Domoljub v Ljubljani 24. luni/a 1942-XX ^ 55 „ šlev. 26 Grabljice počivajo... Vera brez del je mrtva Rad razlagaš, da ima krščanstvo verske resnice ali dogme, ki jih dandanašnji nikakor ni mogoče uveljaviti. Ne gre ti, da bi veroval o Sinu božjem, ki se je učlovečil, ki nas je s svojo krvjo odrešil itd. Praviš: To naj verjame, kdor hoče. Sam o sebi pa govoriš in razlagaš: Jaz pa sem za vero, ki uči človekoljubje. Kdor prav dela, je Bogu všeč. — Tako praviš. Pa naj bo po tvojem I Vera torej ni tvoja stvar, pa vendarle gojiš, kakor se sam hvališ, čednost ter živiš krepostno in človekoljubno življenje. Ali pa ne varaš samega sebe? Res je, kar praviš, da si nimaš očitali nobene tatvine, da nisi nikogar ogoljufal, da nisi nečistnik, da ne ravnaš grdo z drugimi, da nisi požrešen in samogolten. Celo hvaliti te morajo, kak smisel imaš za javno blaginjo, da podpiraš koristne ustanove, re"-.'ža in šo mnogo drugega dobrega ljudje govore o tebi. Vse to je tudi našega priznanja vredno. ■Vendarle pa se motiš, če se' s svojo čednostjo preveč glasno hvališ. Le vase poglej! č'e vidiš, da je tvoj bližnji srečen ali da ima kako prednost pred teboj, ali te takrat, naš veliki človekoljub, nič ne tare zavist? Ce je tvoj sosed bil kaj neroden ali se mu je zgodila kaka nesreča na imetju ali dobrem imenu, povej, ali ti je na skrivnem kaj hudo zaradi tega, ali pa se mu na tihem smeješ in rogaš? Sicer nisi noben slepar. Vendar pa pomisli, ali nikoli še nisi koga ukanil, ali nisi bil predrag v cenah, ali nisi služil sebičnosti? Ljudje ti sicer morebiti ne očitajo požrešno-sti ali samogoltnosti, vsaj sam sebi si je ne očitaš, vendar pomisli, ali ne skrbiš le preveč za svoj trebuh in za dobro življenje? Ne dolže te sicer grdih dejanj, ali pa čuješ nad svojim srcem in brzdaš svoje oči? Človekoljub, pomisli, kako daleč sega tvoja prijaznosti Kaj čutiš do sovražnika, žaljivca, preganjalca? Res, nihče si ne upa imenovati te krivičnika, vendar pa si le navezan na dobiček, ki uravnava tvojo dobro voljo. Postopač res nisi. Vendar pomisli, koliko ur svojega življenja si zapravil, koliko dolžnosti opustil iz strahu pred naporom? Nimaš grdega jezika, vendar si rekel marsikatero besedo, ki ti je ni navdihnila ljubezen, obzirnost, čistost. Nekateri vele, da vsaka čednost ima svojo ceno. Kaj pa tisti tisoči in milijoni, ki so vse žrtvovali, da so čednosti zvesti ostali? Ali si ti tudi tako stanoviten, da bi kaj takega zmogel? Glavno vprašanje je namreč v tem: Ali je Bog in njegov sveti red ali pa si le ti s svojim dobičkom in užitkom. Tvoja krepost brez vere je le samoprevaral Kdor no veruze v Boga in Njegovega Sina, kakor ne veruje v Ljubezen božjo, ki si je podobo hlapca nadela, da se je žrtvovala za ljudi, ki pa bo enkrat sodila žive in mrtve, kako naj tak jasno razume božjo svetost? Kako naj tak razume, kaj je božja ljubezen? Kako naj tak ve, kaj je greh in strah pred njim? Kako naj tak zadene svoj križ na rame ter zataji samega sebe in svetV Kako naj tak v vseh okoliščinah zvesto vztraja do konca? ?:ttjì il M)M<,iJI>. W * illl !j ■ * o *tt< fl^^fl ril/ 90 n tr-flai.^ tntvniVn ì»»t T»«*. «1 VM m* t. T«. w* t>> Itrod 41*« P rati N yrMor rmiif wat «ist xv r»«*. i jt: fit'iir. tw*mči'jr il: hr.-jt^-r.. TW M a rtnc <* rrnr."1^ ni»ki Wik fctli, nw Kl T. \ t ohm, ttarfV vrsnr- nroP'fvari TJtfr. T»">vptm. «hl rvwncrs.. :. 7rarr, uinjKt njm»»t rf-. hr urenti*» v O h;, r- TtlRtli t>xl< tonJ;?:. « triJark. rwvmw O rtnir • anrWHüsx » •— n-i r.xtvk. v mtoiM« v. : an nr is; v,. rarmi/- K 4tlS»*«fcf i n k?.rih!»«tf wr.r .u t- rtfmü mtmnm:. nrr*-,. t*rtf no ton: Uu Ifusi * ix xv I» tv c*Lc harfc^. 7ia>. r rnv Jv*h£«vJonixi«v; \?»nc. * 'rrtv v i ir T.rrtfli*VK n: T tan»*, zarrr. ; *r Trrtfnsv. I hi» tat tn^t nv lanSfft*«». r wn. t tT^ti famaprn isnoiK^ nomai » Umor a »larrr-. K ItJMiü. * « »■ AmiTi,'a TVtm/VfK. fiii r Nlwtw-x .'cruli. 3- « veitf tr.zjjriu viitmn ( Isi llü'i'u: OmviiTv tvjrh. ■ wuWrra alni himr«. no-—-ry-.va-! rrompr cnr»rar.nm. 'I sbt»rtt> TXJ&.r. vr' t**sr f'vtvh ti Itali 1 Nnnr,, frir ' Tmnt Ti. pnnrfn nnUhnr.i t/v vo«tsii-"i mwi i'^t.- i • mxrptai tu. j* sHimr. rrrv. iwsei. i aiax hn^ m y»vwnt>ki mrodn i#mvr?vi TMWlmnrsk nriMlr ih- turni * Ätft: ■mwlmnrntftt tf*rn*À; nrvär rnc MnxilRt ; &Tmttntv*f»ir»tf«T «tt '.- vi», 'i. » sten, nnrtmnrs, ìrprtr T.rmft», »i ot?»wi umrm-»; ntr. t<">vfjr vsr t-nt-rctTspr *>\~pc V ftruWP h lan. k v tùi fcf- >. na« t r. Tarnntar r.—«ttivalstv TtiSn« >»nx 'fptpsntjkte "Vfvy K mK rr»r-?p; i^muMitlr ntntellr itmoc^ii. fi. « * T*r«»hsf»!rrv»r\ , Tt^Rts T rirvvi1 - v. t»: Vffi»»' rfii*r> ì wo; klar t an eerü [»»st vzöEairr* «Oravi »»rriimMt »ort. K/» ni i siv.ti t'i n». . i tot, rtncrr" «rtnifrtrivr nv T cnvu-ai f iT« . t M rmt nu tua. j. ^^ rr iim^iit* warmr mmtn. trjiikP' mvi, Ar,»! sJom rro^.ir nmti : r. * ®ura! iuj. tic luiu ' nVM-kULtibt «fi ' «MM • eli* »m u»^ »ia Uu\u 1.' i/(ii*nu»«i j.»U»SMi JJf.lÜtilWS' I.» *• U a -t ir oociti ♦ «y • * f 1 JttMffJ o: 17 ' pe P * iUM pOililGU > XCidl jf. O i. vi.ii. 2 ^ Viit üöer üac. L i; mož»'. Ü: JUiif IC/ TT «tii, ■Ätna mas "r«C!t tm*i;. F isuviovä * ? p k r" tovnn TiiCii f is.: a ist. nicnanszsci > ? J i«..Étpvji nnretr more zaisui. itiir - t t -u^rvi*, iui. onratuf n Fihbe«c i»- x-.iuu tA\r» : , ViiPimr šii: f cicmtac Cli L' f vz.irniiP.nec Kont-em. x.-ei H^ f 5 7- v tnvr.n n t-in&Ke! 402.1'-~ zaw-••» i t- o ter iTvaii. ILz.tZ* i- nov n milrtonr i: ^ vrmaia onia a. jl nairtoitF osamt 2(» xnosomi. oaam 1' CTU» «» EifiYRXiaiU B Xrt^fKinJ nof^ sjn»oa BK I: EICT" Arrenimi «<• rrrju it:tt. koiiitrml iäükk. " hikül kcmrix. uartimKL. ira» ir^k. italiu Varamo ^Tiruusi--Rk. KOTnur.ii. Szovašk. isoai: i ^ t^vse. "'im-čii i: loaärrsk. ^♦•xit si: i i«»!»»», ti »♦• T- S* Ift«"" c wer «ve: aarc 1 nte^ V* »ftanwÌNt «i is «r» s 'lTr-ci i>-TtiRfi t*raajt> te pr^iOnt^Tf immursti x tre « «lomi » HcurarsKra. vnnor hnr rarjtifn unfava etra : t»oiiui. ü TTtt*«* rt^iec F vfiflji nafmiQ cm. ni—iirt mtnn «a: * nsrnct' r «edam v a. 4 ►«*fi «xrßtt» II... 4 i-tì> I Uhi ottici i'tiia: « t 1 t>— 2 t*v»tr «ulji. » su-: p t*"»«* ìJr«i«r;.. i ui»i v^tt» otruw«vü juuLv i Lütito ««jucu*-. it ai d. üajnr«- ir ai« «üwr Aarm- ' littet», « -t i s a04< x*a t- t2\ jsßcrrvi. * _vrci>«= X" Tin pust« vi « veiu. pnrnr tyr« torrrtXL. «x. * -rrcn>» -itmmjt-r v MJJX5 iifcia m» tue io o am« iwattl ü.»- t m te ß. OTtvtflK it ttr ! nar:?t: aar: o. tsi ore ve^jt«*. icoiawiet xv £ »ähh; Twata Vi jorosir tt« orrnaiii .jojuur« croati:: 3 n aod. otrcaanvz e ♦ àierzmcBx. ar*, c t uà. rrn^ wtb u'- a t te iäihk t»oiì«j,: uiurv*. prrs cu« tu «set ma, ie; 1 - «f U14i£ »{•ili. atei, si'.- vnsoL "tu te lo >rrsi 2 -.12- iit» tct. * * b r ■ nota ■ r " - CiOTU a*ir 3 ".tu a&cs. 1 ■ 8 R una rauK ^rracmca luescx t ti uruu orn: JTTÌ. tr coihl «era y.Tiru: rnüout. X- -vaiai* irx-cx r' 1 t vaa: *»aiii;ci aor^v-»ÄXi»6 ina- Boxatasior qopüfle füll tt tv: { ; ; cor- omm&Kc: mr~ x 3 norotai gre ni: . -11 traete- ■DOaiaVlHED CE TJOihL. na: fea xt* ohRtr tM. Iimlnrrw cor.. ««) l Tf «m, DM) trr^l T>rvt tr.artaaT«fc<»! X&STtmfiivyèv^r,, Tvr#|TT*«tt ♦wttrWfiWiivetrfii anutt ta-»: r,nr tw»^; nnimHBt- ^nii. vinti,-y.a 9R «o *r me«!. ^ «r« t*.. Jfcn tnìik ti.; nt«^. ^•Wfi n i; tra r. t >< mtMi et: 4 «taxiST t t XULL'C ria r hticm oosizs-jr f a TKJü. «air- ^nrc ecs «cTiaai--xn. art. ani xtrapoci arto ci ii- -b a: r.rcziE a; MIE t umna vuem czaaca^e » uscü. a tt trni. a «fiitt. 3. TiTusi Jtra. a * v: tn vjtrr. mml t tcro. ? txt.-vz ~~ anmcm rraa noa. alar a* cä« m»; art. ~r«!cr- ru: vc_rncn:. rruaUsiisn *vnna frerr-tü. n*s aiat orni- srax c n arteat. i ^mit m xtììì. ' tn: ari. tu »ai. r«»k tr t ti «c. x ma. i. : rw. an ùieirao. ». 7tt*..a». a« a; t r nr*ji.. t: ~ vk. VJ 3 tutte a 75T1C tei ■ «c^ Zi» «iß^x-it, fc. r»fit«j «va Ttaa 1*TpllCTv Tr.«t*l t«i»l cut. 4M..-. : tt* ftti* r^TUft: »rsSf~T*v. tv awei1. T ìli. i*i c m. S ia; TI* 1 TATTi; t. WVi' Ifwmi vii Ti C T"-. ». h nriTfltRf * vfuax-nvan "t» tfrtfa-. i -.rwBtri intrTr»*^ CJ txfec ton «itmnnxrr. *■•»• ntrtmm rwi-durrr immr te« - **TÌ|ffTi* V f.. - f'oiii t*rwe» i pimi vntwU. •»'.'»i-*! ^ rrirt*|»i sr-.- b!1 tv tivnal Siili* vtf VXBBif* criaiii. xas 1 &-.3TO. ir ..TTnncr i arni» T> »». .vj^rr«*«!.-1 WS.' * 4i-, Wtti V:. Ti.. jt • % «Nrfwr. 1 ìwp ■ 1,5 ^ ai. 1 f» ItiV iTTT* • "ffwri; I-jrrsL, r»Kfc. H< k?/i« novega Vedno novi umori štirje duhovniki umorjeni Komunistični morilci 30 »pet prelivali slovensko kri. Pretekli teden so na Brezovici pri Ljubljani vdrli v hišo tamkajšnjega posestnika Mravljcta ter kar na kraju umorili očeta in dva sinova. Eden izmed sinov je jurist drugi Vinko, pa je bil učiteljiščnik. Tretjega sina so odpeljali a 6eboj. Umorjeni so bili vsi zavedni člani Katoliške akcije. Vinko je zapustil doma poslovilno pÌ6ttto, kjer pove, da sluli svojo 6mrt, ki jo rad pretrpi za svoje ideje. Bil je vnet mladec in voditelj katoliških mladcev na uči'e!j:šču. V nedeljo ponoči so morilci vdrli v hišo hor-julskega župana Bastiča, kjer so umorili njega in njegovo ženo, hišo pa vso do tal izropali. Mali otroci se jim niso nič smilili. Partizanski komunistični morilci so dalje umorili župnika Nahtigala v St. Rupertu, župnika Komljanca v Prečni, kaplana Cvara v St. Rupertu, kaplana Novaka v Hinjah Takih umorov je vedno več ter kličejo k nebu po maščevanju. Ootovo pa je, da bodo ti 6trašni zločini pošteni stvari med našim narodom v blagoslov, njim samim pa v prekletstvo. Prosimo Boga za duše rajnih žrtev, prosimo pa ga tudi, da bi 6e morilci zavedli svojih dejanj, da bi se jih 6ke6ali, da tako uidejo roki 6trašne božje pravice. Katoliškim Slovencem pa 60 ti strašni umori že odprli oči, da spregledujejo. Kmetijske razmere v Ljubljanski pokrajini Naša pokrajina meri skupno 454.500 ha in od lega cenijo, da je okoli '200.000 ha gozda, po drugih cenitvah pa je gozda 177.000 ha. Torej je pri nas gozda 40 do 44%. V pokrajini imamo za 200.000 ha kmetijske zemlje. Število kmečkih obratov na tem ozemlju znaša okoli 34.500. Od kmetijske zemlje odpade okoli 74.000 ha ali 28% na polje, 98.000 ha ali 37% na travnike, 77.000 ba ali 29% na pašnike, ostalo pa odpade na vrtove, vinograde, sadovnjake in barje, iz tega vidimo, da je glavni poudarek našega kmetijstva v živinoreji. Po zadnjem štetju bi na ozemlju Ljubljanske pokrajine prišlo okoli 11.000 glav goveje živine, okoli 10.000 konj in okoli 70.000 prašičev. Verjetno pa je, da se je zaradi vojnih dogodkov lani število živine nekoliko zmanjšalo. Pri nas je bilo lani posejanih z žitom okoli 42.000 ha, od tega kakih 14.000 ha s pšenico, 12.000 ha pa s koruzo. Ljubljanska pokrajina povprečno pridela vsako leto okoli 115.000 stotov pšenice in 102.000 stotov koruze. Največ polja pa je pri nas zasejanega s krompirjem, namreč 16.000 ha, pridelek pa znaša okoli milijon stolov. Krompir je pri nas glavna hrana za ljudi, pa tudi za svinjerejo in perutni-narstvo. Vinogradi so pri nas v novomeškem, irnomeljskem in krškem okraju. Skupna površina vinogradov znaša 6400 ha. Sadovnjaki obsegajo Okoli 3000 ha, in sicer največ v Beli Krajini. Te številke veljajo za lansko leto, bistveno se pa letos niso dosti spremenile. • d Hoja za Kristusom. Naš znam znanslvenik dr. Aleš Ušeničnik je po Tomažu Kempčanu znova priredil njegovo prekrasno delo »Hoja za Kristusom«. Knjigo je založila Ljudska knjigarna. Na srednje finem papirju slane vezana 22 lir, na biblijskem papirju pa v elegantni vezavi 30 lir. Naj ne h| bilo mislečega katoličana, ki ne bi večkrat prebiral te čudovite knjige. Zlasti dandanašnji je tako duevno berilo nujna potreba, saj nas uči spoznavati in pravilno cenit« šolo, ki skozi njo hodimo. d Knjiga za domačo kuho. V knjigi »Domača kuha« je naša znana gospodinjska pisateljica ga. Marija Remec izdala 355 preizkušenih kuharskih navodil za današnji čas. Navodila so dana za 4 do 6 oseb. Vea knjiga je močno 6krbno sestavljena ter nad vse varčna. Izšla je v založbi Mohorjeve družbe ter jo dobite po vseh knjigarnah. Jo toplo priporočamo, ker je res času primerna in V6aki gospodinji dandanes kar nujno potrebna. d Petindvajsetletnico mašništva je obhajal dne 17. junija gospod Jože Arh, eden najzaslužnejših članov profesorskega zbora v zavodu sv. Stanislava v Baragovem semenišču v Ljubljani. Gospodu profesorju dodeli Oo6pod, še mnogo blagoslovljenih let v korist in ponos naroda in zavoda, na katerem g. jubilant tako plodonosno deluje. d Srebrno sv. mašo je daroval te dni v ljubljanski frančiškanski cerkvi duhovni svetnik g. Soklič Jakob, nazadnje župnik v Slovenjgradcu. Bog ohrani jubilanta čvrstega in zdravega še mnogo let v vinogradu Gospodovem! d 20 letnico obstoja praznuje letos Nabavljal-na zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine, ena naših najmočnejših zadružnih ustanov. d Na zadnjem sejmu v Novem mestu so 6e dobili mladi prašički po 300 lir za komad. d Prvi razred v potniških vlakih državnih železnic bodo zopet vzpostavili z 20 junijem. d Vihar, ki je podiral hiše, je divjal te dni v okolici Aosta v Italiji. Poleg človeških žrlev poročajo tudi o poginu velikega števila živine. Skoda znaša več kakor milijon lir. d Potreba po dežju je bila že zelo velika. Zlasti so ga pogrešali krompir, fižol, koruza, pa tudi trava in druga zelenjava. Ce bi suša trajala dalje, bi mnogim krajem zmanjkalo pitne vode. 2e v četrtek in petek prejšnjega tedna so se začeli kopičili težki, dežja polni oblaki, toda veter jih je prav pridno razganjal. Nekaj dežja je padlo v noči od sobote na nedeljo. Od zadnjega ponedeljka prejšnjega tedna dalje je pa dež prav zadovoljivo namočil zemljo. d Te dni so izšle nekatere nove objave 6 sledečimi naslovi: Predpisi o izkoriščanju žitnega pridelka v pokrajini, Raztegnitev obveznosti poseka ob cestah in železnicah, Obnova hišnih pročelij v Ljubljani, Izkoriščanje lanenega semena. Ustanovitev Pokrajinskega poverjeništva za tujski promet d 50 letnico kulturnega udejstvovanja je praznoval te dni Matični pevski zbor v Ljubljani. • d V Krki je utonil pri kopanju 13 letni edinec posestnika Sturma iz Velikega Mrašava na Krškem polju. Ni znal plavati. d Uvedba poštnih nakaznic za inozemstvo. S 1. julijem bodo dane v promet v Ljubljanski pokrajini mednarodne poštne nakaznice. Vsa podrobnejša pojasnila o načinu in možnosti uporabe novih nakaznic bodo zanimatelji lahko dobili pri poštnih uradih. V Ljubljani bo nakaznice izdajala le glavna pošta. Na mednarodnih nakaznicah ni dovoljeno zapisovati nobenih pismenih sporočil. d Nova vrsta harmonike. Stara izdelovalnica harmonik v Slradella pri Tortoni je izdelala pred kraikim novo vrsto harmonike, ki je v prvi vrsti namenjenih za porabo pri cerkvenih slovesnostih. zla6ti tam, kjer nimajo orgel in harmonijev. Izdelovanj je prvo takšno harmoniko predložil svojemu škofu. Preizkuševalci so izjavili, da je godalo silno pripravno. Obenem je izdelovalec poslal izvod krasnih harmonik tudi sv. Očetu. d Več kakor milijon lir škode je napravil požar v predmestju Bologne, kjer je imela tvrdka Cheli velika skladišča lesa. d Kazen za skrivanje marmelade. Posebno sodišče za zaščito države v Rimu je sodilo veletrgovcu Tiberiniju Askaniju in njegovemu bratu Giovaniju iz Barija, ker sta odtegnila prodaji velikansko količino marmelade, namreč 350 stotov. Tiberi Asca-nio je dobil 20 let zapora, njegov brat pa 5 let. Marmelado so zaplenili. d Paketi s hrano za vojne ujetnike in internirance v Campo concentramento No 89 se bodo sprejemali vsak četrtek od 8-12 in od 14-18, ter vsak petek od 8—13 ure v skladišču tvrdke Tanko Kapiteljska ulica 3. Največja dopustna teža paketom je 5 kg. Na paketu naj bo napisan točni naslov prejemnika in vsebina paketa. d Sedem trgovin so zaprli v Oenovi, ker 60 lastniki odtegnili redni zakoniti uporabi večje količine usnja. d Nedeljske sv. maše za mladino. O počitnicah bodo po ljubljanskih župnijah posebne službe božje za mladino ob tehle urah: V stolnici ob 8, pri sv. Pelru ob 8, pri Frančiškanih ob 10. pri sv. Jakobu ob 9, v Trnovem ob 8, na Viču ob 8, pri sv. Cirilu in Metodu ob 9, v Šiški ob pol 9, v Mostah ob 8. pri Uršulinkah ob 8, na Rakovniku ob 9, v Drav-ljah ob 8. — Pri iarni mladinski maši bo pel mladinski zbor, zato naj se vsi oni, ki imajo veselje do z borovega petja, oglase v svoji cerkvi kot se jim bo še sporočilo. Med mašo bo mladini dana NOVI GROBOVI Na Jesenicah je umrla Ivanka Nočeva, rojena Zupan. — V Braslovčah ie preminil 83 letni prevžitkar Kari S t r n a d. — v Mariboru je odšel v večnost znani športnik in olimpijski prvak iz Celja Orile Konrad. — V Mariboru so pokopali 54letnega poštnega inšpektorja Novaka Cirila, ki je posebno požrtvovalno deloval v stanovskih organizacijah. — V Celju so djaii v grob trafikanta Janeza Sturma, v Mariboru pa poštnega uslužbenca Jakoba Pepevnika in čevljarskega mojstra Franca Petka. — V Horjulu sta zapustila solzno dolino posestnik in župan Ivan Bastič in njegova žena Marija Bastič roj. Zdešar. — V Mariboru je zapel mrtvaški zvon 27 letni ženi železniškega mojstra Viktoriji 11 c. — V Rogaški Slatini je na veke zaprl oči posestnikov sin Albert Drobni č. — V celovški bolnišnici je umrl delavec Valentin S t r g a r s Koprivnika. — V Bohinjski Srednji vasi je odšel v večnost znani lovec in gorski vodnik Franc Skantar. — V Lescah pri Bledu je zaspala v Gospodu 38 letna Lucija Jeglič. — V Ljubljani sta odšla v večnost: nadučitelj v pokoju Rudolf Horvat in železniški uradnik Jože Kopač. — Naj počivajo v miru. Preostale tolaži Bog! prilika za sv. spoved. Klopi pri tej maši so rezervirane, v kolikor bo potrebno, mladini, deklice in dijakinje na ženski strani, dečki in dijaki na moški 6trani. d Ne izgubite živilske nakaznice! Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino ponovno opozarja vse prebivalstvo, naj pazi na 6voje živilske nakaznice. Ce jo kdò izgubi, ali mu je bila ukradena, ne more na podlagi določil člena 3 naredbe Visokega komisarja št. 78 z dne 23. aprila t. L v nobenem primeru dobiti duplikata in 60 vse. tozadevne prošnje na Prevod ali na Mestni preskrbovalni urad odveč, oziroma bodo rešene negativno. Duplikat živilske nakaznice je dovoljen edino v primeruf ko je nedvomno in z verodostojnimi pričami dokazano, da je bila nakaznica uničena po višji sili (požar, povodenj in podobno) in da še ni bila izrabljena. d Bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani opozarja občinstvo, da mora v 6mislu člena IZ t. b. »Ureditve o racioniranju živil« (Služb, list št. 78-35 7 dne 2. maja 1942) vsaka bolnica izročiti pri sprejemu v bolnišnico živilsko nakaznico, ob odpustu iz bolnišnice se živilska nakaznica vrne ustrezni odrezki za časa 06krbe v zavodu pa se pr-držijo. d Priprave za mednarodno razstavo v Benetkah. Te dni bodo odprli v Benetkah mednarodno umelniško razstavo, ki je po številu že 23. Udeležili se je bodo s 6vojimi deli umetniki iz vseh zavezniških držav. Veliko zastopstvo so poslali Hrvatje, med katerimi je ftosebno odlična dela pripeljal kipar Ivan Meštrovič. Zelo številno 60 zastopani tudi Bolgari, enako pa tudi Romuni. Številčno najmočnejše bosta seveda zastopani Italija in Nemčija. Neslutene tajne Kitajcev so vara razkrite f nadvse napetem detektivskem romanu Skrivnost dr. Fu Mančuja Knjiga stane le 5 lir. Prihodnji teden bo izšla v »Slovenčevi knjižnici« prelepa knjiga Svetinje nad Barjem ki jo je spisal Joža Likovič. d Poročna potpovanja v Rim. V maju t. L so prodali 2261 vozovnic drugega in 880 listkov tretjega razreda za poročna potovanja v Rim. — Od uvedbe voznih olajav (od 29. julija 1932) 60 prodali skupno 322.335 vozovnic za poročno potovanje v Rim. d Letos je minulo 30 let od kar je umrl v ljubljanski bolnišnici slovenski pesnik Anton Aškerc. Ivan Novak, dentist v Ribnici spet redu« sprejema. Nove knjige »S Is ven če ve knjižnice« Kupujte 18 knjigo »Slovenčeve knjižnice« »Skrivnost dr. Fu-Mančuja« V njej t>06te našli opisane skrivnosti rmitenega vzhoda. — velikokrat smo slišali in brali o skrivnostih, ki jih čuva zla-eti Kitajska. Skrivnostni menihi tibetanskih samostanov, ki žive nenavadno čudno življenje, ki znajo uporabljati vse mogoče skrivnostne vede, dajeio poseben značaj vsem tistim pokrajinam in ljudstvom, ki tam žive. — Osendowskega knjiga »Ljudje. živali in bogovi« nam je posvetila v te p,fe že začel s kupčijo!« je siknil Janez in pognal konje. Veliki Sinaren je bil praznik za vso dolino. K veliki cerkvi sredi njiv, kjer je rastla turščica, so romale na ta dan vse vasi. Ogromni veliki zvon je razlil svoj slovesno doneči glas, ki je odmeval od hribov in gričev ter se lomil v kamnitih gorah. Z njim so peli Se trije manjši, da se je zdela ta pesem kot nebeška muzika, ki je v lahnem tektu dvigala ljudem srce in noge. Lahne meglice so se topile v jutranjem soncu. Na travo je legla rosa in namočila ozke poljske steze, po katerih so valovile skupine romarjev in romaric k zgodnji maši. Branjevci so razpeli ob cerkvi cele vrste stojnic ln urejali blago, sladkarije, dišeče štruklje, igrače in razno ropotijo, ki je privlačna zlasti mlajšim ljudem. V ozadju bo nagromadili cele skladovnice škafov, brenlačev, golid in lončarji so razstavljali kar po tleh velike sklede, krožnike, skodelice in vrče. Pod košatimi lipami so zgradili vrtiljak s škripajočo muziko. Bližnji gostilničarji so postavili lesene barake in v njih dolge mize in klopi iz neizo-blauih desk. Tudi Ludvik je točil vino in pivo iz sodov, ki so stali navrhani v kolu. Kdor je le mogel, je šel ta dan na romanje. Vsa dolina se je zbrala sredi polja ob mogočni cerkvi. Nekateri so prišli iz pobožnosti, druge jo priguala kupčija, veliko jih je priromalo le iz radovednosti in stare navade, katere so se držali iz roda v rod. V cerkvi so zvonili, zažigali kadilo, pridigali in maševali od jutra do slovesne maše ob desetih. Zunaj pa so piskali in tro-bentali otroci, zateglo pele orglice in se mešale s harmoniko pod vrtiljakom. Gručo ljudi so se valile med stojnicami. Eni so kupovali, drugi ba-rantali, nekateri pa samo zijala prodajali in če se je dalo, tudi kradli. Na tem svetem prostoru so se srečavall znanci Iz sosednjih vasi in se pogovarjali o letini, davkih, porokah in smrti. .Veliki Šmaren je bil skupni družinski praznik za vso širno okolico. Vas se je kosala z vasjo in vsako leto je pri glavni maši prepeval en zbor, da so drugi imeli dovolj prilike za kritiko. Ugled domače vasi je ugladil tudi osebna nasprostva. K zadnji pevski vaji so prišli vsi pevci, tudi Janez in Niko. Domenili so se, da se popeljejo z vozom. Dekleta so si izbrale za voznika Niliola, moške pa naj bi peljal Janez. Pevke so pripravljale zelenje, da bi z njim oplele oba voza. 1'red Gregorjevo hišo je v ranem jutru slal voz. Niko je umil kolesa, pritrdil lojtrnice in osnažil komate ter konja, da so se svetili v soncu. Mali Marička je šla že v mraku na pot, in sicer peS, da bi mogla čimveč zasluženja darovali za sina Marka, ki je študiral v samostanski šoli. Gregor je čuval dom, popoldne pa bi se tudi on potegnil na semenj, ko bo vse najbolj živo in židane volje. Na dvorišču je Tilka opletala lojternice. Z Nikom sta privezala vence za ročice in pogrnila sedeže s konjskimi plahtami. Dekle je oblekla pražnjo obleko ter si dolgo časa spletala lase pred ogledalom. Bila je vesela in sama s seboj zadovoljna. Priskakljala je na vežni prag in . zaklicala: »Niko! Poglej mei Kaj pravi?« Fant se jo ozrl, oči so mu zažarele In od veselja je tles-nil z rokama: »Zares si lepa, Tilka I« »Hitro se preobleči še tli Tukaj imaš novo srajco. Kupila sem jo zate. Se ti dopade?« Obrisal si je roke in preprosto, kakor otrok, božal z očmi zdaj Tilko, zdaj srajco, ki se mu je silno dopadla. Nobene besede ni mogel spraviti iz sebe. Tilka se je poredno zasmejala tn skočila v vrt. Natrgala je svežo dišečo elvižo in rdeče nageljne ter pela pesmi, ki so se jih naučili za prazniški dan. Pred njo je stopil Niko: Oblekel si je najlepšo obleko, kateri se je prav lepo prilegala nova srajca. V zadregi je povprašal Tilko: »Zdaj pa ti poglej, če sem ti všeč!« Obraz se ji je zasvetil. Nekaj trenutkov je obstala, vzela glavnik ln počesala Nikotu prečo v valovitih laseh. »Tako, sedaj si fant, kakor gre!« je vzkliknila. Vzela mu je klobuk in za trak zaleknila šopek. »Tilka, lalto rad te imam!« je dahnil. »Jaz pa übel Glej, da se boš odrezal!« je naročila, stekla v vežo po svileno rutico in zaklicala Gregorju: »Ata, z Bogoml Zdaj gremo!« Konja sla bila naprežena. Zavedala sta se svečanega trenutka, hrzala sta in dvigala glave. Niko je posadil Tilko na povprečuo desko od spredaj, sedel zraven nje, nategnil vajeti in pognal. »Z Bogom, očka I Na svidenje I« Pred hišo je stal oče Gregor. S ponosom je gledal, kako je voz oddrčal in smeje je odzdrav-Ijal hčerki, kl je mahala z roko, in hlapcu, ki je dvignil klobuk in zavriskal. »Mentano, kakšen pari« Kmalu je zadrdral po klancu še drugi voz, ki ga je vodil Petrov Janez. V vasi so prisedli še drugi. Med veselimi vriski in vzkliki so se odpeljali po cesti. Ljudje so se umikali do grmovja, vsega oprašenega od ceslnega prahu. Na prvem vozu so zapela dekleta. Niko je samozavestno držal vajeti in s klici opozarjal romarje, ki so se gnetli v gručah po cesti. Dekleta s šopki v nedrijah so pozdravljale znance in se šalile med sabo. Za prvim vozom je drdral drugi. Vsi fantje in možje so bili jasnih obrazov, dovtipni in zgovorni, samo Organist se je držal slovesno in zaskrbljeno, kakor se spodobi. V visokem stolpu, ki je štrlel med košatimi kostanji, je udaril veliki zvon. Podregal je manjše, ki so se mu pokorno pridružili. Furmani so pognali, pešci so pospešili korak. Cela reka romarjev je valovila okrog cerkve. Voznika sta ob potoku razpregla konje ter jih privezala v senci. Moški so se prerili v Ludvi-kovo kolibo in si naročili vina, da jim bodo glasovi bolj čisti. Nad njimi |e nervozno pazil Organist, da se ne bi kdo opil. Dekleta pa so po vijugastih stopnicah odšle naravnost na kor in pomolile k Materi božji, ki je blestela v svečah na oltarju. Prostorna cerkev se je polnila z ljudmi. Šumelo je kakor v panju. Spet se je oglasil v linah veliki zvon in naznanjal začetek pridige. Med gnečo so se dreujall pevci, ki so komaj dosegli kor. Organist je zaklenil vrata, da ne bi pritiskali med pevce drugi ljudje, ki so iskali primernega mesta v prenapolnjenem svetišču. Pridigar je v dolgem govoru veličal Mater božjo in ponavljal primere iz starih obdelanih pridig, ki so bile večini že znane. Trije mežnarji so se prerivali med gnečo in zvonili s puščicami, da hi nabrali čimveč miločšine. Organist je sedel za orgle. Zaskrbljen in razburjen je vlekel registre, pa jih zopet porival nazaj. Pevci so si razdelili note in se sklanjali nad ograjo ter motrili ljudstvo, ki je valovilo kakor bilke na travniku. Dolgo pridigo je pretrgal težko zaželjeni amen. Pevci so se razvrstili okrog orgel. Tik omare je stal Niko in pogledal izza not na Tilko, ki si je z ruto pihljala po žarečem obrazu. Zvonèc je poklical iz zakristije duhovnike, ki so v ble-stečih oblačilih obdali oliar. Organist je pritisnil, se natezal, majal, sukal glavo in s prsti brzel po tipkah. Mogočni akordi so se odbijali oh poslikanem stropu in kakor ob nalivu padali na množico, ki je drhtela v pričakovanju. Oglasila se je pesem. Ljudje v cerkvi so .stezali vratove in srebali glasove, ki so postajali od pesmi do pesmi mogočnejši. Po darovanju je Niko zapel samospev. Odpel si je ovratnik, stopil na pročico in se odkašljal. Glas se mu je v začetku tresel, da so pevci zaskrbljeni gledali vanj. Tilki je bilo srce in ji burno poganjalo kri. Glas se je uravnovesil, dvigal v višino in mehko nežno gostolel, kakor pri slavcu. Vsi so se oddahnili in s ponosom povzeli ob koncu pesem, kl je zabučala In odjeknila v prisrčni prošnji. Glave po cerkvi so se obračale na kor in se Sepelaje povpraševale: »Kdo pa poje?« Zbor se je dobro odrezal. Vsa zavist se le razkadila In vse pevce, celo organista, je prevzelo veselo zadovoljstvo. Najbolj srečna izmed vseh pa je bila Tilka. Ta njen fant, ta furman Niko. se je postavili. Organist je ves poten pobral note in potrepljal Nikota po rami. S kora so odhajali kot zmagovalci in samozavestno stopali med množico. Pri Ludviku so posedli. Moški so komaj ta* kali pijače. Nazdravljali so si in obnavljali po< drobne dogodke med petjem. Dekleta so se raz-* gubila med stojnicami in kupovale odpustke. Niko je hitel h konjem. Nakrmil jih je, pregledal voz in naročil pastirju, naj si kupi štrukelj in popazi na vse. Odpravljal se je k družbi. Iz gneča se je pririla Tilka. V roki je držala veliko rdeča srce s pisanim trakom. »Niko, vzemi ga!« tNiko, ozemi galt Odvil je listek in čital: »Na veke tvoja!« Stisnil ji je roko in jo peljal med množico lc Ludviku. Ves svet mu je bil ena sama, prelepai pesem, ki bi jo pel noč in dan, samo da bi bilai ob njem Tilka. Na stojnici je kupil prstan in jI ga nataknil na roko. Kot dva otroka sta stopila v kolibo. Pevci so vstali, dvignili kozarce in veselo nazdravili: »Živijo, Nikol Dobro si jo furali« Veselo razpoloženje je pomnožila žarko vino in mehki, debeli masleni štruklji. Ludvik je vzel s seboj obe natakarici, toda vsi trije so komaj zmogli postrežbo. Priskočili so na pomoč mlajši pevci, ki so nosili na mize, dekleta so pa udih vale kozarce. Ludvik ni varčeval, primaknil ja več litrov vina in čeprav je bil ves poten, ja osebno stregel mizi, kjer so sedeli pevci. Razposajena pesem je spravila v dobro voljo tudi čmerikavega organista. Opoldne je Niko vstal, da bi z vozom odpa« ljal domov mater in naložil Gregorja, ki je sa-» meval na domu. Ludvik mu je naročil, uaj pri-i pelje s seboj tudi sodček iz levega kota kleti, ken je vino skorajda pošlo. Janez mu je pomagal na* preči konja, da bi čimprej opravil. Fanta sta zbijala šale In pozabila na prepir. Mati Marička) je nakupila celi tovor perila za Markca, sedla na voz in se z Nikom peljala po prašni cesti. Med poljo je večkrat velela ustaviti, da bi [»vabila svoje stare znanke, ki so v vročini požirala prah. S polnim vozom je Niko zavozil v senčnato dvorišče, kjer je naletel na palirja. ki je po* magai Elzi. Ženske so zlezle z voza ter se za* hvaljevale materi Maričkl. ki je hitro odšla do* mov, da bi poklicala gospodarja. Medlem je Niko napojil konje in naročil Elzi, naj odklene klet. V prijetnem hladu ga jo vodila v temačen kot, kjer je bil postavljen sod* ček. Furman je bil prijel sod z rokami, da bi ga dvignil in nesel na voz. »Umazal se boš, Niko!« je prijazno »varile Elza. »Čakaj, da te prepašem s predpasnikom!« Naglo si je odvezala bel predpasnik z lepimi čipkami. Preden se je fant ovedel, se ga je oklenila in stisnila k sebi. Oči so se |i bliskale kakor dva žareča oglja. »Poljubi m«, Nikol Tvoja sem, reci, da mo ljubiš!« Furmana je prevzelo. S silo se ie nI hotel otresti. Obzirno ii je prigovarjal: »Elza, nikart Saj veš, da imam dekle!« »Nimaš je!« je divje bruhnila. »Eden ti ja bo vzel!« »Kdo za vraga?« je vprašal razburjen. Kakor, duh se je prikradel po stopnicah nadzornik Herman. Obstal je sredi kleti in posvetil z električna svetilko. Divje se je zakrohotal: _ V Ameriko pred 100 leti j .Veliki nemški parnik »Bremen«. Sodobni italijanski parnik »Rex«. Leta 1S40 je prvi Cunardov parnik »Britania« preplul Allansteki ocean. Med potniki je bil tudi pisatelj Charles Dicken6. ki tedanje potovanje popisuje tako-le: »Vsaka deska in vsak leseni opaž je hreščal in škripal. Zdelo 6e je, kakor da bi bila ladja spletena iz vrbovih šib. Včasih 6em bil 6koraj prepričan, da slisitn prasketanje 6uhega dračja.« Deli jader, ki 60 6e odtrgali, so padali na krov. Kadar je bilo slabo vreme, 60 valovi metali »Britanijo«, ki je imela 1000 ton. kakor orehovo lupino. Dickens pripoveduje, da je večkrat med etraš-nim ropotom popadala posoda z miz na tla. Nekoč je udaril tla ladjo ogromen val, ki je uzbil rešilni čoln, edini, ki ga je »Britania« vozila 6 6eboj. Obenem je splavala z valom vsa krmarjeva pregraja. Vsakdo, ki je med dolgo vožnjo hočeš nočeš, moral kdaj priti na krov, je bil deležen brizganja vode, katero je metalo okrog 6ebe veliko ladijsko kolo. K vsem težavam se je pridružila še morska bolezen, ki je nekatere potnike 6trašno prijela. Francoski parnik »France«. odpluti proti Ameriki iz kake angleške luke in bili ie celih 14 dni na morju. Ko so po dvotedenski vožnji etali na krovu, 6o vsi 6rečni v daljavi zagledali obrise 6uhe zemlje. Prepričani so bili, da 6e bližajo Ameriki in da je zdaj konec njihovih muk. Kako kruto 60 morali biti razočarani, ko 60 zagledali preti seboj obalo Irske, kjer so se prav blizu že pred 14 dnevi vkrcali. Na parniku 6o prodajali že pred 6lo leti vino in žganje. Bogati potniki so opoldne sedli h kosilu, ki je trajalo do 13, ob 16 so imeli obed, ob pol 8 zvečer na čaj. Kdor je bil še lačen, si je ob 10 zvečer lahko naročil večerjo. Psi in ženske so bile v 1 ie t i h časih na čezocean-skih ladjah nezaželjeni gosti, ki jim je bilo prepovedano hoditi po 6prednjem krovu. 2enske potnice 60 morale vse zgodaj vstajati, dočim so moški potniki lahko dolgo spali. Veljala je namreč posebna določba, da je treba sobice, kjer prebivajo ženske, pospraviti in počistiti še pred zajtrkom. Potovanje v Ameriko je bilo pred 6to leti resnično naporno. Na današnjih velikih ladjah je »skok preko luže« igrača, pod pogojem, da mirujejo podmornice in bombniki. »Britania« je vozila med angleškim Liverpoolom in ameriškim Bo6lonom in je imela »hitrost« 8.5 vozlov na uro. Kaj to pomeni, naj pove primera, da najhitrejši francoski parnik »Normandie« vozi 30 vozlov na uro. Iz ti6te dobe 60 na razpolago že druga poročila o potovanju preko Atlantskega oceana. Iz Liverpool proti Njujorku je leta 1S37. odplul parnik »Diamanti«, ki je imel na krovu 180 potnikov. Za navedeno pot je potreboval točno 100 dni. Med potjo je dobesedno za lakoto umrlo 17 potnikov v takozvanem medkrovju, kjer 60 6e vozili najrevnejši ljudje. Siromaki so za tako dolgo pot vzeli s 6eboj premalo živeža, na ladji pa takrat za |>re-hrano potnikov v medkrovju niso skrbeli kakor danes, šele proti koncu prve polovice preteklega 6toletja je izšla angleška postava, ki je velevala lastnikom potniških ladij, da morajo potnikom medkrovja oskrbeli vsaj moko in 6urovi krompir. Dolga vožnja parnika »Diamanda« ni edina iz tiste dobe. Večkrat 6e je dogodilo, da 60 potniki »Santa Maria, preprosta ladja na kateri je Krištol Kolumb leta 1492 potoval v Ameriko. C. Invcrnizio: ZA NAŠE MLAJŠE (Dalje.) Misleč, da Je » klopčič »vit maček, ga Je brcnil, da se je zakotalii. U svežnja pa se je zaslišal otroški jok. Pripognil se je, da bi boljše videl, kaj je v cunjah, pa je zagledal fantička, z glavo debelo liakor ioga. Kdo ga je neki mogel odložiti tja? Gospodarja je prijela skušnjava, da bi ga prijel za noži co ter ga vrgel preko proge. Toda deček je bil in nekoč bi mu mogel biti vir dohodkov. Zato ga je vrgel v predpasnik sestri, ki se je stiskala pri ognjišču, in ji rekel: >Obdrži to opico I Imej jo zraveu koze.« Opico, za katero ni bilo mogoče odkriti, kdo je njena mati, so redili poleg koze in eo ji dali ime Balin. Baiin je bil za igračo hčerkam gospodarja Tita. ki nista bili svojemu očetu podobni samo po telesu, marveč tudi po duhu. Nobene priložnosti nista zamudili, da ne bi malčka tepli ter ga obdolževali vseh nerodnosti in hudobnih dejanj, katere sta sami storili. Oče Tit in mati Zenaida pa sta ga v dvojni meri mikastila, ne da bi se bil dečko kdaj koli upiral ali postavljal na laž mali lažnivki. Ravno nasprotno; ko je nekega dne videl, da Nežika, ki ga je tako rada imela, joka zaradi njega, je dečko preobrnil kozolec, se zasmeial in vzkliknil: >Imam trdo kožo. Poškodovali si bodo roke, če me bodo trdo bunkalil Nikar ne jokajte, tetka. ne izplača se.< Imenoval jo je tetko in nesrečnica je bila zadovoljna s tem. Kolikokrat si je pritrgala polento od lastnih ust, da jo je dala malčku, kolikokrat mu je po-Ijubovala od udarcev nastale modrikasta lise ter ga zazibala v spanje na svojih prsih 1 Balin jo je imel zelo rad, toda nikoli ni mogel tega pokazati. Ko jo je neki dan oče Tit zalotil, da mu je dala nekaj slaščic, jo je izpri-jenec krepko nabunkal, trmasto zatrjujoč, da je tiste slaščice vzela njegovima hčerkama Ko jo je pošteno pretepel, ji je še obljubil, da jo bo drugič z dečkom vred ubil. Zato sta se morala nesrečnika delati, kakor da ne vidita drug drugega, dasi so se njuni pogledi mnogokrat 6rečali Balin je bil vse reči zaupal grofici, preden se je odpravila v hi&o gospodarja Tl'a. I.e-ta se ni prav nič ogreval za to, da bi žlahtna gospa vzela v svoje varstvo fantiča, ki diu je bil vse preveč v prid, in ko je zvedel, da mu grofica namerava dečka vzeti, je vzkliknil: >Pa s kakšno pravico? Kdo ga |e doslej vzgajal in hranil? Sele dve leti imam kolikor toliko haska od njega in zdaj bi mi ga hoteli vzeli? Naj le pride, na| le pride tista gospa, iih bo že slišala 1« »Toda grofica ne misli, da bi ga ji odstopili zastonj?« so mu govorili drugi. Tedaj je Zenaida, zavistna, da naj bi dečka dohitela sreča, odgovorila: »Najsi mi da tudi tisoč lir, ne bo ga dobila f Morda misli, da nas bo ker je bogata grofica, kupila vse ter nam vsilila svojo voljo?« Ada je torei vedela, da bosta mož ln žena nasprotovala njenim željam. Toda ni bila ženska, ki bi Ji takoj upadel pogum. Sama se je [>ojavila neki popoldan v čredni-kovi hiši. Tita ni bilo doma. Zenaida je zravnavala perilo pri kuhinjskem oknu. Na oknu je bilo nekaj cvetličnih vaz, ki ao dajale veselo lice hribovski hiši. Hčerki sta pletli nogavice, sedeč zra»en matere. Pri ognjišču Je vsa skrčena stala mačeha in mešala polento v kotličku, ki je vsel na verigi nad ognjem. Na mizi je stal glinast vrč in nekaj skodelic. Grofica je ob vstopu z naglim pogledom pregledala izbo in tiste, ki so bili v njej. Oblečena je bila v preprosto obleko iz be-ega platna, kar jo je delalo še mlajšo, na glavi Je imela klobuk, obrobljen s čipkami, ki so ji obdajale ljubek obraz Zenaida Je ob njenem vstopu vstala in na-mrščila obrvi. Ko jo je premerila, ee je delala, kakor da je ne pozna: »Kaj želite, gospa?« Je vprašala. »Hotela bi za trenutek govoriti z vami.« »Kar povejte. Kaj stojiš tain in zijaš z odprtimi usti, postopačka?« so je zadrta nad Ne-ziko. Dekle se Je naglo umaknilo v kot. Prej pa Je 8e uprla v grofico svoj ljubki pogled, da je bila žlahtna gospa kar ganjena. »Kje sem že videla ta pogled?« si |e mislila. Toda nobena podoba se ni pojavila pred njenim duhom, v kateri bi bila prepoznala te oči. Sedla je na stol. ki ga ji je Zenaida ponudila. »Prišla sem, da bi vas poprosila za neko veliko uslugo,« je rekla grofica Zenaidi. »Mene?« Ada se ni menila za ta posmehljiv naglas in je nadaljevala: »Da, vas, kajti ta usluga je odvisna od vaše ustrežljivosti. Tukaj imate dečka, ki ni vaš.« »Ce ni naše krvi, gospa, je pa le, kakor da ,bi bil,c je odvrnila, kajti jaz in moj mož sva prevzela skrb zanj, vzgajala sva ga in vedno je jedel naš kruh.« »Nihče vam ne osporava dobrot, ki ste jih izkazali dečku.« jo je prekinila grofica. »Toda prav zato. ker ste ga vzgojili v 6voji hiši, ga morate ljubiti, kakor da pripada vam, in biti zadovoljni. če se zanimam zanj in da sem prišla zanj prosil.« »Ste morda njegova mati»« je z nesramnim glasom vprašala hribovka. Grofica pa se ni ustrašila poroge zahrbtne ženske in je odločno nadaljevala: »V tem trenutku zastopam mesto nesrečnice, ki ga je pustila v vaši hiši, ker ga morda ni imela s čim rešiti, da ne bi umrl od gladu. Vi nimate do njega nobene druge pravice, kakor da ste ga redili. Imam pa sto prič, ki bodo dokazale, kako je bil dečko neprestano žrtev vaše krutosti in na kakšen način si je moral služiti svoj borni kruhek, ki ste mu ga metali kakor psu. Prišla sem k vam, v nadi, da bom govorila z žensko, ki ima srce. Hotela sem potrkati na vašo plemenitost ter vam v zameno za dečka jx>-nuditi nekaj tisočakov. Ker pa ste nastopili tako surovo, se bom rajši obrnila do tistega, ki mu pripada pravica, da vam ga vzame, in sicer brez kakršne koli odškodnine.« Grofica je vstala in uprla v bribovko pogled poln prezira, ji pokazala hrbet in odšla iz sobe. »Pojdite, do kogar hočete!« je zavpila Zenaida, prekipevajoč od jeze. »Požvižgam se na vaše grožnje in prisegam, da Balina ne boste dobiliIc Dimnikarček je v silnem strahu pričakoval pri materi Kabel konca grofičinega obiska V hiši dobre gorjanke so bili tudi Plezaček, njegova sestra in grafična Marija, ki je ravno pleila linbko košaric« iz gozdne trave. Bila je seveda pri njih tudi gospa Duponti. Ko se je žlahtna gospa pojavila pred njimi, so ji že z obraza brali, da je bila njena pot brezuspešna. »Oče Tit noče?« je s pridušenim glasom vprašal Balin. »Nisem govorila z njim.« je odvrnila grofica, »toda če je podoben svoji ženi, ne bo popiiitil.< ln sporočila je uspeh svojega razgovora ter dostavila, obrnjena proti Bnliou: »Vendar pa ne smeš obupati. Pojdem še k županu in župniku. Upam. da mi bo uspelo z njuno pomočjo.« »Ne, ne bosta popustila! Ne veste, kako sta hudobna!« ie vzkliknil Balin, ki se je zdaj prvikrat pokazal žalostnega in malodušnega. »Veš, kaj bi storil jaz, da sem v tvoji koži?« je dejal krepko Plezaček. »Nič več se ne t i vrnil domov.« »Lep svét !« je dejala mati Kabel. >Ti bi ga rad učil upornosti Ne, ne, čeprav Tit in Zenaida ne zaslužita nikakršne obzirnosti, Balin jima je dolžan spoštovanje in pokorščino« »Prav govorite, mama Kabel!« stu dejali hkratu grofica in gospa Duponti. Le-ta je dodala: »Pa še bolj pokoren kakor kdajkoli bi se moral pokazati, in potrpežljivo čakati na rešitev, kt bo gotovo ugodna.« »In še neka druga oseba je v tej hiši. l.i bi jo rada spravila od todi« je dejala grolica in se zamislila. »Nežika, kaj ne?« je živahno vprašal Balin. »To je bila tudi moja misel, ki sein jo sklenil uresn;čiti. Kakor hitro bi bil sposooen skrlieli zase. Zaradi nje, samo zaradi nje sem prenašat udarce in muke. Tako je dobra, ubožical Vedno me je neizmerno rada imela in bi'a do mena ljubezniva in ustrežljiva ko najbolj čuleča mati. Toda v hiši tega niso opazili, ker je bila primoruna skrivoma skrbeti zame. Trpela ie. tako zel o je trpela, kadar so me tepli in sein morai stradati I Kolikokrat se je ponoči, ko sem sestradan ležal, kakor senca priplazila tik do mojega ležišča ter mi prinesla kruha in polente, ki si io j® pritrgala I Tedaj me je tako lahko božala, mi šepetala sladke totažilne besede ter me osnovala, nai upam v boljšo prihodnost. Nekajkrat sem čutil, kako mi njene solze padajo po obrazu in te* daj sem jo tolažil ter jo skušal pripraviti k sme* hu, ko mi je med tem objemal srce globok mir, in sem prosil Marijo, naj bi mi naklonila bogastvo, da bi mogel daleč, daleč pobegniti z ubogo deklico.« Vsi so bili ganjeni. »Jaz sem jo vzljubila, kakor hitro sem so seznanila z njo,« je hlastno dejala Grilka, »zdaj pa jo imam še stokrat rajši.« »Skušali bomo osrečili tudi njot« je vzkliknila grofica. »In iz ljubezni do nje se bom jaz pomirjen vrnil domov in obetam, da bom ostal miren in dober, pa naj mo Se tako žalijo,< je dodul ubogi Balin. »Obljubljam ti, da tvoje muke ne bodo trajale dolgo. Mi vsi bomo bedeli nad telioj.« je zaključila grofica s tako prijetnim in ganljivim naglasom, da je ubožec na mah začutil, kako se mu srce širi v upanju, in sklenil je roke, kakor bi bil to storil pred Marijino podobo. XIX. Oče Tit je bil zadovoljen s tem, kar je bila žena storila. Zaklenil se je z njo v izbo, da bi zasnovala kakšnb spletko zoper grofico in dečka. Toda njegova sestra je nekaj sumila in medtem ko se ie pri ognjišču delala, kakor da pripravlja ogenj za večerjo, so ji debele solze padale po bledem obrazu. »Kaj neki mislita storiti?« je mrmrala. »Bog reši ga. ker jaz ne morem ničesar storiti zanjlc Zenaidini hčerki, Katinka In Sena, sta se, ne meneč oe zanjo, živahno pomenkovali o gro-fičinem obisku »Nili v obraz naju ni pogledala,« )e rekla Sena, »kakor da nisva nič. med tem ko tisto spa-kedrano Grilko tako obsipa z darili in ljubimkanjem« >Mat| je kriva.« je odvrnila Katinka. »Da sem bila jaz na njenem mestu, bi se bila delala, kakor da snreimem njene ponudbe ter bi tako dobila od pospe vse. kar bi hotela. Tako bi tudi midve dobili svoj del Potem pa hi Balina zaprla v jamo za premog in bi morala ita tja ponj.< B. Bazin: © QraJj v cvetju © Pred revolucijo, ki je sledila veliki vojni, je živel v Lepem selu župnik, ki je bil poln gorečnosti in usmiljenja do revežev. V svoji župniji je imel veliko dela. Ne zato, ker je štela preveč prebivalcev, toda razprostirala se je po zemlji, ki jo je svojčas pokrivalo morje in je bila zdaj vsa močvirnata. Preprezali so jo številni prekopi, v katerih je rastla divja trstika in je bilo zaradi tega le težko priti čez nje. Pozimi je bila vsa pokrajina mrtvaško tiha in zapuščena in gospod Sigorneški, ki mu je bila duša polna upanja in dobre volje, je vselej čutil, da se mu nekaj stiska okoli srca, kadar se je oziral po njej. Njegova dušno pastirska pota so bila dolga in samotna in zato je župnik mi- slil, kako bi si krajšal čas na teh dolgih pohodih. Ni mu bilo treba dolgo razmišljati o tem. Pri svojem žUpnišču je imel lep vrt, ki ga je sam obdeloval. Nabral si je raznega semena na svojih gredicah in ga nosil s seboj na svojih potih in kamor je šel, jih je sejal po nerodovitni močvirnati zemlji. Morda bo izmed dvajsetih semen v pomladanskem dežju vendarle eno obrodilo. Kmalu se je pokazalo, da prav misli. Že prvo poletje so se prikazale na pusti zemlji bele, modre in rdeče cvetke, ki so oživljale mrtvo pokrajino, na kateri je doslej rasla le suha trava. Največja njegova svetna radost je bila, da je vzgajal s križanjem in cepljenjem nove vrste rastlin in jim dajal svoja imena. Njegov mali vrtiček, ki se je dotikal župnišča, je bil pravi poskusni vrt in nihče drug se v njem ni spoznal kot on in črni kosi. Gošča na njem je bila takšna, da nisi nikjer videl koščka črne zemlje. Razen treh ozkih stezic je bil ves pokrit z visokim rastlinjem: ostrožnik se je bohotil in razkazoval svojo življenjsko silo, kakor je pravil gospod župnik; kosmulja se je tiščala zajčjih ustec, modri osat pa žirollej; veliki mak je bil sosed pisanih tulipanov, kamor so zahajale čebelice v svate. Tako je pridelal na svojem vrtu veliko slame, veliko mokrote, opojen vonj, ob katerem se je dobri župnik opajal do pozne jeseni, veliko gnezd in več ptičjih popevk kakor kateri koli drugi župnik daleč naokoli. Toda nove cvetke, ki bi jo smel krstiti za cvetko sigorneško, ni vzgojil. Za svoje tarane se je župnik Sigorneški brigal z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Kdor koli ga je klical, bodisi podnevi, bodisi ponoči, je našel pri njem dober svet, naj je bil mlad ali star. Preprosto je pridigal evangelske resnice in noben revež ni odšel prazen iz njegovega župnišča. Ce ni imel denarja, kar se je pogosto pripetilo, je podaril revežu merico semena s svojega vrta: ta merica je bila majhna, če je bilo seme zelja, velika, če mu je podaril lečo. In ta miloščina je prihajala iz dobrega srca in v dobri veri, zakaj tudi najbogatejši posestnik v tari ni imel tolikšne izbire semena kot on. Njegova duša pa je postala žalostna, ko bo prvi pojavi revolucije razdrli notranjo edinost, ki je doslej vladala v njegovi župniji. Kar čez noč so se ljudje razdelili v dve skupini: eni so bili beli, drugi modri. Doslej so bili le kmetje, pastirji, ribiči in dninarji. Župnik Sigorneški se je čudil, da jih je mahoma zapustila njihova narava, o kateri je sodil, da se nikoli ne mores spremeniti, in so začeli govoriti o politiki in so rabili besede, ki niti njemu niso bile domače, čeprav je znal latinsko brati. Kljub trem lepim pridigam, v katerih je govoril o edinosti, je vendarle moral priznati, da se je del župljanov popolnoma ločil od njega. Mahoma je imel svoje sovražnike in z vsakim dnem se je njih število večalo. Veliko znamenj mu je to dokazovalo, najbolj pa je bral to sovraštvo iz pogledov svojih vernikov. Kje so bili časi, ko so ljudje prihajali k njemu zadovoljni, odkritih obrazov in z odprto roko, kjer koli so ga srečali? Mnogi izmed njih, katerim je že kdaj kaj dobrega storil, so se zdaj obrnili od njega proč, ker so se bali ovaduhov. Drugi so mu grozili. V tej veliki preizkušnji je pokazal župnik Sigorneški veliko poguma. Ni maral zbežati ali se skriti kot toliko njegovih duhovnih sobratov, ampak je sklenil, da bo ostal med svojimi farani in obdeloval svoj vrt, dokler mu bodo pustili življenje. Na velikonočno nedeljo je župnik opravil sveto mašo, nato pa večernice. Potem je počival na vrtu pod staro hruško, okoli katere se je ovila divja trla in nekaj ovijalk in so dajale prijetno senco. Na prste je prešteval bolnike, katerim je prejšnji dan nesel sveto popotnico. Spremljal ga je ministrant, 14-letni Tomažek. Zdelo se mu je, da najbrž še ni bil pri vseh, ko se je oglasila čez ograjo stara ženica in rekla: »Gospod župnik, naš že od jutra ni ničesar jedel, ker čaka svoje velike noči.« V senci župnik ni spoznal takoj svoje fa-ranke in je vprašal: »Koliko je star in kdo je?« »Osemdeset let ima in je stari oče vašega ministranta Tomažka.« »Takoj pridem,« je odgovoril župnik. »Ampak pot je dolga in dan se že nagiba,« je dostavila žena. »Saj veste, da živi tam na oni strani močvirja.« »Nič zato,« je rekel župnik, »pozabil sem nanj. Toda popravil bom svojo pogreško in takoj odšel zdoma.« Žena ni hotela biti kriva kake nesreče in je nadal jevala : »Poslušajte. Straža modrih je zasedla pot do Janezove gore. Ce vas dobe, vas bodo ubili.« »Pa kljub temu pojdem,« je rekel župnik. »Saj bo Bog z menoj na poti.« Zapustil je senco na vrtu. Bil je velik krepak mož, kakor eden izmed kmetov te dežele, in na njegovem obrazu se je zrcalila dobrota in žalost, ki ga nikoli ni zapustila, šel je mimo žene, ne da bi se še kaj brigal zanjo in je pogledal v sonce, kakor bi hotel reči: »Da me vsaj ti ne bi zapustilo sredi močvirja!« 'Nadalievanie prlhodnilč.J fe narave Ko živali popotujejo Da manjše in nižje živali potujejo v večjih skupinah, je znano. Prav tako potujejo tudi višje živali, pa s to razliko, da so njihova potovauja daljša, da gredo po določenih pravilih in da so živali v njih tesneje povezane. Omenim naj le naše ptice selivke, pa mnogo rib. ' O ribah je znano, da se ob času drsltve združujejo v večje skupine, tako na pr. jegulje, sledi (slaniki), lososi in drugi. Pri teh potovanjih so ribe drže določenega reda, včasih plavajo samci spredaj, zadaj samice, drugič pa obratno. Včasih je opazovati tudi, da plavajo spredaj mladi samci, za njimi samice, za temi končno starejše ribe. Drugod pa plavajo spredaj starejše ribe, za nji* mi samice, na koncu pa mladi sanici. Lososi preskakujejo tudi večje do 3 ali 4 m visoke ovire in niti slapovi jih ne ovirajo. Večje skupine napravljajo jegulje, o katerih je znano, da se drste v morju, razvijajo pa se v sladkih vodah. Slaniki, ki domujejo v Severnem Vzhodnem morju, v Atlantskem oceanu, v Belem morju in ob vsej sibirski ter japonski obali, se zbirajo v skupine ne le za drstenje, marveč tudi, ko si iščejo hrane. Te živali žive največ od drobnih račičev, saj so jih našteli v želodcu enega samega slanika do 60.000. Ker pa nastopajo ti račiči v velikih množinah, tako da je včasih morje od njih kar rdeče, in sicer več milj na dolgo in široko, je naravno, da se zbero slaniki ob tej bogato obloženi mizi v velikih skupinah. Ta skupine so tako številne, da no morejo čolni skozi in jih ribiči zajemajo kar z lopatami. Slika je še bolj zanimiva, če gredo za slaniki njihovi sovražniki, somi, polenovke, morski psi, kiti itd. Tedaj se slaniki, ki beže pred preganjalci, tako stisnejo, da stoje kar pokorni. Tudi naše čaplje, divje gosi, race, kljunaši, žerjavi se selijo v skupinah. Medtem nekatera vrste teh potujejo v določenem redu, tako n. pr. žerjavi, ki imajo obliko klina, pa tako, da n» leti žival za živaljo, marveč nekoliko izven črte, vodnik, ki ima pač najtežje delo, zamenja svoje mesto z drugim; opazujemo pri drugih, da trikotnik izpolnjujejo, to je, da lete v več vrstah; končno, zlasti manjše ptice lete v skupinah, brez določenega reda. Toda čudovito je to, da se ob najmanjši nevarnosti takoj vse hkrati obrnejo v isto stran, ko bi človek pričakoval, da bo nastala v skupini zmešnjava. Skupine ptic-selivk so različno velike; drozgi, kalini štejejo 10 do 15 kosov, žerjavi po 50—60, prepelice po družinah. Nad Sredozemskim morjem se pa združi po več družin v večjo skupino. Štorklje se združujejo v skupine po več stotisoč skupaj; sive gosi pa celo v več milijonov, lako da potemni nebo, kadar leta kot veliki oblaki. Praviloma potujejo stari in mladi kar skupaj. Toda pri škorcih in sivih vranah odpotujejo najprej mladiči, pri galebih pa najprej stari. — O vzrokih potovanja odnosno selitve ptičev, si še nismo na jasnem. Nekateri sodijo, da je vzrok pomanjkanje hrane, kar bo držalo za lastovice, štorklje itd,, ki se hranijo s črvi in žuželkami. Toda da nas zapuste kukavice in nekatere druge ptice ob času, ko je še hrane dovolj, je nad vse čudno. Žival ima pač v sebi nek nagon, ki ga Človek še ni mogel spoznati. Botra z griča Dragi otroci! Radovedna sem, kako ste reševali zadnje uganke, pa tudi vi sami ste gotovo radovedni in komaj čakate, da vam povem njih rešitev. Vaši želji moram seveda ustreči. Takile so odgovori nanje: 1. Po rimski cesti. 2. Sveča. 3. Usta. 4. Maj, ker ima le tri črke. 5. Ura. 6. Orabljice. 7. Čebula. 8. Plug. 9. Odmev. 10.0 Tisti, ki nosi posodo vode na glavi. Iz računstva: 8 4 6 1 3 5 9 2 7 Takol Pišite mi, če in koliko ste prav uganili. Sedaj pride pa zopet naša pošta na vrsto, saj kar čutim, kako ste nepotrpežljivi tisti, ki ste nu pisali. rVAO ODMIH" ■ ".-"'i--- Po teh besedah je duh izginil. Princ, Tinče in palčki «O začudeni gledali za njim z odprtimi usti. zdelo se jim je, da so sanjali, toda na tleh ležeči in okovani graščak jim je bil živa priča, da se je vse zares dogodilo. Toda kmalu so se zavedli, pobrali orodje in svetilke, zaklenili vrata in po Svetla postava je zagrabila graščaka. • topnicah odšli v grad. Nato so se podali na drugi Lonec gradu, kjer je bila v prizemlju grajska grobnica. Srečno so prispeli na cilj, tudi jih nihče ni videl, kar je tadi bila prinčeva želja, kajti hotel je presenetiti služinčad, posebno pa stričevo ženo in sina. Dospevii v grobnico, so.'s krst« dvignili težak srebrn pokrov in ga položili na .tla. Princ ie pristopil k vzglavju in ae zazrl v bledo obličje mrtvega očeta. Nato je počasi in narahlo odprl očetu usta, privzdignil jezik, potegnil strupeno zelišče izpod njega in ga vrgel na tla. Princ je odstopil za korak, opazoval očeta tn čakal, kaj se bo zgodilo sina in ga poljubljal. Tako sta bila v tem trenutku oba srečna kakor še nikoli poprej. Pa tudi Tinče in palčki so se radovali. Približali so se h krsti tn gledali na novo oživelega graščaka in Ljubomira. Tedaj je princ pokazal na tovariše in dejal očetu: »Vidiš očka, če bi ne bilo teh tukaj, pa bi se midva najbrš nikdar več ne videla!« * Graščak se je zdaj dvignil iz krste in stopil na kamenita tla. Ljubeznivo je pobožal Tinčeta po licu: »Od danes naprej nisi več pastirček, ampak moj drugi sin in ostaneš pri meni v gradu za vedno. Pa tudi tvoja mamica mora priti v grad, odslej naj ona vodi grajsko gospodinjstvo, namesto hudobne žene mojega brata, ona pa naj pere perilo in se muči z delom, da bo tako spoznala tlačansko trpljenje in življenje. Njen sinček pa naj pase kozo po gozdu namesto tebe in se pravočasno nauči življenja poštenega človeka.« »Kaj pa palčki, očka?«, je vprašal Ljubomir, »Naj tudi oni ostanejo pri nas.« »Seveda, seveda. Tudi oni naj ostanejo pri nas, ako jim je prav,« je odvrnil graščak in prijazno pogledal enega in drugega. Kalček, ki je bil nekakšen starešina svojim bratcem je odklonil povabilo. »Ne zamerite, toda vaše ponudbe ne moremo sprejeti. Kakor vi, tako imamo tudi mi svoje delo in svoje skrbi. Plačilo za naš skromni trud nam je zavest, da smo pomagali dobrim in poštenim Zemljanom, drugega ne potrebujemo. Ce pa bo kdor koli izmed vas kdaj potreboval naše pomoči, smo mu vedno z veseljem na razpolago.« — »Da, vedno,« sta pritrdila ostala palčka, Nalček in Talček. Ker je bilo v grobnici dokaj hladno, so se podali po stopnicah v grad in se skrili v sprejemno sobano ter tam počakali jutra. Niso marali sredi noči buditi služinčadi, kajti bali so se, da bi ti od strahu pobegnili, ko bi naenkrat zagledali umrlega gospodarja. Ko je zjutraj izza gore pokukalo zlato sonce, je odšel Ljubomir na dvorišče in sklical skupaj itili, vso služinčad. Da so se ga vsi zelo razveselili, ko so ga po nekaj tednih spet zagledali, ni treba fiosebej poudarjati. Princ jim je podrobno raz-ožil vse, kar se je zgodilo. Le težko jih je prepričal, da je res. Medtem se je pa že med vratmi prikazal graščak in jim prijazno voščil dobro jutro. Toda služabniki so še vedno nekam plašno Princ je opazoval olela. Mrlič se je začel narahlo tresti, roke, ki je Imel sklenjene so se počasi razklenile, oči so se pričele odpirati. Polagoma je vse telo oživelo, prej mrtvi graščak se je počasi dvignil in se sede zagledal v princa in njegove tovariše ter se nasmehnil. Tedaj se Ljubomir ni mogel več vzdržati, planil je k očetu v naročje in ga objel. »Oče, oče I« je od veselja klical. Pa tudi graščak, ki je zdaj popolnoma oživel, je tesno objel Sluiabniki so stali na mestu in se ji v obraz smejali. gledali oživelo bitje, šele, ko se jim je graščak približal in vsakemu od njih stisnil roko, so se docela prepričali, da je le res vse to, kar jim je pravil Ljubomir. Kakor nori od veselja so se zdajci zgrnili okoli graščaka, princa in Tinčeta in vzklikali z gromkim »živel«, da je odmevalo po vsem gradu. (Nadaljevanje prihodnjič.) V zadnjem času so se zdravniki, posebno mlajši, zopet pričeli zanimati za zdravljenje z zdravilnimi rožami in različnimi preparati iz njih. V našem narodu je sicer zdravljenje z zelmi močno razvito, vendar temelji to večkrat na nepravi podlagi in na vražarstvu. Da pa se tudi naše ljudstvo pouči o rastlinah, ki imajo v rasnici zdravilno moč, odnosno vsebujejo snovi, ki učinkujejo zdravilno na bolno telo, bo prinašal »Domoljub« primerne, preproste ter vsakomur razumljivo pisane članke o zdravilnih rožah. Preden pridemo na opisovanje posameznih rastlin, moramo vsaj nekoliko vedeti, kako ravnati z nabranimi zelmi, da se nam predčasno ne pokvarijo. Zato naj vsak pazljivo prebere naslednja navodila o nabiranju, sušenju in branje* nju zeli. Zdravilne rože nabiramo ob raznih letnih časih in sicer vedno le ob lepem in suhem vremenu. Čas nabiranja je kaj raznovrsten. Danes je lahko roža na vrhuncu svoje moči, čez nekaj dni pa je zdravilna moč v njej že močno opešala. Posebno rastline, od katerih nabiramo cvetove, se hitro spreminjajo. Liste in stebla lahko nabiramo ob določenih dneh ves dan, seveda le, če je lepo vreme, le proti večeru ne, ko pada rosa. Cvete nabiramo vedno pred poldnem, in sicer, če le mogoče takoj, ko se rosa posuši. Tedaj so na višku svoje močL Popolnoma vseeno pa je, kdaj nabiramo plodove, oziroma semena. Skorje dreves nabiramo navadno zgodaj spomladi ali pozimi. Prav tako kopljemo tudi korenine in korenike Rastline, ki jih rabimo za zdravljenje naj bodo še mlade, zdrave, neobjedene in čim bolj oddaljene od potov. Vedeti moramo, kateri deli rastline so zdravilni in koliko jo bomo rabili. Ce nabirat za prodajo, ie prej prepričaj, v koliko se vsušijo< da jih boš lahko dovolj nabral. Na splošno nabiramo vse rastline ob času cvetenja, kajti tedaj ima zel največ zdravilnih sokov v sebi. Tudi sušenje zeli je zelo važno. Tu se moramo ravnati predvsem po vremenu. Ca je vreme lepo in vetrovno posušimo nekatere rastlinske dele lahko na soncu (plodove, skorje, korenine) ali pa na' topli peči. Nikdar pa ne smemo cvetov in listov in cvetočih zelišč sušiti na soncu. Sončni žarki bi namreč aromo in različne zdravilne snovi iz cvetov naravnost izžgali, take zeli bi bile potem manj vredne. Nabrane cvetove raztresemo na primerno deščico ali papir in jih posušimo na senčnem in zračnem prostoru. Čim hitreje so suhi, tem boljši so. Pri sušenju moramo cvetje večkrat obrniti, da se ne vname. Tudi plast ne sme biti debelejše od enega prsta. Prav tako sušimo tudi liste in cele zeli. Korenine očistimo prsti, jih naglo operetno ln sušimo. Lahko pa jih razrežemo podolgem ali pa napravimo iz njih manjše kocke in lističe. Tako se hitreje posuše. Suhe korenine morajo ohraniti isto barvo ter ne smejo preveč potemneti ali porjaveti. Ko je korenina dovolj suha, jo lahko zmeljemo: v prašek ali pa jo celo shranimo. Če sušimo rast* line na peči, moramo paziti, da ne prekoračimo topline 50 stopinj C. Pri tej toplini se namreč prično topiti že različna eterična in težka olja, in izgubi rastlina tako na moči. Suhe rastline izgube zelo veliko na svoji teži, skoraj vedno nad polovico. Pri sušenju se moramo varovati vsake vlage, ki bi napol suhe rastline zopet osvežila. Dvojno sušenje zdravilnim zelem zelo škoduje. Dobro posu* šena zelišča še enkrat skrbno pregledamo in izlo* čimo vse, kar ne spada notri. Cvetje in manjše plodove pa tudi drobne liste hranimo kakršni so. Korenine in skorje pa prej razdrobimo. Zelišča razrežemo v manjše koščke, liste pa v podolgovate rezine in koščke. Čim bolj ko so lističi tanko razrezani, tem boljši je čaj. Seveda ne smemo zelišč zdrobiti I Posušene droge hranimo v papirnatih vreči cah< pločevinastih škatlah ali v primernih steklenih po* sodah. Skoraj vse čaje, razen aromatičnih, hrani« mo v navadnih papirnatih vrečicah. Aromatične —* močno dideče — čaje pa shranjujemo v pločevina* stih posodah. Cvetje pa se najbolje ohrani v škat* lah iz lepenke. Praške iz zeli imamo v primernih' »tekienicah a širokim vratom. Na vsak zavojček, škatlo ali kozarec moramo prilepiti napis, ki mora vsebovati poleg imena rastline tudi čas nabranja in če je 1« mogoče, le čemu 2> dotična rastlina služi. Na ta način se pogostokrat izognemo nepotrebnemu premetavanju in iskanju Vse suhe zdravilne rože moramo brez nadalj-nega hraniti vedno na suhem in zračnem prostoru. Vlaga bi kaj kmalu uničila zeli, ki bi splesnil« Zadohel zrak pa prav tako slabo vpliva na zdravilne zeli, ki postanejo kmalu slabega in zoprnega vonja in okusa. Zato je najprimerneje, če si sestavimo primerno domačo lekarno, v kateri bomo hranili vse zdravilne zeli in druga domača zdravila Prostor za domačo lekarno najdemo lahko v kakšni zidni vdolbini ali pa si napravimo primerno omarico. Kako jo uredimo, bomo slišali kasneje. ZA FANTE OD FARE IZ DNEVNIKA ŠPORTNIKA TOMAŽA ............................................................................... Bilo je novembra leta 1926. Tomaž je bil že teden dni v Berlinu in imel za seboj skoraj vse sprejemne izpite. V višino je skočil 1.45 m. v daljino 4.S0 m, srečno in čeprav z velikansko muko je preplaval onih 300 m, pri orodni telovadbi pa je dodal prelahkim obveznim vajam odlomek olimpijske sestave in profesorji, ki so vaje ocenjevali, 6o se pomembno spogledali. Na vrsti je bil Se gozdni tek na 3000 m. Vse je šlo doslej po 6reči, si je mislil Tomaž, ni zlomek. da bi tu odpovedal. Dirjal bom, pa če tudi bi moral zboleti. Sola mi je všeč in tu hočem 06tati... Točno tri ure pred tekom na 3000 m se je krep-čal Tomaž še s kosom kruha in maslom, pil pa je malinovec, v katerega je dodajal sladkorja. Za tem je legel k počitku in delal načrt za obvladanje zadnjega izpila telesne zmogljivosti. Volja ne bo odpovedala, pa če tudi bi me dušil« v grlu, le noge... prelahke so in prešibke. Precej hladno je bilo, ko so šli nadebudni študentje v stadion kjer je bil start za gozdni tek. Ko so razlagali potek proge, je Tomaž le malo razumel .Z drugimi bom tekel v štric si je mislil, držal se jih bom, da ne bom zgrešil. Počila je 6tartna pištola in okrog 100 mlade-ničev 6e je pognalo proti borovemu gozdu v Grunewalds Bili 6o večinoma 6ami Nemci, le tu pa tam ste opaziti inozemske goste, ki so prišli od daleč, da bi se seznanili z novo vedo v športu in telesni vzgoji. Med gosti so bili Romuni in Cehi, Japonci in Kitajci, Indijci, Nizozemci in drugi. Tomaž je bil med Slovenci prvi ki se je pravkar potegoval za 6prejem: z dolgimi koraki je dirjal tz 6tadiona in 6e držal vodilne skupine izkušenih tekačev na dolge proge. Od zlodja 60 hitri, sije mislil Tomaž, ko je 6opihal po klancu navzgor. Za tem je vodila proga po ljubkih gozdnih 6tezah navzdol proti jezeru. Tomaž je čutil, kako mu prija zrak, ki diši po borih, še bolj pa proga, ki vodi navzdol. Saj gre kar 6amo od sebe .Se nocoj bom pisal materi in gospodom v Ljubljano, da jim nisem napravil 6ramote. Ko 60 tekli po ravnem, se mu je spet zdelo, da ie tempo prehud. Noge so se vdirale v mehki mivki do gležnjev, po6tajale 60 vedno bolj težke, tudi v prsih ga je začelo dušiti. Poznam to, 6i je mislil; pri treningu 6em vselej popustil, dan« pa gre za res, trpeti bo treba še dobrih pet minut in staršem bom poslol brzojavko, da 6em sprejet. Da bi se vrnil domu — to bi bila sramota in kaj vse bi govorila tista gospa, ki moji ubogi materi ni privoščila, da bi odšel njenj 6in v 6vet. Tomaž je bil že ves prepoten. Curljalo mu je z no6a, pot je žalil oči, v prsih je čutil hudo bolečino. Zrak Je postajal bodeč in kisel, v prsih je čutil nekaj kakor sovražnikovo roko, ki ga grabi za srce, ga stiska n vleče nazaj. Ne boš, danes bom tekel do konca! Najraje bi zaklical lahkim tekačem »fantje bolj počasi«, bil pa je toliko ponceen, da 6i je prizadeval, aa bi prikril tovarišem, da mu gre le še 6 težavo. Navkreber ee je poganja! z drobnimi koraki, glava je klonila, telo je bilo prepolno, usta široko odprta. Jata tekačev se je odtrgala, Tomaž jim ni mogel več slediti. Ce bi mu kdo dajal milijone na ia oni"* hi,rej'e ,eä- Prehitel ga je še ta »Tomaž, z menoj!« mu je zaklical sobni tovariš Herman iz Hamburga, ko ga je dohitel. Tomaž ga je hvaležno pogledal. Da bi mu odgovoril, ni imel vec moči. Tako hitro je dihal, da bi spravil iz sebe samo en 6am zlog. Dobro pa mu je 6to-rilo, da Herman, ki je atlet in izkušen tekač, še ni spredaj. .Preveč 6i se gnal od začetka,« ga je |X>-svaril Herman. Po strmem klancu 6e je lomaž oprijema! za ruševje, par korakov je hodil, noge pa so bile trde in težke kakor dà so svinčene. Po ravnem je šlo spel lažje, v stadion 6atn pa je dirjal z drobnimi koraki in zadnjimi močmi. Oddahnil 6e je, ko 60 mu povedali, da je prispel v cilj dve sekundi pred predpisanim časom. Tomaž je pravkar pisal pismo staršem, ko mu pridejo jjovedat, da ga kliče telelon. -Mene kličejo k telefonu,« se je začudil Tomaž, kdo bi ga vendar klical, ko ne |X>zna nikogar v tem veljkanskem me-6tu. Kako prijetno je bilo presenečenje, ko je zaslišal slovensko govorico. Poslaniški 6vetnik, zdaj že rajni dr. Perne se je zanimal za izid sprejemnega izpita in ga vabil na večerjo. Tomaž se je obril in okopal ter pohitel na |xxlzem6ko železnico. Ljubeznivi diplomat ga je vodil v odlično re-stavacijo. Same preproge, sami vrtovi jx>d 6treho, pri mizah pa svetli čebrički z ledom in v čebričkih steklenice penečega se vina. Ko je Tomaž prebiral jedilni list, se je samo čudiL Prvič 6e je prepričal na lastne oči, da prodajajo steklenice, ki stanejo v današnjem denarju po 100, 300 in celo 500 lir. »Kaj bova naročila — hočete kaj novega?« Po resnici vam povem, da 6em žejen in lačen, še bolj pa žejen. Tek na 3C00 metrov je bil nekaj groznega, zdi se mi, da je vse moči posrkal...« Svetnik Perne je naročil rakov z rusko 6o!ato. Tomažu je bilo všeč. Najboljši kos je prihranil za konec. Ko ga je začel rezati, se mu je 6vetnik hudomušno smejal, bil je le rdečkast ko6 za okrasek. V nemali zadregi je bil Tomaž tudi v umivalnici restavracije. Prvič je videl navado, da stoje v predsobi elegantno oblečeni 6luge z novim kosom mila in z zlikano brisačo. Tomaž se je delal, kakor da je vsega tega vajen, šinilo mu je tudi v glavo, da mora dati tu precejšnjo napitnino. In je storil tako. Mnogo rajše pa bi 6edel nekje v navadni g06lilni, preveč je tu novega naenkrat. Ko se je jiozno zvečer vračal spet proti domu, je začel polglasno prepevati. Izpiti so končani, v mestu pa 6e je seznanil z gospodom, ki ima veliko slovensko knjižnico. Tomaž je dela! načrte, kako bo porabil vsak dan, v6ako uro, da bi ee veliko naučil in prinesel domu \6e tisto, kar bo slovenske športnike in telovadce zanimalo in kar jih bo moralo zanimati. Turjaške zgodbe in pripovedke Blizu Turjaka na griču med zelenimi smrekami stoji cerkvica sv. Ahacija. Na dan sv. Ahacija ob 7 zjutraj so prinesli kranjski vojski Andreju Turjaškemu truplo Hasana paše, ki je bil utonil v Kolpi, in dragocen zlati plašč, ki je bil iz samega turškega zlata in posejan z dragimi kamni rubini, salirji in smaragdi. Pri Sv. Ahaciju cerkvica hrani lepo vrsto zgodovine, na levi strani je turški grb, v zidu je kamenita plošča z latinskimi napisi, ki nam pove, da je pod cerkvico turška grobnica iz tistih časov, zgodovinski bander ima sliko zmage grozne bitke pri Sisku lela 1593. Tam se nahaja tudi kamenita plošča grofice Ro-zamunde Turjaške. Star Turjačan pripoveduje, da je pod cerkvico sv. Ahacija jezerce, cerkvica sama pa je sezidana na mnogih kolih, ki so zabiti v dno tega jezra. Prišel pa bo čas, ko bodo ti koli strohneli, takrat se bo tudi cerkvica pogreznila v jezero. V okolici Turjaka izvira 99 studenčkov vsi pa prihajajo izpod gore Sv. Ahacija. Ko so Turki napadli Turjačane, so se le ti vselej umaknili na goro v cerkvico sv. Ahacija. Nekoč pa je njihovo skrivališče izsledil turški konjenik. Pognal je konja proti cerkvici ter hotel zajezditi naravnost v cerkev, toda na cerkvenem pragu se je konju vdrlo kopito, da ni mogel naprej. Se danes se vidi na kamenitem pragu vtisnjeno konjsko kopito. V tistih časih, ko so Turjačani bežali pred lurki v cerkvico sv. Ahacija, so vzeli s seboj tudi ves denar in ga zakopali v podzemsko jamo za cerkvenim obzidkom. Nekoč so vsi kristjani v cerkvici pomrli, ker se niso dali ujeti krivover-skim Turkom. Zaklad pa je ostal zakopan. Zanj je zvedel neki graničar. Napotil se je proti Turjaku in povpraševal po cerkvici sv. Ahacija. Spo- toma je svojo skrivnost zaupal grajskemu lov« Ta Martin ga je pn krivo napotil, jiokazal nm u cerkvico na Kureščku, češ: »Tamkaj j0 sveti Ah cij.t On sam pa je pohitel za obzidek cerkvi™ sv. Ahacija iu pričel kopati. Kmalu je izsledit zakopani denar. Ker pa je vedel, da se zakon» nega denarja človek ne sme dotakniti, je nanna! svojega psa, da mu ga je privlekel iz jame in tako je postal bogat. Sezidal si je lepo hišo n» Turjaku, a jo čez leto dni že tam umrl. Turjačan Anton Prilekelj. „„. f0!1™"*?-, Dne 11 t m. je praznoval svo/ <0 letni jubilej rojstva in 13. t. m. svoj 70 letni god bivši dolgoletni župan v Sodražici, g Anton Lovrenčič. Jubilant se je z vso vnemo udejstvoval v javnosti. Bil je dober župan, veren čuvar pravic občine in njen dober gospodar Bil je odličen organizator gasilstva. Saj so vsa gasilska društva v sodraški dolini plod neumorno, ga njegovega dela. — Še to bodi povedano: Ko-liko lačnih in žejnih ljudi je že bilo deležnih' dobrot njegove gostoljubne hiše, jubilantovih iu njegove ljubeznive življenjske družice. — Vse-mogočni naj mu dà v blagoslovljenem miru doživeti vsaj še osemdesetletni jubileji F. K—n. Zadostno varstvo Na enem izmed dunajskih kolodvorov sta dve gospe tamkajšnjega Kolodvorskega mÌ6Ìjona pred prvo svetovno vojno čakali deklet, ki prihajajo služit, da jim preskrbila varno stanovanje, da bi bila dekleta tako zavarovana pred nevarnostmi velike-ga me6ta. Prav kar je prišel vlak. Množica popotnikov 6e vsuje iz vlaka, med njimi tudi mlado dekle, ki je nosilo 6 6eboj velik zaboj. Ena izmed gospa kolodvorskega misijona 6topi k dekletu: »Oprostite mi, goejmdična. Bržkone ste tuj« tukaj na Dunaju? Ne zamerite mi tega vprašanja. Iščete pač prenočišča. »Da, res ga iščem. Mislim pa, da ga bom že našla. Sicer pa — zakaj pa se za to zanimale.?« »Veste, ljubo dete, Dunaj je fx>!n nevarnosti za deklé, ki je čisto 6amo. Ce za pi ve dni potrebujete ali želite kakega varstva, bi —«. »Ah, Vas že razumem. Pa 6e Vam lepo zahvaljujem za prijaznost, ker mi varstva res ni treba.« Gospa je bila malce presenečena, ker je tako kratko doslej še nobena ni bila ottelovila. Zato j« rekla: «Precej korajžni 6te! Povejle mi no, kaj ste po svojem poklicu.« »Zverine krotim«, je odgovorila tujka. »Tukaj v tem zaboju sta dve velikanski kači klopotači, Mislim, da 6ta mi ti dve dovolj varstva.« Zdaj se je gospa zasmejala. Obe g06pe 6t» prihodnje tedne večkra-t hodili v 6loveč cirkus, kjer je ta mlada deklica kazala 6voje umettlije z obema klopotačama. I Mali oglasnik V Domoljubu se zaračunajo mali oglasi po besedah, in sicer plača tisti ki išče službo L.0.20 ia besedo; v ženitvenih oglasih in dopisih beseda L. I'— ; v vseh dragih oglasih stane beseda L. 0*80. Vsem oglasom s« prišteje še oglasni davek. Nainianjši znesek L. 7'—, za ženitvene oglase L. 20'-. Redni Domoljubovi naročniki plačajo polovico manj pri oglasih gospodarskega značaja. Pristojbina za male oglate te platufe naprej. Smrekovo üreslo lepo, zdravo suho ln Ježtce kupi vsako količino usnjarna Lavrtfl J„ St Vid pri Sttönl, Ljubljana. Oglašuj t Domoljubo-rem malem oglasniku 1 Hlapca sprejmem. Zadnikar Viktor,— Hruäevo 14, p. Dobrava pri Ljubljani. Hlapca in služkinjo xa .poljska dela sprejmem takoj. Koman, Ljubljan»-Dravlje, Vodnikov» 241. reklamacije pX-'lV'o^Ä »'«