave u slivu Markove Reke« Jovana Trifunovskega, in »Izvlačenje vode iz dubokih bunara u starim tvrdjavama« Dragoljuba Jovanovića; obravnavajo razno umetnostno zgodovinsko, etnografsko in zgodovinsko gradivo. J. Korošec Pro Austria Romana: herausgegeben von der urgeschichtlichen Arbeits­ gemeinschaft in der Anthropologischen Gesellschaft in Wien; Schriftleiter: Rudolf Noll. Letnik 5, 1955. Pro Austria Romana je rokopisno tiskani dvomosečnik, ki ga v okviru du­ najske Antropološke družbe izdaja delovno tovarištvo na prazgodovinskem torišču, vodi pa kustos dunajskega umetnostno-zgodovinskega muzeja dr. Ru­ dolf Noll. Osnovna težnja publikacije je, prinašati pregledna in tekoča poročila 270 o preiskovanju antičnega obdobja na področju Avstrije. .Sestavki so informa­ tivnega značaja in kratki. Peti letnik časopisa ima naslednjo vsebinsko strukturo: 1. Poročila o delu. Ta oddelek zbira nove najdbe ter podaja — grupirano po avstrijskih pokrajinah — kratke preglede in rezultate izkopavanj. Oddelek zavzema največ prostora v časopisu, važen je posebej zaradi tega, ker objavlja tekoča poročila o izko­ pavanjih, tako rekoč še med tem, ko ta trajajo. Na ta način opozarja list ljudi, posebej seveda strokovnjake, arheologe, profesorje in druge na nastajajočo problematiko in obstoječe zanimivosti; na ta način obveščeni si lahko prihajajo ogledat izkopavanje, ko je še v teku. Profesorji bližnjih šol morejo tako pri­ rejati nad vse privlačne šolske izlete na arheološka mesta v trenutku, ko dvi­ gajo iz tal ostanke odmrle dobe in kulture. Za slovenske čitatelje je v tem oddelku posebej zanimivo poročanje o novih starinah s Koroške, odkoder po­ šiljata redne notice kustos Deželnega muzeja v Celovcu, ing. Hans Dolenz, ter arheolog, višji gradbeni svetnik in znani sodelavec v Carinthiji, dr. Paul Leber. Med ostalimi posebej zanimivimi poročili naj omenim še poročilo o iz­ kopavanjih, ki jih je vodil Oswald Menghin v Veldideni, izkopavanja rimskega posestva na Gradiščanskem, ki jih vodi Balduin Saria, ter poročilo o uspešnih izkopavanjih in njihovih rezultatih na osnovi upoštevanja ostankov kulturnih rastlin, izkod peresa H. L. Wernecka. Mnogo notic je posvečenih seveda Car- nuntumu, Štalenski gori nad Gospo Sveto, Lauriaku in podobnim znanim arheološkim mestom. 2. Iz prakse: Pod tem poglavjem so zbrane notice o novih dognanjih iz področja prepariranja izkopanin, v njem je zgoščeno podana vsebina kratkega tečaja o prepariranju železnih predmetov, ki ga je lani na Dunaju vodil kon­ zervator Narodnega muzeja v Ljubljani, Rudolf Berce. Franz Miltner podaja na tem mestu časopisa problematiko zatiranja plevela na prostoru izkopavanj, posebno na prostoru rekonstruiranih objektov. 3. Načrti za delo je nestalen oddelek, ki daje predvsem ob pričetkih teren­ skih del pregled nameravanih izkopavanj z navedbo možnosti obiskov, pregled, ki se ureja pokrajinsko, vsebinsko in avtorsko. 4. Poročila uredništva ter 5. Posebna obvestila se omejujejo navadno na lokalno pomembne, za tujino nebistvene notice. 6. Personalna poročila dajejo arheološkim kolegom na znanje eventuelna napredovanja arheoloških strokovnih delavcev v Avstriji, premestitve, imeno­ vanja in podobno. 7. Bibliografska priloga pa je zaključni oddelek, zaradi tega posebej važna, ker notira vsako delo in poročilo, ki se nanaša na antično obdobje v Avstriji, pa najsi gre za ponatis, razpravo ali kritiko. Ker je avstrijska arheološka literatura pogosto še bolj razdrobljena kot naša, je ta priloga posebej dragocen pripomo­ ček za absolutno in varno evidentiranje del, izhajajočih v delno nepričakovanih ali težje dostopnih publikacijah. Zaradi cenenosti in zgoščenosti predstavlja časopis lepo rešitev finančnega problema publiciranja in tiskanja v Avstriji, daje avstrijskim arheologom ter onim, ki se za starine zanimajo, izboren priročnik tekočih problemov, raziskav in dognanj, je zaradi marsikaterega sestavka ali drobne najdbe, ki često zlepa ne ugleda dneva v kaki arheološki reviji, in posebej še zaradi bibliografske priloge velika dragocenost tudi tujim delavcem na arheološkem področju, za nas pa seveda še posebej tudi zaradi rednih notic s Koroške. Časopis pred­ stavlja lahko tudi vzorec, po katerem bi se marsikje lahko reševale analogne težave, kot so jih preprosto in ceneno rešili naši severni sosedje z rokopisno tiskano revijo, ki je vendar na izredni strokovni višini in — kot je razvidno iz rednega notiranja v bibliografskih prilogah velikih arheoloških revij v svetu — tudi splošno cenjena. j . gašel 271 Istoriski glasnik, št. 3-4 (1953), št. 1-2 (1954), št. 3 (1954). Organ Istoriskog društva NR Srbije, Beograd. Izdaja redakcijski odbor, odgovorni urednik: dr. Dragoslav Janković.' Številki 3—4 (1953) in 3 (1954) Istoriskega glasnika se po notranji ureditvi kakor tudi po tematiki prispevkov ne razlikujeta mnogo od prejšnjih letnikov. Časopis prinaša kot osrednje glasilo srbskega zgodovinskega društva predvsem prispevke, ki so neposredno ali posredno povezani z vprašanji srbske zgodovine, vendar najdemo tudi razprave, ki se tičejo Bosne, Crne gore in Dubrovnika. Po tematiki zajemajo članki zelo široko področje. V njih se obravnava prazgo­ dovina, arheologija, antika, srednji in novi vek. Opaža se, da se precej zane­ marja obravnavanje srednjeveške srbske zgodovine. Večji poudarek je tudi na politični kot na gospodarski zgodovini. V Istoriskem glasniku so tudi razprave s področja umetnostne zgodovine in etnologije. Popolnoma drug značaj ima številka 1—2 (1954), ki jo je uredništvo v celoti posvetilo 150-letnici prvega srbskega upora. Ta številka ima značaj zbornika, ker prinaša samo razprave in članke, ki nam osvetljujejo nekatere nove probleme iz tega obdobja ali pa dopolnjujejo sliko, ki smo jo doslej imeli o I. srbskem uporu. Največ prispevkov se bavi s preteklostjo S r b i j e . Milutin V. Garašanin proučuje obdobje Keltov in njihov pohod preko Balkanskega polotoka v Grčijo (št. 3—4, 53, str. 3—17) in dopolnjuje ugotovitve na podlagi maloštevilnih in po­ manjkljivih pisanih virov s pomočjo doslej najdenega arheološkega materiala. V srednjeveško arheologijo bi lahko uvrstili prispevek Ivana M. Zdravkoviča, ki prinaša opis srednjeveške trdnjave Novo Brdo pred izkopavanjem, ki ga je začel Arheološki inštitut SAN leta 1952. Srednji vek obravnavajo le trije avtorji. Napis na portretu Konstance Morosini (3, 54, 119—122) tolmači Nekad Simić. Napis na portretu, čigar kopija se nahaja v Beograjskem narodnem muzeju, je zapeljal St. Stanojevića, da je Konstanco uvrstil med srbske kraljice. V resnici pa je slikar na sliki le zado­ voljil megalomanske želje njenih potomcev Benečanov, ki so hoteli imeti v galeriji svojih slik vsaj eno kraljico. Konstanca Morosini je bila namreč žena Vladislava II. sina Dragutina, pretendenta za srbski prestol. V krajši študiji daje Miodrag Rajičić nekatere podrobnosti o Sevastokratorju Dejanu (3—4, 54, 17—29), enem najuglednejših in najvplivnejših velikašev Dušanove dobe. Dose­ danjim monografijam odnosno prispevkom o mestih in trgih v srednjeveški Srbiji, ki so bili objavljeni v prejšnjih številkah Istoriskega glasnika se pri­ družuje članek Bogumila Hrabaka »Trg Valjevo u Srednjem veku«. (3—4, 54, 91—103). Na podlagi dubrovniškega arhivskega gradiva iz XV. stoletja rekon­ struira avtor pomen Valjeva kot srednjeveškega središča in vlogo Dubrov- čanov na valjevskem trgu. Največ prostora zavzemajo razprave in članki o prvem srbskem uporu. V tem pregledu-ne bom zajel samo štev. 1—2, 1954, Istoriskega glasnika, temveč tudi prispevke v štev. 3, 1954, ki so po tematiki neposredno povezani s I. srb. uporom.1 SAN je med Posebnimi izdanji, knj. 226, spomenica knj. 11 izdala publi­ kacijo »Proslava stopedesetogodišnjice Prvog srpskog ustanka u SAN 10. VI. 1 V zvezi s proslavo 150-letnice Prvega srbskega upora je izšlo večje število publikacij, razprav in zbirk zgodovinskega gradiva, kakor tudi ponatisov starejših del o Prvem srbskem uporu. Opozoril bi le na najvažnejša dela o Prvem srbskem uporu, ki so izšla v jubilejnem letu 1954 in leta 1955. Večina od njih je bilo tiskanih v Beogradu. Na novo sta bili ponatisnjeni knjigi Stoj ana Novakovića: »Ustanak na Dahije 1804« (Ocena izvora; Karakter ustanka; Vojevanje 1804 — za tisk je pripravil Milan Cokovié) ter »Vaskrs države srpske«. Političko istoriska študija o Prvom srpskom ustanku 1804—1813. (Za tisk je priredila Milica Carcarević; opozoril bi na dodatek Vase Cubrilovića: »Izvori i literatura o srpskoj revo­ luciji 1804«) — to je doslej že 5. izdaja. Novo izdajo Vuka S. Karadžića: »Iz istorije Prvog srpskog ustanka«, je pripravil za tisk Radoslav Perović. 272 Kot uvod v jubilejno številko je publiciran referat Vase Čubrilovića (1—2, 54, 3—15), ki ga je imel na svečani akademiji v Beogradu 14. II. 1954 v čast proslave 150-letnice prvega srbskega upora. V referatu podčrtuje glavne značilnosti upora in opozarja na posledice, ki so pustile tako globoke sledove v zgodovini naših narodov. Brez dvoma se odlikuje po svoji aktualnosti, izčrp­ nosti in dokumentaciji obširna razprava Dragoslava Jankovića »Praviteljstvu- jušči sovjet« (1—2, 54, 15—89), ki nas seznanja z razvojem in delovanjem omenjenega organa oblasti v času I. srb. upora. — Problem obdeluje avtor z , dveh vidikov: pravnega in politično zgodovinskega. P. S. je vse do leta 1811 imel predstavniški značaj, njegovi člani so bili po pravilu zastopniki posa­ meznih nahij. Pravni položaj tega organa je težko opredeliti. Sovjet ni bil izključno zakonodajni organ, niti vlada, niti vrhovno sodišče, temveč je nosil v sebi vse te elemente in vršil določene funkcije vseh treh oblasti. Od skupščine leta 1811 pa do konca upora je bil ustanovljen novi P. S. kot Karađorđev pomožni organ in je dobil značaj ministrstev (popečiteljstva). Sovjet je kot centralni organ mnogo pomagal za uspešni razvoj osvobodilne borbe srbskega naroda in odigral vlogo organa antifevdalne in buržoazne revolucije. Jankovi- ćeva razprava zasluži pozornost in je lep prispevek v naši zgodovinski znanosti.2 Prvi srbski upor ni mogel ostati brez vpliva na revolucionarno gibanje Bolgarov proti Turkom (1—2, 54, 121—149). O tem razpravlja Vladimir Stojan- čevič. Vse revolucionarno gibanje bolgarskih kmetov v krajih zapadne Bolga­ rije je zvezano s I. srb. uporom in le dopolnilo vojnih akcij srbskih upornikov, ali pa pomoč združenim operacijam rusko-srbske vojske. 1954«. (Vsebina: Aleksander Belič, Vuk o vođima Prvog srpskog ustanka, in Dušan Pantelić, Prvi srpski ustanak i Srpska akademija nauka.) V zbirki Likovi in dogadjaji iz srpske prošlosti, ki izhaja v Beogradu, so izšle sledeče manjše publikacije: Milovan Ristić: »Ustanički zakonopisac Teodor Filipović« (Božidar Gru- jović) št. 14 (1953); Bogumil Hrabak: »Boj na Karanovcu«, št. 15 (1954); Dušan Baranin: »Zeko Buljubaša«, št. 16 (1954); Milovan Ristić: »Narodne skupštine u Prvom srpskom ustanku«, št. 20 (1955). Gradivo za Prvi srpski upor in memoar ji: Radoslav Perović: »Prilozi za istoriju Prvog srpskog ustanka«. Neobjav­ ljena građa. Radoslav Perović: »Građa za istoriju Prvog srpskog ustanka.« Izšlo v: Biblioteka »Istoriskog društva NR Srbije III. »Svedočanstva o Prvom ustanku« (zbral in priredil Veljko Kuprešanin). »Pričanja savremenika o Prvom ustanku« (Pripravil za tisk in napisal uvod Zivan Sečanski — Vsebina: Jani- ćije Čurić: Kopija istorije Serbske — Pričanje Petra Jokića — Antonije Protić: Povesnica od početka vremena vožda srpskog Karađorđa Petroviča). Prota Mateja Nenadović, »Memoari« pa so izšli v Beogradu 1954, v make­ donskem prevodu v Skopju 1954 in v slovenskem prevodu v Ljubljani 1954. /Predgovor je napisal Đorđe Jovanović: Epska resnica prote Mateja Nena- dovića). V letu 1955 pa so bile 150-letnici prvega srbskega upora posvečene sledeče publikacije: Dragoslav Stranjaković: »Mihailo Radonić vojvoda zlatiborski in obrknez užički«, Beograd 1955. Mihovil Tomandl: »Pančevo in Prvi srpski ustanak« in Slavko Gavrilović »Andrija Popović, učesnik u Ticanovoj buni i Prvom ustanku«. Novi Sad 1954 izšlo v zbirki: Prilozi za političku, kulturnu i privrednu istoriju Vojvodine. Zbornik Državnih arhiva Vojvodine 4. Svetislav Petrovič: »Ponišavlje i susedni krajevi za vreme Prvog srpskog ustanka«. Leskovac 1955. 2 O istem problemu razpravlja tudi Miroslav Đorđević: Osnivanje »Pravi- teljstvujuščeg sovjeta serbskog«, izšlo v Godišnjaku Pravnog fakulteta v Sa­ rajevu, letnik III, 1955, str. 305. Zanima ga predvsem odnos med Karađorđem in starešinami oziroma Sovjetom v različnih fazah razvoja od 1805—1808. 18 Zgodovinski časopis 973 Kakšno vlogo je odigrala v I. srb. uporu zgodovinska tradicija (I—2, 54, 103—121), ugotavlja v svojem članku Vuk Vinaver. Razlikuje dve vrsti tradicije, ki se pojavita koncem XVIII. stoletja: znanstveno, ki ima svoje izhodišče v Vojvodini med tedanjo srbsko inteligenco ter narodno-cerkveno, ki je bila pod močnim vplivom lokalne pravoslavne cerkve. Zdi se mi pa, da avtor vseeno pripisuje tradiciji preveliko vlogo, čeprav je seveda ne gre zametavati; toda glavno vlogo so odigrale one družbene sile, ki so vodile revolucijo in ki so rabile zgodovinsko tradicijo le kot ščit za dosego svoje zmage. Odgovor na vprašanje, kdaj in kje je nastala znana pesnitev Filipa Višnji- . ća »Početak bune protiv dahija« išče Dušan Pantelič v prologu te pesnitve (1—2, 54, 89—103). Vesti o nekaterih prirodnih pojavih (potresi, polarni sij, sončni mrk, kometi), ki jih skuša avtor spraviti v zvezo z opisovanjem »nebe­ skih prilik« v prologu nas zanimajo v toliko, v kolikor, navaja tudi nekatere nebesne in prirodne pojave, ki so jih videli tüdi v Ljubljani. Članek ima v prvem delu več ali manj literarno zgodovinski značaj. Večjo vrednost za zgodovinarja ima drugi del razprave, ki prinaša nekaj novih podatkov za zgodovino Bosne v začetku XIX. stol. Z upravno razdelitvijo srbskega ozemlja v času I. srb. upora se ukvarjata dva zgodovinarja. Hazim Sabanović skuša na podlagi turških virov dokazati, da je bila pokrajina, ki se imenuje v znanstvenih delih Beograjski pašaluk (1 2, 54, 193—209), samo eden od sandžakov, ki se je službeno vedno imenoval Smederevski sandžak. V raznih obdobjih je pripadal: Rumelijskemu, Budim- skemu oziroma Silistrijskemu pašaluku. Na koncu daje avtor nekaj novih podatkov o teritorijalnem razvoju in administravni ureditvi Smederevskega sandžaka. S podobnim problemom se ukvarja Vladimir Stojančević. Postavlja vpra­ šanje naziva in geografske razprostranjenosti 6 nahij (3, 54, 73—106), ki so bile pod Karađorđem osvobojene izven Beograjskega pašaluka. Knez Miloš postavi leta 1820 kot enega najvažnejših ciljev svoje zunanje politike, priključitev teh 6 nahij Srbiji in uspe, da se to vprašanje leta 1833 reši v korist Srbije. Milovan Ristič objavlja življenjepisa dveh političnih delavcev iz časa prvega oziroma drugega srbskega upora. Oba izhajata iz vrst inteligence voj­ vodinskih Srbov, ki so svoje znanje in sposobnosti takoj po izbruhu upora stavili nà razpolago uporniški Srbiji. Mihajlo Radonić (1—2, 54, 239—253) je bil profesor na »Velikoj školi«, književnik, politik in končno prvi minister (popečitelj) za zunanje zadeve v Karađorđevi Srbiji. Po padcu Srbije leta 1813 se je Radonić izselil v Trst, kjer ga je Srbska občina nastavila za učitelja v svoji ćirilski šoli. Avtor opisuje njegovo kulturno in politično delovanje v Trstu. Mihailo Filipović-Grujović (3, 54, 53—72), mlajši brat poznanega politika in zakonopisca uporniške Srbije Teodora Filipovića-Grujovića, je bil v času Karadorda sekretar »Praviteljstvujuščeg sovjeta«, pod Milošem Obrenovičem pa predsednik okrožnega sodišča. Ostali prispevki, ki se tičejo prvega srbskega upora, po svoji znanstveni vrednosti precej zaostajajo za navedenimi razpravami. Tudi v metodičnem oziru se omejujejo le na opis dokumentov ali pa skušajo osvetliti nekatere za sintetično zgodovinopisje manj važne dogodke. Objavljanje poročil (1—2, 54, 209—225) dubrovniških diplomatskih pred­ stavnikov v Carigradu, Solunu, Dunaju in Travniku od leta 1804—1807, ki so jih pošiljali svoji vladi in ki jih avtor Bariša Krekić objavlja celo v originalu, so za znanost, kakor tudi za osvetlitev dogodkov v I. srb. uporu, brez vrednosti. Podatki se nikakor ne ujemajo z dejanskim stanjem poteka dogodkov in pri­ našajo netočne vesti. Ali ima pomen objavljanje takšnih člankov in reprodu­ ciranje takšnih virov, ki jih znanost ne more uporabljati? Avtor se opravičuje tako: ». . . one (vesti dubrovniških diplomatov, op. I. V.) su zanimljive pre svega stoga što pokazuju kako se u izvesnim centrima Evrope mislilo o Ustanku i šta se o njemu z n a l o . . . S druge strane oni (izvještaji, op. I. V.) su zanimljivi i utoliko što potiču iz i z v o r n o g (podčrtal I. V.) materijala, koji se nalazi na našoj teritoriji.« 274 Vesti o I. srb. uporu iz časopisov »Allgemeine Zeitung«- — Augsburg, »Pressburger Zeitung« — Bratislava, in »Österreichische Beobachter« — Dunaj (1—2, 54, 225—239) prinaša Miroslava Despot v kronološkem redu. od 1804—1813. Po podatku v memoarjih prote Nenadovića ugotavlja Rad. M. Draskovic, da je padlo Valjevo v srbske roke 8. III. 1804. leta (1—2, 54, 253—254). V dru­ gem članku pa se dotika vprašanja v zvezi s »pismom valjevskog kneza Alekse Nenadovića austriskom majoru J. Miteseru« (3, 54, 133—140), ki je pomembno zaradi tesne zveze »sa sečom knezova«. Obstojajo nejasnosti, kdaj je bilo pismo napisano, kdaj je padlo Turkom v roke in kdo je njegov dejanski avtor. Bolj v etnografijo kot v zgodovino lahko uvrstimo obsežen članek Pavla Vasica o srbski noši v času upora (1—2, 54, 149—193). Avtorji člankov, ki se ukvarjajo s problematiko I. srb. upora, črpajo gradivo predvsem iz memoarjev sodobnikov in raznih poročil, ki so jih uporniki pošiljali izven Srbije. Iz tega obdobja je ohranjenega zelo malo arhivskega gradiva, ker je bilo v glavnem uničeno po propadu upora leta 1813. Brez dvoma je to precejšen nedostatek pri proučevanju revolucionarnega obdobja srbske zgodovine v začetku XIX. stoletja. V XIX. stoletje srbske zgodovine bi lahko uvrstili tudi članek Lj. Aleksiča, ki nam osvetljuje nekatere probleme v zvezi s tako imenovanim vzhodnim vpra­ šanjem v letih 1875—78. Glavni avtorjev namen je, pokazati na kakšen odmev je naletelo stališče angleškega javnega mnenja o vzhodnem vprašanju v teda­ njem srbskem tisku (3—4, 53, 67—82). B o s a n s k i zgodovini srednjega veka posveča Sima M. Cirkovič dve razpravi, v katerih hoče na podlagi doslej znanih dokumentov osvetliti neka­ tera doslej nejasna obdobja. Medsebojne borbe bosan. velikašev in krepitev turškega vpliva so značilne za leti 1414 in 1415 (3—4, 53, 29—43). To obdobje se začne z velikim sporom med Hrvojem in Sandaljem. Posledica tega spora je, da ima Bosna dva kralja: Osto j o, ki se naslanja na Madžare, in Tvrtka II, ki ga podpira proturška stranka. V drugi polovici leta 1415 zamenja ta spor nov med Sandaljem in Pavlovici. Te neurejene notranje razmere so prisilile Ogrsko, da je poslala svojo vojsko preko Save. V »Zgodovini narodov Jugoslavije« (Beograd 1953, str. 551) se navaja, da se je bitka med Ogri in Turki vršila verjetno v bližini Doboja. Avtor na podlagi nove analize virov zaključuje, da je treba postaviti to bitko v prvo polovico julija 1415, vršila pa se ni pod Dobojem, temveč nekje južno od Save. Druga tema njegovega razpravljanja je stanje Bosne v drugi polovici XV. stoletja, to je po padcu pod Turke leta 1463 in usoda bosanske krone (3, 54, 123—131). Pravilna je njegova trditev, da je po padcu Bosne pod Turke ostalo v Bosni nižje plemstvo kot edini pomembnejši domači činitelj in da je turška oblast v svoji politiki računala na njega. Bolj nejasno je vprašanje kraljev, ki so jih postavljali Turki kot svoje pretendente. Dočim pozna »Zgo­ dovina narodov Jugoslavije« I (Beograd 1953, str. 562) samo enega kralja, ki so ga postavili Turki leta 1465 (to je bil Matija, sin bivšega pretendenta Radi- voja iz dinastije Kotromaničev), pa Cirkovič ugotavlja, da je bil bosanski kralj postavljen od Turkov dvakrat, leta 1465 in 1476. V nasprotju z dosedanjim tolmačenjem smatra, da sta bili to dve različni osebnosti. Ker nazivajo du- brovniški dokumenti prvega kralja Matijo iz leta 1465 enkrat Matija Sabančič, drugič pa Matija sin Radivojev, sprejema avtor Čorovićevo mnenje, da je mogel biti Matija istočasno i Matija Sabančič i Radivojev sin. Leta 1476 pa so postavili Turki za kralja nekega Matijo Vojisaliča, v odgovor na postavitev Nikole Iločkega za kralja Bosne s strani Ogrske. č r n i g o r i sta posvečena dva prispevka. Gligor Stanojevič obdeluje v krajši študiji upor v Boki Kotorski 1768. leta (3—4, 53, 103—115), ki je bil povezan s pojavo Sčepana Malega. Publiciran je tudi referat Branka Pavičevića »Borba protiv ,samostalnosti' plemena u Crnoj gori u doba Petra I«, ki je bil prečitan na I. Kongresu zgodovinarjev FLRJ v Beogradu maja 1954 (3, 54, 39—51). V u m e t n o s t n o z g o d o v i n o oz. zgodovino materialne kulture bi uvrstili članek Marije D. Nakič o izgradnji Dubrovnika v drugi polovici is« 275 XIII. stol. (3, 54, 3—38). Isti značaj ima članek Ivana M. Zdravkovića »Arhitek­ tura Beograda u prvoj polovini XIX. veka« (3, 54, 107—118). S e n j s k e u s k o k e ter njihov odnos do Benečanov in Turkov od začetka njihovih akcij pa do Ciperske vojne (3—4, 53, 43—67) obdeluje v svoji razpravi Vuk Vinaver. Številki 3—4 (1953) in 3 (1954) prinašata še sledeče rubrike. V »Kritika i prikazi« so objavljene ocene i poročila domačih in inozemskih publikacij in revij (št. 3—4, str. 115—155; št. 3, 141—162). Ugotoviti moramo, da zavzema ta rubrika mnogo manj prostora, kot je to bilo v prejšnjih številkah, kar je časopisu v škodo. Opozoril bi na recenzijo knjige »Hronologija događanja oko Trsta« (1943—1955) (3—54, 156—158), ki jo je lepo podal B. Hrabak. Publikacija je ocenjena kot koristna in lahko služi vsakemu našemu državljanu, ki se inte­ resira za aktualna politična vprašanja. V oddelku »Društva i ustanove« so podana sledeča poročila: Relja Nova- kovič »Iz godišnjeg izvještaja i diskusije na godišnjoj skupštini Istoriskog društva NR Srbije održanoj 30. XI. 1953« (3—4, 53, 155—158), M. M., »I. Kongres istoričara FNRJ« (3, 54, 163—173), J., »Drugi ljetni tečaj za nastavnike ìstorije« (3, 54, 173—174). Na koncu številke 3—4 (1953) je dodana »Bibliografija za 1952 godinu«, ki jo je sestavil R. Stefanović (str. 158—171). Največji nedostatek revije »Istoriski glasnik« je tisk. Znanstvena publi­ kacija, kakršna je »Istoriski glasnik«, bi se morala tiskati na boljšem papirju in se izogibati tiskovnih napak, ki jih v tekstu kar mrgoli. Ignac Voje Godišnjak istoriskog društva Bosne i Hercegovine, Sarajevo. Izdaja redak­ cijski odbor, odgovorni urednik: Ante Babić. Letnik I (1949) str. 240; II (1950) str. 298; III (1951) str. 286; IV (1952) str. 304; V (1953) str. 160. Proučevanje zgodovine v Bosni ni bilo organizirano vse do leta 1949, ko je izšla prva številka »Godišnjaka«. Od leta 1889 je sicer izhajal v Sarajevu »Glasnik Zemaljskog muzeja BiH«, ki pa je bil kot muzejski organ preozek, da bi širše zajel znanstveno delo na proučevanju preteklosti Bosne in Herce­ govine. Z ustanovitvijo »Istoriskog društva BiH« pa se je sistematično delo na področju zgodovinopisja premaknilo na bolje. Z izdajanjem lastne revije je Istorisko društvo BiH okrepilo in organi­ ziralo delo na zgodovinskem polju in s tem postavilo boljše pogoje za znan­ stveno delo. Program, ki ga je redakcija časopisa postavila v uvodu prvega zvezka časopisa je sledeč: »... obraditi sva pitanja istorije Bosne i Hercegovine i ostalih jugoslavenskih zemalja ukoliko one imaju značenje u istoriskom razvitku naših naroda.« Prednost te revije je, da izhaja redno — letno v enem zvezku. Podali bomo poročilo o prvih petih zvezkih. Izognili se bomo našte­ vanju razprav po razporedu kot ga najdemo v vsakem zvezku, ampak bomo razprave razdelili po njihovi tematiki in to na štiri grupe: srednji vek, turško obdobje, XIX. in začetek XX. stoletja ter obdobje narodno osvobodilne borbe in ljudske revolucije. S srednjeveško bosansko zgodovino se bavijo v prvih štirih zvezkih samo tri razprave, medtem ko je peti zvezek v celoti posvečen vprašanju »bosanske crkve« in bogomilstva. Gregor Čremošnik vnovič načenja problem »Bosanske kraljice Grube« (IV, str. 147—163). Na podlagi analize zgodovinskega materiala skuša najti avtor dokaze o identičnosti kraljice Jelene, Grube oz. Kujave. Pisec pride do logič­ nega zaključka, da je Gruba oziroma Kujava žena kralja Ostoje do leta 1415. Jasno je, da sta Kujava in Gruba ena osebnost, ki se v listinah imenuje Kujava, a v privatni korespondenci Gruba. V kakšni povezanosti sta Gruba in Dabišina vdova Jelena, rešuje avtor s hipotezo, da more biti Gruba hčerka Jelene. O istem vprašanju je razpravljala M. Gecič v članku »Prilog bosanskoj istoriji (1397—1399)« (Istor. glasnik, br. 1—2, 1953), ki je prišla do drugih 276 zaključkov. Ona tolmači, da sta Jelena in Gruba ista osebnost, da je Jelena uradno ime bosanske kraljice, a Gruba njeno narodno ime. Isto mnenje naj­ demo tudi v I. zvezku »Zgodovine narodov Jugoslavije« (Beograd 1953, str. 544, 547), kjer je naglašeno, da je Ostoja vrgel s prestola kraljico Jeleno-Grubo, ki potemtakem ni mogla biti njegova žena. Pri čitanju in tolmačenju nekaterih bosanskih srednjeveških napisov so bile napravljene večje napake, zato se je lotil Jovan Vuković ponovnega tolma­ čenja treh starih bosanskih nagrobnih napisov (I, 80—100). Desanka Kovačević razpravlja o vprašanju mesta, kjer so kovali bosanski vladarji svoj denar (IV, 269—276). Na podlagi indirektnih podatkov (velikega števila dubrovniških zlatarjev) postavlja najverjetnejši zaključek, da je bila kovnica bosanskih vladarjev v Fojnici. Peti zvezek prinaša tri razprave o problemih srednjeveške bosanske cerkve, s katerimi se nadaljuje znanstvena polemika o tem vprašanju. Avtorji, ki zastopajo popolnoma nasprotna stališča, nimajo namena dati v svojih pri­ spevkih zaokrožen in popolen izraz stališča, ki ga zavzemajo do vprašanj bogo- milstva in bosanske cerkve. Medtem, ko je V. Gluščeva razprava v bistvu rekapitulacija njegovih dosedanjih del o tem vprašanju, pa sta razpravi A. So- lovjeva in J. Šidaka nadaljevanje njunih dosedanjih raziskovanj tega problema. V kratkem uvodu (V, V—VIII) daje redakcija zelo koristen pregled in oceno del in razprav omenjenih treh avtorjev o vprašanju bosanske cerkve. Aleksander Solovjev v zelo obširnem prispevku »Svedočanstva pravo­ slavnih izvora o bogomilstvu na Balkanu« (V, 1—-103) ponavlja in dokazuje svojo tezo o bogomilstvu bosanske cerkve. Podobno analizo je napravil Dra­ gutin Kriiewald o latinskih virih in dokazal, da so verodostojni. Z istim namenom se loti A. Solovjev sedaj tudi pravoslavnih virov. Avtor obdela okrog dvajset raznih poznanih pravoslavnih virov o bogomilstvu in jih smatra kot dovolj zanesljivo zgodovinsko gradivo. V teh dokumentih je pod raznimi nazivi govora o zelo močnem krivo verstvu v Srbiji, Bosni in Hercegovini. Iz objav­ ljenih dokumentov se vidi tudi sovražno stališče pravoslavne cerkve do bosan­ ske cerkve in bogumilstva. Popolnoma nasprotno stališče kot Solovjev zavzema Vaso Glušac v svoji razpravi »Problemi bogumilstva« (V, 105—138). Vztraja na svoji dosedanji tèzi, da je bosanska cerkev pravoslavna in da je bila ustanovljena v času, ko se je Bosna v sredi XII. stoletja ločila od Srbije in ustanovila svojo samostojno bosansko državo. V prvem delu razprave obdela avtor notranjo organizacijo bosanske cerkve in dokazuje, da so nekateri obredi identični z obredi srbske pravoslavne cerkve, kar naj potrjuje njegovo tezo o pravoslavju bosanske cerkve. Drugi del razprave pa je namenjen dokazovanju, da so se v naši historiografiji pojavile zmote o bogomilstvu ter ob tej priliki v nasprotju s pojmovanjem A. Solovjeva odklanja srbske vire kot verodostojne in stoji na stališču, da so bogomili »srednjeveška mistifikacija«. V tretjem članku pa nadaljuje Jaroslav Šidak s kritiko najnovejših del in razprav, ki se dotikajo vprašanja bosanske cerkve (V. 139—160).1 Avtor zastopa tretjo tezo o bosanski cerkvi kot pravoverni, ki pa je neodvisna od pravoslavne in katoliške. Sicer v svojem prispevku ne dokazuje ponovno svo­ jega stališča, temveč daje oceno rezultatov, do katerih so prišli v svojih raziskovanjih Steven Runciman in Dmitri Obolensky v Angliji, Alois Schmaus v Nemčiji, pri nas pa V. Glušac in A. Benac. Posebno pozornost posveča avtor najnovejšim izsledkom A. Benca, do katerih je prišel na podlagi sistematičnih raziskovanj pomembnejših nekropol stečkov: Radimlja pri Stocu v Hercegovini in v Olovu. A. Benac izključuje možnost povezovanja stečkov z bogomil- sko sekto. Čeprav omenjene tri razprave niso privedle problem bosanske cerkve do končne rešitve, bodo mnogo koristile pri spoznavanju današnjega stanja znan­ stvene polemike v zvezi z vprašanjem bosanske cerkve in nadaljnjem prouče­ vanju tega važnega problema bosanske zgodovine. 1 Prvi del te razprave je izšel pod naslovom: »Oko pitanja ,crkve bosan­ ske' i bogomilstva« v Historijskem zborniku III, 1950, 316—348. 277 Probleme, zvezane z »Nestankom bogumilstva i islamizacijo Bosne« (I, 42—79) je podrobno obdelal Aleksander Solovjev in prvič v naši historio­ grafiji v celoti zajel ves objavljeni material, ki pride vpoštev. Avtor zaključuje, da so prav bosanski kmetje — bogomili prestopili masovno v islam, vendar kot povsod drugod tudi v Bosni ni bila izvedena islamizacija s silo. Motivi masovne islamizacije v Bosni so bili ekonomski privilegiji, katere so uživali muslimani, vendar smatra avtor, da je ogromno vlogo pri tem odigralo dogmatsko zbliže­ vanje bosanske cerkve in islama. V XVI. stoletju je bil v glavnem končan velik proces islamizacije kmetov, ki dobijo ironičen naziv Poturi, ker se niso smatrali za prave muslimane. Pod plaščem islamizacije sledi avtor bogomilom v nekaterih oddaljenih in samotnih predelih Bosne tja do XIX. stoletja. V ko­ liko so točne nekatere nejasne vesti, na katere se opira pri svojih zaključkih, pa bodo dali končno besedo o tem problemu domači, predvsem turški dokumenti. II Mnogo več razprav je posvečeno turškemu obdobju. Starejša historio­ grafija je temu problemu poklanjala mnogo manj pozornosti, poleg tega pa je bilo to delo nesistematično in deskriptivno. Zaradi tega so ostali marsikateri problemi nerešeni, ali pa so se nekateri pojavi nepravilno tolmačili. Po osvo­ boditvi se proučevanju turškega obdobja posveča mnogo večja pozornost. V prvih zvezkih »Godišnjaka« je poudarek na turškem obdobju precej močan, pozneje prevzemajo to nalogo »Prilozi«. Z vprašanji razvoja turškega fevdalizma s posebnim ozirom na naše kraje in njegovega vpliva na družbeni razvoj naših narodov ter z vprašanji agrarnih odnosov v osmanskem fevdalizmu se ukvarjata v svojih razpravah Branislav Đurđev in Nedim Filipovič. Ker v svojih izsledkih in pogledih prinašata mnogo novega se bomo zadržali na njunih razpravah nekoliko obširneje. Svoje delo »Prilog pitanju razvitka i karaktera tursko-osmanskog feuda­ lizma — timarsko-spahiskog uređenja« (I, 101—167) imenuje Branislav Đurđev »skico«, v kateri nima namena, da prikaže osmanski fevdalizem v celoti temveč le spahiluk-timar v časovnem okviru do konca XVI. stoletja. Avtor dokončno obračuna s teorijami, ki so dominirale med našimi historiki, da je timarsko- spahiski sistem nastal enostavno s prevzemom bizantinske proni je, oziroma da je nastal izključno pod vplivom šerijatskega prava. Đurđev ugotavlja, da je timarsko-spahiski sistem fevdalizem, ki ima specifične karakteristike in spe­ cifičen razvoj. Čeprav je ta sistem seldžuškega porekla, se je razvil v popoln novi sistem šele na Balkanu v času po bitki pri Marici (1371) pod vplivom različnih bizantinskih in južnoslovanskih institucij. Karakteristika osmanskega fevdalizma v času njegovega največjega vzpona je naturalna renta. Turški fevdalizem se odlikuje po svoji primitivnosti. Vzrok za ta primi ti vizem najde avtor tudi v mnogo manjši vlogi mest v Osmanskem imperiju kot na Zapadu; v blagovno-denarnem gospodarstvu so ostala brez močnejšega vpliva na vas. Z osvajanjem Balkana so Turki pretrgali razvoj visoko razvitega fevdalizma v srednjeveških balkanskih državah in ta razvoj so vrgli daleč nazaj na primitivne patrijarhalne osnove. Kakšen je bil vpliv turške vladavine na razvoj naših narodov (II, 19—82) zanima B. Đurđeva v drugi razpravi, ki s prejšnjo tvori organsko celoto. Avtor se vprašuje kakšne ekonomske in družbene spremembe so nastale pri naših narodih s turškim osvajanjem? V naši starejši historiografiji je prevladovalo mnenje, da je bil turški fevdalizem naprednejši (n. pr. od fevdalizma v sred­ njeveški Srbiji, Bosni). Turški dokumenti dajejo popolnoma drugačno sliko in prikazujejo turški fevdalizem v njegovi primitivnosti in konservativnosti. Glavni pomočniki turškega prodiranja v naše kraje so bili določeni družbeni sloji domačega prebivalstva, katerega so Turki z raznimi privilegiji navezali na sebe. V to vrsto spadajo nekateri (nižji) fevdalci, ki so si hoteli ohraniti svoje osebne in razredne pravice. Oni so osnovali turške stranke in s tem rušili ostanke nemanjiške države in bosanske kraljevine. Zelo važen" element, 278 na katerega so se oprli Turki pri podjarljenju naših krajev, so bili pastirji (vlahi) in njihove starešine vojvode, knezi in primičuri. Pri domačih poljedel­ skih slojih prebivalstva so Turki uspeli s svojo agitacijo šele od druge polovice XV. stoletja. Z naseljevanjem nomadskih živinorejcev v opustošene poljedelske predele razbijajo Turki razvoj proizvajalnih sil na Balkanu in spreminjajo poljedelski značaj ekonomike v živinorejskega. Obnovljeno živinorejsko gospo­ darstvo pa vrača naše dežele v patrijarhalne oblike, ki so že izumirale. To je glavni vzrok nazadovanja razvoja naših narodov pod Turki. V kratkem, toda zgoščenem članku se dotakne Đurđev tudi važnega vprašanja kristjanov-spahij v severni Srbiji (IV, 165—169) v XV. stoletju. Njegova izvajanja v mnogočem dopolnjujejo razpravo Inaldžika »Od Stefana Dušana do Osmanskog carstva« (Prilozi, Ш/IV, str. 23). Na osnovi defterja za Braničevski subašiluk in dveh def ter j ev za Smederevski sandžak pobija mišlje­ nje o neznatnem številu spahij — kristjanov v naših krajih, predvsem v severni Srbiji. Podatki celo kažejo, da je bilo število teh spahij znatno večje kot musli­ manskih. Vzroki, da so Turki v svojem državnem aparatu ohranili tako veliko število fevdalcev — kristjanov, so v tem, da so prav ti mali fevdalci dajali Turkom pri prodiranju največ opore. Drugi važni vzrok je v obmejnem polo­ žaju severne Srbije. Po bitki na Mohaču pa se je situacija v tem pogledu znatno spremenila. S sličnimi problemi v turškem fevdalizmu se ukvarja Nedim Filipović v obširni in pomembni razpravi »Pogled na osmanski feudalizam (s posebnim obzirom na agrarne odnose)« (IV, 5—146). Razprava je samo uvodni del večje študije »Položaj našeg seljaštva pod turskom vlašću ü XVI i XVII vijeku (prilog)«, ki jo pripravlja avtor. Analize problemov in zaključki se v mnogočem skladajo z izsledki Br. Đurđeva ter ga do neke mere dopolnjujejo. Avtor izhaja iz stališča, da je treba iskati ključ za razumevanje celokupnega družbenega sistema Osmanskega cesarstva v agrarnih odnosih. Najprej obdela osnovni problem, iz katerega izvaja vsa svoja nadaljnja izvajanja, ,to je problem na­ stanka in vsebine t. zv. mirijske zemlje. Turki so uspeli rešiti krizo fevdal­ nega sistema v državah Male Azije in Balkana, ker so v družbi našli silo, ki jim je omogočila, da so družbo vrnili v ravnotežje. Organizacija njihove države je slonela na malem plemiču, kar je privedlo do formiranja »mirijske zemlje« (državne zemljiške posesti), ki je osnova timarsko-spahijskega sistema. V zvezi z naturalno rento, ki je bila vzrok primitivnemu karakterju tur­ škega družbenega sistema, poudarja avtor še en faktor, ki je doprinesel k ob­ stoju ekstenzivnega gospodarstva in nizke proizvodnje poljedelstva. To je masovna uporaba sužnjev v poljedelstvu. Njegovi izsledki v mnogočem dopol­ njujejo dosedanjo sliko o turškem suženjstvu in značaju turških vpadov v naše kraje, zato se bomo ob tem vprašanju nekoliko bolj zadržali. Zgodovina četo- vanja, predvsem na meji, je zgodovina borbe za kmečko prebivalstvo in za uničenje nasprotnikove ekonomske sile. Eden od rezultatov uspešnih osvajalnih vojn so bile velike mase vojnih ujetnikov. Ti ujetniki so bili kot suženjska delovna sila uporabljeni v poljedelstvu, živinoreji, obrtništvu, kot hišna pomoč ipd. Starejši sužnji in sužnje se pošljejo na vas, da obdelujejo zemljo (položaj teh je bil najtežji), mlajši gredo v obrt. Le nekateri mlajši islamizirani sužnji postanejo po predpisanih vajah janičarji. Ujete žene opravljajo vsa hišna dela. Turška država je večinoma vojne ujetnike (ki so bili last države, če so jih ujele cesarske čete) — kristjane naseljevala na kronskih domenah (hasih) in cesarskih .zadužbinah. Ti naseljenci so se imenovali »ortakčije« (napoličarji). Po socialnem položaju so bili sredi med rajo in sužnjem. Poleg zgoraj navedenih primerov uporabe turških sužnjev pa najdemo te vojne ujetnike tudi v posesti fevdalcev, trgovcev in celo raje. Posebno poglavje je v razpravi posvečeno temi »uspostava miriske zemlje i seljaštvo«. Borba za kmečko prebivalstvo ima velik pomen v turški ekspanziji. Nadalje razpravlja Filipović o osmanskem fevdalnem razredu. Veleposest (ser- best timavi, zeameti), ki se javlja v Osmanskem cesarstvu ima drugačen karak­ ter kot v zapadno evropskem fevdalizmu, čeprav obstojajo določene sličnosti. Veleposest je zvezana z vojno ali administrativno službo in s prestankom 279 te funkcije izgubi fevdalec svoje pravice. Glavno razliko med osmanskim in zapadno evropskim fevdalizmom vidi avtor v drugačni organizacijski strukturi vladajočega razreda. V poslednjem poglavju prikaže avtor položaj naših mest pod osmansko nadoblastjo. Naša mesta so ohranila lokalni značaj, kot posredniški centri napram tujim trgovcem, kar nam pojasni njihovo tako slabo politično vlogo. Mnogo zanimivih in dragocenih podatkov je objavil Hamdija Kreševlja- ković v svojem delu o »Gradski privredi i esnafih u Bosni i Hercegovini (od 1463—1851) (I, 168—209). V živahni pripovedni obliki oživi pred nami slika mestnega življenja. Cehovska organizacija je bila pod Turki zelo dobro urejena in jo prikazuje avtor s posebnim ozirom na Sarajevo in Mostar. V Bosni in Hercegovini je obstojala pod Turki posebna institucija — kapetanija (II, 89—141), ki je bila zvezana z Vojno krajino v Hrvatski. Kre- ševljakovič poudarja, da je ta ustanova čisto bosanska specifičnost, ki je ne najdemo v nobenem drugem delu Osmanskega imperija. Kapetani so kot dedni fevdalci igrali dolgo časa pomembno vlogo v političnem življenju Bosne.2 Upravno-administrativno razdelitev jugoslovanskih pokrajin pod Turki do Karlovškega miru leta 1699 (IV, 171—204) je zelo pregledno podal Hazim Sa- banović in poudaril spremembe, ki so nastajale v tej upravi. Isti pisec objavlja tudi poročilo o pregledu Arhivov v Makarski, Splitu in Zadru (II, 279—286) s posebnim ozirom na turške dokumente, ki se nanašajo na BiH. Na to obdobje naše zgodovine se nanaša tudi objava dokumenta, ki ga je oskrbel Žarko Muljačić »Dubrovački izvještaj o prilikama u Hercegovini u proljeće 1788 godine« (IV, 277—285). Prevod kratke razprave turškega zgodo­ vinarja O. L. Barkana »Čifluk« (II, 287—298) (prevedel H. Hadžibegič) je za nas zanimiv, ker je v njej govora tudi o razvoju čifluka v naših krajih, predvsem v Bosni in Hercegovini, za časa Turkov. III Veliko prostora je posvečeno v »Godišnjaku« XIX. stoletju, to je obdobju, ki ga izpolnjujejo upori in gibanja bosanske in hercegovske raje. Prispevki nam nudijo sliko položaja in stanja bosansko-hercegovske raje, kakor tudi vlogo in delovanje nekaterih revolucionarnih osebnosti te dobe. Stanje družbenih razmer v Bosni in Hercegovini v zadnjem stoletju turške okupacije prikazuje zelo pregledno pokojni Vladislav Skarić (I, 7—41). Pisec nam v uvodu razprave poda opis agrarnih razmer v BiH ter pojasnjuje začetke procesa čitlučenja in njegove posledice. Z dobrim poznavanjem govori o bo- sansko-hercegovski trgovini in obrtništvu ter cehovski organizaciji. Posebno se dotakne živahne trgovine v tako imenovanih »pamučnih godinah«. V raz­ pravi je poudarjena tudi vloga Trsta v trgovini BiH. Že v drugi polovici XVIII. stoletja in kasneje v XIX. stol. so se nahajali v Splitu, Trstu in Dunaju Bosanci in Hercegovci — največ je bilo Mostarcev in Sarajevčanov, ki so kot komisijonarji delali za bosanske in hercegovske grosiste. Precejšen pomen ima Trst tudi v posredniški, izvozno-uvozni trgovini za BiH. Bosanci so preko Trsta izvažali goveje in ovčje kože, konjske repe, goveje roge in volno. Uvažali pa so sladkor, kavo, bombaž in bombažne tkanine, laneno platno, riž in cink. Sledi prikaz prometnih zvez, pošte, denarnega prometa in inozemskih konzu­ latov. V posebnem poglavju je opisan položaj pravoslavne in katoliške cerkve ter stanje šolstva pri kristjanih v BiH. Hamdija Kapidžić objavlja zanimivo francosko poročilo o Bosni iz leta 1810 (IV 253—268). Avtor tega poročila ni znan. Brez dvoma je moral biti nek generalštabni oficir iz Ilirskih provinc, ker je bilo poročilo izročeno maršalu 2 H. Kreševljakovič je izdal tudi o istem problemu posebej obsežno mono­ grafijo: »Kapetanije u Bosni i Hercegovini«, izdalo Naučno društvo NR Bosne in Hercegovine, Djela knj. V, odjeljenje istorisko-filoloških nauka knj. 4, Sarajevo 1954. 280 Marmontu v Ljubljani 15.-III. 1810. Opisuje stanje cest in potov v Bosni in daje podatke o mestih, utrdbah in številu prebivalstva. Na podlagi doslej neobjavljenega gradiva iz Državnega arhiva v Zadru objavlja Vojislav Bogičević nekaj novih pogledov na upor v Hercegovini pod vodstvom Luke Vukalovića (1852-53) IV. 205—223). Prav tako je važno za oceno položaja Luke Vukalovića tudi pismo avstrijskega konzula Martirta, ki ga objavlja H. Kapidžić (I, 210—214). Probleme v zvezi z bosansko-hercegovskim uporom 1875-78 obdeluje Voji­ slav Bogičević v dveh prispevkih. Po podatkih poročila avstro-ogrskega gene­ ralnega konzula v Sarajevu dr. Svetozara Todorovića, objavlja gradivo za proučevanje ekonomskih prilik v BiH pred uporom 1875 1. (I, 215—232). 75-let- nici upora v Hercegovini in Bosanski krajini (1875-78) posveča Bogišić svoj drugi članek (II, 143—184). V njem opisuje stanje ekonomskega in političnega položaja bosansko-hercegovske raje neposredno pred uporom, dalje proces čitlučenja ter vzroke upora. Stanje, kakršno je zavladalo v BiH po okupaciji, lepo prikazuje H. Ka­ pidžić na podlagi nekega dokumenta, tako imenovane »Adrese sinova Bosne i Hercegovine iz leta 1880 (II, 257—265), ki je bila poslana angleškemu pre­ mieru Gladstonu. Za poznanje vzrokov in poteka hercegovskega upora leta 1882 (II, 207—216; III, 237—286) je zbral isti avtor več zanimivih dokumentov, med katerimi prevladujejo poročila nekaterih organov avstrijskih oblasti. Ta upor je izbruhnil kot reakcija na razširitev avstrijskega vojnega zakona tudi na prebivalstvo BiH. Avstrijska okupacija ni rešila v Bosni agrarnega vprašanja, temveč je obdržala v glavnem iste odnose, kakršni so bili fiksirani v »Saferski uredbi« 1859. leta. Takšno stanje je izzvalo »Seljački pokret u Bosanskoj Krajini i Po­ savini 1910 godine« (II, 217—255), ki ga je osvetlil V. Bogičević. Posebna pozornost je posvečena življenju in revolucionarni delavnosti Vase Pelagica, znanega borca za socialno in nacionalno osvoboditev naših narodov. Risto Besarović prikazuje obdobje Pelagićeve najpomembnejše druž­ beno politične aktivnosti, njegovemu prvemu delovanju v Bosni (1860-69) (II, 185—206). Ker je bil zaradi svoje revolucionarnosti preganjan od turških oblasti, se je izselil v Avstro-ogrsko, kjer je nadaljeval s svojim delovanjem. Kosta Milutinovic objavlja doslej neznano gradivo o Pelagičevem bivanju na teritoriju Avstro-ogrske, oziroma bolje rečeno o njegovem izgonu iz Trsta (III, 223—235) in Novega Sada (IV, 225—252). Iz Trsta se je Pelagic izselil v Gradec. Ni dokazov, da je bil pregnan, toda lahko se sluti, da ni odšel pro­ stovoljno. V Gradcu, kjer tudi ni ostal dolgo, je začel zbirati okrog sebe jugo­ slovanske študente. Iz te dobe je avtor objavil nekaj njegovih pisem. Zani­ mivo bi bilo načeti vprašanje, ali je imel, oziroma kakšen vpliv je imel Pelagič na slovenske študente in na njihove organizacije v Gradcu. IV. Obdobju NOB in naše ljudske revolucije je posvečen tretji zvezek »Go­ dišnjaka«. Izdan je bil ob priliki 10-letnice naše revolucije. Pisci obdelujejo probleme v zvezi z nastankom in razvojem ljudske oblasti v BiH v teku NOB, z vprašanji začetka in razvoja vstaje v BiH, njene specifičnosti, uporniške vojaške operacije in podobno. Medtem ko se opirajo nekateri članki na arhi- valno gradivo, so drugi več ali manj memoarnega značaja. V prvo skupino bi lahko uvrstili tri članke, ki se ukvarjajo z zgodovino ljudske oblasti v BiH. Na zelo jasen in pregleden način nam Hamdija Cemerlić prikaže nastanek in razvoj ljudske oblasti v BiH od prvih dni vstaje pa do konca vojne (III, 53—94)i stevo Popović pa daje nekoliko podatkov o razvoju in delovanju NOO v vzhodni Bosni (Tuzlansko področje) v času NOB (III, 181—209). O raz­ voju in delovanju NOO v Bosanski Krajini razpravlja v obliki spominov Josipović Dušan (III, 211—221). 281 S samim uporom in vojaškimi akcijami se ukvarjajo sledeči članki: V prikazovanju razvoja vstaje v BiH 1. 1941 in v prvih mesecih 1942 obrača Milorad Sojić posebno pozornost na specifičnosti v teh dveh pokrajinah (III, 9—51) po katerih sta se ločili od ostalih predelov naše države. Ta članek dopolnjuje prispevek Abdulaha Sarajlića, ki daje izčrpen in obširen prikaz priprav začetka in razvoja ljudske vstaje na področju Sarajevskega okoliša (III, 95—168). Isti pisec je skupaj z Dragutinom Strunjašom opisal v II. letniku »Godišnjaka« prve dni vstaje v Drvarju in okolici (II, 5—18). Pero Raičevič opisuje zavzemanje Prozora od strani NOV in POJ v IV. sovražnikovi ofenzivi 1943 leta (III, 169—180). Izven okvira teh člankov spada v drugi številki »Godišnjaka« objavljeni prispevek Đorđa Sp. Radojičića »Jedan srpski izvor Vasilija Nikoljskog iz Donje Rusije« (II, 83—88), dalje nekrolog H. Kapidžiča o Vladislavu Skariču (1869—1943) (I, 233—235). , Ob pregledu prvih štirih zvezkov »Godišnjaka« lahko ugotovimo, da je revija v mnogočem izpolnila svojo nalogo po kvaliteti in številu objavljenih prispevkov. Vendar zmanjšuje njeno znanstveno vrednost ugotovitev, da po­ sameznim prispevkom niso dodani rezimeji. Na ta način je revija nedostopna inozemskemu čitatelju. Ena največjih pomanjkljivosti »Godišnjaka« je tudi v tem, ker ne prinaša kritik, ocen in poročil domačih in tujih publikacij. V bodoče bo morala redakcija tej strani časopisa posvetiti mnogo več pozor­ nosti. Ignac Voje Prilozi za orijentalnu filologiju i istoriju jugoslovenskih naroda pod turskom vladavinom. Sarajevo, Orijentalni institut. 1950—1953. Izdaja redak­ cijski odbor. Odgovorni urednik: B. Durdev (I. letnik), N. Filipović (II. in III/IV). I. letnik (1950) str. VIII + 193, II. letnik (1952) str. 346, III—IV. letnik (1953) str. IV + 674. Orientalni institut v Sarajevu je kmalu po svoji ustanovitvi avgusta 1950 leta izdal prvo številko svojega časopisa »Prilozi«. Ta jugoslovanska, delno zgodovinska revija, je edina te vrste pri nas in ima čisto specialen karakter. Ena glavnih nalog tega časopisa je, da zbere okrog sebe vse orientaliste naše države ter s tem vpliva na sistematično delo na področju orientalistike. Drugi prav tako važen namen časopisa je, da objavlja zgodovinsko gradivo za pro­ učevanje večstoletnega turškega gospostva v naših pokrajinah. Prav tako namerava obravnavati razvoj arabske, turške in perzijske lingvistike in knji­ ževnosti pri nas. Vpliv turškega gospostva je pustil močne sledove v kulturi in umetnosti v naših krajih, zato je v načrtu tudi sistematična obdelava umet­ nostnih in arhitektonskih spomenikov. Glavni pečat dajejo reviji sarajevski orientalisti, ki delujejo v okviru Orientalnega instituta. Uredništvu še ni uspelo v večji meri pritegniti k sodelo­ vanju ostale orientaliste v Jugoslaviji. Lahko tudi ugotovimo, da »Prilozi« še ne predstavljajo odraz sistematičnega in jasno začrtanega dela Orientalnega instituta pri proučevanju turškega obdobja naše narodne zgodovine in orien­ tarne filologije, ampak so več ali manj odraz prizadevanj in individualnega dela posameznih članov instituta. V vseh dosedanjih zvezkih se tudi opaža, da je orientalna lingvistika nekako zapostavljena. To- je vsekakor nedostatek glede na postavljene naloge. Prevladuje obdelava in publikacija materiala iz obdobja turškega gospostva. Vidi se tendenca, da se objavljajo v turškem tekstu (v arabskem pismu ali transkribirani v latinico) in srbohrvatskem prevodu najstarejši turški doku­ menti v zvezi z našo narodno zgodovino. Nekateri avtorji objavljajo tudi faksi­ mile, kar olajša kontrolo transkribcije in prevoda in kritično presojo doku­ menta. Kakšnega večjega sintetičnega dela ne zasledimo, ampak so vse raz^ prave zvezane z izdajo dokumentov. Marsikateri izsledki bodo osvetlili tudi nekatere probleme slovenske zgodovine v zvezi z dogodki, ki so sledili padcu balkanskih držav pod Turke. Turški vpadi, Vojna krajina, uskoki, turško su- 282 ženjstvo, vse to je od XVI. stoletja naprej povezovalo usodo naših narodov na eni in drugi strani avstrijsko-turške meje. V pregledu vsebine doslej izdanih zvezkov »Prilogov« se bomo omejili le na zgodovinske članke. Največ prispevkov se nanaša na B o s n o in H e r c e g o v i n o . Hazim Ša- banović je pripravil izdajo najstarejših vakuf nam v Bosni (zv. II, str. 5—38; zv. HI/IV, str. 403—414). Prva objavljena vakufnama je iz leta 1462 od Isa-bega Ishakovića, s katero je v mali Vrhbosni položil temelj današnjemu Sarajevu. Ostali dve se prav tako nanašata na Sarajevo. Ena je od bosanskega sandžak- bega Ajas-bega iz leta 1477, a druga od Mustaj-bega Skenderpašića iz leta 1517/18. Isti avtor objavlja tudi prevod dveh bosanskih kanun-nam (zakonikov) iz 1516 in 1541 leta (I, 162—167), katerih turški tekst je objavil turški zgodo­ vinar Ömer Lutti Barkan v zborniku »Kanunlar«. Na osnovi napisov na nišanih (nagrobnih spomenikih) pa ugotavlja identičnost Malkoč-bega in njegovega sina Džafer-bega (II, 249—258), dveh članov znamenitega bosanskega rodu Malkočevičev, ki so igrali bolj ali manj pomembne vojaške in politične vloge v naših deželah pod Turki. Proučevanju političnega stanja v Bosni v XIX. stoletju prispeva Muhamed Mujić z objavo prvega turškega dokumenta (bujruldije kapetana Husejin-bega Gradaščevića) (II, 195—200), o odporu Bosancev proti sultanovim reformam v 40 letih XIX. stoletja. Na podlagi doslej nepoznanega turškega materiala skuša podati tudi politično vlogo livanjskega kapetana Firdusa (HI/IV, 597—607). Gliša Elezovič prinaša prevod onih odlomkov rokopisa Ahmed Dževdet- paše (II, 259—315), visokega funkcionarja na cesarskem dvoru, ki prinašajo vesti o uporniških nahijah v Hercegovini in o vpeljavi redne vojne službe v Bosanskem vilajetu leta 1864, to je o razmerah, ki so pozneje izzvale bo- sansko-hercegovski upor leta 1875. Pomemben doprinos k proučevanju tega upora je prispevek Hamida Hadžibegića. Avtor objavlja 45 dokumentov iz prvih dni bosansko-hercegovskega upora do srede avgusta 1875 (I, 85—116), ko se je upor iz Hercegovine razširil tudi na Bosno. Ti dokumenti nam nudijo mnogo novih podatkov. Poleg že omenjenih najstarejših bosanskih vakufnam v izdaji H. Šaba- novića, ki so osnovni in najvažnejši vir o nastanku S a r a j e v a in njegovem nadaljnjem razvoju, prispevajo k odkrivanju zgodovinske preteklosti glavnega mesta LR BiH še Omer Music z objavo doslej neznane turške pesmi o Sarajevu iz XVII. stoletja (III, 575—588), ki je zelo bogata po kulturno-zgodovinskih in etnografskih podatkih, ter prevod »Čifileme sarajevskih krščana iz 1788 godine« (III, 195—214), ki ga je oskrbel Hamdija Kreševljaković. Naša čifilema daje vrsto podatkov za poznavanje gospodarskega stanja sarajevskih kristjanov. Nekaj podatkov iz preteklosti Vitrine pri Ljubuškem (III, 622-28), ki je bila v času osmanske vladavine važna strateška postojanka v zap. Hercegovini, prinaša A. Mujić. Stoletno turško gospostvo je pustilo močne sledove v materialni kulturi Bosne in Hercegovine. Raznovrstni spomeniki nas opozarjajo na vplive Orienta, ki so jih s seboj prinesli Turki. V zadnjem času se je napravilo veliko za restavracijo in zavarovanje teh kulturnih in zgodovinskih arhitektonskih spo­ menikov. Umetnostno zgodovinske študije Alije Be j letica »Spomenici osman- lijske arhitekture u Bosni i Hercegovini« (III, 229—299) je v mnogočem plod tega prizadevanja in dela na samem terenu. Delo, ki sloni tudi na arhivalnem gradivu je opremljeno z mnogimi risbami in fotografijami. Mnogo dragocenih podatkov za poznanje kulturne preteklosti Bosne pod Turki prinaša H. Kreševljaković v doneskih k zgodovini bosanskih gradov pod Turki (II, 115—184). Zelo zanimiv je tudi inventar bosanskih gradov, ki je bil leta 1833 sestavljen na podlagi popisa orožja, hrane in municije in ga avtor prinaša v prevodu. Proučevanju C r n e G o r e pod Turki se posveča v zadnjem času zelo velika pažnja. Veliko pozornost in polemike je vzbudila doktorska disertacija Branislava Đurđeva »Turska vlast u Crnoj Gori u XVI. i XVII. veku«, ker je 283 na podlagi proučevanja turških virov prišel • do bistveno drugih zaključkov, kot so doslej vladali v naši historiografiji. V treh nadaljevanjih prinaša B. Đur- đev najvažnejše zgodovinsko gradivo, ki ga je uporabljal pri izdelavi svoje disertacije. S potrebnim komentarjem in mnogimi opombami k čitanju tur­ škega teksta objavlja defterje za Črnogorski sadžak iz časa Skender-bega Crnojeviča (I, 7—22; II, 39—56; III/IV, 349—402). To zgodovinsko gradivo je črpal avtor iz »Arhiva predsedništva vlade« v Carigradu. Z ozirom na to, da so ti defterji pisani v začetku XVI. stoletja na terenu same Črne Gore, pred­ stavlja objavljeni material veliko zgodovinsko vrednost. Mnogo novih prispevkov, ki osvetljujejo marsikatero temno stran zgodo­ vine Črne Gore najdemo v dokumentih, ki jih je za tisk pripravil Hamid Hadžibegić. Turški dokumenti Grbaljske župe iz XVIII. stoletja (I, 23—50) so prvi objavljeni dokumenti iz tega področja. Osvetljujejo nam položaj Grbalj­ ske župe pod turško upravo v XVII. stol. (bila je nahija črnogorskega kadiluka in je kot celota pripadala carskemu hasu). Na podlagi raznih dokumentov nam poda sliko odnosov med Črno Goro in Osmansko državo sredi XVIII. stoletja (III, 485—508). Ti dokumenti do neke mere osvetlijo vzroke vojnega pohoda bosanskega valije proti Črni Gori koncem 1756 leta, ki je imel za posledico, da je bila Črna Gora eno leto v sestavu bosanskega ejaleta. Nekatere nove turške dokumente objavlja Hadžibegić tudi za poznavanje »Odnosa č r n e Gore prema Grahovu u doba Njegoša« (II, 201—212). Ko je Peter II Petrovič Njegoš nastopil vlado, je Grahovo pripadalo Hercegovini, vendar je imelo tesne zveze s Črno Goro. Grahovo je postalo neke vrste nevtralno področje, na katerem so se križali interesi Turčije in Črne Gore. Medtem, ko nas objavljeni dokumenti za Bosno in Hercegovino ter Črno Goro popeljejo v preteklost teh pokrajin pod Turki, pa se proučevanju tega obdobja v Srbiji in Makedoniji posveča mnogo manj pažnje in je delo v zvezi z objavljanjem dokumentov mnogo bolj zanemarjeno. V »Prilozih« najdemo sledeče prispevke, ki se nanašajo na S r b i j o . Fehim Bajraktarevič objavlja »Jedan savremeni perziski izvor o bitci na Kosovu« (III/IV, 5—22). Smatra, da je navedeni vir sodoben s Kosovsko bitko in za več kot 30 let starejši od našega najstarejšega vira »Života despota Šte­ fana Lazarevića« od Konstantina Filozofa. Posebno pozornost zasluži razprava turškega zgodovinarja Halila Inaldžika »Od Stefana Dušana do Osmanskog carstva« (III/IV, 23—54), katere prevod je oskrbel Nedim Filipović. Avtor se dotakne v prvi vrsti vprašanja porekla krist- janov-spahij v Rumeliji v XV. stoletju. Potomci nekaterih starih plemiških rodbin v Grčiji, Srbiji in Albaniji ter vojaški sloji prebivalstva so ostali v svojem prejšnjem položaju. Mnogo jih je bilo celo uvrščenih v okvir osman- skega timarskega sistema kot kristjani-timarniki. V priloženih tabelah naniza podatke o kristjanih spahijah v posameznih pokrajinah, ki so sestavljale srednjeveško Srbijo. Vojnuki-kristjani v osmanski vojski kot pomožne čete pod poveljstvom svojih plemičev, predvsem spahij-kristjanov, so zadovoljevali stalno rastoče potrebe za vojnimi silami. To je bil eden od faktorjev, ki so zagotovili premoč osmanskega bejluka nad nasprotniki v Anadoliji. Obmejni položaj naših krajev do osvojitve Budima je bil tudi eden od vzrokov, da so bili kristjani v tolikšnem številu vključeni v turško vojsko. S socialno-ekonomskim gibanjem užičkega šeyha Muhameda, ki je bil naperjen proti nasilju turških oblasti in tlačenju raje, se ukvarjata dva avtorja. Omer Mušić objavlja poslanico omenjenega šeyha beograjskemu vali j i iz leta 1748 (II, 185—194), Muhamed Hadžijahić pa dopolnjuje Mušičev članek z obja­ vo seyhove druge poslanice (III/IV, 215—228). M a k e d o n i j i pod turško oblastjo sta posvečena dva manjša prispevka. Dušanka Bojanić prinaša podatke o Skopju iz leta 1544 na podlagi tapu-defterja (III/IV, 607—621). Zanima jo, kakšne dajatve je dajalo Skopje leta 1544 in pa demografska slika prebivalstva. H. Hadžibegić pa objavlja s potrebnim komen­ tarjem tri fermane iz prve polovice XVI. stoletja (II, 83—94) s področja Ma­ kedonije. 284 Dokumente, iz katerih se zrcali odnos med D u b r o v n i k o m in Turškim imperijem ter borba Dubrovčanov za ohranitev svojih privilegijev, prinašata v svojih člankih Adem Handžič in Gliša Elezović. Prvi prinaša 26 pisem Ahmed paše Dugaliča (III/IV, 415—436), ki je koncem XVI. in v začetku XVII. stoletja igral pomembno vlogo v zgodovini BiH. Ta pisma, ki jih je Ahmed paša naslovil dubrovniškemu knezu in plemstvu, prinašajo mnogo podatkov za njegovo biografijo, istočasno pa so dober vir za poznavanje gospodarskih odno­ sov med Dubrovnikom in Turčijo. Gliša Elezović pa skuša na podlagi treh fermanov osvetliti spor v zvezi z zapuščino Ahmed-paše Hercegoviča, potur- čenega sina Stjepana Vukčića-Kosače, ki je bila naložena v Dubrovniku (I, 69—84). O preteklosti C i g a , n o v in njihovem položaju v posameznih pokrajinah v naši državi se je v znanstveni literaturi doslej zelo malo pisalo. M. Mujića zanima predvsem čas njihovega prihoda v naše kraje in pravni položaj pod osmansko oblastjo (III/IV, 137—194), življenje in njihovi poklici. Večina ob­ javljenega gradiva se nanaša na Bosno, manj na področje Makedonije. V g o s p o d a r s k o z g o d o v i n o pod Turki nas uvaja eden najbolj dogna­ nih in po številu objavljenih dokumentov najbogatejši prispevek, študija Hami- da Hadžibegića »Džizija ili Harač« (III/IV, 55—136). Pri obdelavi problema se omejuje avtor na naše kraje, posebej na Bosno. Džizija je eden glavnih držav­ nih dohodkov, ki se je uporabljal v glavnem za vojne potrebe. Proučevanje tega problema je važno za ugotavljanje ekonomskih razmer v Osmanski državi. Ker obstoji nejasnost v pojmovanju obeh omenjenih izrazov prinaša avtor tudi njihovo razlago. Džizija je dajatev, ki so jo nemuslimani dajali za svojo osebnost kot znak pokornosti in lojalnosti, a harač je pravzaprav davek za zemljo. Ta razlika teoretično drži po muslimanskem serij atskem pravu, v praksi pa se oba izraza uporabljata eden mesto drugega. V prvem delu je avtor zajel obdobje do konca XVIII. stoletja, v sledečem zvezku pa bo obdelal še XIX. stoletje. Nedim Filipović objavlja 7 dokumentov (od 1523—1676 1.) (II, 57—82), ki govorijo o trgovini in trgovskih vezeh balkanskih dežel (zlasti BiH) z dal­ matinskimi mesti (v prvi vrsti z Dubrovnikom) in z mesti onstran Jadrana. Iz kodeksa št. 1 Orientalnega instituta v Sarajevu pa objavlja 5 dokumentov iz XVI. in dva iz XVII. stol. (III/IV, 437—454). Vsi ti dokumenti pojasnjujejo in normirajo nekatera vprašanja iz področja agrarnih odnosov ter razmerja med mestom in vasjo. V njih se zrcali kriza turškega fevdalizma. Pogoj za uspešno in precizno arhivalno delo so med drugim tudi dobro razvite p o m o ž n e v e d e in zadostno število raznih priročnikov, ki historiku v mnogočem olajšajo delo. Prvi koraki na področju proučevanja turške diplo- matike.epigrafike in kronologije so napravljeni. Za vsakega zgodovinarja, ki se ukvarja s turškim obdobjem naše narodne zgodovine, je koristna razprava H. Sabanovića »Turski diplomatički izvori« (I, 117—150). Avtor ima namen pri­ kazati turške vire za našo zgodovino z omejitvijo na diplomatično in epigraf- sko gradivo. V prvem delu, ki je prvi poskus obdelave diplomatike turških arhivalij pri nas, prikaže razdelitev turških zgodovinskih virov, daje podatke o arhivih v Turčiji in nas seznani s stanjem turških arhivalij v arhivih pri nas. Na koncu sledi dragocen bibliografski pregled dosedanjih izdaj turških virov za zgodovino naših narodov. V turško epigrafiko posega Mehmed Mujezinović, ki kronološko obdela 23 turških napisov iz Sarajeva iz XVI. stol. (II, 95—114), ter 22 napisov iz XVII. stoletja v nekaterih drugih mestih BiH (III/IV, 455—484). Takšni doku­ menti spadajo med najvažnejše in najsigurnejše vire za proučevanje raznih turških ustanov. -Na mnogo težav pri ugotavljanju datumov naleti vsakdo, ki se ukvarja s turškimi dokumenti. Vsled pomanjkanja priročnikov za ugotavljanje kompli­ ciranega načina datiranja turških dokumentov in tablic za preračunavanje hidžretskega štetja v našo ero in obratno, pomenijo študije, ki se bavijo s kro­ nologijo turških in arabskih dokumentov in rokopisov, velik in pomemben doprinos v orientalistiki. Zato bo vsak .orientalist-zgodovinar koristno uporabil 285 rezultate prve večje študije o hidžretskem koledarju in ostalih koledarjih pri islamskih narodih (III/IV, 299—348), ki jo je z vso natančnostjo sestavil Muhamed Kantardžić. Razpravo lepo dopolnjujejo razne tabele s področja kronologije in astrologije, ki ponazorujejo avtorjeve zaključke, kakor tudi for­ mule, ki nam služijo za razna preračunavanja. V krajšem članku daje H. Sa- banovič razlago izrazov evail, evasit in evahir v datumih turških spomenikov (II, 213—238). Z raznimi vprašanji se ukvarjajo avtorji v sledečih krajših prispevkih: ' Prevod poglavja »Zemlja i narod u Anadoliji u XIV i XV st.« (I, 168—172) iz knjige »Anadolu Beylikleri« turškega zgodovinarja I. H. Uzunčaršilija je preskrbel in z opombami opremil H. Hadžibegić. Razprava je zanimiva tudi za nas, ker so objavljeni podatki važni za ugotavljanje značaja osmanskega timarsko-spahijskega sistema, ki je vladal v naših deželah do srede XIX. stol. Na podlagi O. L. Barkanove zbirke turških Kanun-nam, daje B. Đurđev neke »Primedbe uz moja izdanja turskih kanun-nama« (1,151—155) in jih delno popravlja. Nedim Filipović razlaga pomen izraza »tahvil« v vseh variantah, ki jih srečamo v dokumentih (II, 239—248). »Poreklo Ušćupline povijesti turske carevine« išče Fehim Bajraktarević (III/IV, 589-95). Na podlagi napisa na Ka- sapčiča mostu v Užicah (I, 156—160) ugotavlja H. Sabanovič njegovega avtorja pesnika Džari Čelebija, ki je bil doslej neznan. Sulejman Bajraktarević pa daje kratko poročilo o historiatu Orientalne zbirke Jugoslovanske akademije v Za­ grebu (II, 313—318). Precejšnjo pozornost posveča redakcija »Kritiki, ocenam m prikazom« (I, 173—193; II, 319—336; III/IV, 629—670). Seveda prevladujejo poročila in ocene raznih revij in publikacij iz področja orientalne filologije. Ignac Voje 286 B I B L I O G R A F I J A F r a n c e Š k e r l BIBLIOGRAFIJA O NARODNOSTNOOSVOBODILNEM BOJU SLOVENCEV ZA 1954-55 Z DODATKI ZA 1945-53 Bibliografija o narodnoosvobodilnem boju Slovencev za leti 1954 in 1955 je nadaljevanje onih, ki jih je doslej objavil Zgodovinski časopis 19501, 19512 in 19543. Kakor one je tudi pričujoča izdelana po istih vidikih in za isti pred­ metni obseg, zato jih tu ne razlagam posebej. V času od zadnjega Zgodovin­ skega časopisa je Narodna in univerzitetna knjižnica izdala »Slovenski biblio­ grafiji« za leti 1952" in 19535. V vsaki od njih je izšla tudi bibliografija člankov o NOB. Toda primerjava moje in bibliografije člankov o NOB v »Slovenskih bibliografijah« kaže predvsem, da NUK izdeluje bibliografijo člankov o NOB po nekoliko drugačnih vidikih, kakor sem jih sam vzel za vodilo pri izdelavi naše. Med članki skuša izbirati važnejše, zraven pa vključuje tudi črtice, ki so čisto leposlovnega značaja in jih kot zgodovinski vir oziroma literaturo prav­ zaprav ni mogoče jemati. »Slovenska bibliografija« Narodne in univerzitetne knjižnice mnogo mojih podatkov nima, obratno pa tudi moja ne vseh njenih. Pri izdelavi sedanje bibliografije ,sem »pomanjkljivosti« v mojih prejšnjih bibliografijah ponovno pregledal, toda sem zopet spoznal, da v našo zgodo­ vinsko bibliografijo precejšnjega dela »manjkajočih« podatkov ne morem sprejeti. Sprejel pa sem brez nadaljnjega one, ki našim vidikom ustrezajo. Še več, pri ponovnem pregledovanju časopisov in časnikov sem naletel na mnoge podatke, ki sem jih v prejšnjih letih prezrl. Tudi te sem prevzel in v dodatku priključil letošnji bibliografiji. 1. Amon Darinka: S pohoda XIV. divizije po Hrvaškem. SPor 18. IX. 1954, št. 219. 2. (Arigler Adolf): Med borbo so se razvijala tuđi narodna sodišča. SPor 21. VII. 1954, št. 170. 1 France Škerl: Bibliografija o narodnoosvobodilnem boju Slovencev 1945—1949. Zgodovinski časopis 1950, str. 278—316. 2 France Skerl: Bibliografija o narodnoosvobodilnem boju Slovencev za leto 1950. Zgodovinski časopis 1951, str. 492—500. 3 France Škerl: Bibliografija o narodnoosvobodilnem boju Slovencev 1951—1953. Zgodovinski časopis 1954, str. 353—428. 4 Slovenska bibliografija za leto 1952, izd. NUK, Ljubljana 1954, Zgodo­ vina narodnoosvobodilne borbe Slovenije (dokumenti, spomini in črtice) str. 325—336. 5 Slovenska bibliografija za leto 1953, izd. NUK, Ljubljana 1956, Zgodo­ vina narodnoosvobodilne borbe Slovenije (dokumenti, spomini in črtice), str. 364—378. 287 Članek prikazuie sodstveno organizacijo v letu 1944. 3 Arih Rok: Majski dnevi 1945 na Koroškem. Spomin ob »meditacijah price« iz Celovca. LdP 8. V. 1955, št. 106 in Slovenski vestnik, Celovec 13. V. 1955 št. 19. 4 Atanasijević Relja: Streli pri Urbančku. Tovariš 1955, str. 450. Dokaj pretiran oris likvidacije belogardističnega agenta koncem ju­ nija 1942. . .. 5. Avbelj Viktor-Rudi: Pozdravljeni, štajerski borci! Posavski tednik, KrsKo 11. IX. 1954, št. 36. o n „ 6. Avsec Lojzka-Stana: Še spomin obtožuje! Borec 1954, str. 203. Oris belogardističnega divjanja nad partizani. 7. Avsenak Lojze: Tehnika Franceta Prešerna je umolknila. Posavski tednik, Krško 5. II. 1955, št. 5. Oris dela in konca partizanske tehnike. 8 Avšič Jaka: Suhor novembra 1942 leta, primer bratstva in enotnosti hrvat­ skih in slovenskih partizanov. SPor 23. XI. 1954, št. 275 , . . , . , 9. Balažič Koloman: Od Bistrice do Strehovskih goric. Obmurski tednik, M. Sobota 23. XII. 1954, št. 50. Spomini na boje z Madžari v februarju 1945. _ . . . . . 10 Baloh Pavle-Peter: Ustanovili smo prvo kozjansko ceto. Spornim iz let 1942—1945. Rimske Toplice v borbi in svobodi, Rim. Toplice 1954, str. 20 23 11 B(aruca) G(ildo): Svet pod Snežnikom pred trinajstimi leti in danes. Slov. Jadran, Koper 3. VI. 1955, št. 23. . T,- , • r,- + • • Oris osvobodilnega gibanja v Mali Bukovici pri Ilirski Bistrici. 12 (Bašelj Rudi): Sest dni je gorel bencin. Borec 1955, str. 320—322. Oris akcije v Postojnski jami v marcu 1944. . Y T T 13. Batič Ivan: Iz Poljan nad Škofjo Loko. Glas naroda, New York 31. XU. 1954, št. 137. Spomini na varanje nemških organov. . , . , , . . - 14 Batista Milan-Regvat Janko-Zazvonil Oton: Iz velikih dm boja sa nase lepše življenje. Drobci iz gradiva tržiškega muzeja NOV. Trziski vestnik, Tržič 5. VIII. 1954, št. 15—16. Odlomki aktov o dogodkih v Tržiču v letu 1944. • 15. Bebler Aleš: Spomini na komandanta Staneta. SPor 18. IX. 1954, st. T a v k i < < t e h . 239. Hvala Franc: Odkritje spominske plosce «a »J.vki« »t. 4 rn^Javk.« teh nikp »Porezen«. Primorske novice, Solkan 28. X. I95b, st. vt. T S 5 podatki o obeh javkah, kdaj sta nastali in kdo je v njih 240. I l e c d R u d ? ' V spomin na Franca Krambergerja. Ptujski tednik, Ptuj 6 ' ^ r i s ' F r 4 ' K r a m b e r g e r j a in njegove družine kot pristašev narodno- 241 ( I l e ^ R u d i r ^ v f S - liceva je bila predana in požrtvovalna borka 2 za s o c i a l e m . Ptujski tednik, Ptuj 13. VIII. 1954, št. 32 Na dobo narodnoosvobodilnega boja se nanaša samo zaključni del 242. Ilec S Ì Nekaj o življenju v taborišču na Borlu. Ptujski tednik, Ptuj 243 I2l0ecVRUdi!9parâzanska javka pri Papičevih v Mariboru. Invalidski vest- 245 AffSîAtAASS Ptuj 19. V. 1955, št. 20. _ Kratka biografija borca m aktivista. 246 Inž. Rado Iršič: Večer, Maribor 28. I. 1954, st. 22. 247 I v a n S Ä B ^ a S 3 £ v borca - partizana. Obmurski tednik, M. Sobota 23. XII. 1954, št. 50. 248 Iz časov krvave borbe za svobodo. Nova domovina Buenos Aires 30. I. 2 4 8 - Î Q « Л 102- 15 II 1955 št. 103; 15. III. 1955, št. 104. 1 9 5 5 b S s i 0nekate"h19dogodkov n ljudi v Ljubljani na ^ е п ^ ш Primorskem, Opise so priredili B. K. (st. 102) — K. (st. lud) m i^eoa 249 Iz k r t f r d e č e ! . . Padli borci in žrtve fašističnega terorja ^ o b č i n e Gorice. Gorice na Gorenjskem. . 250 Iz naše krvi, Celje 1955, izd. Okrajni odbor Zveze vojaških vojn.h inva- Ш ° 1 ^ ! ' I l i ^ t i t p S ^ K borcev in aktivistov. Natančnejši po- d a t ï o člankih in zapisih so navedeni pri člankih posameznih av- toriev. 9M \ч selske kronike. Koroški fužinar, Ravne 29. XI. 1955, št 10—12. 251. Iz ^ ^ ^ - T z župnijske kronike; na drugo svetovno vojno se nanašajo samo podatki pri letu 1941. 252. Iz slavnih dni pred desetimi l e t i . . . Velenjski rudar, Velenje 20. XI. 1954, 253. Iz'spominov naših žena na 8. marec v drugi vojni. Delo, Trst 5. III. 1955, 9^4 TakSe Marko- Po zasavskih kurirskih stezah. LD 21. VII. 1955, št. 170. 254. Jakse f ^ - J ° J a n k o y o l a v 0 5 0 0 0 o Mark«, »Iz zasede v zasedo« fn »Kako sem hodil na Koroško« je pisec po pripovedovanju nekda- njih kurirjev orisal njihova doživetja v partizanih. 299 255. (Jamšek Svojmir): OF v letih 1941—1945 ob desnem bregu Mure. Obmur- ski tednik, M. Sobota 23. IV. 1954, št. 16. 256. Jamšek Svojmir: Tako se je borila Prlekija. Tovariš 1954, priloga k št. 35, 27. VIII. 1954, str. VI—VII. Odlomek iz daljše razprave o razvoju NOB v Prlekiji. 257. Jan Ivan: Herojska tragedija na Okroglem. SPor 23. III. 1954, št. 69 — 31. III. 1954, št. 76. Reportaža o tragičnem koncu Stanka Žagarja in tovarišev. 258. Jakac Božidar: Kako sem portretiral Tita. Borec 1954, str. 180—182. 259. Jakopič Lojze: Ognjeni krst. Prva akcija na Jezici julija 1941. leta. Borec 1954, str. 46—48. 260. Jarc Janko: Krvava tragedija na Gorenjih Lazah. Borec 1954, str. 252— 256. 261. Jarc Janko: Belokranjsko ljudstvo v boju za svobodo. Dolenjski list, Novo mesto 16. VII. 1954, št. 28—29. Historiat NOB v Beli krajini. 262. Jarc Janko: Zgodba o Štirinajsti diviziji na Štajerskem. Posavski tednik, Krško 28. VIII. 1954, št. 34 — 18. IX. 1954, št. 37. * 263. (Jarc Janko): Dolenjska in Štajerska, v skupni borbi za svobodo. Dolenj­ ski list, Novo mesto 10. IX. 1954, št. 36 in 17. IX. 1954, št. 37. Razvoj partizanstva na obmejnem ozemlju od 1941 do 1942. 264. Javornik Aleksander-Klemen: Kako smo volili narodne osvobodilne od­ bore. Borec 1954, str. 266—270. Prikaz volitev na osvobojenem ozemlju Bele krajine v letu 1944. 265. J(avornik) A(leksander): »Volilni vestnik«. SPor 21. VII. 1954, št. 170. V članku prikazuje pisec volitve na osvobojenih ozemljih Slovenije v letu 1944. 266. Jazbec Lojze: Nekaj spominov. Posavski tednik, Krško 11. IX. 1954, št. 36. 12. XI. 1954, št. 45. 267. (Jazbec Lojze)-jl: Sevničani v borbi za svobodo. Posavski tednik, Krško Kratek historiat osvobodilnega gibanja v Sevnici. 268. Je(lačin Jože): »Partizanski dnevnik« prvi dnevni partizanski list na Balkanu. Primorske novice, Solkan 26. XI. 1955, št. 48. 269. Jelenko Maks: Petnajstleten sem šel v partizane. Iz naše krvi, Celje 1955, str. 41—43. 270. Jelerčič J.: Goriška fronta, izraz borbenosti primorskega ljudstva. Pri­ morske novice, Solkan 3. IX. 1954, št. 36, in 10. IX. 1954, št. 37. 271. Jensterle Vinko: Borba za Trnovo. Iz naše krvi, Celje 1955, str. 39—40. 272. Jerin Marjan: Kozjanska pomlad. Večer, Maribor 7. VIII. 1954, št. 184. — 10. VIII. 1954, št. 186. Spomini na boje na Kozjanskem. 273. (Jerin Marjan): Bohor žari... Prvi komandant kozjanskega odreda, Jerin Marjan, pripoveduje . . . Savinjski vestnik, Celje 20. VIII. 1954, št. 33 in 27. VIII. 1954, št. 34. 274. Jerin Marjan: Pošteno jih je ukanil — zelence. Savinjski vestnik, Celje 16. IX. 1954, št. 37. 275. Jerkič Branko: Zadnje borbe II. brigade na Krasu. Borec 1954, str. 40—42. 276. J(erončič) F(ranjo)-Lojze: S Stanetom na Štajersko. LdP-B 18. IX. 1954, št. 223. Pohod II. grupe na Štajersko. 277. Jeršin Živka: Partizanska tehnika »Matajur«. Slov. Jadran, Koper 12. VIII. 1955, št. 33. 278. Jesenice 1869—1951. 1 .avgusta 1951. Proslava praznika mestne občine Jesenice in 85-letnice obstoja jeseniške železarne. Izd. Pripravljalni odbor za proslavo občinskega praznika in 85-letnice jeseniške železarne, Jese­ nice 1954, 24. str. Na str. 19—22 se knjižica dotika dobe NOB. V prikazu se v glavnem omejuje na leto 1941 in pri tem opisuje začetke narodnoosvobodilnega gibanja v okolici Jesenic. 300 279. Joštova Darinka: Kako si je Buzdo privoščil Nemce. Savinjski vestnik, Celje 16. IX. 1954, št. 37. Dogodek iz dni, ko so Nemci zasedli Štajersko. 280. Jovan Ljubo-Saša: Iz revolucionarnih dni Kozjanskega. Tovariš 1954, str. 24—25. Pregled partizanskega razvoja na Kozjanskem od 1941—1945. 281. Jože: V dnevih ponižanja... Katoliški glas, Gorica-Trst 7. IV. 1955, št. 14. Oris začetkov nemške okupacije na Štajerskem. 282. Jurač Jože: Komunisti so stopili na čelo upora. Rimske Toplice v borbi in svobodi, Rimske Toplice 1954, str. 10—12. Spomini na sestanek v Kojzicah 22. maja 1941. 283. Jurač Jože: Izgnali'so nas. SPor 18. IX. 1954, št. 219. Kompilacija razprav, ki so bile napisane o deportacijah Slovencev, vmes pa vpleta vrsto svojih drobnih podatkov. 284. Jurčec Ivan: Učiteljski dom v Ljubljani, trdnjava mlađih borcev proti fašizmu! Mlada pota 1954—1955, str. 330—338. Spomini na mnogovrstno delo skojevcev v osvobodilnem gibanju v Ljubljani do srede 1942. 285. Juvančič Ivo: Kako je nastal Soški odred. Kronika 1954, str. 89—94. Na osnovi arhivskih virov napisan historiat nastanka in začetnega razvoja prvega primorskega odreda. 286. J(uvančič) I(vo): Fašistična hajka v Raški dolini od 19. avgusta do 22. avgusta 1942. Po italijanskem dokumentu. Slov. Jadran, Koper 5. XI. 1954 št. 46. 287. Juvančič Ivo: Na Tolminskem je zagorelo... (1941—1945). Tovariš 1954, priloga k št. 48/26. XI. 1954, str. 5—6: Pregled narodnoosvobodilnega gibanja na Tolminskem. 288. Juvančič Ivo: Krivec iz afere »Montesi« med NOB fašistični general v Slov. Primorju. Borec 1955, str. 282. 289. K.: V Slatini na Pivki pred 10 leti. Primorske novice, Solkan 5. XI. 1954, št. 45. 290. K. A.-Rudi: Spomini na Šlandrovo brigado 9. do 12. avgusta 1944. Zasav­ ski vestnik, Trbovlje 18. VIII. 1954, št. 33. 291. Kako so nabrežinski tovariši onemogočili fašistično organizacijo. Delo, Trst 25. VI. 1955, št. 26. Doprinos Nabrežine v NOB. 292. Kapov Marija-Orana: Kratka analiza dela ženske organizacije v Brkinih. Slov. Jadran, Koper 4. VI. 1954, št. 23. 293. (Kardelj Edvard): Ob desetletnici osvoboditve. Pismo Edvarda Kardelja Ivu Ribarju-Loli z dne 12. avgusta 1942. Kronika 1955, str. 1—4. 294. Kastelic Drago: Razstreljene prsi. Spomini na partizanske žrtve iz Krške­ ga. Zasavski tednik, Trbovlje 30. VII. 1955, št. 30. 295. (Kastelic Marjetka-Vresnik Drago): Kočevska v borbi, Slovenski zbornik, izd. Kmečka knjiga, Ljubljana 1955, št. 5, str. 75—77. Pregled NOB na Kočevskem. 296. Kašper Jože-Peter: Bunker pri Sojkovi Toni. O ilegalni tiskarni »Sloven­ skega poročevalca« v Šmartnem. SPor 8. V. 1955, št. 105. 297. Katra: Rešena partizanska literatura in na poti ukanjeni fašisti. Delo, ' Trst 23. IV. 1955, št. 17. Spomini na delo za cilje NOB. 298. Kavar Janez: Skozi Št. Vid v Srbijo. Tržiški vestnik, Tržič 1. X. 1955, št. 15. — 25. XI. 1955, št. 18—19. Spomini na zapore v Šentvidu, deportacijo v Srbijo in vrnitev v Ljub­ ljano. 299. K(avčič) C(iril): 19. junij — praznik občine Loče. Savinjski vestnik, Celje 18. VI. 1954, št. 24. Kratek prikaz važnejših dogodkov v dobi NOB. 301 300. (Kavčič Franc)-Veljko: Spomin na prvo partizansko pomlad. Loški raz- ' gledi 1954, str. 23—26. Spomini na boje z Nemci spomladi 1942 na Osovniku. 301. (Kavčič Franc)-Veljko: Borba na Osovniku. Glas Gorenjske, Kranj 17. XII. 1955, št. 52. Spomini na boje z Nemci. 302. Kavčič Niko: Ustanovitev, razvoj in akcije loške čete v letu 1942. Loški razgledi 1955, str. 7—21. 303 Kavčič Vladimir: Mladost v boju. Delo mladine Učiteljskega doma v Ljubljani med narodnoosvobodilno vojno. Izd. Klub borcev NOB »Kos- mač-Klemenc«, Ljubljana 1955, 126 str. + (II)+32 str. slik. _ 304. (Kavšek Slavko)-D. F.: Spomini na akcije mornariške skupine IX. kor­ pusa. Slov. Jadran, Koper 8. I. 1954, št. 2. 305. K. C: Lonjer je bil med prvimi v narodnoosvobodilni borbi. Delo, i r s t ' 30. IV. 1955, št. 18. ^т . 306 K(iauta) L(adislav): Srečanja z Nikolajem Pirnatom. Novinar 1955, st. 7. 307. Kincl Franjo: Nekaj spominov na Dachau. Iz naše krvi, Celje 1955, str. 44 4ß 308 Kišek Lojze-Rudi: Osvobodili smo Mozirje. SPor 18. IX. 1954, št. 219. Spomini na osvoboditev Zgornje Savinjske doline leta 1944. 309 Klanjšek Jože-Vasja: Junaški pohod. Borec 1954, str. 51—53. Odlomek iz rokopisa »Pohod XIV. divizije«. T ~ ,, „„ T „ 310. Klanjšek Jože-Vasja — Z(užek) N(ande): Herojski pohod. LdP-B 27. IV. 1954, št. 101. , . .. _ . . Odlomek iz spominov na pohod XIV. divizije na Štajersko. 311. Klanjšek Jože-Vasja — Z(užek) N(ande): Najhujši dan pohoda. LdP-B 17. VI. 1954, št. 144. • , . .. », . , Odlomek iz spominov na zaključni pohod XIV. divizije na Štajersko. 312. Klemenčič Ivo-Milan: Vedno med prvimi je bila tudi radgonska mladina. Pomurski vestnik, M. Sobota 11. VIII. 1953, št. 32. Kratek historiat dela skojevcev v okolici Gornje Radgone. 313. Klemenčič Vlado: Prišli so opolnoči. Ptujski tednik, Ptuj 12. V. 1955, št 19 Delno samostojno, delno pa po Skerlovi razpravi »Nacistične deporta­ cije Slovencev v letu 1941« napisan članek o izseljevanju Slovencev sploh in posebej onih v ptujskem okraju. 314 Kiep Jože-Smeh: Lackovci v zanimivih pogovorih. Borec 1954, str. 376—278. Oris delovanja odreda na severni slovenski meji in srečanja z zavez­ niškim obveščevalnim oficirjem. . 315. Kiep Jože-Smeh: Pot na Kozjak. Večer, Maribor 11. X. 1955, st. 239 in 12. X. 1955, št. 240. Spomini na akcije Lackovega odreda. 316 (Klinar Miha): Partizanski Bohinj vabi na proslavo Zbora aktivistov jeseniškega okrožja in Jeseniško-Bohinjskega odreda. Glas Gorenjske, Kranj 21. VIII. 1954, št. 34. . V okviru priprav za proslavo govori članek o razvoju osvobodilnega gibanja v Bohinju. , 317 K(linar) M(iha): Taka je bila pred desetimi leti naša mladina. Ob deset- letnici prve mladinske konference jeseniškega okrožja. Glas Gorenjske, Kranj 1. I. 1955, št. 1. . . . 318. Klinar Miha: Upor je preprečil preseljevanje. Glas Gorenjske, Kranj 29. VII. 1955, št. 31. Članek komentira italijanska in nemška poročila o preseljevanju. 319. K(l)i(nar) M(iha): O tehnikah in časopisih na Gorenjskem med narodno­ osvobodilnim bojem. Glas Gorenjske, Kranj 19. XI. 1955, št. 48. 320. Klinar Slavko: Krvava igra v rudarskem jašku. Borec 1954, str. 103. Oris nemškega pokola civilnih ljudi. 321. Klinar Slavko: Prva pesem maščevanja. Borec 1954, str. 189—190. Oris ene izmed akcij Vinka Megla v Zagrebu. 302 322. (Klinar Slavko-Trstenjak Alojz): Ze v svobodo zlato so zrli. Obmurski tednik, M. Sobota 12. V. 1955, št. 19. Oris streljanja talcev na Moti. 323. (Klopčič Mile): Poldrug mesec v XII. brigadi. Zasavski tednik, Trbovlje 3. IX. 1955, št. 35. 324. (Kobal Cvetko)-Florijan: Začetki ljudske vstaje v Škofji Loki. Loški razgledi 1954, str. 7—22. Oris narodnoosvobodilnega gibanja v Škof ji Loki in okolici v letu 1941. 325. Kobe Slavko: S prostovoljci v aprilu 1941. Borec 1955, str. 161—162. 326. Kokalj Franc-Rafko: Izgubil sem desno roko. Iz naše krvi, Celje 1955, str. 43—44. Oris bojev KZO z Nemci na Sveti gori v Zasavju. 327. Kokalj Kristijan: Po kurirski poti od Storžiča na Primorsko. Glas Go­ renjske, Kranj 16. VII. 1955, št. 29; Enakopravnost, Cleveland 1. IX. 1955, št. 166. Spomini na kurirsko pot poleti 1944. 328. Kolar Vilko: Tiskali smo »Glas Dolenjske«. Borec 1955, str. 416—418. 329. Kolenc Franc: Avdijenca pri Škofu. Nova pot 1954, str. 98—101. Članek prikazuje odnos szombatheljskega škofa do slovenskega du­ hovnika, ki so ga denuncirali prekmurski madžaroni. 330. Kolenc Franc: Zasliševanje v senci vešal. Nova pot 1955, str. 7—11. Spomini na madžarsko zasliševanje zaradi podpiranja aretiranih Slo­ vencev. 331. Kolenc Franc: Deveti maj leta 1941 in 1945. Nova pot 1955, str. 226—230. 332. Koman Stane: Odhod med partizane leta 1941. SPor 4. IX. 1955, št. 206. Članek prikazuje, kakor so na Jezici pri Ljubljani odhajali v par- tiZctnG 333. Koman Stane: Iz upora na Jezici v 1941. letu. Borec 1955, str. 368—369. 334. K(omavli) E(da): Poleti s partizanskih letališč. SPor 21. VII. 1954, št. 170. Prikaz ustanovitve fetalskih baz na osvobojenem ozemlju. 335. (Konobelj Franc-Slovenko): Ognjeni krst jeseniških in javorniških parti­ zanov. Glas Gorenjske, Kranj 31. VII. 1954, št. 31 — 14. VIII. 1954, št. 33. Spomini na boje v Mostah in na Možakli konec julija in začetek avgu- sta 1941 336. Konobelj France-Slovenko: Pod Možaklo in Karavankami so se uprli, Jesenice 1954, izd. Mestni odbor Zveze borcev, 406 str. + (XLVIII) + (XXII) s slikami, 8°. Zbirka biografij, zgodovinskih prikazov na temelju pisanih dokumen­ tov in spominov ter reportaž o posameznih straneh in dogodkih iz partizanskega življenja na Gorenjskem. 337. Konobelj Franc-Slovenko: V »Franji« med zadnjo nemško ofenzivo. Borec 1955, str. 262—264. 338. Kopecky Vilko: 11. april. Invalidski vestnik 5. IV. 1954, št. 7. Pisec opisuje, kako je obesil slovensko zastavo na zvonik frančiškan- • ske cerkve v Ljubljani 1943. 339. Kopecky Vilko: Peterokraka vrh zvonika. LD 7. V. 1955, št. 106. Spomini na obešanje zastave v zvoniku frančiškanske cerkve spo­ mladi 1943. 340. Koprive Jano: O napadu na Šentjanž. SPor 17. IX. 1955, št. 217. Po pripovedovanju komandanta bataljona XII. brigade Kostja opi­ sano partizansko zavzetje Šentjanža septembra 1943. 341. Kordiš Franc: Uspela operacija. Dolenjski list, Novo mesto 21. VII. 1955, št. 29. Oris primitivne operacije ozeble noge. 342. Korošec Filip-Bor: S partizansko četo po Prekmurju. Obmurski tednik, M. Sobota 23. XII. 1954, št. 50. Oris aktivnosti v letu 1944. 343. Kos Anica: Odlomki iz taborišča Ravensbrück. Borec 1955, str. 257—259, 317—319. 303 344. (Kos Mar)jan: Nekaj paberkov iz zgodovine NOB v Radljah ob Dravi Večer, Maribor 24. VI. 1954, št. 148. 345. (Kos Mar)jan: Praznik v Slovenjem Gradcu. Večer, Maribor 24 VIII 1954 št. 198. ' ' ' Začetki NOB v Slovenjem Gradcu. 346. (Kos Mar)jan: Zamenjali so plug s puško. Večer, Maribor 22. III 1955 št. 68. ' Članek riše delež Polskave v narodnoosvobodilnem gibanju. 347. Kosar Franc: Ste pripravljeni? Obmurski tednik, M. Sobota 28. IV 1955 št. 17. Spomini na grozeči spopad z Nemci v Radvencih v Prekmurju. 348. Kosar France: Zapiski o prvih dneh upora in ljudeh, ki so ga pripravljali. Pomurski vestnik M. Sobota 11. VIII. 1955, št. 32. Članek opisuje začetke osvobodilnega gibanja v okolici Gornje Rad­ gone. 349. Kosar Franjo: Napad na Apače. Pomurski vestnik, M. Sobota 11 VIII 1955, št. 32. Spomini na boje z Nemci v letu 1944. 350. Košar Franc = Kosar Franc. 351. Kosmač France: Osemnajsta spet v Sloveniji. Delavska enotnost 6 V 1955, št. 18. Oris nekaterih bojev po vrnitvi divizije iz Gorskega kotara. 352. K(ostanjšek Boris): Konferenca posavskih komunistov v Penku 5. V. 1941. Posavski tednik, Krško 17. VII. 1954, št. 28. Opis konference, na kateri je S. Šlander poročal o direktivah za pri­ pravo za oboroženi boj. Datiranje konference je nepravilno, ker je dejansko mogla šele biti nekaj tednov kasneje. 353. Kostanjšek Boris: Senovo v letih revolucije. Posavski tednik, Krško 5. II 1955, št. 5. 354. Košir Fedor: Preko Roga v Gorski Kotar. Iz partizanskega dnevnika Planinski vestnik 1955, str. 266—269. Spomini na pešačenje in doživljaje v Gorskem kotaru ob koncu 1943 in začetku 1944. leta. 355. Košir Martin: 10 let v svobodi. Ljudstvo pod Storžičem v boju za svo­ bodo, Gorice 1955, str. 118—129. Na straneh 118—122 se pisec dotika dobe NOB in kaže na posledice vojne dobe v občini Gorice. 356. Kotnik Anton-Robida: Ilegalne in partizanske tehnike med Mrzlico in Dobrovljami. Med Mrzlico in Dobrovljami, Celje 1955, str. 176—179. 357. Kot žrtve ste padli v borbi za nas . . . Rimske Toplice v borbi in svobodi Rim. Toplice 1954, str. 42—46. ' Kratke biografije 12 borcev iz Rimskih Toplic, ki so padli kot borci NOV. 358. K(ovač) A(ndrej): Partizanski tisk iz Ptuja. Ptujski tednik, Ptuj 22 X 1954, št. 42. J 359. (Kovač And)rej: Boji in zmage naprednega in narodnoosvobodilnega tiska v Ptuju. Ptujski tednik, Ptuj 19. V. 1955, št. 20. Oris ciklostilnih tehnik v ptujskem okraju, predvsem tehnike »Lacko«. 360. (Kovačič Ivan-Efenka): Odločilni udar 14. divizije. LD 14. V. 1955, št. 112. Po Kovačičevem pripovedovanju napisan oris zadnjih bojev XIV. di­ vizije. 361. Kovačič Roži: Delo žena v NOB iz vasi Komen. Slov. Jadran, Koper 4 VI 1954, št. 23. ' 362. Kozina Marjan: Partizanski »konservatorij«. Borec 1954, str. 313—315. Spomini na pouk glasbe v partizanih. 363. K(ozjek) J(anez): Spomini na julijske dni 1942. Glas Gorenjske, Krani 21. VII. 1955, št. 30. 304 Spomini na streljanje 50 talcev, ki so jih Nemci ustrelili 28. VII. 1942 na Bistrici pri Naklem. 364. Kožar Jože: Z Levstikov« po orožje v Bosno. Borec 1955, str. 283—284. 365. Kraigher Boris: Deset let v svobodi. Koledar Prešernove družbe 1955, Ljubljana 1954, str. 17—25. Na čas narodnoosvobodilnega boja se nanaša samo poglavje »Narod­ noosvobodilna vojna«, str. 17—20. Poglavje je označba NOB v Slo­ veniji. 366. Kraigher Živa-Ksenija: Spomini na Stjak. Borec 1954, str. 239—241. Spomini na konferenco primorskih žena v februarju 1944. 367. Krajne Milan-Brane: Med njimi. Borec 1955, str. 217—218. Članek opisuje, kako so se partizani skrili in vzdržali v vasi, ko so jo zasedli Nemci in vermani. 368. K(ralj) V(inko): Nočna akcija v Makolan in napad na kurirsko stanico TV 4. Ptujski tednik, Ptuj 3. IX. 1954, št. 35. 369. K(ramar) J(anez) — Š(krabar) S(tane): Žarišča osvobodilne borbe na Šta­ jerskem. Tovariš 1954, priloga k št. 16, 16. IV. 1954: Šoštanj in njegov okraj (brez strani). Prikaz Šoštanja v narodnoosvobodilnem boju. 370. Kramar (J(anez): Bela krajina — kovačnica vojaških kadrov. Borec 1954, str. 270—274. Prikaz vojaškega šolstva v Beli krajini. 371. Kramar J(anez): Organizirano ropanje »Dobre krvi«. Dokumentirana od­ kritja o strahotni usodi mnogih slovenskih otrok. LD 7. V. 1955, št. 106. 372. Kranj v boju in svobodi. Zbornik. 1. avgust 1954. Izd. Mestni odbor SZDL, uredil Slavko Beznik, Kranj 1954, 63 str. s slikami, 8°. Zbirka reportaž o važnih dogodkih in drugih akcijah, ki so se zgodile v Kranju od 1941 do 1945. 373. Kranjc Janez-Prevc Tone-Dimač: Rakovska četa. Borec 1954, str. 83—84. Prikaz nastanka in dejavnosti rakovske čete v letu 1942. 374. Kranjc Milan: Na straži. Borec 1954, str. 36. Spomini na boje z Nemci na Pohorju. 375. (Kranjc Milan): Enajsta obletnica ustanovitve štajerske brigade VDV. LdP 4. VIII. 1955, št. 181. Označitev dela VDV brigade. 376. (Kranjec Miško): 16. julija 1941. leta je bilo. Glas Gorenjske, Kranj 17. VII. 1954, št. 29. Oris začtekov osvobodilnega gibanja v Šenčurju. 377. Kreft Ivan: Pogled v mračno preteklost Apaške kotline. Obmurski tednik M. Sobota 8. I. 1954, št. 1. 378. Kreft Ivan: Spomini ljudskega agitatorja. 1934—1954. Ob 20-letnici »Ljud­ ske pravice«. Maribor 1954, založila Obzorja, 214 str., 8°. Na straneh 108—178 obdeluje pisec dobo druge svetovne vojne in daje poučno sliko dela slovenskega partijskega aktivista v glavnem na ozemlju izven Slovenije. 379. Kreft Ivan: Skušajmo skupno napisati zgodovino NOB Obmurja. Obmur­ ski tednik, M. Sobota 22. I. 1954, št. 3. Podatki o osebah, odborih in organizacijski strukturi narodnoosvobo­ dilnega gibanja v obmurskih krajih. 380. Krek Miha: 3. maj 1945 v naši zgodovini. Ameriška domovina, Cleveland 4. V. 1955, št. 88. Oris pomena »slovenskega parlamenta« 3. maja 1945 v Ljubljani z vidika pobeglih politikov SLS. 381. Krepfl Franc-Zmaj: »Ne predamo se, raje umremo«. Iz spominov na osvobodilno gibanje v Halozah. 7 dni, priloga Večera, Maribor 17. IX. 1954, št. 36. 382. Krese Franc-Čoban: V skupnih borbah se je kalilo bratstvo med našimi narodi. Invalidski vestnik 22. III. 1954, št. 6. Spomini na skupni boj slovenskih in hrvatskih brigad pri Žumberku. 20 Zgodovinski časopis длд . 383. Krese Franc-Coban: II. kongres. SPor 1. V. 1954, št. 104 — 15. V. 1954, št. 112. Oris uspehov, ki so jih dosegli mladinci kot rezultat tekmovanja, nato pa opiše spomine na pot na drugo zasedanje USAOJ-a. 384. Krese Franc-Čoban: Bilo je pred desetimi leti. Odlomek iz spominov na II. kongres USAOJ. Invalidski vestnik 17. V. 1954, št. 10 — 14. VI. 1954, št. 12. 385. Krese France-Cobal: (pravilno Čoban!): Kazen izdajalcem. SPor 2. IX. 1955, št. 204. Spomini na življenje in boje v XX. brigadi. 386. Kristan Cvetko: Kanadski Slovenci v letih narodnoosvobodilnega boja. Slovenski izseljenski koledar 1955, Ljubljana 1954, str. 174—181. Na osnovi časnika »Edinost« iz Toronta prikazan pregled ustanovitve in razvoja slovenske organizacije v dobi vojne, razčiščevanja pojmov o dogajanju v domovini in pomoči domovini. 387. Kristan Cvetko: List šentviških zapornikov. Del. enotnost 21. VII. 1955, št. 29. Oris vsebine zaporniškega lista v zbirnem taborišču v Šentvidu. 388. Kr(istan Ivan): »Opozorite partizane!« Ljubljanski dnevnik 23. X. 1954, št. 249. Spomini na začasno osvoboditev Zirov v oktobru 1943. 389. Krivic Vladimir: Nekaj srečanj s tovarišem Petrom. LD 10. IV. 1954, št. 84. Spomini na aktivistično delo v Ljubljani in na osvobojenem ozemlju. 390. K(rižanič) F(ranc): Prispevek Velike Poiane za osvoboditev. Pomurski vestnik, M. Sobota 7. VII. 1955, št. 27. 391. Križnar Ivan: »Da uresničil davne bi sanje, boj je izbral...« Glas Go­ renjske, Kranj 14. VIII. 1954, št. 33. Biografija Staneta Žagarja. 392. Kronologija tržaškega vprašanja. Razvoj diplomatske dejavnosti o ita- lijansko-jugoslovanski meji. Jadranski koledar 1955, Trst [1954], str. 50— 80. Kronologija se vojne dobe dotika samo pri letih 1943—1945. 393. Kroupa Franjo-Boris: Kako smo odvažali vojaški material iz Ljubljane v partizane. SPor 8. V. 1955, št. 105. 394. Krušič Tone: Ujeli so me težko ranjenega. Iz naše krvi, Celje 1955, str. 37—39. 395. Kržišnik Zvone: Osvoboditev iz »Starega piskra«. Borec 1954, str. 380— 382. Avtor opisuje razloge, potek in uspeh reševalne akcije partizanov v Celju. 396. Ksela Linka-Jasna: V taborišču smrti. Večer, Maribor 18. IX. 1954, str. 220. Spomini na taborišče Auschwitz. 397. Ksela Linka-Jasna: Spomini iz vojnih let. Naša žena 1955, str. 203. Oris skrbi Štefke Štiblerjeve za tovarišico Loro v Auschwitzu in ravnanja Kriste Papičeve v Mariboru, ko so jo prišli iskat gestapovci. Kšela Linka-Jasna = Ksela Linka-Jasna. 398. Kučan Ernest: Soboška gimnazija je vzgajala najboljše sinove Pomurja. Pomurski vestnik, M. Sobota 11. VIII. 1955, št. 32. Članek se v poglavju »Dijaki soboške gimnazije med okupacijo« do­ takne na kratko tudi dobe NOB. 399. (Kuhar Boris) k. b.: Pred proslavo priključitve Primorske. SPor 4 VIII 1953, št. 182. Pisec govori o začetkih- OF v Cerknem, o bolnici Franji in bojih z Nemci. 400. Kuhar Boris: Lepi so spomini na svobodno ozemlje v zasužnjeni Štajer­ ski. SPor 21. VII. 1954, št. 170. Na osnovi pripovedovanj različnih aktivistov napisan prikaz življenja na osvobojenem ozemlju. 306 401. Kuhar Boris: Danes bom ustreljen. SPor 18. IX. 1954, št. 219 Kratek oris nemškega nasilja nad slovenskimi ljudmi. Nato pisec objavlja zadnja pisma Kerenčiča, Napasta, Puca, Kinstla, Poklekove, Fluksa, Toplaka, Trebušaka in Karata. 402. (Kuhar Boris): Male zgodbe — velike zgodovine. SPor 28. XI. 1955, št 278 Ob različnih muzejskih predmetih nanizani drobni opisi raznih do­ godkov iz NOB. 403. K(uhar) B(oris): Eksplozija na velesejmu. O delu ilegalnih delavnic v Ljubljani. Borec 1955, str. 163—164. 404. Kuhar Štefan: Društva kmečkih fantov in deklet, njih razvoj in pomen v Prekmurju. Obmurski tednik, M. Sobota 1. X. 1954, št. 39. Pri opisu predvojnega razvoja doda avtor tudi odnos društva do na­ rodnoosvobodilnega gibanja v letu 1941. 405. Kuhar Štefan-Peter: Zadnji dnevi narodnega heroja Daneta Šumenjaka- Mirana. Obmurski tednik, M. Sobota 21. X. 1954, št. 40 406. (Kukovec Robert) — M. g.: Zopet bo pomlad in zopet življenje... Iz dnevnika bivšega španskega borca, partizanskega majorja . . . Večer Ma­ ribor 28. IX. 1954, št. 228. 407. Kukovica Ludvik: Po kurirskih poteh. LdP 11. VI. 1955, št. 135. 408. Kukovica Ludvik: Od Koroške do Bele krajine: LdP 29. VI. 1955, št. 151. Opis kurirske zveze. 409. Kukovica Ludvik: Kurirji. SPor 22. VII. 1955, št. 169. Članek riše vlogo kurirjev v NOB. 410. (Kumbatovič)-Kalan Filip: Partizanska grafika. Beseda o tragičnem pa~ tosu. Naši razgledi 9. VII. 1955, št. 13. Prikazovanje skupne poteze v delih partizanskih umetnikov. 411. (Kumbatovič)-Kalan Filip: Petdeset vojnih linorezov. Naša sodobnost 1955, str. 888—903. Označitev partizanskih lesorezov Vita Globočnika, Doreta Klemen- čiča, Nikolaja Pirnata in Franceta Miheliča. 412. K(unej...): V gozdovih Pohorja je partizanska tehnika »France Prešeren« veliko pripomogla k osvoboditvi. Savinjski vestnik, Celje 16. IX 1954 št. .37. • ' 413. Kurbus Franc-Rajh Jože: Začetek osvobodilnega gibanja v Radgoni. Večer, Maribor 14. VIII. 1954, št. 190. 414. Kurbus Franc: Partizanski spomini. Pomurski vestnik, M. Sobota 11 VIII 1955, št. 32. ' Spomini na partizansko dejavnost in boje na Pohorju in v Slovenskih goricah. 415. Kveder Dušan: Sodnija. SPor 6. VII. 1954, št. 157 — 12. VII. 1954, št. 162. Reportaža o osvoboditvi zaprtih Slovencev v Sevnici 1941 416. (Lah Marjan): 1943. leta. Mladina 26. IV. 1955, št. 16. Opis praznovanja 1. maja v kamniško-savinjskem odredu. 417. Lapajna France: Junakinja Vojka Šmuc. Borec 1955, str. 114. Spomini na borko, bolničarko v 3. prekomorski brigadi. 418. Lasič Vida: »Govori radio Osvobodilna fronta«. LdP 16. I. 1955, št 13 Spomini na radijske oddaje OF v Ljubljani. 419. Lavrič Stane: Pred proslavo na Ostrožnem. Prvi maj na Štajerskem leta 1944. Invalidski vestnik 9. VIII. 1954, št. 16. 420. Lavrič Stane: Pohorska v juriš! Borec 1954, str. 365—367. Spomini na boje Zidanškove brigade na Pohorju in v Mislinjski do­ lini spomladi 1944. 421. Lavrič Stane: Zidanškova v borbi za Gornji grad. Tovariš 1944, str. 839. 422. Lenardič Stane-Žan: Iz beležnice vojnega dopisnika. Tovariš 1954 str 828—829. ' Opis spopada šlandrovcev z Nemci ob drugi obletnici OF. 423. Lepo smo proslavili vaški praznik. Primorske novice, Solkan 15 I 1954 št. 3. ' 20» 307 Drobne vesti o začetkih osvobodilnega gibanja v Podragi na Pri­ morskem. 424. (Lesar Meta): Občinski praznik v Loškem potoku. Dolenjski list, Novo mesto 21. VII. 1955, št. 29. Kratek oris pomembnejših dogodkov iz narodnoosvobodilnega giba­ nja v Loškem potoku. 425. L(ešnik) F.: Kljub zatiranju in mučenju so odhajali v partizane... Pre­ bivalci Loške okolice so ponosni na svojo preteklost. Savinjski vestnik, Celje 16. IX. 1954, št. 37. 426. Lešnik Lojze: Organiziran upor je začel... Rimske Toplice v borbi in svobodi, Rim. Toplice 1954, str. 12—13. 427. Liboje, 25. letnica »Svobode«. Liboje 1954, izd. Upravni odbor Svobode, 131 str. + 41 strani oglasov, 8°. Strani 48—102 obsegajo zbirko člankov o narodnoosvobodilnem gi­ banju v Libojah pri Celju. Podrobnejši podatki o člankih so nave­ deni pri posameznih avtorjih. 428. Likar Peter: Ljubljanska okolica se je bojevala. LD 21. VII. 1954, št. 169. Reportaža o partizanih na Pugledu, Jančah, v Dolomitih in akciji na preserski most. 429. Lindič Slavko: Naši prvi žrtvi okupatorjevega nasilja — Marjanu v spomin. Zasavski vestnik, Trbovlje 11. VIII. 1954, št. 32. Spomini na pripravljanje oboroženega boja, aretacijo in ustrelitev aktivista. 430. Linđič Slavko: Prvo miniranje proge pri Radečah. Zasavski vestnik, Trbovlje 16. IX. 1954, št. 37. Spomini na sabotažno akcijo v začetku 1944. 431. Lipar (Ivo)-Iztok: Črtice o junaških Mengšanih. Mengeški zbornik, 1154— 1954, I. del, Mengeš 1954, str. 211—222. Avtor riše streljanje talcev v Begunjah, fotografiranje streljanja talcev v Jaršah, boj na Kostavski planini in nemški požig partizanske bolnice na Dobravi pri Komendi. 432. Lipar Ivo-Iztok: Junaki Kostavske. Tovariš 1954, str. 829. Spomini na boj kokrškega odreda z Nemci ob koncu leta 1942. 433. Lipar (Ivan)-Iztok: Prvo obdobje Kamniško-Zasavskega odreda. Borec 1954, str. 344—346. 434. Lipičnik Franc: Ne skrbite... Nova pot 1954, str. 231—248. Reportaža o dogodkih v dneh izseljevanja slovenskih ljudi na Hrvat­ sko v letu 1941. 435. Lipičnik France: Prehojena pot. Nova pot 1954, str. 279—290. V prvih dveh poglavjih prikazuje pisec sodelovanje v osvobodilnem gibanju. 436. Ljudstvo pod Storžičem v boju za svobodo. 28. junija 1943. Zbornik občine Gorice, (Gorice) 1955, izd. Občinski odbor ZB NOV Gorice, 143 str. + (III) s slikami + 4 zemljevidi, 8°. Vrsta člankov, ki prikazujejo razvoj NOB na območju občine Gorice pri Kranju. Natančnejši podatki o člankih so navedeni pri posamez­ nih avtorjih. 437. L(ogar) S(rečko): Zapiski iz slavnih dni ljudske revolucije. Ob 12. oblet­ nici ustanovitve mestnega odbora OF v Idriji. Slov. Jadran, Koper 3. XII. 1954, št. 50. Spomini na začetke osvobodilnega gibanja v Idriji. 438. Lotrič Tone: Od Gabrške gore do Trsta. Borec 1955, str. 32—35, 63—67. Prikaz zgodovine in dejavnosti Škofjeloškega odreda. 439. (Lovec Zdenka): V težkih dneh borbe se je krepila zavest in moč pri­ morskih žena. Slov. Jadran, Koper 4. VI. 1954, št. 23. Spomini na pokrajinsko konferenco SPZZ na Primorskem v letu 1944. 308 440. Lovrenčič Jože: Spomini na narodnoosvobodilno borbo. Ptujski tednik Ptuj 25. XI. 1955, št. 47. ' сишк, Spomini na narodnoosvobodilno gibanje v Novi vasi pri Ptuju. 441. L(ovrenčič) K(ristina): Danes sem bil obsojen na smrt. Večer, Maribor 21. VII. 1954, št. 170. Odlomki pisem aktivistov, ki so bili obsojeni na smrt na streljanje. 442. Lovrenčič Kristina: Dokumenti velikih dni. Večer, Maribor 18 IX 1954 št. 220. ' Odlomki iz gradiva v arhivu CK ZKS. 443. Lubej Matevž: V zadnji borbi sem izgubil roko. Iz naše krvi, Celje 1955 str. 46. ' 444. Lunaček Pavel-Igor: Partizanske bolnišnice na Rogu. LdP-B 10 VII 1954, št. 163. 445. Lunaček Pavel-Igor: Delež slovenskega zdravstva v partizanih. Naši razgledi 18. IX. 1954, št. 18. 446. Luštek Miroslav: Naši spomeniki: gramozna jama, Žale, Urh, Kronika 1954, str. 157—165. Avtor navaja in označuje talce, ki so padli v Ljubljani, žrtve fašistič­ nega in domobranskega pobijanja. 447. Lužar Vida: Noč groze v Črnomlju. Dolenjski list, Novo mesto 12. II. 1954, št. 6. Članek prikazuje aretacije partizanskih družin in izselitev. 448. Makarovič-Božič Nada: Nepozabni vtisi. Primorske novice, Solkan 3. VI. 1954, št. 23. Spomini na požrtvovalno delo žena v osvobodilnem gibanju na P r i 7 morskem. 449. Malalan Riko: Taborišče v Carbonari. Ljudski koledar 1955, Trst [1954], str. 53—59. Spomini na življenje v taborišču v Južni Italiji in neprijateljsko stališče zapadnih zaveznikov do njih. 450. Maležič Zora-Tina: Spomini z »Baze 24«. Borec 1954, str. 282—284. Spomini na življenje na bazi oddelka -za zaščito naroda leta 1944. 451. Mali Rajko in Urbanec Jože: Ob moči Osvobodilne fronte okupator ni mogel uspeti. Ljudstvo pod Storžičem v boju za svobodo, Gorice 1955, str. 26—51. Prikaz terenskega političnega dela in neprilik z okupatorji v Goricah in bližnjih vaseh. 452. (Marinček)-Bregar Tone: Pohod II. grupe na Štajersko. SPor 14. IX. 1954, št. 216 in 15. IX. 1954, št. 217. 453. (Marinček)-Bregar Tone: Na Štajerskem leta 1942. SPor 18. IX. 1954 št. 219. 454. (Marinček)-Tone Bregar: Urška 14. SPor 15. III. 1955, št. 62 — 6. IV. 1955, št. 81. Spomini na boje v II. grupi, delo tehničnih vodov (TV) in nastanek ter delo centralne partizanske tehnike »Urška 14« na Rogu. 455. Markuš Ernest: Narodno osvobodilni boj v Prlekiji 1941—1945. Pomurski vestnik, M. Sobota 2. VI. 1955, št. 22. 456. Martine Janez: Pot v komunistično revolucijo v Sloveniji spomladi 1942. Povzetek poglavja iz rokopisne knjige »Slovenija v komunistični revolu­ ciji«. Koledar — Zbornik Svobodne Slovenije 1953, Buenos Aires 1952 str. 237—244. V obliki strastnega obrekovanja narodnoosvobodilnega boja opisuje avtor razvoj v ljubljanski pokrajini v prvi polovici leta 1942. 457. Martine Janez: Ob desetletnici vetrinjske tragedije. Zbornik — Koledar Svobodne Slovenije 1952, Buenos Aires 1954, str. 23—34. Članek prikazuje zmago narodnoosvobodilnega gibanja v Jugoslaviji kot rezultat izdaje zapadnih zaveznikov, v narodnoosvobodilnem gibanju pa gleda vtelešenje nasilja. 309 458. Marušič Drago: Ustanovitev R. K. Slovenije. Vestnik RKS 1954, št. 3, str. 3—7. 459. (Marušič Marija): Mati se spominja. SPor 6. III. 1954, št. 54. Spomini na izvrševanje kurirskih poslov. 460. Maslo Drago: Pohod na Trst. Iz naše krvi, Celje 1955, str. 21—22. 461. Maškon Vida-Olga: Ozdravil mi je razdvojeno srce. Borec 1954, str. 330— 331. Spomini na tendence nemške šole in partizansko protivplivanje na mladino. 462. Matic Kreta: Čabarska epizoda. Slov. Jadran, Koper 1. I. 1954", št. 1. 463. Mavhinje, Cerovlje, Vižovlje in Medja vas — požgane vasi. Delo, Trst 23. IV. 1955, št. 17. Spomini na nacistični požig primorskih vasi. 464. Mavric Slavka: Srečanje z zločinci. Borec 1954, str. 312. Spomini na srečanje z belogardisti v avgustu 1943. 465. M. D.: Junaška zgodovina Doberdoba in njegovih naprednih ljudi. Prvi stiki s furlanskimi in kraškimi antifašisti. Obisk narodnega heroja Darka Marušiča v letu 1941. Herojska borba obkoljenega minerskega voda. Smrt šestih domačinov v minirani hiši. Primorski dnevnik, Trst 24. IV. 1955, št. 96. 466. (Medle Alija): Šiška še ni pozabila... Mladina 26. IV. 1955, št. 16. Prikaz skojevskega dela za praznovanje 1. maja. 467. Medle (Alija): Mladinska skupina številka 8. LD 5. V. 1955, št. 104. Spomini matere na dejavnost svojih otrok v mladinski skupini v letu 1943. 468. Med Mrzlico in Dobrovljami. Izdal odbor za postavitev spomenika padlim borcem na Vranskem, Celje 1955, 268 str. + II s slikami, 8°. Vrsta člankov, ki prikazujejo razvoj NOB v Savinjski dolini. Natanč­ nejši podatki o člankih so navedeni pri posameznih avtorjih. 469. Med nas so se vgnezdili hitlerjevi hlapci. Domžalski vestnik, Domžale 29. VIII. 1954, št. 1. Pregled okupacijske dobe v Domžalah in sodelovanje Domžalčanov v NOB. 470. Megušar Milan-Borut: »Halo . . . halo! Tu T 31... !« Borec 1954, str. 277 do 280. Prikaz tehnične baze IO OF. 471. (Mekinda Franci): »Mi smo partizani — in kdo ste vi?!« LD 18. IX. 1954, št. 219. Spomini na pohod II. grupe odredov. 472. Melik Gojmir: Partizanske tiskarne na Štajerskem v borbi za svobodo. Savinjski vestnik, Celje 16. VII. 1954, št. 28 — 10. IX. 1954, št. 36. Merhar Stane = Mrhar Stane. 473. Meršol Val.: Quo vadiš, Domine. V spomin vetrinjskih žrtev ob deset­ letnici tedanjih dogodkov. Ameriška domovina, Cleveland 13. VI. 1955, št. 115. Z vidika pobeglih belogardistov podan oris odnosov med narodno­ osvobodilnim gibanjem in sedanjimi emigranti. 474. Mesto se je uprlo. LD 21. VIL 1955, št. 170. Po različnih virih sestavljen prikaz dela v okupirani Ljubljani. 475. Metličar Alojz: Ranjen sem bil na Dolenjskem. Iz naše krvi, Celje 1955, str. 35—36. 476. Miklavc Just-Junoš: Tako smo začeli pred 10 leti. Invalidski vestnik 26. VIL 1954, št. 15 in Borec 1954, str. 286—288 pod naslovom »Pesem, ki je bodrila«. Spomini na začetke invalidskega pevskega zbora. 477. Miklavčič Ivo: Spomini borca III. bataljona. Ob 12. obletnici formiranja VII. SNOUB »France Prešeren«. Glas Gorenjske. Kranj 16. VIL 1955 št. 29. 310 478. Miklavec Drago: Ribnica na Pohorju v NOB. Imena, kraji in ljudje, ki govore o njenem velikem deležu. Večer, Maribor, 9. VII. 1954, št. 160 479. Miklavec Drago: Kurirska zgodba. Borec 1954, str. 370—372. Pisec opisuje spomine na težave pri izvrševanju kurirskih dolžnosti 480. Miklavec Drago: 10. obletnica osvoboditve TV 9 S. Večer, Maribor 21. IV. 1955, št. 94. Oris. pomena kurirske postaje na Pohorju. 481. (Miklič Nace): Nace Miklič pripoveduje o Lackovem pobegu in ponovni aretaciji. Večer, Maribor 7. V. 1955, št. 106. 482. Mikulić Karel: Spomini na prvi partizanski bataljon v Beli vodi in Travniku. Dolenjski list, Novo mesto 2. IX. 1955, št. 35. Spomini na partizane, ki so se po bitki' pri Ložu 18. X. 1941 umikali preko Travnika. 483. Mikuž Metod: Tomo Čubelič in Milovan Milostić. Pregled historije narodnooslobodilačke borbe Jugoslavije. Zgodovinski časopis 1954, (Ljub­ ljana 1955), str. 306—307. Ocena knjige. 484. Mikuž Metod: Travna gora — Vagovka — Benete — Mokre. Planinski vestnik 1955, str. 274—278. Spomini na življenje v partizanski enoti in srečanje z belogardisti. 485. Mikuž Metod: Začetki NOB v Sloveniji. Borec 1955, str. 234—237, 328— 330, 361—363. 486. Milač Simon: Naš muzej NOB. Tržiški vestnik, Tržič 1. IX. 1954, št. 17. Članek riše položaj Tržiča v dobi vojne, tako da nakazuje gradivo v Muzeju NOB. 487. Mišica Vlado: Le vkup, le vkup uboga gmajna. O vlogi Komunistične partije v Beli krajini v začetku vstaje. LdP-B 21. VII. 1954, št. 173. 488. Mišica Lado: »Tomšičeva, v juriš na Ribnico!« Spomini na osvoboditev Ribnice na Pohorju. Večer, Maribor 11. VIII. 1954, št. 187. 489. Mišica Vlado: Napad Tomšičeve brigade na Letuš in Šmartno ob Paki. Savinjski vestnik, Celje 24. IX. 1954, št. 38. 490. Mišica Lado-Miha: Povelje je bilo izvršeno. Borec 1954, str. 358—360. Pisec prikazuje boje Tomšičeve brigade pri Ribnici na Pohorju v avgustu 1944. 491. M(išič) F(ranc): Spomini na mlada partizana Toneta in Marico Kerenčič. Večer, Maribor 10. V. 1955, št. 108. 492. Mišic FR(an): Beg k pohorskim partizanom. 7 dni, priloga Večera, Ma­ ribor 21. VII. 1955, št. 28. 493. Mito: Komanda smrti. Borec 1944, str. 373—374. Spomini na bivanje v Buchenwaldu. 494. Mlada Bela krajina v narodnoosvobodilnem boju in ljudski revoluciji. Mladina 20. VII. 1954, št. 29. Pod gornjim skupnim naslovom je nanizana vrsta krajših sestavkov, ki prikazujejo začetke osvobodilnega gibanja v Beli krajini in neka­ tere aktivistke. 495. Mlakar J(anez): Občinski praznik v Šenčurju. Glas Gorenjske, Kranj 16. VII. 1955, št. 29. ' ' Članek opisuje začetke osvobodilnega gibanja v Šenčurju 1941. 496. (Mlekuž Slava): Drobni spomini na 8. marec 1943. LD 8. III. 1955, št. 56. 497. Modere Marta: Žene so sodelovale v vseh akcijah. Primorske novice, Solkan 3. VI. 1954, št. 23. 498. Mogu Ivan-Marko: Srečanje s štabom II. grupe odredov leta 1942. Med Mrzlico in Dobrovljami, Celje 1955, str. 190—193. 499. (Molek-Gabrovec) - Lenka: Celje in okolica v težkih časih osvobodilnega boja. Savinjski vestnik, Celje 16. IX. 1954, št. 37. 500. (Molek-Gabrovec Lenka): Tovarišica Lenka nas spominja na partizansko bolnico v Šahti in na nekatere bunkerje v celjski okolici. Savinjski vest­ nik, Celje 16. IX. 1954, št. 37. 311 5C1. Mozetič Boris: »Pričnite z vstajo«. Primorski dnevnik, Trst 22. IV. 1955, št. 94. Oris vstaje v Trstu v zadnjih dneh aprila 1945. 502. Mrevlje Milena-Kozoletova: Iz kronike in partizanskih dnevnikov. Rim­ ske Toplice v borbi in svobodi, Rim. Toplice 1954, str. 60—63. 503. Mrhar Stane: Od hiše do hiše — OF se je širila. Ljudstvo pod Storžičem v boju za svobodo, Gorice 1955, str. 52—55. Prikaz terenske rasti in povezav v razvoju narodnoosvobodilnega gibanja na območju Goric. 504. Mrhar Stane: Dvoje spominov. Ljudstvo pod Storžičem v boju za svo­ bodo, Gorice 1955, str. 78—79. Spomini na skrb za partizanskega ranjenca in raztrgance. 505. (Murovec Ivan): 28. junij — občinski praznik na Grahovem in Mostu na Soči. Primorske novice, Solkan 25. VI. 1954, št. 26. Oris deleža Mostu na Soči v narodnoosvobodilnem boju. Članek se dotika predvsem dela Dušana Muniha in Oskarja Kovačiča. 506. (Musar Viktor): Pred desetimi leti. Zasavski vestnik, Trbovlje 16. VI. 1954, št. 24. Opis streljanja talcev v Radečah junija 1944. 507. Musar Viktor: Preseljevanje Radečanov v letu 1941. Zasavski vestnik, Trbovlje 8. IX. 1954, št. 36. 508. Muser Erna: Anici Černejevi. Ob deseti obletnici smrti v nemškem tabo­ rišču. Naša žena 1954, str. 140—141." 509. Na Kozjaku žari. Borec 1954, str. 489—490. Spomini na akcije Lackovega odreda v Dravski dolini in Kozjaku. 510. N(amorš) M(arija): Za kulisami. LdP-B 18. IX. 1954, št. 223. Članek prikazuje, kako politiko je vodil med vojno tovarnar Westen v Celju. "511. Napad na rudniške naprave v Hrastniku in uničenje partizanske skupine prvega štajerskega bataljona. Zasavski vestnik, Trbovlje 28. VII. 1954, št. 30. 512. Narodni heroj Matija Blejc-Matevž. Mengeški zbornik, 1154—1954, I. del, Mengeš 1954, str. 137—140. Kratek prikaz Blejčevega deleža v narodnoosvobodilnem boju. 513. Naša žena v osvobodilni borbi. Primorski dnevnik, Trst 6. VI. 1954, št. 133. Članek prikazuje sodelovanje žena v narodnoosvobodilnem gibanju po spominih aktivistk Angele Gecove, Zore Ivančičeve-Marjane in Vide Verkove. 514. Naša žena v osvobodilni vojni. Primorski dnevnik, Trst 3. VI. 1954, št. 130. Članek prikazuje delo žena pri zbiranju pomoči partizanom. 515. (Našičeva...): Milan Našič: Tržiški vestnik, Tržič 5. VIII. 1954, št. 15—16. Oris partizanskega borca po pripovedovanju njegove matere. 516. Nazarje v narodnoosvobodilni borbi 1941—1945. Nazarje 1955, izd. kra­ jevni odbor ZB NOV, 18 str. + II, 16°. Skromen prikaz razvoja narodnoosvobodilnega gibanja v Nazarjih in kratki življenjepisi 43 padlih borcev. 517. Nedog Alenka: Mladina Ljubljane v borbi. Mladina 4. V. 1955, št. 17. Kratek historiat mladinske aktivnosti v okupirani Ljubljani. 518. Nedog Alenka: Mladi revolucionarji okupirane Ljubljane. SPor 8. V. 1955, št. 105. Oris mladinske aktivnosti v Ljubljani. 519. (Nemec Roža): Zgledna terenska delavka. Primorske novice, Solkan 3. VI. 1954, št. 23. Oris delavnosti aktivistke iz Vrtojbe. 520. N. M.: Omnes unum. Nova pot 1955, str. 255—265. Zapiski iz dni duhovniškega protikomunističnega zborovanja v Ljub­ ljani 1944. 312 521. Novak Ivan: Kako sem doživel ognjeni krst. Celjski tednik, Celje 19. VII. 1955, št. 29. Spomini na prve dni ilegalnega življenja v celjski četi. 522. Občinski praznik in odkritje spomenika na Muti. Večer, Maribor 26. VII. 1955, št. 173. Ob priliki občinskega praznika pokaže članek na sodelovanje Mute v NOB. 523. Ob desetletnici zbora kozjanskih aktivistov v Travnem Lazu pod Bohor- jem. Posavski tednik, Krško 31. VII. 1954, št. 30. Članek prikazuje zborovanje aktivistov v začetku avgusta 1944. 524. O(berski) Z(denka): Spomnimo se, tovariši, tudi nanje. Zasavski tednik, Trbovlje 7. V. 1955, št. 18. Oris ustaškega divjanja in požiga slovenske vasi Planina na Gor­ jancih v septembru 1942. 525. Ob grobovih talcev. Rimske Toplice v borbi in svobodi, Rim. Toplice 1954, str. 46—49. Kratki zapisi o življenju ljudi, ki so jih pokončali Nemci, ustaši ali letalske bombe. 526. Oblak Alfonz: Književnik in borec Tone Cufar. LD 29. VII. 1954, št. 175. 527. Oblak Božo: Godilo se je v hiši št. 21. Dolenjski list, Novo mesto 11. II. 1955, št. 6 in 18. II. 1955, št. 7. Oris ilegalnega dela v hiši št. 21 v Novem mestu. 528. Oblak Jože: Primorski partizanski tisk. Slov. Jadran, Koper 2. VII. 1954, št. 27. — 6. VIII. 1954, št. 32. 529. Oblak Jože: Štajerske partizanske bolnice. Slov. Jadran, Koper 10. IX. 1954, št. 37. Pregled graditev, sodelavcev in življenja v štajerskih partizanskih bolnicah. 530. O delu, življenju in borbi ustanoviteljev Pokrajinskega odbora Osvobo­ dilne fronte za Štajersko. Rimske Toplice v borbi in svobodi, Rim. To­ plice 1954, str. 14—19. Kratke biografije S. Šlandra, M. Zidanška, A. Besednjaka, F. Grčarja, L. Novaka, M. Koresa, H. Hočevarja in A. Diaccija. 531. Ogrin Miran: Triumf in tragedija. Naši razgledi 9. I. 1954, št. 1. Prikaz šeste knjige Churchillovih spominov, s posebnim ozirom na Jugoslavijo. 532. O(krogar) T(one) — V(idic) M(ilan): Devetega avgusta 1941 se je tudi v Zagorju začelo. LD 7. VIII. 1954 št. 183. 533. (Okrogar Tone-Nestl): Po Koroškem... Borec 1954, str. 390—391. Spomini na boje na Koroškem pozimi 1943. 534. (Oražem Dore): Občinski praznik v Pređosljah. Prvoborca France Mrak s Kokrice in Andrej Kmet iz Britofa sta prva pričela odkrit boj proti okupatorju. Glas Gorenjske, Kranj 7. VIII. 1954, št. 32. 535. Oražem K(arel): Hej, brigade, hitite. Dolenjski list, Novo mesto 25. III. 1955, št. 12. Po opisu predhodnega gibanja brigad prikaže pisec nato spopad z Italijani v Jelenovem žlebu. 536. Oražem Karel: Ko je pred 13 leti izbruhnil plamen upora v Dobrepoljski dolini. Dolenjski list, Novo mesto 13. V. 1955, št. 19. 537. Oražem Karel: Zgodba o muli, kuhi in ušeh. Dolenjski list, Novo mesto 9. IX. 1955, št. 36. Prikaz partizanskega življenja izven borb. 538. (Orožim Ivan): »Banditendorf« (Kaplja vas) v borbi z okupatorjem. Sa­ vinjski vestnik, Celje 28. VI. 1954, št. 24. 539. (Osemindvajseti) 28. oktober — obletnica ustanovitve Brežiške čete. Po­ savski tednik, Krško 23. X. 1954, št. 42. Kratek historiat in uničenje Brežiške čete. 313 540. Osredkar Milan: »Kričač« — oddajnik OF. Borec 1955, str 57—60 Pisec prikazuje, kako. je nastala radiooddajna postaja OF in kako je oddajala v Ljubljani 1941 in 1942. 541. Ožbolt Jože: Spomini iz borbe pri Koprivniku na Kočevskem. Iz naše krvi, Celje 1955, str. 19—21. 542. Ožbolt Tone: Okraj Kočevje ima 7 narodnih herojev. Dolenjski list, Novo mesto 29. I. 1954, št. 4. Kratka biografija Jožeta Seska. 543. Ožbolt Tone: Nenavadno junaška borba ob Taborski steni nad Belico. Dolenjski list, Novo mesto 21. VII. 1955, št. 29. Oris boja obkoljene partizanske skupine z Italijani 23. julija 1942. 544. Oživeli bodo spomini teških dni. Večer, Maribor 29. IX. 1954 št 229 Drobci iz zgodovine NOB v Lenartu pri Mariboru. ' 545. Ožnjak Joško: Beneška četa in Beneški Slovenci. SPor 21 XII 1954 št. 297 in Primorski dnevnik, Trst 22. XII. 1954, št. 303. Članek prikazuje navezanost Beneške čete na Beneške Slovence in obratno. 546. Pacek Alojz-Platin: Pri belem dnevu so šlandrovci napadli postojanko v Rimskih Toplicah. Tovariš 1954, str. 841. Spomini na boje v avgustu 1944. 547. (Pagon Andrej)-Ogar: Žene v narodnoosvobodilni borbi. Slov Jadran Koper 28. V. 1954, št. 22. Na osnovi konkretnih primerov prikazuje pisec oblike sodelovanja žena v narodnoosvobodilnem boju v Istri in okolici Trsta 548. (Pagon Andrej)-Ogarev: 'Šest ogromnih stebrov dima se je dvigalo v jasno nebo. Ob desetletnici požiga šestih cerkljanskih vasi. Slov Jadran Koper 11. VI. 1954, št. 24. 549. (Pagon Andrej)-Ogarev: Ob 10-Ietnici Titovega povelja: Rušite komuni­ kacije! K prazniku občin Most na Soči in Grahovo v Baski grapi Siov Jadran, Koper 25. VI. 1954, št. 26. 550. P(agon) A(ndrej): Utrinki iz borb istrskih partizanov. Slov. Jadran Koner ' 22. VIL 1954, št. 30. 551. P(agon) A(ndrej)-Ogarev: Kurir Boris. Slov. Jadran, Koper 17 XII 1954 št. 52. . ' 552. (Pagon Andrej): Borbe pri Topolovcu. Slov. Jadran, Koper 1 IV 1955 št. 14. • ' 553. P(agon) A(ndrej): Vodiči »P III« v Sajevčah in Rakulku. Slov Jadran Koper 8. IV. 1955, št. 15. Oris požrtvovalnega dela kurirjev in vodičev. 554. P(agon) A(ndrej): Čepovanci v narodnoosvobodilni borbi. Slov Jadran Koper 15. IV. 1955, št. 16. 555. P(agon) A(ndrej): Bolnica »Franja« in Cerkljansko med NOB. Slov Ja­ dran, Koper 22. IV. 1955, št. 17. 556. (Pagon Andrej): Osvobodilna fronta na Primorskem. Slov Jadran Knivr 22. IV. 1955, št. 17. ' P Prikaz začetkov osvobodilnega gibanja na Primorskem v letih 1941 in 1942. 557. P(agon) A(ndrej): Tiha domačija pri »Bertoših« nad Rižano. Slov Ja­ dran, Koper 13. V. 1955, št. 20. Prikaz nemškega zasledovanja partizanskih aktivistov in delovnih centrov ter nemško ravnanje z njimi. 558. (Pagon Andrej)-Ogarev: Brezovica v Brkinih. Slov. Jadran, Koper 27. V. 1955, St. 22. Pisec se v zgodovinskem orisu vasi dotakne tudi dobe NOB. 559. (Pagon Andrej): Za zidom rodovitne Istre. Slov. Jadran, Koper 3. VI 1955, št. 23. V poglavju »Partizanski juriš z bukovimi koli« govori pisec o sabotaži na puljski progi pri Rakitovcu. 314 560. (Pagon Andrej)-Ogarev: Prešernova brigada v borbah med Poreznom, Ratitovcem in Blegašem. Slov. Jadran, Koper 22. VII. 1955, št. 30. 561. (Pagon Andrej): Partizanske bolnišnice, spomeniki junaštva zdravnikov in bolničarjev. Slov. Jadran, Koper 4. X. 1955, št. 45 — 23. XII. 1955, št. 52. Oris partizanskih bolnic na Primorskem po podatkih Petra Gala, Bogomira Magajne, Vinka Staniča in nekaterih drugih. 562. (Pagon Andrej): Prvi borci NOB na Rodnah in partizanska tehnika »Porezen«. Slov. Jadran, Koper 11. XI. 1955, št. 46. 563. (Pagon Andrej-Ogarev)-Apo: Partizanska tehnika »Porezen« v Orehovski grapi na Cerkljanskem. Slov. Jadran, Koper 18. XI. 1955, št. 47. Članek prikazuje ustanovitev in delovanje partizanske tehnike. 564. (Pagon Andrej)-Ogarev: Partizanska tiskarna »Slovenija« v Studencu. Slov. Jadran, Koper 18. XI. 1955, št. 47. 565. Pahor Karol: Tako je rasel s partizansko pesmijo Invalidski pevski zbor. SPor 12. VI. 1954, št. 136. Prikaz nastanka in razvoja Invalidskega pevskega zbora. • 566. (Pahor Karol)-dr.: Na juriš, na juriš, na juriš... 7 dni, priloga Večera, Maribor 27. V. 1955, št. 20. Zapis Pahorjevega pripovedovanja, kako je skladal partizanske pesmi. 567. Panič Srečko: Središče v borbi. Večer, Maribor 31. III. 1955, št. 76. V zvezi z obletnico ustrelitve ing. P. Berceta prikazuje članek razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v Središču. 568. (Panič Srečko): Dan talcev. Večer, Maribor 9. IV. 1955, št. 84. Članek prikazuje žrtve Središča ob Dravi v zvezi s streljanjem talcev 11. IV. 1942. 569. Partizani v Trstu — Angleži šele na Piavi. Večer, Maribor 7. V. 1955, št. 106. Prodiranje in zavzetje Trsta po pripovedovanju angleškega avtorja Coxa. 570. Partizanski šolski nadzorniki pripovedujejo: Sodobna pedagogika 1955, št. 5—6, str. 143—153. Kratki orisi šolskega dela med NOB na temelju pripovedovanj par­ tizanskih šolskih nadzornikov: Henrika Zdešarja, Iv. Bertonclja, Ma­ rinke Ribičič, Vlada Dernača, Bogomila Gerlanca, Oskarja Ventu- rinija, Draga Vončina, Vilka Kolarja in Janka Regvata. 571. Paučkova bolnica. Tovariš 1954, str. 832. Skrb bližnje okolice za Paučkovo bolnico na Pohorju. 572. Pavletič Julka: Celica številka sto. Slov. Jadran, Koper 13. V. 1955, št. 20. Spomini na zapor v Coroneu v Trstu in na Franca Uršiča-Joška. 573. (Pavlin Marija-Bojana): Žene Gorice so se borile za Jugoslavijo. Pr i­ morske novice. Solkan 3. VI. 1954, št. 23. 574. Pavlin Mile: Za resnico in točnost! Borec 1954, štev. 163. Avtor popravlja podatke, ki jih je Ljudmila Krese-Maruša navedla v zvezi z boji pri Zdenski vasi v »Spominih na partizanska leta 1946«. 575. Pavšič Stefan-Jure: Leta 1945 v mestu ob Dravi. Večer, Maribor 7 V 1955, št. 106. Avtor opisuje osvoboditev Maribora in organiziranje ljudske oblasti. 576. Pečar Samo: Moja prva operacija v partizanih. Rimske Toplice v borbi in svobodi, Rim. Toplice 1954, str. 55—56. 577. Pečar Stane: . . . Temni, pretemni so talcev grobovi. Loški razgledi 1955, str. 43—62. Oris streljanja 50 talcev v Škofji Loki 9. II. 1944 in kratke biografije ustreljenih. 578. Penko Tonka: Bolničar Jože. Borec 1954, str. 118—119. Prikaz bolničarja, ki je padel y roke nedičevcem, ki so ga namenili ubiti, pa jim je v zadnji noči ušel. 315 5 7 9 - * V < f a đ , i m * r ) : v T r ž i e v l e t u 1 9 4 1 - Ob obletnici storžiške tragedije. Trziski vestmk, Tržič 5. VIII. 1954, št. 15—16. 580. Perat Just: Pred desetimi leti. Borec 1954, str. 66. Članek riše nemški požig vasi Branik (Rihenberk) 15. II. 1944. 581. P(erat) J(ust): Ljudje pod Matajurjem. Borec 1954, str 206—207 Označitev ljudstva okoli Matajurja, ki je bilo na strani narodno­ osvobodilnega gibanja. 5 8 2 ' f o ^ * - * " ^ S m r t n e m š k i h Pilotov v objemu italijanskih ljubic. TT 29. IV. 1У04, St. 17. Članek prikazuje, kako so partizani Briško-Beneškega odreda uničili nemška letala na letališču pri Vidmu (Udine) 583. (Perat Just): Nemške ofenzive niso mogle zatreti slovenskega šolstva. Slov. Jadran, Koper 14. I. 1955, št. 3. Spomini na šolstvo na Primorskem. 584. (Pergar Viktor): Mesto Radeče v času NOV. Zasavski vestnik, Trbovlje 16. VI. 1954, st. 24. — 30. VI. 1954, št. 26. 585. P(ergar) V(iktor): Kri sedemnajstih. Zasavski tednik, Trbovlje 10 IX 1955, št. 36. Spomini na streljanje.talcev v Radečah 23. III. 1945 586. P(erhavec) R(afko): Spominu enega izmed mnogih. Slov. Jadran, Koper 30. VII. 1954, št. 31. 587. Pernovšek Ignac: Kako sem postal invalid. Iz naše krvi, Celje 1955, ОХГЕ O2I u d i Spomini na boje na Trebanjskem vrhu jeseni 1944. 588. Perovšek Janez-Pelko: V borbi za resnico in ljudi. Borec 1954 str. 354— 356. ' Spomini na kulturno umetniško delo na Štajerskem po prihodu XIV. divizije. 589. Peštaj Jelka: Bilo je 4. maja 1945. Večer, Maribor 4. V. 1954, št. 103. Spomini na osvoboditev Begunj na Gorenjskem. 590. Petan Janko: Spomini na leta okupacije. Nova pot 1955, str. 266—270 591. Petek Jože: S štirinajsto divizijo. Ljubljana 1954, 127 str., 4°. Album fotografij, ki jih je iz zbirke, ki jo je v dobi'NOB napravil reporter J. Peter, zbral, sestavil in komentarje napisal Stane Škrabar 592. (Petek Jože): V Mariboru so zaplapolale jugoslovanske zastave, ko so bili fašisti še v mestu. LdP 8. V. 1955, št. 106. Oris položaja v Mariboru v trenutkih osvoboditve. 593. Petrič Rajko: Ušel sem ustašem in smrti. Iz naše krvi Celie 1955 str. 30—32. ' Spomini na boje z ustaši v Podravini v Slavoniji. 594. P(etrin) E(rvin): Na smrt so bili obsojeni. Borec 1955, str. 306 307. Pripovedovanja A. Zorca, A. Prusnikove in I. Anžurja o belogar- dističnih metodah pri Sv. Urhu. 595. Pirkovič Franc-Čort: Pred dvanajstimi leti na Gorjancih. LdP-B 1 V 1954, št. 104. ' ' Drobni podatki o razvoju osvobodilnega gibanja v okolici- Šentjerneja na Dolenjskem za 1941 in 1942. 596. Pirkovič Ivo: Belokranjsko partizanstvo v letu 1942. Borec 1954, str. 249 251. 597. Pirkovič Ivo: Napad na Rožni dol. Borec 1954, str. 256—257. Oris akcije belokranjskih partizanov v juniju 1942. * 598. Pirkovič Ivo: K ustašem po orožje. LdP-B 21. VII. 1954, št. 173. Odlomek iz daljše razprave o partizanih v Beli krajini v letu 1942 599. Planina France: Usodni dogodki v Dražgošah. Loški razgledi 1955 str. 21—32. Po pripovedovanju domačinov Karla Jelenca iz Dražgoš, Minke Lo- tnčeve iz Cešnjice, Ivanke Lotričeve iz Dražgoš in Jakoba Potočnika iz Dražgoš opisana nemška ofenziva na Dražgoše in požig v dneh 9—11. januarja 1942. 316 600. P(leskovic) S(tanko): Zakaj so si v Mokronogu izbrali 1. julij za občinski praznik. Dolenjski list, Novo mesto 18. VI. 1954, št. 24. • Kratek pregled NOB v Mokronogu. 601. Plut Metod: Hude borbe XV. brigade. Borec 1954, str. 245. Spomini na dejavnost belokranjske brigade. 602. Plut Metod: Spomini na XV. belokranjsko brigado. Dolenjski list, Novo mesto 16. VII. 1954, št. 28—29. 603. (Podbevšek Štefanija): Sv. Urh — gnezdo podivjanih krvnikov. Borec 1955, str. 298—303. Vloga belogardistične postojanke v bližini Ljubljane. 604. Podlesek Sida: Iz dni, ko se je začelo. Obmurski tednik, M. Sobota 1. X. 1954, št. 39. Spomini nà začetke narodnoosvobodilne aktivnosti v Prekmurju. 605. Podstudenšek France-Rok: Zmagoviti dan za Kamničane. Borec 1954, str. 93—95. Spomini na boje kamniške čete z Nemci v letu 1942. 606. Podstudenšek France-Rok: Kot plaz s Kamniških... Borec 1954, str. 136. Spomini na boje z Nemci v juniju 1942. 607. Podstudenšek France-Rok: Partizanske bolnišnice na Štajerskem. Borec 1954, str. 382—386. Pisec v članku našteva posamezne bolnice, čas nastanka, njihovo kapaciteto, personal, usodo v nemških ofenzivah in podobno. 608. (Podstudenšek France): Konec nemške postojanke na Črnivcu. LdP 12. VI. 1955, št. 136. 609. Podstudenšek France-Rok: Preden so padli prvi streli... Borec 1955, str. 240—241. 610. Pogačnik Milan: Praznik ljudske vstaje na Jesenicah. SPor 1. VIII. 1954, št. 178. Avtor opisuje priprave za upor in prve akcije. 611. Poglajen Franc-Kranjc: Ljubljana — zadnja velika operacija. Pregled bojev VII. korpusa in XXIX. udarne divizije za osvoboditev Ljubljane. Ljubljanski dnevnik 7. V. 1955, št. 106. 612. Poglajen Franc: Boji za osvoboditev Ljubljane. LdP 8. V. 1955, št. 106. 613. (Polda Janez-Knific Jože-Golc Edi): Naši športniki partizani pripove­ dujejo. Polet 5. VI. 1955, št. 23. — 3. VII. 1955, št. 27. Opisi doživetij in dogodkov, ki so jih v partizanih doživeli: Janez Polda, Jože Knific in Edi Gole. 614. Polič Radko: Prva srečanja s Petrom. SPor 21. VII. 1954, št. 170. Spomini na srečanja z Borisom Kidričem pri narodnoosvobodilnem delu. 615. Polič Radko: Grosupeljska partizanska četa. SPor 27. X. 1954, št. 253. Historiat ëete od ustanovitve do vključitve v II. štajerski bataljon. 616. Polič Radko: Dve Stanetovi bitki. Tovariš 1954, str. 831. Spomini na boje z Nemci za prehod čez Savo na Štajersko v letu 1942. 617. Polič Zoran: Prva narodna vlada Slovenije v Ajdovščini in Ljubljani. Borec 1955, str. 147—149. 618. Ponoven poziv svojcem talcev in padlih borcev NOV. LD 9. III. 1955, št. 57. Seznam 358 talcev in padlih borcev, ki so pokopani na ljubljanskem pokopališču. 619. Popov S. Branislav: Ko zažive spomini. Borec 1955, str. 52—54. Oris bitke za Kočevje po pripovedovanju udeležencev R. Bunca in R. Furlana. 620. Porekar Ciril: Naš prvi odpor. Pomurski vestnik, M. Sobota 2. VI. 1955, št. 22. Članek prikazuje odpor proti podpisu, da bi prizadeti prostovoljno zapustili področje bivanje. 317 621. Porenta Ivo: Stiri dni upanja. Borec 1954, str. 191. Spomini na zadnje boje z Nemci v Begunjah. 622. *°™n^ *™-V°fr^ Na poti v svobodo. Glas Gorenjske, Kranj 6. II. 1954, Oris bojev v okolici Vodic, obnovitev in prikaz bojev ter premikov Kokrskega odreda v letu 1944 in 1945 do osvoboditve. 623. Porenta Ivo-Vojko: Partizanske razglednice. Glas Gorenjske, Kranj 11. XII. 1954, št. 50 — 8. I. 1955, št. 1. Oris bojev Kokrskega odreda na Paljški planini pozimi 1945, na Košuti in okolici. 624. (Porenta Ivo): Kovor. Slov. Jadran, Koper 17. IX. 1954, št. 38. Odlomek iz borb Kokrskega odreda. 625. Porenta Ivo-Vojko: Po orožje. Glas Gorenjske, Kranj 18. IX. 1954, št. 38. Spomini na partizane v letu 1944. 626. Porenta Ivo-Vojko: Pod Storžičem. Ljudstvo pod Storžičem v boju za svobodo, Gorice 1955, str. 67—77. Spomini na spopade z Nemci in belogardisti 1944 in 1945. 627. Poteko Vinko-Rudo: Moji doživljaji. Med Mrzlico in Dobrovljami. Celje 1955, str. 197—200. 628. Povše Dušan: Stiri ure hudega boja. Zasavski tednik, Trbovlje 20. VIII. 1955. št. 33. Zmagovite akcije 1. bat. 3. VDV brigade v Zgornji Rečici nad Laškim v aprilu 1945. 629. Požar Zdenka: Spomini vstajajo. Obmurski tednik, M. Sobota 21. X. 1954, št. 40. Spomini na selitve iz Sobote v oktobru 1944. 630. (Praprotnik Nace) — Kurir Nace: Malo jih je bilo, vendar niso klonili: Glas Gorenjske, Kranj 16. VII. 1955, št. 29. Oris napada na kurirsko postajo G 16. 631. Predan Drago: V deželo je vdrl sovražnik. Liboje 25. letnica »Svobode«, Liboje 1954. str. 48—51. Oris začetkov nemške okupacije v Libo j ah in prvih ovaduhov. 632. Predan Drago: V borbo proti okupatorjem. Liboje 25. letnica »Svobode«, Liboje 1954, str. 52—70. Prikaz razvoja narodnoosvobodilnega gibanja v Libojah od 1941 do 1945. 633. Predan Drago: Nabavni sektor »Nestl« pod Smohorjem. Liboje, 25. let­ nica »Svobode«, Liboje 1954, str. 72—82. Članek opisuje iznajdljivost in velikopoteznost nabavljanja potreb­ ščin za partizane. 634. Predan Drago: Preskrbovali so se z municijo. Liboje, 25. letnica »Svo­ bode«, Liboje 1954, str. 101—102. • Članek o rekviziciji municije na Gorici v Savinjski dolini. 635. (Prezelj Janko): Major Prezelj o slavni preteklosti Kokrskega odreda, Tržiški vestnik, Tržič 20. IX. 1954, št. 118. Historiat Kokrskega odreda. 636. Prezelj Marko: Bolnica »Stanetov dom«. Invalidski vestnik 5 IX 1955 št. 18. Spomini na bivanje v bolnici in njeno preselitev na Kočevskem. 637. Prezelj Marko: Kako sem izgubil nogo. Iz naše krvi, Celie 1955 str. 24—25. Oris bojev za Turjak po kapitulaciji Italije 1943. 638. Prušnik Karel: Neznanec z »divjega zapada«. LdP-B 18. IX. 1954, št. 223. Pisec prikazuje, kako se je vzpostavila zveza med vzhodno in za­ hodno Koroško. 639. Prušnik Karel: »Smrek ni mogoče organizirati«. Slov. vestnik, Celovec 5. XI. 1954, št. 44. Pisec riše stike med slovenskimi partizani in. avstrijskimi protifaši­ stičnimi delavci ter njihov odnos do oboroženega boja proti fašistom. 318 640 (Prušnik Karel): S štirinajsto v Podjuni. Iz knjige spominov koroškega partizana, LdP 8. V. 1955, št. 106. Spomini na zadnje boje na Koroškem v maju 1945. 641 Prušnik Karel-Gašper: Pred desetimi leti iz Podjune v Celovec. Slov. vestnik, Celovec 13. V. 1955, št. 19. 642. (Prvi) I. Štajerski bataljon. Zasavski vestnik, Trbovlje 16. IX. 1954, st. öl. Skica historiata prvega Štajerskega bataljona. _• 643. Prvi začetki osvobodilne borbe v Trstu. Primorski dnevnik, Trst 21. IV. 1955, št. 93. 644. Prvomajska parada. Borec 1954, str. 274. , . , , _ . . , • r,^^ Oris parade, ki so jo za 1. maj 1943, priredile brigade v vasi Draga 645. Prvomajski pozdrav: »Trst osvobojen«. SPor 30. IV. v 1955, št. 101. 646 Puh Dušan: Danes lahko po pravici povem. Tovariš 1954, str. 6, 34—àù, ' 70—71, 90, 110—111, 130—131, 150—151, 170—171, 194—195. Izjava slovenskega partizana o sodelovanju Komunistične partije Italije v narodnoosvobodilni borbi Istre in Brkinov. 647. Puhar Franc: Prvi partizan v Kranj« Glas Gorenjske, Kranj 31. VII. 1954, št. 31. , ... .. 1 Q . - Opis zadnje partizanske akcije pred osvoboditvijo 1945 648. P(uhar) H(elena): Pri starih znankah v Beli krajini. SPor 21. VII. 1954, Članek prikazuje delež in požrtvovalnost belokranjskih žena v na­ rodnoosvobodilnem gibanju. 649 Puhar Rudolf-Razin: Ko je zapel telefon... Borec 1954, str.. 151-152. Spomini na boje štajerskega bataljona na Pugledu v marcu 1942. 650. Pušenjak Rado: Nasilje v Prlekiji je rodilo upor. Večer, Maribor 16. IX. 1954 št 218 651. Pušenjak Rado: Spopad pri Žaliku. Borec 1955, str. 4—7 Spomini na boj s kozaki v Prekmurju v februarju 1945. 652 PušenTak Rado: S partizani med Muro in Dravo. Pomurski vestnik M. Sobota 2. VI. 1955, št. 22. . Spomini na aktivistično delo v letih 1944 m 1945 653 Rajer Albert-Borut: Za Koroško! Iz nase krvi, Celje 1955, str. 22 24. Spomini na pohod in delovanje na Koroškem. 654 R(auter) D(ragica): Ob desetletnici osvoboditve Planme. Savinjski vest­ nik, Celje 13. VIII. 1954, št. 32. Spomini na dogodke v letu 1944. c „ u „ + a 655. Ravbar Miroslav: Mladina se je uprla. Obmurski tednik, M. Sobota 1 X 1954 št. 39. Prikaz madžarizacijskih poskusov na šolah v Prekmurju. 656 Ravbar Miroslav: Svobodi do smrti je služil vaš glas . . . G r a d i v o uredil in obdela l . . . založila Združenja prosvetnih delavcev Slovenije, Ljub­ ljana 1955, 85 str. + XI. . Kratke biografije prosvetnih delavcev, ki so padli kot borci ali aktivisti NOB, umrli v internaciji ali bili ubiti ob letalskih napadih. 657 (Ravljen Davorin)-r: S prvo vlado proti Ljubljani. Tovariš 1955, str. 422. Po pripovedovanju Zorana Poliča opisana pot IO iz Dolenjske preko Mašuna in Ajdovščine v Ljubljano. 658 Ravnikar Tone: O zdravstveni dejavnosti v Beli krajini med narodno- ' osvobodilno borbo. Vestnik RKS 1954, št. 3, str. 19—21 659 Razbornik Vera-Vidka: Po kurirskih poteh. Borec 1955, str. 100—101. Spomini na vzdrževanje kurirskih zvez z Ljubljano v žici. Б60. Razbornik Vera-Vidka: Po kurirskih poteh in zvezah. LdP 9. V. 1955, št. 107. 661 Razgovori o Jugoslaviji na sestanku v Jalti. Primorski dnevnik, Trst 25. III. 1955, št. 71 in 26. III. 1955, št. 72. Izvlečki iz ameriških časopisov o jaltski konferenci. 662. Rebec Pavla: Spomini naših žena. Slov. Jadran, Koper 28. V. 1954, št. 22. 319 c - ~ 663. Reberšek Karel: Pomlađ v Kojzici. Iz spominov na ustanovitev pokra­ jinskega odbora OF za Štajersko. Rimske Toplice v borbi in svobodi, Rimske Toplice 1954, str. 8—10. 664. Rejec Franc-Kuhar — Velikonja Jakob-Vojko: Partizanski kurirji — tihi junaki zadnje vojne. Slov. Jadran, Koper 15. VII. 1955, št. 29. Spomini na kurirske postaje na Primorskem. 665. Remec Vera: Slovenska umetnost med NOV s posebnim pogledom na književnost. Dolenjski list, Novo mesto 6. V. 1955, št. 18 — 12. VIII. 1955, št. 32. 666. Renče v narodnoosvobodilni borbi. Slov. Jadran, Koper 2. VII. 1954, št. 27. Odlomek iz kronike člana občinskega odbora in komiteja v Renčah. 667. Repe Slavko: Desetletnica invalidskega pevskega zbora 1944—1954. Ljub­ ljana 1954, izd. Zveza VVI, str. 30, 8°. Prikaz nastanka, razvoja in pevske dejavnosti zbora vojaških vojnih invalidov. 668. Rešek Janez: Tovariši so rešeni. Borec 1954, str. 407—409. Sestavek o rešitvi V. Avblja, Fr. Popita in Iv. Novaka-Očka iz itali­ janskih zaporov. 669. Rešek Janez: Napad na bunker na Križki gori. Ljudstvo pod Storžičem v boju za svobodo, Gorice 1955, str. 84—87. Oris nemške hajke na bunker, ki ga je izdal pobegli partizan. 670. Rešnjak Rado: V partizane! Večer, Maribor 8. V. 1954, št. 107 — 11. V. 1954 št. 109. Spomini na jesen 1943, ko je pisec odpremljal ljudi v partizane. 671. Revolucionarno gibanje, ki je zajelo ves tržaški proletarita. Primorski dnevnik, Trst 23. IV. 1955, št. 95. Prikaz delavske enotnosti v Trstu v dobi nemške okupacije. 672. (Ribar Ivan): 27. marec 1941. Odlomek iz knjige dr. Ivana Ribarja »Poli­ tički zapisi«. SPor 27. III. 1955, št. 72. 673. (Ribarič Miha): Kratek pregled razvoja ljudske oblasti. Informativni bilten CK LMS 1955, št. 6. Kratek splošen pregled razvoja ljudske oblasti, ki se na dobo NOB nanaša na strani 8—10. 674. Ribič Henrik-Muk: Skrivne poti. Večer, Maribor 18. IX. 1954, št. 220. Članek o kurirskih zvezah na Štajerskem. 675. Ribičič Josip: Ob uri osvoboditve. Borec 1955, str. 144—146. Pisec pripoveduje, kako je pripravljal številko Slovenskega poro­ čevalca, ki naj bi izšla ob osvoboditvi Ljubljane, in razpoloženje v Ljubljani tik pred osvoboditvijo. 676. Ribičič Mitja: Ostrožno — praznik Štajerske v borbi. Tovariš 1954 str. 823. Kratka ocena partizanstva na Štajerskem. 677. Ribnikar Franc-Lenart in Prezelj Janko-Stane: Borba v Gozdu nad Goricami. Ljudstvo pod Storžičem v boju za svobodo, Gorice 1955, str. 80—83. Oris bojev z Nemci in kako so se Nemci znesli nad partizansko vasjo Gozd. 678. Rimske Toplice v borbi in svobodi. Rimske Toplice 1954, izd. Zveza bor­ cev Rimske Toplice, 82 str. + II + 1 zemljevid, 8°. Zbirka člankov, ki prikazujejo važnejše dogodke in aktiviste narod­ noosvobodilnega gibanja v Rimskih Toplicah. Natančnejši podatki o člankih so označeni pri posameznih avtorjih. 679. R(itonja) M(ilan): Težko je bilo delo v bolnici »R 9« nad Jurkloštrom. Savinjski vestnik, Celje 16. IX. 1954, št. 37. 680. R(obida) D(ane): naj jeklo zapoje... SPor 21. VII. 1954, št. 170. Oris partizanskih delavnic v Starih žagah. 681. Rode Ludvik: Živ zakopan. Borec 1954, str. 136—137. Spomini na nemško hajko na partizansko bolnico in na rešitev iz nje. 320 1 682. Rogelj Marjeta: Srednja vas med narodnoosvobodilno borbo. Dolenjski list,_ Novo mesto 24. IX. 1954, št. 38. , 683. (Rojic Vida) - R. B.: Kurirji v obroču sovražnika. Ptujski tednik, Ptuj 17. VI. 1955, št. 24. Tragedija kurirjev 14. postaje v februarju 1945. 684. (Roj)ic (Vida): Iz kronike narodnoosvobodilnega boja v ptujskem okraju. Ptujski tednik, Ptuj 22. VII. 1955, št. 29. 685. (Rojic Vida): Poslednja pisma. Ptujski tednik, Ptuj 28. X. 1955, št. 43. Članek objavlja zadnja pisma Fr. Toplaka, A. Golnarja, J. Znidarja, Mar j ana. Rudolf a in J. Kerenčiča. 686. R(ojic Vida): Iz partizanskih časopisov ob novem letu. Ptujski tednik, Ptuj 30. XII. 1955, št. 51. Odlomki iz partizanskih listov, ki so izhajali v ptujskem okraju. 687. Rojšek Janez - Trošt France: Slape v borbi. Borec 1954, str. 486—488. Oris dejavnosti v Slapah pri Ljubljani v letu 1941. 688. Rokova Mica: Požig Planice. Večer, Maribor 23. IX. 1954, št. 224 — 25. IX. 1954, št. 226. Avtorica opisuje, kako so se Nemci znesli nâd družino na Pohorju, ki je bila na strani NOB. 689. Romanic Peter: Ob prvem prazniku občine Predgrad ob Kolpi. Dolenjski list, Novo mesto 28. V. 1954, št. 21. Pisec podaja nekaj drobnih dogodkov iz NOB ob Kolpi. 690. Romanic Peter: V čem je poseben doprinos Bele krajine v letih NOB. Dolenjski list, Novo mesto 16. VII. 1924, št. 28—29. Pisec gleda v intimni in množični povezanosti Bele krajine s partizani najvažnejšo postavko NOB v Beli krajini. 691. R(omanič) P(eter): Pred nosom smo jim zažgali trdno gnezdo. Dolenjski list, Novo mesto 10. VI. 1955, št. 23. Članek opisuje požig Auerspergovega gradu v Predgrađu ob Kolpi, da so partizani preprečili belogardistično postojanko. 692. (Romanic Peter): Obsojeni domobranski zločinci. Dolenjski list, Novo mesto 9. IX. 1955, št. 36. Članek prikazuje nekaj primerov domobranskega ubijanja parti­ zanov na Dolenjskem. 693. Romih Jože: V Šmarje po tobak. Borec 1955, str. 60—61. Oris akcije v avgustu 1944. 694. Roš Albina: Pogajanje za rudnik Hrastnik. Posavski tednik, Krško 12. VI. 1954, št. 23 in 19. VI. 1954, št. 24 ter Zasavski vestnik, Trbovlje 30. VI. 1954, št. 26. Reportaža o pogajanjih z Nemci, da bi rudnik ostal nepoškodovan ob odhodu Nemcev. 695. Roš Mirko - (Padežnik Ivan): Zgodba slovenskega interniranca. Po pri­ povedovanju Padežnika Ivana, kmečkega sina iz Trojnega pri Laškem. Savinjski vestnik, Celje 22. X. 1954, št. 42 — 19. XI. 1954, št. 46. 696. (Rot Janko): Narodni heroj Ivan Likar-Sočan. Primorske novice, Solkan 11. VII. 1954, št. 30. Oris borca in nekaj borb, v katerih je pokazal posebno hrabrost. 697. Roter Zdenko: Poznate kurirja Tineta in tovariše? SPor 31. VII 1954 št. 177. Članek prikazuje požrtvovalno službo kurirja na postaji, ki je vezala Dolenjsko s Štajersko. 698. Rudolf Branko: O partizanski risbi in grafiki. 7 dni, priloga Večera, Maribor 25. XI. 1955, št. 46. 699. Rupnik Franjo: Strel v temi. Invalidski vestnik 17. X. 1955, št. 21. Spomini na življenje v okupirani Ljubljani. 700. Rus Jože: O 27. aprilu. TT 29. IV. 1954, št. 17. 701. Rus Jože: Prihod delegacije Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v osvobojeno Prekmurje v aprilu 1945. Pomurski vestnik, M. Sobota 7. VII. 1955, št. 27. 21 Zgodovinski časopis -zn-x 702. (S. . . ) : Ob desetletnici odhoda tržiških mladincev v vrste NOB. Tržiški vestnik,. Tržič 15. I. 1954, št. 2. Spomini na pohod večje tržiške skupine v partizane. 703. (Sagadin Marija)-Ženka: Vidovičeva mamica iz Jurovcev je bila nepo­ mirljiv sovražnik okupatorjev. Ptujski tednik, Ptuj 27. VIII. 1954, št. 34. 704. (Sagadin Marija) - Ženka: Skalo so čakali v zasedi. Ptujski tednik, Ptuj 3. IX. 1954, št. 35. Oris molčečnosti partizanskega ranjenca. 705. Sagadin Zvonko: Osmorica v plamenih. Borec 1954, str. 143—145, 201— 203, 242—245 in Ptujski tednik, Ptuj 14. V. 1954, št. 19 — 10. IX. 1954, št. 36. Oris sodelovanja Sagadinove družine v osvobodilnem boju in nem­ škega divjanja nasproti njej. 706. Sagadin Zvonko: Heroji narodnoosvobodilne borbe iz ptujskega okraja. Ptujski tednik, Ptuj 19. V. 1955, št. 20. Kratke biografije Lacka, Kvedra, Kerenčiča in Megla. 707. Saje Franček: Mejnik v rasti ljudske oblasti. Ob desetletnici I. zasedanja SNOS v Črnomlju, Borec 1954, str. 49—50. 708. Saje Franček: Dolenjska med osvobodilno borbo. Turistični vestnik 1954, str. 98—100. Obris historiata NOB na Dolenjskem od 1941 do konca 1943. 709. Saje Franček: Tvorec osvobodilne borbe v Sloveniji. Tri neobjavljena pisma Borisa Kidriča. LdP-B 11. IV. 1954, št. 85. Pisma rišejo položaj osvobodilnega gibanja v Slov ani j i v novembru in decembru 1941 ter januarja 1942. 710. Saje Franček: Partija in OF v začetku osvobodilne borbe. LdP-B 27. IV. . 1954, št. 101. 711. Saje Franček: Pred enajstimi leti v Ljubljani. »Prevzvišeni, Vaša zamisel je propadla« — »Führer je bil pisma vesel«. TT 15. VII. 1954, št. 28 in 21. VII. 1954, št. 29. Pisec prikazuje položaj belogardistov ob kapitulaciji Italije in nato njihov prehod na nemško stran. V jedru prikazovanja stoji škof Rozman, ki ni hotel poslušati nasvetov, naj bi se duhovniki umaknili iz politike, temveč je sam iniciativno sodeloval pri povezavi z Nemci. 712. Saje Franček: Pregled osvobodilne borbe v Sloveniji. Borec 1955, str. 136—138. 713. (Saje Franček): Slovenski narodni heroji. Borec 1955, str. 155. Abecedni seznam vseh slovenskih narodnih heroj t:v. 714. Saje Franček: Radi bi bili — »nedolžne« ovčice. Borec 1955, str. 159—160. 715. Saje Franček: Ob novem pamfletu bivšega kranjskega dekana M. Škerb- ca. SPor 10. IV. 1955, št. 84. ( Ob Škerbčevi knjigi »Krivda rdeče fronte«, ki jo je izdala Mohorjeva družba v Celovcu, kaže pisec na Škerbčeve protislovne trditve in nekatera priznanja dejstev, ki jih sicer želi zanikati. 716. Saje Franček: Urh — gnezdo podivjanega belogardizma. SPor 22. VII. 1955, št. 169. 717. Saje Franček: Slovenski narodnoosvobodilni tisk. LdP 23. IX. 1955, št. 275. Kratek pregled važnejšega tiska v NOB. 718. Saje Franček: Od Ljubljane do Ogulina. Boji IX. SNOB leta 1943. LdP 25. IX. 1955, št. 225 — 28. IX. 1955, št. 228. Oris pohoda IX. brigade po Sloveniji in Hrvatski. 719. Saje Franček: Srečanja s progresivnim tiskom. Novinar 1955, (št. 7). 720. Salež je dal 198.619 lir za partizansko posojilo. Delo, Trst 18. VI. 1955, št. 25. Kratek historiat vasi Salež v NOV. 721. Samsa Mara: Naša šola med regijanjem strojnic. Primorski dnevnik, Trst 6. VI. 1954, št. 133. 722. Savnik Boris: Pred zborom XI SNOUB. Dolenjski list, Novo mesto 12. VIII. 1955, št..32. 322 Spomini na boje v XII. brigadi. (V naslovu je nepravilno označena brigada z XI, pravilno bi morala biti XII, ker tudi o njej list dejan­ sko govori.) 723. S(avnik) B(oris): Napad na papirnico pri Radečah. Zasavski tednik, Trbovlje 10. IX. 1955, št. 36. Oris napada XII. brigade. 724. Sekirnik Janko-Simon: Začetki mojega partizanstva. Mladina 21. VII. 1953, št. 28. 725. Sekulič Vlado: 16. julij — dan tankistov JLA. LdP-B 17. VII. 1954, št. 169. Članek se dotika tudi operacij v Sloveniji. 726. Seliškar Tone: Novice. SPor 21. VII. 1954, št. 170. Spomini na urejevanje lista Novice. 727. Seliškar Tone: Umetniki in partizani. Delavska enotnost 6. V. 1955, št. 18. Spomini na Fr. Kosmača in razmišljanja o pesnikih v NOB. 728. Seliškar Tone: Noč pred ustrelitvijo. Enakopravnost, Cleveland 20. XII. 1955, št. 242. Odlomek iz dela »Prvih pet dni«, ki riše odnos ustašev do sloven­ skih prostovoljcev po napadu Nemčije na Jugoslavijo. 729. Seliškar Tone: Ognjeni krst. Slovenski izseljenski koledar 1956, Ljub­ ljana 1955, str. 171—175. Spomini na prihod in življenje v Cankarjevi brigadi. 730. Semenič Anton-Medvéd: Ukrepi za varnost zborovanja na Stjaku. Pri­ morske novice, Solkan 3. VI. 1954, št. 23. 731. Semič Stanko-Daki: »Kje je Daki?« LD 7. V. 1955, št. 106. Spomini na partizanstvo proti koncu 1941, zapor v Ljubljani in rešitev. 732. Semič Stanko-Daki: Tomšičeva med »Tigri«. Koledar Prešernove družbe 1956, Ljubljana 1955, str. 27—30. Spomini na boje z Nemci okoli Mašuna jeseni 1943. 733. Sever Kristina-Nadja: Spomini naših žena ob 10-letnici I. pokrajinske konference žena Slovenskega Primorja. Slov. Jadran, Koper 21. V. 1954, št. 21. 734. Sitar France-Peter: Velika naloga. Borec 1955, str. 221—222. Oris skrivanja materiala za partizane v okupirani Ljubljani. 735. Skrinar Jože: Kulturne dejavnosti ni mogel zatreti niti okupator. Iz dnevnika trboveljskega kulturnega delavca med NOV. Zasavski vestnik, Trbovlje 25. VIII. 1954, št. 34 — 6. X. 1954, št. 40. 736. Skvarča Marica: Spomin na prvo partizansko leto. Zasavski vestnik, Trbovlje 4. VIII. 1954, št. 31. 737. Slokan Ina: Neuničljivi Amadej. Borec 1954, str. 90—91. Oris življenja istrskega aktivista. 738. Slokan Jaka: »Razbili smo nemške načrte«. TT 16. IX. 1954, št. 37. Intervju s Petrom Stantetom o boju na Štajerskem pozimi 1944/45. 739. Slokan Zmago: Napad na partizansko bolnišnico »Zaklon«. Večer, Ma­ ribor 17. VIII. 1954, št. 192. in 18. VIII. 1954, št. 193. 740. Slovenska Istra med narodnoosvobodilnim bojem. Slov. Jadran, Koper 29. XI. 1954, št. 45. Pregled vsebuje mnogo lokalnih podrobnosti. 741. Smeh Jože: Težke borbe Lackovega odreda. SPor 3. IX. 1955, št. 205. Spomini na boje z Nemci leta 1945. 742. Smole Emil: Gabrovica. Slov. Jadran, Koper 25. XI. 1955, št. 48. Oris tehnike »Žena« v Gabrovici. 743. Smolej Slavko: Gorenjska v miru, trpljenju, borbi in svobodi. Radov- : Ijica 1955, zbral, izdelal in napisal avtor, 152 str., 8°. Album fotografij iz dobe osvobodilne vojne. Nanaša se na prizore iz dejavnosti partizanov in na ravnanje Nemcev s Slovenci. 744. Smolej Viktor: Prešeren in narodnoosvobodilna vojna. Kronika 1955, št. 1, str. 5—14. 21» 323 745. Smolej Viktor: Prvi »Prešernov praznik«. Nova obzorja 1955, str. 139— 143.- Oris nastanka »Prešernovega praznika« v februarju 1945. 746. Smolej Viktor: Partizanski ruski učbenik. Sodobna pedagogika 1955, str. 136—143. Historiat nastanka učbenika na osvobojenem ozemlju. 747. Smolej Viktor: Naše slovstvo v dobi narodnoosvobodilne vojne. Pogovori o jeziku in slovstvu, Predavanja na zborovanju slovenskih slavistov v Mariboru od 26. junija do 1. julija 1954, založila Obzorja, Maribor 1955, str. 27—53. 748. (Smolinski Mile)-ms: Pisma umirajočega ljudstva. Delavska enotnost 3. VI. 1955, št. 22. 749. Smrt izdajalcem. SPor 8. V. 1955, št. 105. in 9. V. 1955, št. 106. Prikaz dela varnostnoobveščevalne službe v Ljubljani. 750. S. N.: Stiri dni je trajal poslednji boj tržaškega ljudstva proti naci- fašizmu. Delo — Trst, 30. IV. 1955, št. 18. Oris vloge delavske enotnosti v tržaški osvobodilni borbi. 751. Snoj Leopold: V borbi s Cerkesi na Hrvatskem. Iz naše krvi, Celje 1955, str. 40. 752. Sotler Jožko: Razvoj organiziranega turizma v LR Sloveniji. Turistični vestnik 1955, str. 400—404. Pod poglavjem: »Obdobje okupacije Slovenije« se pisec dotika od­ nosa SNOS do bodočega turističnega razvoja v Sloveniji. 753. Sova Miloš: V spomin na troje mladih žrtev iz vrst tržiškega SKOJ. Tržiški vestnik, Tržič 15. V. 1955, št. 10. Oris nalog, ki so jih izvrševali skojevci. 754. Spominska svečanost v Orehku pri Cerknem. Ob 10-letnici ustrelitve 97 talcev. Primorske novice, Solkan 25. III. 1955, št. 13. Članek opisuje, kako so Nemci pomorili zajete partizane v marcu 1945. 755. Srdič Simon: Ponaredek zgodovinskega dogodka. Borec 1954, str. 117. Avtor popravlja poročilo Ljudmile Krese-Maruše v njenem prispev­ ku v »Spominih na partizanska leta« 1946. 756. Sreš Štefan: Po Goriškem od vasi do vasi. Obmurski tednik, M. Sobota 23. XII. 1954, št. 50. Prikaz partizanske dejavnosti v letu 1945. 757. Srez Kristina: Z veliko ljubeznijo so primorske žene pomagale ranjenim partizanom. Primorske novice, Solkan 3. VI. 1954, št. 23. 758. Stadler Frane-Pepe: Vosovci v tveganem boju za rešitev partijskega voditelja. Borec 1954, str. 152—185. Članek opisuje, kako je VOS poskušala rešiti Toneta Tomšiča iz zapora. 759. (Stanovnik Vanda): Edinstven primer v zgodovini. SPor 21. VII. 1954 št. 170. Oris dela Denarnega zavoda. 760. Stante Jernej: O partizanskem pravosodju. Borec 1954, str. 304—305. 761. Stante Peter-Skala: Štajerska v ognju upora. Borec 1954, str. 323—225. Prikaz štajerskega partizanstva v letu 1941. 762. Stare M(iloš): Slovenska ljudska stranka v novejši dobi. Delovanje SLS v medstrankarskih forumih. Ameriška domovina, Cleveland 25. IV. 1955, št. 81. Kratek oris dela SLS doma in v inozemstvu. 763. Stibrič Zdravko-Tarzan: Devetkrat sem bil ranjen. Iz naše krvi, Celje 1955, str. 25—26. Spomini na boje v Dolomitskem odredu. 764. (Stosedemindvajset) 127 vaščanov iz Trebč aktivno sodelovalo v NOB. Delo, Trst 4. VI. 1955, št. 23. Kratek historiat dela za NOB. 324 765. Strajnšak Janko: Naši prvi odbori Osvobodilne fronte. Pomurski vestnik, M. Sobota 11. Vili. 1955, št. 32. Oris osvobodilnega gibanja v Gornji Radgoni. 766. Strle Franci: Junak in njegova smrt. Borec 1954, str. 154—156. Oris borca in heroja Martina Kotarja ter njegove smrti. 767. Strle F(ranci): Tomšičevci na Maverlenu. Borec 1954, str. 275—277. Prikaz bivanja in aktivnosti borcev Tomšičeve brigade od julija 1943 do kapitulacije Italije. 768. Strle Franci: Proletarci v boju na življenje in smrt. Borec 1954, str. 347— 349. Oris pohoda XIV. divizije na 'Štajersko in označitev junaštva njenih borcev. 769. Suhi Drago: Smrt mladih partizanov. Borec 1954, str. 195—196. Prikaz italijanskega ravnanja z zajetimi partizani. 770. S(vetek) L(ev): Desetletnica konference pravnikov na osvobojenem ozemlju Slovenskega Primorja. Pravnik 1955, str. 69—71.' Prikaz problemov, ki jih je obdelovala konferenca 7. in 8. marca 1945 v Cerknem. „ 771. Svetek Lev: Iz spominov na Beneško Slovenijo. Srečanja z italijanskimi partizani. SPor 28. XI. 1955, št. 278. 772. (Svetek Lev): Srečanje partizanov v Beneški Sloveniji. Soča, Gorica 3. XII. 1955, št. 49. Pisec opisuje miting, ki so se ga udeležili v Ahtenu v Furlaniji partizani in garibaldinci ter ozopovci. . 773. (Svetina...): Resevna — zibel šentjurskega partizanstva. Savinjski vest­ nik, Celje 16. IX. 1954, št. 37. 774. Svetina Mira-Vlasta: Ljubljana med okupacijo. Naša žena 1954, str. 66— 68. Oris dela med kapitulacijo Italije in osvoboditvijo. 775. Svetina Tone: Borba v zasneženih gorah. Pokljuka—Lipanca v zimi 1941—1942. Zelezar, Jesenice 1955, str. 17—19 in str. 49—52. 776. Šandor Vlado: Prlekija v ljudski revoluciji. Prlekija — Spominski zbor­ nik ob desetletnici osvoboditve, Ljutomer 1955, izd. Prleškl študentski klub, str. 17—29. Pregled narodnoosvobodilnega gibanja v Prlekiji od, okupacije do osvoboditve. 777. (Savle Branko)-Živko: Z Lukovim bataljonom 27. aprila 1943. SPor 27. IV. 1954, št. 99. Oris partizanske akcije na dolenjsko progo pri semiškem tunelu. 778. Šebjanič FR(anc): Iz nenapisane kronike Kluba prekmurskih akademikov za april in maj 1941. leta. Obmurski tednik, M. Sobota 1. X. 1954, št. 39. Članek opisuje intervencijo slovenskih študentov v Budimpešti v korist slovenskega jezika v Prekmurju. 779. (Šegrt Vlado)-Seferović Mensur: V pospešenem pohodu... XXIX. divi­ zija Hercegovcev je podprla VII. korpus v bojih za Ljubljano. Intervju našega sodelavca z Vladom Šegrtom. LD 7. V. 1955, št. 106. 780. Šerko Edvard: Teror. Odlomki iz dnevnika od 22. IX. do 24. XII. 1942. Med Mrzlico in Dobrovljami, Celje 1955, str. 226—234. 781. Šetinc Franc: Domovina, ti si kakor mati.. . Posavski tednik, Krško 7. VIII. 1954, št. 31. Članek opisuje čustva izseljencev v tujini. 782. Šetinc Franc: V fanatičnem gnezdu fašizma. 1. maj pred desetimi leti v izseljenstvu. Zasavski tednik, Trbovlje 28. IV. 1955, št. 17. 783. Šetinc Franc: Pred desetimi leti v taborišču. SPor 11. V. 1955, št. 108. Oris osvoboditve iz koncentracijskega taborišča v Grüsanu. 784. Šetinc Franc: Prve žrtve v Spodnjem Posavju. Zasavski tednik, Trbovlje 26. XI. 1955, št. 47. 785. Šiftar Vanek: Tone Plej, sin Prekmurja — v burnih dogodkih naše pre­ teklosti. Obmurski tednik, M. Sobota 28. V. 1954, št. 21. 325 786. Sink Stevo: Med izgnanci v Srbiji. Loški razgledi 1955, str. 33—42. Spomini na deportacijo iz Slovenije in čas izgnanstva v Srbiji. 787. Šinkovec Črtomir: Plamen upora in boja za svobodo. Tovariš 1954, pri­ loga k št. 22, 28. V. 1954 (brez strani). 788. Š(inkovec) Č(rtomir): Kamniški partizani pripovedujejo... Tovariš 1954, priloga k št. 30, 23. VII. 1954. Po pripovedovanju Mirka Podbevška-Lada, Antona Poljanška-Bran- ka, Načeta Brleza, Danila Cerkvenika in Marice Brejčeve napisan pregled partizanstva v kamniškem okraju. 789. Šinkovec Črtomir: S pesmijo so budili pogum. Tovariš 1954, str. 472. Slika nastanka in razvoja invalidskega pevskega zbora. 790. (Šinkovec Črtomir): 6 vprašanj — 30 odgovorov. Tovariš 1955, str. 428— 429. Intervjuji z narodnimi heroji: Jožetom Klanjškom-Vasjo, Andreano Družino-Olgo, Ivanom Kovačičem-Efenkom, Francem Kresetom-Čo- banom in Stankom Semičem-Dakijem o doživetjih v partizanih. 791. Sirca Natalija: Zgodovinski oris osnovne šole v Kamniku. Kamniški zbor­ nik — Kamnik 1955. Pod poglavjem »Šola in pouk med okupacijo« je avtorica na str. 178 označila splošno sliko osnovne šole pod nemško okupacijo. 792. Šiška Jože-Luka: Izpolnjevali so voljo Osvobodilne fronte. Iz spominov na Založbo — postojanko VOS v Ljubljani. LD 14. V. 1955, št. 112. Spomini na vosovsko postojanko v Narodnem muzeju v Ljubljani. 793. Š(iška) J(ože): Neuničljiva postojanka. Borec 1955, str. 245—249. Članek o skladišču in delovanju VOS v okupirani Ljubljani. 794. Škaler Stanko: Nacistično preseljevanje v Posavju. Borec 1954, str. 326— 330. Delno nekritična kompilacija Škerlove razprave v Zgodovinskem ča­ sopisu in Baševega rokopisa »Slovenski Nemci 1914—1945«. 795. Šk(aler (Stanko): Nacistično preseljevanje prebivalstva v Posavju. Po­ savski tednik, Krško 23. X. 1954, št. 42. Nekoliko razširjeno razpravljanja o problemu, ki ga je pisec obdelal v Borcu 1954, str. 326—330. 796. Škerbec Matija: Krivda rdeče fronte. I. del. Cleveland 1954, samozaložba, tiskala Mohorjeva družba v Celovcu, 133 str. Avtor prikazuje narodnoosvobodilno vojsko kot tolpo roparjev in morilcev, belogardistične formacije pa kot izraz upravičenega odpora proti partizanom. Zanika sodelovanje z okupatorji. Svoje trditve utemeljuje na različnih virih, ki jih podaja izkrivljeno ali pa o njih pravi, da je avtorje prikazal z anonimnimi imeni. Uporabljene »Iz­ jave« različnih ljudi se nanašajo na dogodke na Dolenjskem in kraje v območju Kamnika. 797. (Škerl France): »Vojna na Balkanu«. Borec 1954, str. 453—454. Ocena knjige, ki jo je napisal šef nekdanje britanske misije v Jugo­ slaviji Mac Lean. Ocena upošteva tudi Mac Leanove omembe Slo­ venije. 798. Škerl France: Dr. Makso ŠnuderI, Zgodovina ljudske oblasti, Zgodovinski časopis 1954, Ljubljana 1955, str. 307—317. Ocena knjige. 799. Škerl France: Zbornik dokumentov in podatkov v narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov. VI/1. Zgodovinski časopis 1954, Ljubljana 1955, str. 317—320. Ocena knjige. 800. Škerl France: Vojnoistoriski glasnik 1950—1953. Zgodovinski časopis 1954, Ljubljana 1955, str. 351—352. Bibliografski podatki in kratka vsebina člankov, ki obravnajajo narodnoosvobodilni boj v Sloveniji. 801. Škerl France: Bibliografija o narodnoosvobodilnem boju Slovencev 1951— 1953. Zgodovinski časopis 1954, Ljubljana 1955, str. 353—428. 326 802. (Skerl)-Bregar France: »Zavestno tveganje«. Borec 1955, str. 219—220 Ocena spominov ameriškega generala M. Clarka s posebnim ozirom ono ,г, n?v C l a r k 0 v odnos do slovenskega narodnega ozemlja. 803. (Skerl)-Kos Franc(e): Kako je bila osvobojena Ljubljana. Borec 1955 T/' Jo Ш s l o v e n s k i izseljenski koledar 1956, Ljubljana 1955, str ob—58. M 1 -, P? različnih virih napisan historiat osvoboditve Ljubljane. 804. Skerlj Stane: V krvi kaljeno. Spominski zapiski iz Gubčeve brigade. SPor 5. II. 1954, st. 29. Spomini na pohod in boje od Bele krajine do proge Zagreb—Karlo- vec pozimi 1943. 805. Šk(e)rlj Stane: Jelenov žleb. SPor 26. III. 1954, št. 71. Opis boja, ki so ga bojevale z Italijani v Jelenovem žlebu Gubčeva Cankarjeva in Tomšičeva brigada marca 1943. 806. Sk(e)rlj Stane: Za sovražnikom proti Ljubljani. Večer, Maribor 7 V 1955 št. 106. ' ' ' _ Prodiranje Gubčeve brigade proti Ljubljani v maju 1955 807. Skoberne Franc: Ob robu Slovenije. Borec 1954, str. 338—341 Očrt osvobodilnega gibanja v Prekmurju in zvez s Hrvatsko. 808. (Škorec Tone)-Darko: S koroškimi partizani. Borec 1954, str. 342 343 Spomini na boje z Nemci okoli Obirja, Pliberka in koprivne 1944 809. Škraba Matija: Iška vas je bila obkoljena. Borec 1954 str 112—114 in SPor 9. II. 1954, št. 33. Spomini na boje z domobranci in črnorokci. 810. Škrabar Stane: Pred desetimi leti. LdP-B 18. IX. 1954, št. 223. Oris pohoda XIV. divizije preko Hrvatske na Štajersko. 811. Škrabar Stane: Štirinajsta na Štajersko. Večer, Maribor 18 IX 1954 št. 220. ' Ослпа pohoda XIV. na osnovi von Treckovega nemškega poročila. 812. (Škrabar Stane)-Braška(r): Bilo mu je naročeno. Tovariš 1954, str. 837. Na šegav način pripoveduje pisec usodo mitraljeza, s katerim je streljal_ narodni heroj M. Kotar. 813. (Škrinjar Žan): Iz prvih dni odpora proti okupatorju v Beli krajini. Kmečki glas, 21. VII. 1955. 814. Škrk Bojan: Dramatična bitka pri Raztokah. Borec 1954, str. 361—362. _ Boji Sercerjeve brigade ob koncu nemške ofenzive proti XIV. diviziji. 815. Slibar Martin: Podmladek ob desetletnici RKS. Vestnik RKS 1954 št 3 str. 22—24. ' ' ' Pisec se v prvi polovici članka dotika razvoja podmladka Rdečega križa v dobi vojne. 816. (Smajs Vinko)-ov: Velenje pred občinskim praznikom 6. julijem. Savinj­ ski vestnik, Celje 25. VI. 1954, št. 25. Članek prikazuje kako se je narodnoosvobodilni boj začel v Velenju. 817. Smicberger Djuro: Pomlad pred desetimi leti. Borec 1954, str. 235—237. Opis Klusovega Jožeta kot borca in njegove smrti. 818. Smit F(ranc): Bled ni bil le fašistično, temveč tudi žarišče upora. Glas Gorenjske, Kranj 16. VII. 1955, št. 29. • Drobci iz občinske kronike o deležu Blejcev v NOB. 819. Šmit F(ranc): Borbe za Lavterski vrh. Glas Gorenjske, Kranj 6. VIII. 1955, št. 32. Spomini na boje z Nemci v maju 1944. 820. Šmon Franc: Grem v partizane, med junake zbrane. Nova pot 1955 št. 7—9, str. 223—226. 821. ŠnuderI Makso: Ob odkritju spominske plošče na Suhorju. Pravnik 1954 str. 173. ' Oznaka prvega zbora slovenskih pravnikov na osvobojenem ozemliu 10/11. oktober 1943. 822. Šorn Ivo-Bojan: Naši prvi udarci. V zasavskih revirjih v boju proti okupatorju 1941. LdP-B 1. VI. 1954, št. 129. 327 823. Som Ivan: Začetki upora in upor v revirjih. Zasavski vestnik, Trbovlje 1. VI. 1954, št. 21—22. 824. Š(orn) I(van): Borba revirjev v letih 1939—1945. Zasavski vestnik, Trbov­ lje 21. VII. 1954, št. 29 — 4. VIII. 1954, št. 31. 825. Soštarič Alojz-Peter: »Partizanska kasarna«. LD 21. III. 1955, št. 67. Spomini na življenje in delovanje za OF v Učiteljskem domu v Ljubljani. 826. (Šošter Viktor-Dobroveljski Miha): Šoštar Viktor — Dobroveljski Miha obuja spomine. Savinjski vestnik, Celje 16. IX. 1954, št. 37. 827. Šošter Viktor-Dobroveljski Miha: Kako je bi lo... Med Mrzlico in Do- brovljami, Celje 1955, str. 159—161. Spomini na najzavednejše pristaše NOB na Dobrovljah. 828. (Špacapan Avgust): Zakaj Renče praznujejo kot svoj občinski praznik 8. julij. Primorske novice, Solkan 2. VII. 1954, št. 27. Članek prikazuje, kdaj in kako je začelo narodnoosvobodilno gibanje v Renčah. 829. Špekonja H.: Rod za mejo. Zgodovinska in socialna slika Beneške Slo­ venije in Rezije. [Trst 1954], 72 str., Ч?0. Pod poglavjem »Druga svetovna vojna« na str. 40—43 govori pisec o položaju med drugo svetovno vojno. V glavnem opisuje splošne vojne težave, pomemben delež pa posveti tudi partizanstvu in odporu proti Nemcem. 830. (Špilak) I(gnac): Junija 1941. Ena izmed mnogih akcij partizanske četvor­ ke. Pomurski vestnik, M. Sobota 7. VII. 1955, št. 27. 831. (Špindler Vekoslav) — K. F.: 18. julij — praznik Rač. Večer, Maribor 16. VII. 1954, št. 166 in 17. VII. 1954, št. 167. Oris pomembnejših dogodkov NOV v Racah. 832. Sribar Vinko: Srečanje v celici št. 114. Borec 1955, str. 326—327. Spomini na srečanje z E. Eypperjem v ljubljanskem zaporu. 833. Šrot Zofka: Spomin na dogodke pred dvanajstimi leti. Savinjski vestnik, Celje 25. VI. 1954, št. 25. Članek prikazuje nemško mučenje kot rezultat izdajanja. 834. Š(tefe) F(ranc): Trinajstorica. Tovariš 1954, priloga k št. 51, 17. XII. 1954, str. 9—10. Opis tragičnega boja Stanka 2agarja in njegovih tovarišev v Okro- gelski jami poleti 1942. 835. Štefe Franc-Mirko: Ljudstvo pod Storžičem v boju za svobodo. Zbornik »Ljudstvo pod Storžičem v boju za svobodo«, Gorice 1955, str. 7—25. Historiat razvoja NOV v Goricah. 836. Štefe Franc-Miško: Prve žrtve v goriški občini. Ljudstvo pod Storžičem v boju za svobodo, Gorice 1955, str. 56—58. Spomini na proboj iz nemškega obroča v Udnem borštu sredi aprila 1942. 837. Štefe Franc-Miško: Na Mali Poljani. Ljudstvo pod Storžičem* v boju za svobodo, Gorice 1955, str. 59—63. Oris spopada z nemško policijo na Mali Poljani pod Storžičem. • 838. (Štempihar Vid): 10 let je že od tedaj... Pot delegatov na Zbor gorenj­ skih aktivistov. Glas Gorenjske, Kranj 22. V. 1954, št. 21. 839. (Štempihar Vid): Krvi niso prelili zaman. Glas Gorenjske, Kranj 31. VII. 1954, št. 31. Opis sodelovanja Jelenčevih v narodnoosvobodilnem gibanju. 840. (Štempihar Vid): Po njunih poteh. Glas Gorenjske, Kranj 31. VII. 1954 št. 31. Kratki biografiji Fr. Vodopivca in Lucij ana Seljaka. 841. Stenta Lojze: Prva noč v Globači pod Tatrami. Začetki upora v Brkinih. Primorske novice, Solkan 10. IX. 1954, št. 38. 842. Stok Jože-Korotan: V ognjenih kleščah. Borec 1954, str. 350—353. Spomini na boje Šlandrove brigade leta 1944. 328 843. Stok Jože-Korotan: Utrinki iz štajerskega bataljona VDV. Borec 1954, str. 367—369. Spomini na boje z »revsovci« v Zgornji Savinjski dolini. 844. Stok Jože-Korotan: Spopad med partizani. Borec 1954, str. 437—442. Reportaža o nogometni igri med partizani XIV. divizije in IV. opera­ tivne cone. Vmes naniza razne drobne podatke o posameznih par­ tizanih. 845. Stok Jože-Korotan: Prva revirska četa. Tovariš 1954, str. 799. 846. Stok Jože-Korotan: Bliskovit obračun z SS-ovci. Tovariš 1954, str. 824— 825 in 830. Spomini na zadnje boje z Nemci. 847. Stok Jože-Korotan: Zadnji pohod. Borec 1955, str. 141—144. Oris zadnjih bojev za osvoboditev Ljubljane. 848. Stok Jože-Korotan: Rezgetanje v Bobnu. Zasavski tednik, Trbovlje 20. IV. 1955, št. 16 — 14. V. 1955, št. 19. Reportaža o potovanju bataljona VDV iz Menine planine preko Sipka, Čemšeniške planine, revirjev in spopada z nemškimi vojaki ter wer- mani v Bobnu v Hrastniški dolini proti koncu decembra 1944. 849. Stok Jože-Korotan: Prvomajske akcije. SPor 30. IV. 1955, št. 101. Reportaža o partizanski aktivnosti 1943. 850. Stok Jože-Korotan: Bojna pesem zmagoslavja. Večer, Maribor 7. V. 1955, št. 106. Avtor opisuje prodiranje slovenskih brigad preko Štajerske na Koro­ ško in razoroževanje bežečih Nemcev ob koncu vojne. 851. Stok Jože-Korotan: Kurirska trojka. SPor 13. V. 1955, št. 109 — 21. V. 1955, št. 116. Reportaža o življenju kurirjev. 852. Stok Jože-Korotan: V nočnem vrtincu. Zasavski tednik, Trbovlje 18. VI. 1955, št. 24 — 13. VIII. 1955, št. 32. Reportaža o aktivističnem delu Toneta Ribiča, o napadu na Rečico pri Laškem, na Hudo jamo in zdravljenju Nestla-Okrogarja poleti 1942. 853. Stok Jože-Korotan: V naročju Mrzlice. Zasavski tednik, Trbovlje 15. VII. 1955, št. 28. Spomini na bivanje in boje na Mrzlici poleti 1944. 854. Stok Jože-Korotan: Spomini na koroški bataljon VDV. LdP 30. VII. 1955, št. 176 in 31. VII. 1955, št. 177. 855. Stok Jože-Korotan: Udar zasede VDV. Večer, Maribor 2. VIII. 1955, št. 179 in 3. VIII. 1955, št. 180. Prikaz spopada z SS-ovci nad Trbovljami v aprilu 1945. 856. Stok Jože-Korotan: II. štajerska brigada VDV. SPor 6. VIII. 1955, št. 181 in 7. VIII. 1955, št. 182. Članek o dejavnosti navedene brigade. 857. Stok Jože-Korotan: Slandrovci na Kamniškem. Kamniški zbornik, Kam­ nik 1955, str. 6—21. Spomini na pohode in boje Šlandrove brigade po kamniški okolici. 858. (Stolfa) M(ilko): Bohinjski kmet se je že 1. 1941 uprl okupatorjem. Kmečki glas 28. IV. 1955, št. 17. 859. (Strafela Elica): Ubijte nas, toda ne pozabite. Ptujski tednik, Ptuj 19. V. 1955, št. 20. Kratek oris življenja aktivista Lojzeta Strafela. 860. Strekelj Ivan: »TT« — ilegalna tiskarna v senci kvesture. LdP 10. IV. 1955, št. 85. . Članek opisuje nastanek in delo tehnike. 861. (Stubelj Mirko): V središču Prekmurja. Tovariš 1954, priloga k št. 35, 27. VIII. 1954, str. V. Odlomek iz daljše razprave, toda NOB se odlomek samo dotakne. 329 862. Štubel(j) Miro: Črni sedemnajsti oktober. Večer, Maribor 16 X 1954 št. 244. ' ' ' Oris aretacij v M. Soboti v oktobru 1944. 863. Stubel(j) Miro: Murska Sobota v letih 1941 do 1945. Obmurski tednik M. Sobota 21. X. 1954, št. 40. Kronika najvažnejših dogodkov v razvoju narodnoosvobodilnega giba­ nja v Prekmurju. 864. Štubelj Miroslav: Miranovi zadnji dnevi. Borec 1954, str. 479 480 Reportaža o tragediji aktivistov v Prekmurju v oktobru 1944 865. Stukelj Polde: Pred viharjem. Borec 1955, str. 19—21. _ Oris ravnanja in psihoze pred spopadom z Nemci na Dolenjskem. 866. Stukelj Polde: Dvomljivo poročilo. Borec 1955, str. 266—268. Članek prikazuje funkcioniranje obveščevalne službe in poskus so- _ vražnih prizadevanj po vtihotapljenju neresničnih podatkov. 867. S(uhn) M(atko): Pred desetimi leti v Zagorju. Zasavski vestnik, Trbovlje 9. VI. 1954, št. 23. Opis nemškega nasilja v Trbovljah. 868. Š(ulin) M(atko): Ob 10. obletnici žrtev fašističnega nasilja v Orehovici — Izlake. Zasavski vestnik, Trbovlje 23. VI. 1954, št. 25. Oris nemškega napada. 869. S(ulin) M(atko): Rudnik Zagorje v dobi okupacije. Zasavski vestnik Trbovlje 28. VII. 1954, št. 30 in 4. VIII. 1954, št. 31. Historiat dela v rudniku. 870. Š(ulin) M(atko): Zagorje v dobi od okupacije do 9. avgusta 1941. Zasavski vestnik, Trbovlje 4. VIII. 1954, št. 31 — 18. VIII. 1954, št. 33. 871. S(ulin) M(atko): Zagorje v zadnjih mesecih pred osvoboditvijo. Prispevek k občinskemu prazniku v Zagorju. Zasavski vestnik, Trbovlje 11. VIII 1954, št. 32 — 25. VIII. 1954, št. 34. 872. Sušteršič France: Ob drobnem zapisku v partizanski beležnici. Novinar 1954, št. 1, str. 3. Spomini na novinarsko zborovanje v Metliki 1944. 873. Sušteršič France: Pred desetimi let i . . . Borec 1954, str. 416—417. Pisec riše značaj osvobojenega ozemlja v Loški dolini v letu 1944. 874. Sušteršič Tone-Tine: Kako smo popravljali orožje. Borec 1954, str. 133— 135. Spomini na organizacijo in delo partizanskih delavnic v Starih žagah pod Rogom. 875. (Svab Mitja): Narodna zaščita v Beli krajini. LD 21. VII. 1954, št. 169. 876. Svab Mitja: Zibelka bojev in svobode. LD 21. VII. 1954, št. 169. Reportaža o začetkih osvobodilnega gibanja v Beli krajini. 877. Švajncer Marija: Hej brigade, hitite . . . Po stopinjah osvoboditeljev Gor­ nje Savinjske doline. Večer, Maribor 18. IX. 1954, št. 220. Prikaz osvobojenega ozemlja v Zgornji Savinjski dolini. 878. Tako smo se uprli na Pivki. Primorske novice, Solkan 22. VII. 1955, št. 30. Oris začetkov osvobodilnega gibanja na Pivki. 879. Talanyi Franc: Iz ljubezni do domovine. Obmurski tednik, M. Sobota 21. X. 1954, št. 40. Oris dogodka iz bojev z Madžari v oktobru 1944. 880. Talar Mirko-Ferdo: V Baski grapi junija 1944. Borec 1954, str. 43—45. 881. Talar Mirko-Ferdo: Tako smo ukanili sovražnika. Borec 1954 str 483 484. Spomini na akcijo na občini v Železnikih spomladi 1943. 882. Tatjana: Kako smo bili osvobojeni? Logaške novice, Logatec 1955, št. 5, str. 5. 883. Taurer Franc: 18. maj — slavni dan štajerske grupe. Invalidski vestnik 1. V. 1954, št. 9. Spomini na boje II. grupe odredov na Jančah. 884. T(aurer) F(ranc): Napad na vlak. Invalidski vestnik 13. VI. 1955, št. 12. Spomini na prehod II. grupe odredov čez progo pri Verdu. 330 885. (Taurer Franc)-Plahun: Tam na Pugleđ gori. Invalidski vestnik 27. VI. 1953, št. 13. Pisec pripoveduje, kako je nastala pesem z gornjim naslovom. 886. (Taurer Franc): Mina mi je raztrgala nogo. Invalidski vestnik 24. VII. 1955 št. 15. 887. Teply Bogo:" Maribor iz davnine do današnjih dni. Maribor, Ilustrirani vodnik po mestu in okolici, založba Obzorja, Maribor 1955. Na straneh 38 do 40 se avtor kratko dotakne Maribora v dobi druge svetovne vojne. . . ' 888 Terčak Stane: Ob deveti obletnici smrti talcev na Frankolovem. Savinj­ ski vestnik, Celje 12. II. 1954, št. 6 in Večer, Maribor 12. II. 1954, št. 35 (pod naslovom: Frankolovo). Pisec razglablja kdaj in katera enota je ubila Dorfmeistra ter kako so gestapovci usmrtili talce. _ 889. Terčak Stane: Pred desetimi leti je prišla štirinajsta divizija na Šta­ jersko. 7 dni, Maribor 19. II. 1954, št. 7. Historiat pohoda do konca nemške ofenzive. 890 Terčak Stane: Le naprej, odred Kozjanski... Ob deseti obletnici ustano­ vitve Kozjanskega odreda, ki je bil ustanovljen 27. aprila 1944 — na dan obletnice OF Slovenije. Savinjski vestnik, Celje 30. IV. 1954, št. 17. 891. Terčak Stane: Okupator izseljuje. Savinjski vestnik, Celje 28. V. 1954, št. 21. 892 Terčak Stane: Partizansko gibanje na našem območju v letu 1941. Sa­ vinjski vestnik, Celje 2. VII. 1954, št. 26. . 893 Terčak Stane: Pohod I. Štajerskega bataljona na. Kozjansko. Brežiški pohod. Savinjski vestnik, Celje 9. VII. 1954, št. 27. Pisec navaja natančno maršruto pohoda na Kozjansko. 894 Terčak Stane: Prezimovališča. Savinjski vestnik, Celje 16. VII. 1954, st. 28. Članek prikazuje, v katere enote so se razdelili partizani, ki so se vrnili z brežiškega pohoda, in kje so prezimili. 895. Terčak Stane: Celjska četa je izvršila svoje poslanstvo. Savinjski vest­ nik Celje 24. VII. 1954, št. 29. 896 Terčak Stane: Izdaji v Celju. Savinjski vestnik, Celje 30. VII 1954, st. 30. 897' T(erčak) S(tane): Prvoborec Jože Letonja-Golob-Kmet, najvidnejši voja- ' ški in politični vodja, domačin v Zgornji Savinjski dolini, 1. 1941. Savinj­ ski vestnik, Celje 6. VIII. 1954, št._ 31. 898 Terčak Stane: Dnevnik partizana Svabe. V spomin partizana Franca Fin- ' teriča in ob občinskem prazniku občine Gornja Radgona. 7 dni, Maribor 13. VIII. 1954, št. 31. ,.. ., , .. . . Pisec prikazuje na osnovi nemškega akta in različnih drugih ìntor- macij, kdo je avtor dnevnika, ki ga je pisal »Švaba«. 899. T(erčak) S(tane): Sekretar Grčar Tone-Johan. Savinjski vestnik, Celje 900 (Terčak Stane): Ivanka TJranjekova, prva talka na Štajerskem. Savinjski vestnik, Celje 20. VIII. 1954, št. 33. 901 Т(егс1ГкДа(1ап0е1Г>>аајег8ка v borbi, v besedi in sliki. Savinjski vestnik, Celje 16. IX. 1954, št. 37. Kratek historiat o razvoju NOB na Štajerskem. 902. Terčak Stane: Od Paškega Kozjaka do R a , w e J f î > r u ^ % S 1 ° ^ / a a d r a £ Koper 17 IX. 1954, št. 38 in Savinjski vestnik, Celje 26. XI. I9t>4, st. Bela krajin». Borec 1954. str 228— , „ . n e m u V b l n ™ " P r e * " r a ™ ' e ™ 1 " ° •>••»« Bele ta]i„e o s v o j i ^j^^^'-A^-JS^-jg^ VII 1954 1 0 8 ? a «VSinlT ̂ d 0 g 0 d k 0 V < * " « * članek narodnoosvobodilno 0 8 2 - ^ S ^ S T ^ ^ S S T , ^ — « * minulost, G l a s - Spomini na b 0 j e z Nemci na Zirovs.em v r h u v a v g u s t u 1 9 4 3 DODATKI 1945—1953 4 Ä S r """•" •>»*»*• * spoml„„v. Jađtarakl t o W a r 1952 5' sk,rr e : ћ •»*»•"• « » u« J.™™«. M l a đ l„ a 25 m 340 6. (Bombač...): Spomin na 13. oktober 1942. Naša žena 1952, str. 267. Prikaz streljanja talcev za Marka Natlačena v Ljubljani. 7. Božič Adalbert: Zora Katja-Rupena. Dolenjska prosveta 1953, Novo mesto, št. 2, str. 33. 8. Bratko Ivan: Napad na Cerkno in žrtev sedeminštiridesetih. Partizanski dnevnik, Okroglica 5. IX. 1953 (slavnostna številka), str. 37—39. 9. Bratož Hinko-Oki: Ognjeni krst »Ljubljanske brigade«. Ob obletnici njene ustanovitve. Ljubljanski dnevnik 21. VIII. 1953, št. 194. 10. Brecelj Marjan: Desetletnica zgodovinskega zasedanja AVNOJ-a v Jajcu. Zbornik Prešernove knjižnice 1952, SKZ, str. 5—9. Oznaka pomena drugega AVNOJ-a. 11. Brigade s hribov... Borec 1952, str. 243—244. Kratek prikaz nastanka Tomšičevega bataljona in nato brigade po­ leti 1942. 12. Čehovin Rado: Tržaški proletariat je zmagal prvega maja 1945. LdP 10. V. 1952, št. 19. Oris dela Delavske enotnosti' v Trstu v letih 1944 in 1945 ter osvo­ boditev. 13. Cenčič Rado: Gričarjev Groga, Lovec 1953, str. 80—85. Članek govori o lovcih, partizanih v Dražgoški bitki. 14. Čenčič Rado:: Partizanske tiskarne med narodnoosvobodilno vojno. Gra­ fična revija 1953, št. 3, str. 12—18. Članek navaja seznam partizanskih tiskarn s 'kratkim historiatom razvoja in opravljenega dela. 15. Čepe Marica: Jelka je ponesla »Ljudsko pravico«. Vestnik, Maribor 22. II. 1946, št. 23. Avtorica prikazuje požrtvovalno raznašanje ilegalnega lista v okupi­ rani Ljubljani. 16. Cerne Franc-Kiemen: Ob deseti obletnici ustanovitve slovenskih brigad. Dolenjski list, Novo mesto 5. IX. 1952, št. 36. Oris pomena slovenskih brigad s posebnim ozirom na Dolenjsko. 17. dem: Ivanu Katolu v spomin. Večer, Maribor 24. VI. 1953, št. 147. Nekaj biografskih podatkov mariborskega pesnika, ki je padel v partizanih nekje na Hrvatskem ali v Bosni 1944. 18. (Deset) 10 letnica tragedije v Udenborštu. Borec 1952, str. 331—332. Oris tragedije drugega bataljona Kokrškega odreda sredi septembra 1942. 19. D. R.: Kdor umre za domovino, je živel dovolj. Zbornik Prešernove knjiž­ nice 1952, SKZ, str. 30—33. Članek govori o Ivanu Bobu in se dotika tudi njegove vojne dobe. 20. Fajfar Tone: Volkovi v ovčjih oblačilih... ali razmišljanja o žužember- škem dekanu i njemu podobnih. LdP 27. IX. 1952, št. 39. 21. Fajfar Tone: Nepozabnemu tovarišu Petru. LdP-B 25. IV. 1953, št. 16. Oris B. Kidriča kot aktivista. 22. Fajfar Tone: Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tovariš 1953, str. 1137—1138, št. 40. 23. Fele Marija: Seme za žetev. Borec 1952, št. 6, str. 175—176. Članek opisuje, kako so Nemci odpeljali prvo skupino aktivistov iz Mežiške doline v Begunje in jo tam ustrelili. 24. (Filipič France): Pohorski bataljon. LdP 5. I. 1952, št. 1. Na osnovi arhivskih dokumentov napisan historiat dejavnosti pohor­ skega bataljona. 25. Gale Jože: Naši odrski tečaji. Gledališki koledarček za sezono 1945—1946. (Ljubljana 1945), str. 73—87. Oris ljudi in dela v partizanskih gledaliških tečajih v letu 1944. 26. Godina Ferdo: Kako smo v Bogojini metali letake. Tovariš 1953, str 180 181. 27. Grob Ivana Roba. SPor 1. VIL 1945. 341 28. Habjan Vlado: S križišč IX. korpusa. LdP-B 5. IX. 1953, sobotna priloga bpomim na nekatere važne in pomembne dogodke na krajih, kjer so bivale enote IX. korpusa. 29. Horvat Ignac: Šest mož proti stoindvajsetim. Odlomek iz borb Tomšičeve brigade. 7 dni, Maribor 13. IX. 1952, št. 36. fPi°mÌahna b a Z e ° k 0 l i s l o v e n J e § a Gradca in bivanje v bolnici v 3 0 ' TrstOP6ÌCIXlbie952 štaŠ21P6*yi P O h 0 đ V B e n e Č i j ° i n R e z i j 0 - P r i m o r s k i dnevnik, Spomini na stike s slovenskimi domačim in spopad z Italijani 31. Jan Ivan-Srečko: Po »švarcloze«. LdP 19. VII. 1952, št. 29 Oris srečanj s partizanskimi komandanti na kurirski poti po Gorenj­ skem marca 1943. 32. Jan Ivan-Srečko: Terenci. LdP 19. VII. 1952, št. 29. Članek označuje pomen dela aktivistov na terenu 33. Jarc Janko: Ljubljana v letu 1943. Zbornik Prešernove knjižnice 1953, OiV^, Str. 10—16. * 34. J(erše) L(ado): Pomlad v kapucinskem samostanu. Tovariš 1953, str 236 Spomini na prehodno taborišče za deportirance v Ptuju 1941 Л^ ? Г а п с : Sodobna slovenska problematika. Stvarnost in svoboda, Trst 1952, st. 1, str. 3—21. 36. Jones William: Dvanajst mesecev med Titovimi partizani. Borec 1952, Q-, /T 0d l,»ïïf.k izi k n j i g e W - J o n e s a o bivanju med slovenskimi partizani. 61. (Jones William): Jonesovo srečanje s Kidričem. Borec 1953 str 142—143 •JO r - , 0 d l x T m e k J K k n j i g e > > D v a n a J s t mesecev med Titovimi partizani«. 38. Josko: Napad borcev »Soške« na Kabeljski rudnik. Partizanski dnevnik Okroghca 5. IX. 1953 (slavnostna številka), str. 35. 3 9 ' fois" *f « ? ° m i n . V , V T a T T F r a n c e t a M e s e s n e l a . Primorski dnevnik. Trst 29. VII 1945, st. 66 — 10. VIII. 1945, št. 76. Prikaz Mesesnelovega ilegalnega dela med kulturnimi delavci Ljub- 40. Karel Destovnik-Kajuh: SPor 18. XII 1945 št 205 X I ^ d i v 7 z ^ e Z U J e K a J U h a V l e t U 1 9 4 1 i n ' 1 9 4 4 , k 0 j e p a d e l k o t Partizan 4 1 ' f t a r 2 , i n s t r a 5 0 - 5 1 P a J e V e n d a r S r e ê e n b Ì t Ì m l a d - - - < < Razgled, Maribor 1953, Kratka biografija Destovnika-Kajuha ob deveti obletnici njegove 4 2 ' S ' S ^ l S ^ ä t ? P a r t i z a n s k i h a k c i j 1 9 4 2 - l e t a - Dolenjski list, Novo me- 43- L to e I m\ S S to a Ì 0 : i N s a t r e £ 5 . V b 0 r b Ì Z a S V O b 0 d ° - D 0 l e n j S k a *> r 0 s v e t a *«*• 4 4 ' s t a s a r бО^бТ S p 0 m i n S k i d n e v L D o l e n J s k a prosveta, Novo mesto 1953, 45. Kiauta Ladislav: Prva preizkušnja. Iz zapiskov s poti štirinajste divizije na Štajerskem pozimi 1943—1944. SPor 24. XII. 1945 št 211 u l v l z l J e 4 6 ' ^vilLmf št°35° b U i Š e r C e r j e v i p r v i č n a P r°ei- Delavska enotnost 47. Kogoj Vladimir: Golih rok in z železno voljo so dosegli orožje in svobodo Pnmorsk! dnevnik, Trst 25. VIII. 1953, št. 201. *voooao. Oris mobilizacije za partizane pozimi 1943 4 8 - L T o e L ! r š : t . ^ U Š s t r . 3 J3 e r e b - n a r 0 đ n i h e r 0 j - D O l e n J S k a P r 0 S V e t a 1 9 5 3 ' 4 9 ' s t H t . ^ s T 56^57 P r 0 S V e t n i d e l a v c L D o l e n J s k a prosveta 1953, Novo me- Oznaka osebnosti padlih prosvetnih delavcev v novomeškem okraju. 342 50. Koncilija J(anez)-Jan: Brigada »Franceta Prešerna« je udarila. N a p a d »Prešernove« b r i g a d e n a p o s t o j a n k o Kal i še—Sv. Križ. S P o r 22. V I I 1952 št. 172. 51. (Konobelj Franc) - Slovenko: Jožeta Cufarja — 1. maj. G o r e n j s k i g las K r a n j 27. IV. 1952, št. 17—18. ' Č l a n e k pr ikazu je , k a k o je ob. s p o p a d u z N e m c i 1942 p a d e l J . Č. 52. Konobelj Franc-SIovenko: Po čevlje in tobak. Tovar i š 1953, str . 463. Oris akci je n a J e s e n i c a h 1. o k t o b r a 1943. 53. Kosmač Franc: Bodi pozdravljena, Bela krajina. Borec 1952, str. 46—48. S p o m i n i n a Belo k r a j i n o in n o v i n a r s k o zborovan je v Met l ik i 1944. 54. Kosmač France: Razgovor med tovariši. T o v a r i š 1953, str . 1195^1196. D r o b n i spomini n a akt iv i s t ično delo n a Kočevskem. 55. Kraigher Boris: Podpolkovnik Miro Perc-Maks: S P o r 28. X. 1945, št. 164. 56. Krašovec Jurček: Novo leto 1944 v Zumberačkih gorah. Savin j sk i v e s t n i k Celje 31. X I I . 1952, št. 52. 57. Kreft Ivan: Začetek in konec i legalne tiskarne »Ljudske pravice«. L d P 14. X I I . 1953, št. 309. N a dobo vo jne se n a n a š a s a m o k o n č n i del č lanka, k i nava ja , v k a t e r i h t i s k a r n a h se j e t i s k a l a L j u d s k a prav ica . 58. K(ristan Cvetko)a: Ohranimo jih v častnem spominu. Ob 10. ob le tnic i četniškega zločina v Val jevu. LD 28. X I I . 1953, št. 303. Č l a n e k govori o č e t n i š k e m zločinu, p r i k a t e r e m so bili ž r tve t u d i t r i je Slovenci. 59. Krivic Vladimir: Neuklonlj iva Ljubljana. Borec 1952, str . 358—360. K r a t e k p r i k a z akt ivnos t i in ž r t e v o k u p i r a n e L jubl jane . 60. Krušnik Slavko: Tehnika »3T«. Graf ički r a d 1. X. 1953, št. 25. V številki, k i j e bi la posvečena 75-letnici s lovenske graf ične o r g a n i ­ zacije, j e pisec p r i k a z a l h i s t o r i a t p a r t i z a n s k e t e h n i k e v Šubičevi ulici v L jubl jani . 61. K(uhar) B(oris): Prvi dnevi v osrčju vstaje. S P o r (prva izdaja) 21. VII . 1953, št. 170. K r a t e k p r e g l e d a k t i v n o s t i osvobodi lnega g iban ja v L jub l jani v l e t u 1941. 62. (Kumbatovič)-Kalan Filip: Naše delo v osvobodilnem boju. Gledal i šk i k o ­ l e d a r č e k za sezono 1945—1946 (Ljubl jana 1945), str . 53—72. H i s t o r i a t dela p a r t i z a n s k e g ledal i ške d r u ž i n e od u s t a n o v i t v e S N G v j a n u a r j u 1944 do osvoboditve. U v o d u se a v t o r ozre n a ig ra l ske poskuse v p a r t i z a n i h p r e d us tanov i tv i jo SNG, n a t o govori o znača ju p r v i h o d r s k i h nas topov, n a t o p a k a k o je S N G izpolnjevalo pol i t ične in p r o ­ s v e t n e naloge, o k a d r o v s k i pol i t iki in o p a r t i z a n s k e m r e p e r t o a r j u . 63. (Kumbatovič)-Filip Kalan: Bor Matej, Raztrganci — Težka ura. L j u b l j a n a 1946, izd. SKZ, 135 str., kn j ižnica S lovenskega gledališča, št. 2. V u v o d u n a s t r a n i 5—13 je F. K a l a n k o t a v t o r u v o d a orisal n a s t a n e k obeh iger in z r a v e n pokaza l n a zače tke g ledal i škega u d e j s t v o v a n j a v p a r t i z a n i h v le t ih 1942—1944. 64. (Kumbatovič)-Kalan Filip: Tako smo začeli. O d l o m e k iz zapiskov za knj igo »Pesem o v e s e l e m vetru« . T o v a r i š 1953, str. 1148—1149. P r i k a z razvo ja S N G v p a r t i z a n i h . 65. K(yovsky) R(udi): Donesek k slovenski kulturni dejavnosti med NOB v Bariju. K r o n i k a 1953, str . 138. D o n e s e k k de lu t e h n i k e v Monopoli ju. 66. Lenardič Stane: Brigade s hribov so se v s u l e . . . T o v a r i š 1952, str . 581. Z b i r k a s p o m i n o v n a osvobojeno ozemlje v Zgornj i Savin j sk i dolini, 67. Lubej France: Odkod jemlje moč naša mladina. S p o m i n i n a začetek Osvo­ b o d i l n e f ronte v L jubl jani . M l a d i n a 26. IV. 1950, št. 18. A v t o r r i se delo B r e l i h o v e d r u ž i n e za Osvobodi lno f ronto v l e t u 1941. 68. Lubej France: Tovariš Peter, borec in voditelj brez počitka. L d P - B 16. IV. 1953, št. 15. Oris K i d r i č e v e akt ivnos t i ob k o n c u r o š k e ofenzive. 343 69. Lubej Franc: V borbi za svobodo in napredek je zrasel velikan. Borec 1953, str. 138—139. Označitev Kidričevega lika v delu za cilje OF. 70. Magajna Bogomir: Janez Belač. SPor 24. XII. 1945, št. 211. Prikaz Belaca-Weissa kot partizana. 71. Meta: Iz krvi rdeče... SPor 31. VIII. 1945, št. 114. Članek prikazuje lik aktivistke Vide Pregarčeve. 72. Mevlja Dušan: Ivan Katol, neznani pevec in borec. Nova obzorja, Maribor 1953, št. 3, str. 195. 73. Mikeln Miloš: Utrinki iz slavnih akcij na Kočevskem. LD 5. X. 1953, št. 231. 74. Mirko: Kako je šel tov. Jože Srebrnič v partizane. Soča, Gorica 22. VIII. 1953, št. 315. 75. Musek Vitko: Večeri s tov. Kidričem. Tovariš 1953, str. 457—458. Z drobnimi zgodbami riše pisec Borisa Kidriča kot človeka. 76. Narodni heroj Janko Premrl-Vojko. SPor 16. XII. 1945, št. 204. 77. Novak: Partizanska šola. Tabor 1952/53, št. 3, str. 35—36. 78. Ob prekopu. Spominu tov. Mimi Flajsove. SPor 24. X. 1945, št. 160. Prikaz delavnosti partizanske družine. 79. Ob sedemdesetletnici — prevzvišeni škof dr. Gregorij Rozman. (Cleveland 1953), tiskala Ameriška domovina (8 str.). Brošura je napisana z vidika pobeglih belogardistov. Vojne dobe se dotika predvsem tako, da navaja izvlečke iz Rozmanovih pastirskih pisem in poslanic. 80. Odlomki iz spominov partizana Toneta. Večer, Maribor 18. VII. 1953, št. 168 — 23. VII. 1953, št. 171. Spomini na razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v Prlekiji. 81. Pavlin Mile: XV. brigada v Križki vasi. SPor (prva izdaja) 8. IX. 1953, št. 212. Prikaz napada na belogardistično postojanko v juniju 1944. 82. Peštaj Jelka: K Osvaldu po brzostrelko. TT 26. XI. 1953, št. 6. Članek prikazuje, kako so si partizani pridobivali orožje. 83. Peternel...: Z Gorenjske v Kočevje in nazaj. LD 3. X. 1953, št. 231. Spomini na pot na zbor odposlancev v Kočevju 1943. 84. P(irjevec) D(ušan): »Ta prva svoboda«. Tovariš 1953, str. 1064—1065. Oris razpoloženja Primorcev po kapitulaciji Italije. 85. Plajer Andrej: Začetek narodnoosvobodilnega gibanja in prve žrtve v Dravogradu. Vestnik, Maribor 22. VII. 1952, št. 171. 86. Podbevšek Štefanija: Jože Moškric, delavski borec in poet. LdP 10. III. 1946, št. 59. Oris mučeniške smrti zajetega partizana. 87. Podpolkovnik Mirko Bračič: SPor 2. XII. 1945, št. 192. Prikaz partizanskega komandanta. 88. Porenta Ivo-Vojko: V kraljestvu gamsov in divjega petelina. Ob osmi ob­ letnici ustanovitve kokrškega odreda. SPor 8. VIII. 1952, št. 186 in 9. VIII. 1952, št. 187. Spomini na delovanje Kokrškega odreda. 89. Poročilo o poslovanju Rdečega križa Slovenije za skupščino glavnega odbora v Ljubljani dne 7. aprila 1946. Izd. Glavni odbor RKS, [Ljubljana 1946], str. 40, 8°. Na straneh 1—6 prikazuje poročilo razvoj RKS od ustanovitve začetku 1944 do osvoboditve v maju 1945. 90. Potrč Ivan: Ob četrti obletnici Kerenčičeve smrti. LdP 30. XII. 1945, št. 214. Na čas vojne se nanašajo odlomki Kerenčičevih pisem iz leta 1944. 91. P(otrč) I(van): Spominu Toneta Čufarja in Sil vire Tomazinijeve. Ob četrti obletnici njune smrti. LdP 15. VIII. 1946, št. 189. 92. P. R.: Taka je bila pot za pravico, za svobodo. SPor 24. XII. 1945, št. 211. Reportažni prikaz 9 likov padlih partizanov in aktivistov. 344 93. (Ravljen Davorin)-r: Herojstvo poveličano s smrtjo. Tovariš 1952, str. 651. Prikaz prvih dni vojne med Jugoslavijo in Italijo v Boki Kotorski in razstrelitev rušilca »Zagreb«. 94. Rejec Franc-Kuh: Kako smo razorožili 29 italijanskih vojakov. SPor (prva izdaja) 29. VIII. 1953, št. 203. 95. Rode Ludvik: Sužnji pod zemljo. LdP-B 28. III. 1953, št. 12 in 4. IV. 1953, št. 13. Oris koncentracijskega taborišča »Dora«, kjer so Nemci izdelovali tajno orožje in bili v njem zaposleni tudi Slovenci. 96. (Savnik Dušan)-San: Ognjeni krst pred Stojdrago. Tovariš 1952, str. 682. Reportaža o skupnem boju s hrvatskimi partizani jeseni 1943. 97. Scrutator: Nekaj pripomb o knjigi »Belogardizem«. Slovenska država, Chicago 20. VIII. 1952. Pisec hoče prikazati, da Sajetovo delo o »Belogardizmu« nudi veliko gradiva za pozitivno vlogo protikomunističnega tabora v Sloveniji v dobi vojne. 98. Seliškar Tone: Partizanski umetnik — Klusov Joža: Delavska enotnost 26. V. 1945, št. 2. Prikaz partizanskega borca literarnega delavca. 99. Seliškar Tone: Partizanstvo in kultura. Delavska enotnost 2. VI. 1945, št. 3. 100. Seliškar T(one): Klusov Joža. SPor 3. VII. 1945, št. 63. 101. S(kušek) I(van): »Rdeči cvet« v taborišču pod Apenini. LdP-B 23. VII. 1953, št. 186. Prikaz ilegalnega lista v koncentracijskem taborišču Urbisaglia. 102. S(molej) V(iktor): Iz krvi rdeče... Ivan Rob. SPor 15. VI. 1945. 103. S prvimi transporti na Rab. SPor 23. VIII. 1945, št. 107. Članek prikazuje italijansko deportacijo Ižancev na Rab. 104. Stante Peter-Skala: Prva celjska četa. Savinjski vestnik 19. VII. 1952, št. 29 in 26. VII. 1952, št. 30. 105. Strle Franci: Skojevec Zvonko. Tovariš 1952, str. 885. Oris mladinskega borca. 106. Š(ega) M(ilan): Iz krvi rdeče... Dr. France Mesesnel. SPor 3. VI. 1945, št. 36. 107. Skerbec Matija: Rdeča zver, pijana krvi. Cleveland 1950, I. del, izd. »Ame­ riška domovina«, 47 str. Strasten pamflet proti narodnoosvobodilnemu gibanju. Vsebina se na­ naša na Dolenjsko in Notranjsko. 108. Skerbec Matija: Rdeča zver, pijana krvi. Cleveland 1951, II. del, izd. »Ame­ riška domovina«, 66 str. Delo se nanaša na Velike Lašče, Sv. Gregor in Sodražico. 109. Skerbec Matija: Rdeča zver, pijana krvi. Cleveland 1951, III. del, izd. »Ameriška domovina«, 63 str. s slikami. Delo se nanaša na belogardistične. begunce, na domobrance na Šta­ jerskem in Petra Arneža. 110. Skerbec Matija: Rdeča zver, pijana krvi. Cleveland 1952, IV. del, izd. »Ameriška domovina«, 89 str. Delo se nanaša na Fanovša Emra, Feliksa Pogačnika, odnos med Mi- hajlovičem - Churchillom - Titom ter na Cerklje pri Kranju. 111. Š(kodnik) V(anda): Prvo srečanje s Tomšičev«. SPor 13. VIII. 1952, št. 190. Spomini na kapitulacijo Italije v Ribnici. 112. S(kodnik) V(anda): Na javko. V spomin vsem partizanskim materam z zla­ timi srci, ki so nam v težkih dneh pogumno stale ob strani. SPor 23. VIII. 1952, št. 199. Članek vsebuje vrsto drobnih podatkov o terenskem delu v ribniški okolici. ' 113. Skraba(r) Stane-Braškar: V Tomšičevi brigadi ob ustanovitvi. LdP 12. VII. 1952, št. 28. 343 114. S(krabar) S(tane): Ognjeni krst partizana Silnega. S P o r 22. VII . 1952, št. 172. 115. (Škrabar Stane)-Braškar: Tri zlata dekleta. S P o r 14. IX. 1952, št. 218. Č l a n e k pr ikazu je , k a k o so l judje n a Š t a j e r s k e m skrbe l i za r a n j e n e b o r c e XIV. divizije. 116. š(krabar) S(tane): Liki dražgoških junakov. Tovar i š 1953, str . 63. 117. Šnuderl Makso: Dve deklerativni normi naše ustave. Z b o r n i k z n a n s t v e n i h r a z p r a v , izd. P r a v n a f a k u l t e t a u n i v e r z e v Ljubl jani , L j u b l j a n a 1950, s tr . 161—206. Pisec u t e m e l j u j e značaj d e k l a r a t i v n i h odločb v čl. 1 i n 6 u s t a v e F L R J s p r i k a z o m zgodovinskega n a s t a n k a in razvoja obl ik l j u d s k e oblast i v Jugoslavi j i . Obsežno raz laga m e d s e b o j n i odnos vseb ine samoodločbe, federaci je in n a r o d n e suverenost i , dal je vsebino r e v o l u c i o n a r n i h gi­ b a n j , v čem je povo jna Jugos lav i ja s t a r a in v čem n o v a d r ž a v a t e r znača j s p r e m e m b , k i so n a s t a l e k o t r e z u l t a t z m a g e v n a r o d n o o s v o b o ­ di lni vojni. 118. Stenta Jože: Gremo, Primorska nas čaka. P r i m o r s k e novice, S o l k a n 9. X. 1953, št. 40 — 30. X. 1953, št. 43. S p o m i n i n a p o h o d Loškega o d r e d a n a P r i m o r s k o v o k t o b r u 1942. 119. Stok Jože-Korotan: Strah in prevara na Polšniku. L D 26. IV. 1952, št. 100. R e p o r t a ž a o s p o p a d u z Nemci . 120. Stok Jože-Korotan: V kleščah sovražne zasede. Borec 1952, str . 41—43. R e p o r t a ž a o boju z N e m c i p r i L j u b n e m n a Š t a j e r s k e m pozimi 1943. 121. Stok Jože-Korotan: Na Tomanovi planini so obračunali. Borec 1952, s tr . 133—136. R e p o r t a ž a o s p o p a d i h z N e m c i pozimi 1944. 122. Stok Jože-Korotan: Ognjeni krst Slandrove brigade. Borec 1952, str. 214— 218. 123. Stok Jože-Korotan: V revirjih je zažarelo. S P o r 17. V. 1952, št. 117 — 18. VI. 1952, št. 143: R e p o r t a ž n i p r i k a z osvobodi lnega g iban ja v revir j ih. 124. Stok Jože-Korotan: Osvoboditev gornje Savinjske doline. L d P 19. VII . 1952, št. 29 — 2. VIII . 1952, št. 31. P r i k a z bojev z N e m c i za osvobodi tev Zgorn je Savin j ske dol ine v l e t u 1944. 125. Stok Jože-Korotan: V partizanskem taborišču na Lesu. L D 21. VII . 1952, št. 171 in 23. VII . 1952, št. 172. P r i k a z živl jenja v tabor i šču. 126. Stok Jože-Korotan: Odločilni boji enot VII. korpusa na Dolenjskem ja­ nuarja 1945. L d P - B 10. I. 1953, št. 1 — 14. I I . 1953, št. 6. 127. Šušteršič France: Ulaka, simbol trpljenja in vstajenja Notranjske. L d P - B 16. V I I I . 1953, št. 206. Or i s i ta l i janskega div janja v Loški dol ini polet i 1942. 128. Tajnik Miloš: Slovenska Bistrica za časa okupacije. Glasnik, S l o v e n s k a Bis t r ica 1. I. 1953, št. 1. 129. Tarman Slava: Majske demonstracije 1943. leta v Ljubljani. L d P - B 25. IV. 1953, št. 16. 130. Terčak Stane: Kajuh je p a d e l . . . Vestnik. M a r i b o r 22. I I . 1946, št. 23. V r e p o r t a ž n i obl iki or i san p o h o d XIV. divizije n a Š t a j e r s k o in s m r t p e s n i k a K a j u h a . 131. Terčak Stane: Bohor žari, Bohor je v s t a l . . . Savinjski ves tn ik . Celje 29. IV. 1952, št. 17—18. P r e g l e d n a r o d n o o s v o b o d i l n e g a g ibanja n a K o z j a n s k e m . 132. Terčak Stane: Kurir Branko: 7 dni, M a r i b o r 3. VII . 1953, št. 25. P r i k a z zgodbe d a l m a t i n s k e g a fanta, k i je n a š e l pot v s lovensko b r i ­ gado. 133. tmt: Partizan pripoveduje, kako so v Postojnski jami zažgali skladišče bencina. S P o r 25. V I I I . 1945, št. 109. 346 134. Tone: Akcija na Dobovcu. SPor 30. VIII. 1952, št. 204. Članek prikazuje, kako se je predala nemška posadka v Dobovcu spomladi 1945. 135. Tonetu Čufarju v spomin. SPor 4. XI. 1945, št. 169. Članek se v končnem delu dotika Cufarjeve usode v dobi okupacije. 136. Trček Ciril: Iz Dalmacije do brigad. Mladina 25. VIII. 1952, št. 20. Spomini na potovanje v Slovenijo spomladi 1945. 137. Trideset let dela, borb in zmag. Jarše 1953, izd. Induplati, Jarše. Pod naslovom »Razvoj delavskega gibanja in doba od okupacije do osvoboditve« se knjiga na str. 37—60 dotika dobe NOB in prikazuje nekaj važnejših dogodkov iz protinemške dejavnosti v tovarni. 138. TJdovič Jože: Razvoj partizanskih orožarskih delavnic na Dolenjskem. Do­ lenjski list, Novo mesto 11. IX. 1952, št. 37. 139. Ustreljeni in pobiti Novomeščani v letih 1941—1945. Dolenjski list, Novo mesto 18. IX. 1953, št. 37. 140. Vauhnik Vladimir: Grožnje in spletke proti obstoju Slovenije. Koledar — Zbornik Svobodne Slovenije 1953, Buenos Aires 1952, str. 141—146. Pisec na dokaj nejasen način razlaga položaj Slovenije ob izbruhu druge svetovne vojne do razkosanja Jugoslavije. Napada velesrbske tendence, toda brani kneza Pavla. 141. Vaupetič Lado: Misli in spomini. Tovariš 1953, str. 1353, 1356. Misli in spomini se nanašajo na drugo zasedanje AVNOJ-a, ki se ga je pisec udeležil. 142. Veliki 'dnevi na Kočevskem. Odlomki iz Kočevske narodnoosvobodilne kro­ nike. LdP-B 21. VII. 1953, št. 184. ' 143. Veselko (Franc): Brat mi pripoveduje o Oswiecimu. SPor 24. XII. 1945, št. 211. 144. (Vitkovič Janez): Na Slovenskem smo mi gospodar . . . Kdo nam zemljo ukrade? Dolenjski list, Novo mesto 4. IX. 1953, št. 35. Oris 9. septembra 1943 v Novem mestu. 145. ,Vižin,tin Karlo: Razočaranje Italijanov, prvi večji napad na Nemce na Spodnjem Krasu. — Primorske novice, Solkan 21. VIII. 1953, št. 34. 146. Volk Bojan: Ob tridesetletnici rojstva Kajuha-Karla Destovnika. Večer, Maribor 17—18. XII. 1952, št. 296. Članek se dotakne tudi Kajuhovega dela v dobi narodnoosvobodilne vojne. 147. V(ošnjak) S(ergej): »Za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umret i . . .« SPor 22. VII. 1952, št. 172. Članek prikazuje delo vosovcev v Ljubljani 1941/1942. 148. V(ošnjak) S(ergej): V Toplicah si spet stisnemo roke. Pred dnevom slo­ venskih brigad. SPor 16. VIII. 1952, št. 193. Spomini na Gubčevo brigado. 149. (Zagorski Cvetko) - M. Koblar: Tone Cufar. Obzornik 1952, str. 511—512, 606—615. Oris Toneta Čufarja kot pisatelja. Na koncu članek prinaša tudi bio­ grafske podatke pisatelja v dobi vojne. 150. Zavašnik Franc: Borba za osvoboditev Mozirja. SPor (prva izdaja) 2. VIII. 1953, št. 180. Spomini na boje v septembru 1944. 151. Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovan­ skih narodov VI, 1. Borbe v Sloveniji 1941, Izd. Vojnozgodovinski inštitut jugoslovanske ljudske armade, Beograd 1952, str. 572. Ponatis izvirnih slovenskih dokumentov in v slovenščino prevedenih okupatorskih dokumentov o narodnoosvobodilnem boju v Sloveniji. 152. Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni Jugoslovan­ skih narodov VI, 2. Borbe v Sloveniji 1942, januar — maj, Izd. Vojnoisto- riski inštitut Jugoslovanske ljudske armade, Ljubljana 1953, str. 515 + zemljevid slovenskega ozemlja. 347 Ponatis izvirnih slovenskih dokumentov in v slovenščino prevedenih- okupatorskih dokumentov v narodnoosvobodilnem boju v Sloveniji. 153. Zibelka partizanstva. Tovariš 1953, str. 109—110. Oris partizanskih začetkov in kratke biografije belokranjskih narodnih herojev. 154. Ziherl Boris: Iz spominov na Borisa Kidriča. Borec 1952, str. 125—126. 155. Zločinsko delovanje italijanskega vojaškega sodišča v Ljubljani. LdP 30. XII. 1945, št. 214. Splošno poročilo o delovanju italijanskega sodišča v Ljubljani. Poro­ čilo vključuje statistične podatke o procesih. 156. (Žagar Iztok): Plaz se je utrgal. Mladina 1. VII. 1952, št. 13. Spomini na začetke narodnoosvobodilnega gibanja. 157. Zibert Alojzij: Slavni dnevi in tragični konec II. bataljona Kokrškega? odreda. SPor 4. X. 1952, št. 235 — 5. X. 1952, št. 236. 158. Žrtve NOB v občini Kočevska reka. Dolenjski list, Novo mesto 3. VII. 1953» • št. 26. 348 INSTITUT ZP NOVEJŠO ZGODOVINO ZGODOVINSKI čas. 1955 941/949 119550250,1/4 coBiss .