Štev. 23. V Ljubljani, dne 1. decembra. 188G.
Janez Solnce.
Zgodovinska  novela. — Spisal dr. Ivan Tavčar.
(Dalje.)
ffUfaz bi že nekaj vedel," odgovoril je dolgi Hrvat, „a če povem, odprl bo .škrbasti Aricaga usta ter mi očital, da lažem. To pa je britka beseda, ljubi moj Jurij Ljudevit, in da se mi je kaj takega očitalo ob zeleni Kolpi, govorim ti resnico, da bi se očitavec ne veselil dolgo časa več slabega svojega življenja ! Ali tu sem tvoj gost in tvoje vino pijem, zatorej molčiva jaz in britko moje orožje!"
„ T z 1 i j ga kupo, dragi Simonovič, in povej nam, kar veš ! Aricago pa moraš poznati : veliko laje, a rep tudi rad stisne med noge, kadar se mu vidi koristno bežati ! Ha! ha!"
„Tebi na ljubo bom govoril, dragi moj Jurij Ljudevit, ker ti si mi vrl pobratim!"
„In ti meni, ljubi Simonovič!"
„Jaz vem nekaj, kar človeku srcé in dušo razuname, da gorita kakor slamnata streha, na katero je vrgel Turčin svoj ogenj! Poslušaj! Ko sem s svojim barjakom ležal še v Bihačgradu —"
„Je že zopet ta prokleti Bihačgrad tu!" renčal je polkovnik. Ali Simonovič ga je mrzlo prezrl ter nadaljeval : „Ležali smo torej v Bihačgradu in načeloval nam je vrli in visokorojeni gospod in baron Jankovič, katerega spominu bodi večna slava (tu izpili so vsi trije kupo vina). Bil je to pravi junak in njegovo največje veselje je bilo, sekati Turčinom glave iznad ram. Oj kolikokrat vihrali smo že ž njim v zeleno Bosno, in vse se je treslo pred nami, kjerkoli so se začula kopita naših konj. Da, to so bili boljši časi od današnjih, in nikdar jih več doživel ne bodem!"
Tožno je povesil glavo — in izpil kupo vina.
„Mi pa smo bili tiste čase še mladi," pričel je Simonovič z nova, „in obilokrat smo raje ležali na gorkem, nego da bi bili zajezdili v mrzli hlad. Tedaj je dal visokorojeni in vrli baron Jankovič obložiti mizo s pijačo in rujno vince smo morali piti, da se je nam napravljala rožnata zora pred pogledom. Največ pa ga je popil vrli in visokorojeni gospod sam ter nam dajal v hrabrosti in tudi v vinopitji najboljši vzgled. Ošteval nas je: pasje glave, polenarile ste se, in moj barjak trese se pred Turčinom ! Tužna mi majka, da mi je načelovati takim otrokom ! Pijte, pasje glave, morda vam vino ojači srca, bojazljivim vam zajcem! Pili smo, da smo v največji temi gledali svitle solnčne žarke!"
„Je li to vse," zarohnel je Aricaga. „Piti umemo mi tudi ! Res je, da to človeku srce in dušo razunema, ali kaj posebnega to ni!"
„Tiho bodi, Aricaga," dejal je Jurij Ljudevit, „Simonovič še nekaj ve! He, ni li istina. Simonovič?"
„O najboljšem še nisem govoril! Teško pa je govoriti, če človeku vsaki hip v besedo segajo nepoklicani kričači ! Ko smo se — da dalje govorim — rujnega vinca napili in smo teški postali, kot je težak nabit tolpič. tedaj nam je ukazal vrli in visokorojeni Jankovič izza pasa potegniti dolge samokrese. Pred njegovimi očmi morali smo jih nabiti ter napeti peteline. In ko je bil vsak samokres lepo nabit in petelin napet, da se je vsak hip lahko izprožil, zapovedal je vrli in visokorojeni baron, da smo v dolge cevi nalili vina. In sam si je nabil svoj samokres ter si cevko nalil z rudečim vinom. Pijte, deca, izpregovoril je potem prijazno, pijte, vince je sladko, in komur se trese roka,  naj dobi svinčenko v želodec in
lf)
354
Slovan. <~
Štev. 23
prebavlja naj jo do sodnega dne ! Pijte, deca ! In sam je pil najprej in napeti samokres si je pritisnil k junaškim ustom in vino je v dušku izpil iz dolge cevke, ne da bi se mu bila za trenotek potresla roka, dasi je že nosil železje, ko smo mi vsi še v zibeli sesali mleko ! Za njim pa smo pritiskali vsi drugi nalite samokrese k ustom in tako mi nebeške Trojice, prisegam vama, da je ni bolje ne lepše pijače, nego vino piti takisto na robu mej življenjem in grobom ! Na jedni strani gledaš v rumeno ob-sejano dolino življenja, na drugi strani pa se ti odpira hladni in mokri propad smrti : ali v sredi mej življenjem in smrtjo šumlja vrelec, pri katerem piješ in piješ ! To je prava, to je junaška pijača ! Drugo jutro bili smo vsi zdravi kot ribe v vodi in takoj od mize šli smo h konjem ter poskakali v sedlo. In kakor blisk smo drvili nad Turčina, in smrti se ni nikdo bal, ker smo ji vender gledali v obraz tolikokrat v noči, ko smo pili sladko vince ter se nismo bali ne hudiča ne smrti!"
„Vraga, tu si mi povedal nekaj novega!" kričal je Aricaga.   „0 stvari bi se dalo govoriti!"
„Da, lepše pijače je ni," ponavljal je Simonovič, „kakor takisto smrti v obraz napiti se močnega vina Ali družba mora biti za to, družba!" Tu se je hladno ozrl po polkovniku, kakor da je hotel reči, da njega ne prišteva k taki družbi.
„Jaz pa vender predlagam," upil je Aricaga, „da storimo vse tisto, kar je moral storiti barjaktar vrlega in visokorojenega gospoda Jankovića, preden jo je odjezdil na sabljanje turških glav!"
„Tudi jaz sem tvojih misli, Aricaga," odgovoril je Jurij Ljudevit. „Vrli Simonovič naj se uveri, da mu je z junaki, a ne z babami opraviti!"
Brzo so pograbili po svojih dolgih in nabitih samokresih. „Nebeska misel je to," dejal je Aricaga kipeče ter si nalil cevko z vinom. „Bog te živi, pobratim Simonovič!" To rekši napne petelina ter izlije cev v svoje žrelo. Niti za trenotek se ni tresla pijana roka staremu grešniku. V hipu sta takisto naredila tudi tovariša. Polastila se je vseh nekaka čudna razburjenost, živci so se jim napeli po telesu in na licih se jim je nabrala rudeča lisa. Vsi pa so bili mnenja, da si lepšega in kratkočas-nejšega vinopitja ne morejo niti misliti.
„Obilo radosti užili smo tiste dni v Bihačgradu," pripovedoval je Simonovič. „In še dobro se spominjam, kako se je nekdaj kometu Gusiću izprožil petelin, ko je bil ravno izpil. Pokadilo se je kakor iz peklenskega žrela in svinčenka šla mu je ravno skozi levo roko ter se potem zarila v leseni strop. Naš kornet je zarjul kot zaboden vol in na obrazu se mu je prikazala cela mavrica od vseh bolečin. Od smeha smo hoteli popokati mi in visokorojeni gospod baron. Leta zvalil se je od gole radosti na tla, ko si je Gusić lizal ranjeno dlan ter hotel od britkosti omedleti. To vama je bil gospod, naš baron Janković! Večna slava njegovemu spominu!"
Vsi so nalili samokrese ter jih izpili v trenotku.
„ Drugikrat sedeli smo zopet pri mizi in z napetimi samokresi smo se igrali. Tam zadaj pri voglu sedel je mlad gospodič iz Ogrske. Bil je ravno vstopil pod naš barjak in pod načelništvo gospoda Jankovića Bil je to dečak bledih lic in ravnokar je bil ušel materi od do-
jdnih prsi. Komaj pa je prišel v Bihačgrad, menil je že, da bode sam v hipu podjarmd celo zeleno Bosno. Menil je, da je pri nas življenje tako kot doma za materinim krilom. Naš gospod, vrli baron Janković, zaničeval ga je odločno! Pili smo torej tisti večer in se predobro imeli. Mažarski bledoličnik pa je sedel konec mize ter se tresel pred vinom. To je razkačilo dobrega gospoda Jankovića in svoj napeti samokres (kateri je bil poprej ravno izpil) treščil je tako spretno pred se na mizo, da se je izprožil ravno proti ogrskemu gospođicu. V komolci mu je obtičala svinčenka. Kakor gad se je zvil, planil kviško ter tulil od bolečin. Mi vsi pa smo po tleh popadali in smijali smo se, da smo hoteli popokati ! Mažarski gospodič pa jo je čez teden dni odpihal z obvezanim komolcem in ni hotel gledati več Bihačgrada! Vidita, tako kratkočasne urice ustvarjal nam je gospod baron Janković. Zatorej kličem po vsi pravici : večni spomin bodi visokorojenemu gospodu in baronu Jankoviću, sivemu sokolu !"
Zopet so pili vsi trije iz samokresov. „Sedaj hočem še jaz nekaj povedati!" oglasil se je Aricaga. „Danes imamo lepo veselje in tebi bodi hvala za to, pobratim Simonovič ! Ali to veselje da se povikšati in zategadelj mene poslušajta, ki sem na svetu tudi marsikaj izkusil, marsikaj videl !
„Rada te poslušava, pobratim Aricaga!" odgovoril je junak Simonovič, ki je bil tedaj že pozabil na poprejšnji prepir.   „Govori !"
„Tam so tri okna in prav prilično streljalo bi se skozi nja. Moje mnenje je. da sedaj pijmo in da izpite samokrese izstrelimo potem. Vsak si izbere svoje okno in strelja. Ha! ha! kako se bomo smijali, če na priliko ti, Jurij Ljudevit, ne zadeneš okna, temveč rudeči nos grofa Turjaškega, visečega ondi na steni! Ha! ha!"
„In če buti moj strel tebi v trebuh, Aricaga," vprašal je Jurij Ljudevit hripavo, „kdo pa se bo potlej smijal, he? kaj pa potem, he?"
„Potem, Jurij Ljudevit," krohotal se je polkovnik, „potem zatisnem oči v Gospodu ter zlezem staremu Abrahamu v naročaj kakor obstreljen zajec pod brinov grm. Ali mishl si bom, da sem padel po junaški, pošteni roki!"
„Kar nasvetuje Aricaga!" oglasil seje junak Krištof, „napačno ni ! Ali predno pijemo, predno streljamo, iz-pregovori naj se moška beseda! Ne pijte vina nikdar brez napitnic ! dejal nam je sto in stokrat visokorojeni gospod in baron Janković.   Napijajmo si!"
„Dobro, napijajmo si! pritrjevala sta onadva. In Jurij Ljudevit je dostavil: „Ti se oglasi najprej, pobratim Simonovič !"
Nabili so samokrese: Ustal je junak Simonovič. Tedaj so mu noge že nekaj omahovale in oko bdo mu je že kalno postalo. Skoraj se mu je malo roka potiesla, ko je obrnil samokres kviško ter pričel: „Hvala vama, pobratima, da sta mi odkażała prvo mesto! Da mi živita dolgo, sto let ! Ce pijem vino, vesel sem, in Bogu dajem čast, da ga je ustvaril. Lepši pa so še trenotki, ko sediš v sedlu svojega konja ter sučeš v krepki roki britko sabljo. Na levo in desno jih sekaš turške glave, in ne meniš se niti za svinec, brenčeč okrog tebe, niti za ostro orožje, švigajoč po tebi. Na levo in desno jih kolješ, brezverske
štev. 23.
SLOVAN,   k-
355
črepinje in kakor Bog si, ki s svojim bliskom drobi zemljo. Vidita, pobratima, to je junaštvo. Samo to je, ki daje nam slave. Vse drugo je suba trava, vse drugo ni nič in trikrat nič. Zatorej govorim tu na tem mestu: iz-pijmo sedaj na slavo junaštva!"
Kričaje so izpili. Potem pa si je v hipu vsakdo izbral svoje okno ter ustrelil proti njemu. Junak Krištof in Jurij Ljudevit dosegla sta svoj namen : zvončeč usulo se je razbito steklo po tlaku. Polkovnikova svinčenka pa je popraskala nekje po steni, da se je pokadilo od prahu.
„Aricaga je že pijan," smijal se je Jurij Ljudevit. „Njegova je vrsta, da govori sedaj!"
Ko so zopet nabili orožje, dvignil je s težo polkovnik teški svoj trebuh izza mize govoreč: „Pijan! Se ga bom pil, ko bodeš ti že davno pod mizo ležal, deviški moj fantič, Jurij Ljudevit! Sedaj pa me poslušajta, ker mnogo sem izkusil in veliko mest sem videl na svetu ! Ne morem jih prešteti glav, katere sem odsekal s telesa, in marsikak trebuh sem predrl z ostrim orožjem. A to ni moja največja slava in tega se ne radostim preveč. Kar pa mi z veseljem pregreva dušo, so tiste brezbrojne merice, katere sem že izlil v sé, da se je pomlad rodila v meni. Lepa reč je junaštvo, in na bojnem polji tudi rože cvetó. Ali če te preganja vrag, uzame ti junaštvo življenje in prebudiš se v grobu, kjer je hladno, mokro in temno. Kako vse drugače je, če te umori rudeče vince! Kot bi trenil si pri bogovih na visokem Olimpu in celo nebeško godbo poslušaš. Ko se pa prebudiš, nisi v hladnem, temnem grobu, nego na solnčnati zemlji, kjer je tako prijetno živeti radi trte, ki nam vince rodi. Vino je prvo, vse drugo ni stokrat nič! Zatorej hvala vinu in materi trti, ki nam ga daje!"
Tudi ta napitnica je ugajala. Kričeč in tuleč so izpraznili cevke ter jih z nova nalili. Potem pa je vstal Jurij Ljudevit ter govoril :
„Kaj čem besedovati, ko je stvar vender jasna in gotova. Ce sem junak, kot si ti, Krištofe, sem to, da sem po godu krasni ženski. In ne dišalo bi mi vino, če se ne vidim krasni ženski.   Resnico si govoril, Aricaga, trdeč,
da je v grobu hladno, mokro in temno. Ali zemlja naša bila bi dolgočasen, teman in mrzel grob, da ni na nji krasne ženske. Zatorej je moje mnenje po noči in po dnevu tisto, da pijmo v slavo sladkemu telesu krasne ženske !"
Z velikim naudušenjem pritrjevala sta polkovnik in dolgin Simonovič ti napitnici. Vsi so pritisnili samokrese k ustom ter pili.
Ko je Jurij Ljudevit zadnje kaplje srkal iz cevi, zasukal se mu je pogled nehote proti vratom. Ravno v tistem trenotku bila so se odprla na stežaj in na širokem hodniku tlačila se je družba, glava pri glavi. Kakor je bil pijan, spoznal je Jurij Ljudevit v ti gnječi takoj obraz deželnega glavarja Volka Engelbrehta in svojega očeta Janeza Vajkarda. Tam v ozadji — in Jurij Ljudevit je napel oči — kazal je tudi vitez Solnce bledo svoje lice in s svojimi pogledi je bliskal po pijani družbi. Ali bolj kot vse to, pretresel je Jurija Ljudevita pogled na osebo cesarjevo. Tik praga je obstal — celi družbi na čelu — Leopoldus, in s cesarskim ponosom opaževal to-varšijo pri mizi. Od srda tresla se mu je roka in z groznega, bledega obraza sikali so mu pogledi kot strele.
„Caesar Augustus!" zatulil je Aricaga ter se brez zavesti zvalil pod mizo. Juriju Ljudevitu pa je otrpnila roka, da ni mogel niti samokresa od ust vzeti. Prst, ki ga je tiščal pri petelinu, zavil se mu je krčevito: orožje se je izprožilo in začulo se je votlo donenje po široki dvorani. Ondi pri mizi pa se je Jurij Ljudevit zgrudil v stol, za trenotek pograbil z rokama po razstreljeni, krvavi glavi, in potem izdihnil dušo hitro in urno, kakor odnese sapa lahki list v jeseni.
Vse je bilo preplašeno. Samo Leopoldus ostal je miren in ponosen. Mrzlo je izpregovoril : „Vidite, vitez Solnce, sodnik, ki bode nekdaj sodil kralje in berače, odvzel mi je posel za ta slučaj. Čast in hvala mu! Naša pa je dolžnost, da se spominjamo nesrečne duše. Pater noster ! "
Glasno je  molil  in cela družba morala je moliti
za njim
(Konec prihodnjič.]
|| ptička zmrzujoča, s4' Na okno mi prisédi, Da družno se tolaživa Tovariša ve bedi.
žena, krhka stvarca, Vosćbljena slabost, Kakó raztaje nagloma Vsa tvoja se krepost.
ejgedaj sem bil ti rés le ^s»  Samó igračica,
Prevarala tvrdó si me,
Segava kačica.
Pesmi.
Zložil Josip Kržišnik. I.
II.
III.
( )bä sva v sveti sama 1 mrzlo je obema 1 da bi s čim okrepil se, Nobeden naju nenia.
Na listi kaplja v zori Svetlika se žarna, Zavéje rahel veterček — Takoj zdrči na tla.
Vender se ti ne srdim, Ves beden i ubog, Prenesti pomagala si Mi zel trenotek mnog.
45*
356 SLOVAN,   x- Štev. 23.
IV.
|gse nadeje i vzore,
Kar mlada duša sniva, Kakó nemila istina Osórno jih izriva.
A ko grenko spoznanje Srcé tvrdó razreze, Ostane le samó še to, Da v hladni grob se leže.
Božidar Raič.
(Dalje.)
„Rodu pravico."
0, slavnostnem govoru pri svečanosti Štefanu Moga; 4fa drinjaku v spomin prirejeni v Središči dne 25. sept.
^®33 1881 omenja Raič najprvo, da je v zgodovini mesec september imeniten. Dne 21. sept. 1792 proglasila se je prvikrat francoska ljudovlada z načelom: narodova vrhovnost, narod je sam sebi vladar. Meseca sept. 15—21. 1. 1812. pokončal je požar Moskvo; ruski narod doprinesel je velikansko daritev, da si reši domovino in uniči pogubnega sovražnika. Dne 10. sept. 1848 prestopil je slavni ban Jelačič s hrvaško vojsko preko varaždinskega mosta na Ogrsko in meseca sept. 1881 napil je svetli cesar Fran Josip ruskemu carju kot svojemu iskrenemu prijatelju : meseca sept. priredilo je Središče slavnost na čast že 54 let počivajočemu Štefanu Modrinjaku, svojemu zleženiku. Na to govori Raič o štajarskem raji, prelepem kraji med Muro in Dravo; omenja, da se je početkom tega stoletja „razvedrilo nekoliko nebo nad rodom slovenskim in cvetje pognalo polje duševno" ; spominja se Kopitarja, Vodnika — v katerem je že klila pomisel na združenje slovenščine s hrvaščino, — Jarnika, Cvetka, Kremplja, Vraza, Miklošiča in Modrinjaka, porojenega v Središči dne 23. dec. 1774, umrlega 8. okt. 1827 pri sv. Miklavži ; pravi nam, da je urednik, popisujoč pokojnikovo zapuščino, razčesnol vsak spis, kder je videl slovenske črke ter vrgel skoz okno na smetišče ; po takem bila je uničena večina Modrinjakovih spisov in pesni. — „Slovenec! je li ti ne vzkipi kri radi takega peklenskega dela pisača škricarja? Njegova dolžnost bi bila vso najdeno ostavščino urediti, a ne pokončati svetih uspehov mnogoletnih trudov zato, ker so kazali cestno lice slovensko." Govornik kaže dalje, da i pesniki drame in bude dremance in zaspance na delo, kedar se začne narod probujati. Tako je delal i Modrinjak 1. 1813. pojoč: \ „Zadnji človek je na sveti, — Ki svoj rod za j n ič drži", ter omenja, da Slovenci na Malem Štajarskem ne smejo v nemškem Gradci nobene pravice pričakovati od svojih nemških sodeželanov, ki so jim bili po svojem poslanci naznanili: „če so vaši zahtevi tudi pravični, mi vam Slovencem ničesar ne dovolimo" ; spominja se prekmurskih, koroških in primorskih Slovencev, katerim se ravno tako godi, kakor štajarskim. „Vse te razkropljene deline, izvzemši kajkavske Hrvate, morajo se oklenoti svojega naravnega središča —¦ bele Ljubljane — bodoče prestolnice Materi Sloveniji. Združeni se ojačimo in okrepimo, duševni razvoj na narodnem stališči bode lahek, gospodarstven napredek brz in uprava tonja." Naše zedinjenje pa je mogoče: 1. Slovenci bivamo v področji avstrijske oblasti, razven Rezijanov, in v cesarjevim se lahko menja uprava. 2. Nadvojvoda Ivan je sam rekel
našemu oči dr. Bleiweisu 1. 1848., da se njegovo veličestvo ne protivi združenju, ako se narod sporazume. 3. Svetli cesarje rekel: „ Avstrija je zahod pravici vseh njenih narodov", in kedar da Avstrija Slovencem narodno upravo, urede in učilnice in jim uresniči zedinjenje, ondaj jim bode pravična. 4. Prestolni govor od dne 9. okt. 1879 zagotavlja svečano vsem državljanom narodno ravnopravnost, „in besedo Frana Jožefa spoznavamo za posvečeno, to je v vsakem pogledu istinito." 5. Sedanji predsednik ministerstvu izrekel je očitno v državnem zboru, da se ne sme krivica delati nobenemu narodu, a dokler smo razdeljeni pod različne neslovenske uprave, gode se našemu jeziku in narodnosti grozne krivice. 6. CL XIX. drž. osn. zak. daje vsem avstrijskim narodom brez vsake izjeme jednake narodne pravice. 7. Slovenci plačujo silno velike novene in krvne davke, torej imajo pravico zahtevati zedinjenje Slovencev v jedno pokrajino in da jim se združenim da narodna uprava, „kar je iskrena želja vsakega naobraženega in narodu prijaznega domoljuba; le uresničenje te pomisli osreči Slovence." Potreba zedinjenja vseh Slovencev mora se ljudstvu kazati o vseh prilikah ; vsakega prostaka, vsakega pastirja, vsakega pametnega otroka mora prešinoti ta pomisel; zedinjenje vseh Slovencev mora biti neprestano na dnevnem redu. Domovina naša je podobna čvrstemu, pa ranami pokritemu telesu. Uredniki, in celo c. kr., sekajo našej očevini hude rane grdo lomeči, kvareči in zlorabeći slovenščino, hoteč jo pogoltati in požreti. Učilnice so nemške ; „glavarji in načelniki so malone izimno ljudje nam in našemu jeziku protivni, ne mareči in ne brineči se za njegovo točnost in pravilnost, obilne plače pa teknejo : — pšeničnjak troše tujci in naši nasprotniki v naši slovenski domovini, a domačini še pogostoma pogrešajo zbadajočega ovsenjaka" ; to bi se vse ne bi godilo, ko bi se vsak učenec na tleh slovenskih naučil temeljito slovenščine. Noben nemškutarski nadzornik se ne ravna po zakonu; dalje še nam kvarijo učiteljstvo s podmičenjem ter se gazi značajnost. „Skvarjenost vlada." Cl. XIX. je za nas samo na papiru. Mi zahtevamo samo to, kar ini narodi že imajo v polni meri. Naš položaj je velenepri-jeten in boriti se torej moramo z vsem zakonitim orožjem ; nabirati si znanosti z marljivim čitanjem ; razpla-menjati in neprenehoma iskriti ljubezen do svoje slovenske domovine, osobito pa „do lepega slovenskega jezika, kateri je duša narodu, zrcalo običajev, merilo uma, duše in narodnih lastnosti. Značajnost je treba ostriti." Na to razlaga, kaj je značajnost, navajajoč vzglede značajnosti.
Slaveč slovenskega pesnika Modrinjaka, obećajmo si vsi pod milim nebom, da ostanemo vse svoje življenje
štev. 23. h* Slovan, k- 357
verni svojemu naroda in jeziku, da bodemo povsod na
Slovenskem rabili in brez strahu zahtevali od vseh oblasti
naščino in se je posluževali vselej v pismu in besedi ;
prisezimo slovesno, da se nikdor ne zaleti v nemškutar-
etvo; „stari šmigovci pa se naj poprave in spokore, inače
mahne po njih Modrinjakova batina :
,Rjav kakti Judas bodi, Naj te pes za plotom jé, Med Slovence naj ne hodi, Kdor še prav Slovenec né.'
Vsak bodi pošten in iskren sin lepe naše domovine, čist slovenski narodnjak ; vrle naše matere in zale hčerke vsikdar cestne Slovenke."
V slavnostnem govoru o slavljenji sedemdesetletnice dr. Frana viteza Miklošiča, dne 2. sept. 1883 v Ljutomeru, omenja Raič, da se je pred petnajstimi leti vršil v Ljutomeru prvi tabor na Slovenskem ; pred tremi leti smo slavili velikega pesnika Stanka Vraza, pred dvema letoma Modrinjaka v Središči ; danes pa praznujemo sedemdesetletnico največjega učenjaka jezikoslovca slovanskega na svetu. Na to podaje kratek životopis slavljenca, uzora dijaške pridnosti. Leta 1848. imeli so Slovani na Dunaji društvo „S I oven i j o", kateremu je predsedoval Miklošič. To društvo izdalo je okrožnico o zedinjenji vseh Slovencev, o ravnopravnosti slovenščine v šolah in uredili itd. „Naj se nikdor ne boji, da se, recimo Sta-jarska, zato razpoči in razčesne, ako mi Slovenci dobimo svojo narodno upravo, če tudi v Ljubljani." V Gradci ne iščimo ničesar, kajti ondi ne dobimo ničesar in recimo raje svojim nemškim sodeželanom : bodite srečni pri svojcih, mi pak pridružimo se svojim bratom slovenskim. Mi moramo od vlade zahtevati zedinjeno Slovensko in spoštovanje našega jezika v šolah in uredih. Govoreč dalje o Miklošiči omenja govornik, da je svoje dni ta želel, da se naše slovenske knjige porabe i za Slovence na Ogrskem, kakor hrvaške za ondanje Hrvate. Za kratek čas so se resnično rabile naše "slovenske knjige na Prekmurskem; po nesrečnem državnem razdvoji zasuknola se je stvar neugodno za ogrske Slovene in jih hoče raz-naroditi. Miklošič je nasvetoval popečitelju grofu Thunu upeljavo samo slovenščine v osnovne šole; žal, da ni njegova obveljala ! Naštevši najimenitnejša dela Miklošičeva in omenivši njegovih zaslug za vednosti, pravi govornik, da slavljencu Miklošiču ni treba te svečanosti, njegov ne-usušljivi venec slavnega delovanja leščal se bode, dokler bode veda v čislih in Slovanstvo živelo, a potrebujemo je mi, da se z nova naudušimo za narodne svetinje ter obećamo stalno vernost svojemu narodu in jeziku slovenskemu, da bodemo povsod rabili in zahtevali brez strahu slovenščino. Vsakternik bodi pošten in iskren sin lepe naše domovine, čist slovenski narodnjak. „Zivela lepa naša domovina, da bo skoro zedinjena in brez vsake rane ! Slava krasnemu jeziku slovenskemu! da, kakor mu ustavni zakon dopušča, njegov glas obvelja po vseh končinah in krajinah mile nam slovenske očevine. Živelo skupno Slovenstvo! Živelo uzajemno Slovanstvo! Živel prestavni slavi j enee Miklošič, kresni žar slovanskega jezikoslovja, največji pospešitelj književneuzajemnosti slovanske!"
To so imenitnejši Raičevi javni govori, govorjeni zbranemu narodu slovenskemu, na tisoče broječemu.   Mi
! smo nacrtali kratko njihovo vsebino, in sicer zato, da spoznajo čestiti čitatelji kan Raičevih govorov in njegovega delovanja. Preverjeni smo, da bi jako hasnovito bilo zbrati Raičeve spise, osobito pa govore in jih dati na svetlo, posebno zdaj, ko dremljemo v politiških in drugih, recimo v književnih stvareh. — ,Kres' je ravnokar prenehal ! — Ugodno bi uplivali Raičevi spisi na naš narod in morebiti i na naše voditelje, ne samo v sedanjih, no i v bodočih časih. Dokler se vender ne izdade njegovi izbrani ali celo zbrani spisi, videlo se nam je potrebno objaviti barem vsebino govorov in imenitnejših spisov, da se more narod vsaj nekoliko seznaniti s svetlo zvezdo na politiškem našem nebu ; prvoboritelji pa da se spomne, kako sta na Kranjskem „naš oča dr. Bleiweis" in na Sta-jarskem „naš Božidar" neupogljivo stala na braniku in neustrašljivo zagovarjala našo sveto pravico, ne zmenivši se za klevetnike in nasprotnike, bivša si v svesti svoje velike in uzvišene naloge. V politiških nazorih bila sta obadva edina, a Raič je imel pred očo Bleiweisom še to prednost, da je bil velikanski govornik, imajoč poleg velike telesne sile še mogočen glas, da ga je govorečega vsakdor na tanko razumel, in naj je bilo še toliko ljudi. Ne bojimo se, da bi se nam očitala prenapetost trdečim, da je bil Raič največji taborski govornik.
Mojzes ni peljal Izraelcev iz Egipta naravnost v obljubljeno drželo, nego je ostal ž njimi štirideset let v v puščavi, da je medtem pomrl stari izprijeni narod in da si je sam mladega odgojil v puščavi, kder je bilo treba truditi se za vsakdanji kruh in boriti se s surovimi sosednimi sovražniki. Mladino, nov zarod vzgojiti, bil je i uzor in kan vse Raičeve delavnosti. „Dajte mi učilnice v oblast, in gibal bodem z vsem duš-
, nim svetom", vskhknol je Raič na taboru v Žalci, dobro vedoč, da se naša bodočnost opira na mladino. Da je bil Božidar največji prijatelj mladine, da ji je knjige posojeval ali daroval1) ter jo podpiral povsod po svojih močeh, to smo že omenili.
Naš Božidar je dobro znal pravoč : kakeršen je učitelj, takeršen učenec, zato je z vsemi sredstvi skušal i narodno učiteljstvo pridobiti, oziroma okrepiti v svojih nazorih. Rad je zbiral okolo sebe učitelje brez razlike, gostil jih, a zraven jih vedno poučeval. Tako so značajni, še nepokvarjeni učitelji, osobito mlajši, čuvši narodno blagovest v naudušenih besedah od moža poštenjaka, kakor je še prej nikdar niso slišali, vsi planiteli za velikega tega rodoljuba in njegove nazore ; nekateri starejši, nagibajoči se že k odpadništvu, udajali so se strahu pred Raičevo besedo in šli so za čilejšimi mlajšimi tovariši. Potemtakem se je izreklo učiteljstvo velikega ptujskega okraja zajedno z zavednimi profesorji ptujskega gimnazija v svoji javni učiteljski konferenciji (G jul. 1882) pogumno proti vsakemu usiljevanju drugega, t. j. nemškega jezika v osnovne šole ter je podprlo ta svoj glas z ogromnim pedagogiškim gradivom, katero je izbral izvrstni g. prof.
! Fr. Hubad iz najslavnejših pedagogičnih del vseh narodov. Tako je gibal tedaj razborni prvoboritelj z učitelj-stvom, tako bi bil rad gibal na korist in pravico svojemu
') Raič je pisal 1. julija 1880. v Gradec dijaku, povabivši ga k sebi na počitnice: „Samo Vodnikov ,Album' še zmagam, vse I drugo so že davno dijaki raznesli križem sveta."
3?.8
-? Slovan.  ·<-
Štev. 23.
narodu i z okrajnim šolskim svetom ptujskim, zato se je dal voliti vanj (27. okt. 1881), kder narodnjaku o zdanjih okolnostih nikakor ni postlano s cvetlicami. Dasi je bil okrajni šolski svet ves naroden, razven predsednika (okr. glavarja) in okrajnega šolskega nadzornika, vender, žal, ni mogel mnogo opraviti, ker je predsednik okrajnemu šolskemu svetu obustavu vsak njemu nepovoljen ukrep.
Nam se tu na Kranjskem še niti ne sanja, kako se godi inim Slovencem zunaj Kranjskega. Okrajni šolski svet ptujski imel se je boriti za to — in Raič je bil na čelu, — da se je sploh sklical v sejo, kar se postavno mora vršiti vsaj enkrat na mesec, še le veliki četrtek ((>. apr. 1882) naslednjega leta, torej onda, ko je že norma in kadar imajo duhovniki največ posla. Na Raičev predlog sklenol je okrajni šolski svet ptujski z vsemi glasovi izimši glas okrajnega šolskega nadzornika Rannerja, da se ima zapisnik pisati slovenski, a okrajni glavar kot predsednik okrajnemu šolskemu svetu obustavu je ta ukrep rekši, da znajo vsi svetovalci nemški — torej Slovenec nima pravice do ravnopravnosti, ako zna nemški. — Priziv so odbili nemški gospodje v deželnem šolskem svetu v nemškem Gradci.') Spet drugikrat se je zgodilo, da so snovali v Halozah šolo zakotnjačo (25. maja 1882). Zbranih je bilo okolo 70 Haložanov, katerih je znalo le malo nemški. Vsi so bili zoper zakotno šolo, marveč bili so za to, da se naj pomnože po okolnostih in potrebah šole pri župnih cerkvah, kjer so že šole. Zahtevali so tudi, naj se piše zapisnik slovenski, upirajoči se na ministerijalni ukaz (od dne 0. avg. 1807), kateri veli: „Zapisnike s strankami, ki znajo samo slovenski, i ? z o n i m i, k i to i z r e c ? o z a h t e v a j o, sestavljati je v slovenskem jeziku", pa bilo je zaman: okrajni glavar se je uprl rekši, da oni niso stranka, nego korporacija. Priziv je bil odbit.') — Bilo je spet drugikrat, da so nekatere občine v Halozah zahtevale po odborovih sklepih, da jim uredi pošiljajo slovenske dopise; takisto je storil krajni šolski svet sveto-barbarski in Raič kot prvosednik krajnega šolskega sveta odbijal je nemške dopise okrajnega šolskega sveta ptujskega, dokler mu ni bil poslednjič idne 8. junija 1881) nemški dopis okrajnega glavarstva šiloma dostavljen po bi ri č i v sprevodstvu občinskega predstojnika. Platiti je moral 1 gld. 08 novč. potroškov.:i) Naravno da Raič ni prenašal take očitne krivice in se je pritožil. Pri tej pritožbi rabil je vender nekatere ostre izraze, radi katerih bil je obsojen še platiti globe 40 gld., priziv pa je bil odbit.
Tako se je boriti narodnjaku v ptujskem okraji na Štajarskem in gotovo še inod. Radi torej verujemo, da so bile seje okrajnega šolskega sveta ptujskega jako viharne in hrupne, osobito ako se spomnimo Raičeve velike in čvrste postave, močnega glasu in njegove neustraš-Ijivosti, ko je bilo treba braniti katerokoli narodno pravico. Njemu je bila pravica sveta, on se je povsod in vselej opiral na zakon; a vzkipelo mu je srce, kadar se je kdo norčeval z narodom vedno udanim vladarju, osobito ako so to počenjali c. kr. uredniki, kateri skrbeči, da se za-
') Slovenski Narod XV. br. 139. -? Slovenski Narod XV. br. 131. ¦¦>) Slov. Nar. XV. br. 139.
koni izpolnjujo, naj izpolnjujo sami zakone in pravico. Ko bi vsak Slovenec tako na tanko izpolnjeval svojo narodno dolžnost, kakor Raič, davno že bili bi dosegli ravnopravnost z inimi narodi.
Ne samo posvetni učitelji, nego i duhovščina ima posebno velik upliv na narodno vzgojo. Naravno tedaj, da se je Raič zanimal i za bogoslovnico. On ni mogel preboleti, da je cerkveno poglavarstvo iztrgalo najsvetejšo pravico Slovanom, osobito Slovencem, namreč posvečeno staroslovenščino. Zato mu je neprestano rojila misel po glavi, da bi se naj i pri nas misilo (staro-) slovenski, in bil je preverjen, da se mora to prej ali slej zgoditi. Da bi dovoljenje (staro-)slovenskega obreda našlo duhovnike pripravljene, delal je o tem, da bi se v la-bodskem semenišči učila staroslovenščina in je i često pisal knezu-vladiki o tem. Knez in vladika dal je dovoljenje, da se sme staroslovenščina v semenišči učiti kot neobvezan predmet, in naznanilo se je dr. Josipu Pajku, naj sestavi o tem predlog, ako se s tem zlaga, da se staroslovenščina uči kot neobvezan predmet. Ker je bil dr. Pajek pripravljen staroslovenščino učiti v semenišči samo tedaj, ako se uči kot obvezni predmet, zaspala je vsa zadeva. Na labodskovladikovinskem sinodu (koncem avg. 1881) predlagali so na Raičevo prizadevanje z nova nekateri duhovniki, naj se staroslovenščina uči kot obvezni predmet, a odredilo se je bilo, da se ima učiti kot svoboden predmet. Pri tem sklepu je ostalo, a storilo se ni nič, zato je Raič spet pisal knezu in vladiki, dregal ga in opominjal na sklep ter i dosegel, da je bilo naloženo ravnateljstvoma in bogoslovnim učiteljem, da naj sklenejo načrt o učenji staroslovenščine. Sklep se je glasil, da se imajo bogoslovc-i HI. in IV. leta učiti staroslovenščine ob sredah od 9—10. ure. Vladika potrdi ta ukrep (21. dec. 1883) in z novim letom 1884. bi se bila morala poučevati staroslovenščina. Tu se vidi, kako je uplival pri slovenščini nikakor prijaznem vladiki izredni ta Sloven. Pa zanimal se ni samo Raič za staroslovenščino na semenišči, no i posvetnjaki. O tem imamo pismo (20. febr. 1883) imenitnega učenjaka v rokah: „Staroslovenščina naj se le razlaga na bogoslovnim in naj bi bila spočetka tudi le svobodni predmet. Uverjen sem, da se v kratkem prikupi nauk gg. bogoslovcem tako, tla bodo tudi sami skrbeli, da postane polagoma obvezni predmet staroslovenščina tudi v Mariboru, kakor je že zdavna v Djakovu, v Zadru in inod. Ko bi za zdaj ne bili zadovoljni s tem, kar nam ponuja preč. g. vladika, ostane vse pri starem in jedva v prihodnje kaj dosežemo v tem oziru. Pripravi torej g. doktorja gotovo do tega, da se odloči razlagati predmet mahoma, — vse drugo nakloni nam veselejša bodočnost, osobito pa železna vztrajnost! ,Zakon natore je tak, da iz malega vzraste veliko.' Mene že to jako veseli, da so se v ponemčenem Mariboru sploh odločili za staroslovenščino, in zato ne zametujmo tega malega daru, dasi imamo dakak pravico več terjati. Ali koliko imamo drugej pravice terjati in vender ničesar ne dosežemo ! Velika napaka bi bila po mojem mnenji, ako bi mi v tem oziru vse pri starem puščali in to zgolj zarad tega, ker že spočetka vsega ne dobimo, kar želimo." — V mariborskem semenišči se ne uči staroslovenščina kljubu navedenemu ukrepu.   Zakaj ne? Mož
Štev. 2.4.
-aH   SLOVAN.    <-
ni med duhovniitvom, ki bi tako globoko videli, kakor je videl Raič. Sicer pa evo Vam, izobraženejši izmed cestite duhovščine, po vseh naših vladikovinah še prostega polja! Ali bode Raiču tu naslednika?
Raič se je potegoval i za to, da bi se učili tisti predmeti v mariborskem semenišči za Stepischneggovega vladikovanja slovenski, kateri so se učili slovenski za Slomškovega vladikovanja. Bogoslovci so (1. 1881) sami kanili prositi za slovenska predavanja ter so bili preverjeni, da se jim ne odreče pametna, naravna, pravična in potrebna stvar. Naravno, da so osupnoli, ko se jim je zabranilo uložiti prošnjo in se jim je „po dolgem in dosta zielem premišljevanji razodelo, da se ne sme odpraviti v mariborskem bogoslovji bedasto švabsko predavanje, ker je še v beli Ljubljani vse pri starem." Slovenski Narod razodel je ondaj te nenaravne razmere in „čudili so se celo nemški profesorji na graškem vseučilišči, kako in zakaj je to, da se na bogoslovji, kjer se odgojujo sami slovenski alumni popolnoma slovenske v lad i ko v i ne, še urinski predava i v zdanjem času, ko je naš jezik že sposoben za višje vede . . . Ko smo bogoslovci lani hoteli tisto prošnjo uložiti, mislili smo ob jednem upreti se na vso vladikovino. da je to volja vseh svečenikov, ne pa morebiti samo nekaterih prenapetih' (!) bogoslovcev, ki sicer ne smejo imeti nobene svoje misli v imenu zlorabljene obedijencije, no le molčati in v tla gledati." Tako je naslikal razmere v mariborskem semenišči (21. apr. 1882) Raiču neki duhovnik, ki se sam imenuje ,deus minorum gentium'. Da je tako razborit mož, kakor je bil naš Božidar i v tem oziru, storil svojo dolžnost, je jasno: žal, da so ostali njegovi koraki brez uspeha, in sicer zato, ker dobra stvar nahaja obično premalo podpore. I na Štajarskem niso vsi duhovniki — Baiči.
Kakor za slovenščino v šoli, boril se je Raič za njo i drugod, n. pr. na pošti, in on je vselej pisal naslove pismom povse slovenski. Ker prihaja od sv. Barbare v Halozah vsako pismo v Ptuj na pošto in se od onod pošilja dalje, imel je silno dosta posla in neprilik, predno je dotimi do tja, da so se pisma pošiljala na določen kraj. Tako se mu je bilo n. pr. zgodilo, da je poslal službeno pismo (27. avg. 1881) dekanstvu na Zavre, a ptujska pošta gaje vrnola z opazko: Kommt im m e i 1 e n w e i s e r nicht vor, also retour. Raič se je pritožil pri c. kr. poštnem ravnateljstvu za Štajarsko in Koroško v Gradci, pa dovoljnega zadostila ni dobil. Ravnateljstvo je sicer opomnilo v svojem odgovoru, da je ptujsko pošto poučilo, naj se ozira na slovenske naslove, a dostavilo tožitelju, naj raje v bodoče prideva svojim naslovom poleg slovenskih i nemška krajevna imena. Toda Raič se ni dal tako površno odpraviti, zahteval je povsodi popolno pravico, torej i pri pošti. Priložnost se mu je spet ponudila, ko je poslal (6. okt. 1881) pismo v Središče, ki pa je romalo na Ogrsko v Versecz, Napy Szredistye, na Dunaj, Hohenau itd. in nazadnje prišlo je srečno nazaj k sv. Barbari, ker ptujska pošta spet ni hotela znati za Središče. Raič se je zdaj pritožil naravnost pri popečiteljstvu za trgovino, ki je dalo po graškem poštnem ravnateljstvu ptujski pošti resen ukor in je tako odpomoglo nepriliki.   Jednako se je go-
dilo s pismi v Ormož, Ljutomer, Maribor itd. namenjenimi. Še le ministerstvo je moralo poučiti c. kr. ptujsko pošto, kde je Zavrč, dasi ga lahko vidiš s ptujskega gradu, i ina mesta na Slovenskem. Sami smo imeli svoje dni pismo v rokah, katero je bila ptujska pošta poslala nazaj v Haloze in na katerem je bilo z modrilom napisano pod besedo Ljubljana: Post wo? Dolgo časa je torej trajalo in Raiča dosta truda stalo, predno je dotiral do tja, da je jela ptujska pošta odpošiljati pisma s slovenskimi napisi na odločena mesta. In zakaj se je moral Raič toliko boriti in celo pri ministerstvu se pritoževati, predno je to dosegel ? Zato, ker ne vrše vsi drugi narodnjaki tako natančno svoje narodne dolžnosti, kakor je to storil naš Božidar. Ko bi vsakdor vršil tako na tanko svojo dolžnost, bi si pač noben c. kr. urednik ne upal ravnati zoper postavo, zoper narod, med katerim službuje.
Zvedeli smo že, da se je Raič posluževal jedino slovenščine, naj je pisal okrajnemu glavarstvu, namestništvu, ministerstvu ali knezovladištvu, in da je pisal župne matice slovenski ter je bil zato kaznovan, ker jih je pisal jedini slovenski. Ko pa je nastopila nam Slovanom prijazna vlada, jel je z nova pisati (1. 1880.) matice slovenski in pregovoril je še nekatere druge duhovnike, da jih i oni pišo slovenski. Raič je zahteval, da se našemu je-j ziku povsod prizna tista veljava, ki ga ide po zakonu, ter se jako razveselil, ko je dobil od labodskega knezo-vladištva slovenski dopis, in zdelo se mu je vredno naznaniti to svetu. Ko pa je zvedel, da ono samo malemu številu duhovnikov dopisuje slovenski, ožalostilo ga je to, videčega, da ne nahaja slovenski jezik splošne pravice.
Raič je čutil vsako krivico jednako bridko, naj se nam je godila od „Petra ali Pavla", od svetne ali duhovno gosposke. Dobro vedoč, da se narod le ondaj ubrani narodne krivice, ako je prebujen, udeleževal se je vseh volilnih shodov v ptujskem okraji, povsod ljudstvo poučujoč. Ko je prišel Raič v Haloze, bil je ves okraj še silno zaspan, narod zaslepljen. Še leta 1809. se je zgodilo, da je slovenski narod grozil njemu in drugim narodnjakom, vozečim se (koncem avgusta) k neki veliki svetkovini na Crno Coro (Maria Neustift), na veliko veselje Nemcem, Seidlu in Brandstetterju, ki so željno pričakovali poročil „vom windischen tabor". Zaslepljeni in naščuvani Slovenci so motili red svečanosti m tako naredili sebi in svojim voditeljem sramoto, katere slovenski razumniki niso hoteli niti objaviti. Vožnja po noči domov je bila jako nevarna. Ali glej ! narod se je ondi po vsem okraji tako prebudil, da sme narodnjak brez nevarnosti iti, kamor se mu poljubi, bodisi po dne ali po noči. Dostikrat je Raič mlademu prijatelju, vozeč se ž njim po lepili krajih Malega Štajarskega ter pozdravljan od vseh strani od svojega naroda — spominjal tega žalostnega dogodka. „Glejto, veseli me, rekal jo, časi so se vender izpremenili ; če druga ne, harem to je naša zasluga, da narod zna nas, svoje prijatelje." To narodno probujonje je pač z večino Raičeva zasluga. Ta in jednake prikazni dajale so mu pogum in zato je večkrat rekel: „Jaz ne obupam." — „Napredek slovenski je, kolikor sem zadnjič mogel opazovati, velik; da v ptujskem okraji Slovenstvo tako sijajno napreduje, to jo Tvoje blago delo, Ti preblagi slavni naš tribun, Ti budiš in gojiš naš narod k
Bolgarskega kneza Borisa spreobrnitev na kršćansko vero.
s* Slovan, ?-
µ, i
pravi zavesti, Ti nam braniš svetinje," pisal je mož iz Budim-Pešte (10. junija 1882) Raiču, mož, ki je videl jako dosta sveta, menda med Slovenci največ, in ki opazuje povsod na tanko gmotni in duševni napredek narodov.
Omenili smo že vladikovinskega sinoda, ki je bil koncem avgusta 1881 v Mariboru, kjer so se razgovarjali duhovniki iz vse vladikovine pod vladičinim prvosedstvom o cerkvenih zadevah. Taki sinodi so gotovo jako koristni in tudi tu gre Raiču več ali menj zasluga, da se je sinod sklical. Ravno tako smo i omenili tabora, ki ga je snoval v Ptuji, ki pa je bil zabranjen.1) „Radi bi nasproti Schul-vereinovemu shodu, piše Raič 24. julija 1881 mlademu prijatelju v Gradec, tabor osnovali v kolotači ptujskega ozemlja, pa gospodje so mi nekako premlačni : ako pomisel oživi, naprosimo g. prof. Šukljeta za primerno kladivo."   rSlov. Narod" je že prinesel (17. avg. 1881) prvi
račun, ker se sami ne morejo tega domisliti, razven jedinega g. Tonklija." In spet drugikrat je pisal: „Je li ne bi kazalo povabiti g. Hermanna, naj bi račun dal svojim volilcem o svojem dvaindvajsetletnem hiševanji, kakor delajo drugi poslanci ; o cesarjevem prihodu v Ptuj se ni prikazal, da bi predstavil in vodil župane."
Na drugi strani pa vidimo, da je Raič odrekel sodelovanje pri zborovanji 10. sept. 1882., in sicer zato, ker se ni mogel sprijazniti s 1. točko društvenega črteža. — „Kako za pet ran božjih, pisal je prijatelju (5. sept. 1882), mogli bi mi štajarski Slovenci glasovati zaupnico vladi, od katere nismo ničesar nam povoljnega prejeli, nepo-voljnega in nam kvarnega pa mnogo. Peticija nam malo pomore; saj vidimo, da nas kani ugonobiti, a vlada nas ne brani, nego pritrjuje Gradcu. Pravoč je, da vrana vrani oči ne izkoplje.     Zitkovo premeščenje ! ! ! naši po-
Grad Dubovac poleg Karlovca.
razglas o kanjenem taboru, v katerem bi konci bilo prilično zastopano slovensko Stajarsko. Vabilo je Raič že dal tiskati na svoje troške v 5000 izvodih. G. dr. Gregorca, ondaj urednika „Slov. Gospodarja", pa je vabil (17. avgusta 1881) za govornika. „Slovesno Vas vabim za govornika o najvažnejšem predmetu: Kako pomagati kmetu v gospodarskem oziru? Iskreno prosim za povoljni odgovor ... O naših poslancih nimam razsodbe, samo toliko mislim, če bodemo tako medli v nižjem plastu, kakor oni, za deset let ne bi več mogli taborov sklicavati . . .   Poslance tudi moramo zvati na
') Ko je bil meseca sept. (1881.) Raič v Ljubljani, pital ga je ,oča Bleiweis': „Ali veste, zakaj so Vam zabranili tabor V — Boje
se zedinjene Slovenije."--Rimljani so rekali: divide et impera,
nam pa bodi geslo: zedinimo se!
slanci dolžni so posebno v tem slučaji odločno se oglasiti." In drugikrat (30. nov. 1883): „Lepi so Taaffejevi kani, ali poleg vseh teh kanov, če se trdno ne postavimo na svoje junaške noge, napreduje silno švabljenje ž njegovim vedenjem in bode napredovalo. Slabo tolažilo nam, ako se inače obeta, a inače dela. Moje zlokobništvo ') uresničuje se dan na dan z novimi dokazi. Po mojem računu morajo naši poslanci resno besedo povedati : ali — ali. Ako vlada na Dalmatinskem tako krivično postopa, čemu pa se imamo mi štajarski Slovenci od nje nadejati? . . . Sicer rešeni so Bolgarje turškega ižesa, na-dejajmo se i mi odkupljenja od zgodovinskih prikazni."
') Raič je pisal članek: Z lo kobni k v Slov. Nar. XIV. br. 283 in Zlokobnik II. v Slov. Nar. XV. br. 140.
4 ti
3(i2
Štev. 23.
Raič se je vselej zanašal na boljšo bodočnost ter ni nikoli obupal ravno tako kakor pokojni Jurčič. Videč pa, kako se nam godi krivica, tolažil se je z besedami : san-guis marti/rmn semen christianorum.
Sam velemarljiv, nagovarjal in vzpodbujal je i ine na marljivost in delavnost in zato je rad zbiral okolo sebe mlade nadarjene Slovane, recimo vseučiliščnike ; rad je poslušal njihovo dopovedovanje o raznih naukih, o slovenskih in slovanskih društvih ter je vsakega vspod-bujal, da postane na svojem mestu narodu koristen in da ostane do smrti — značaj. Osobito pa se je razveselil mladega govornika. Ako je v svoji družbi spoznal mladenča, ki je pokazal v čisti naudušeni besedi jasno razporejene duhovite misli, tedaj je bilo njegovo veselje največje. 0 vsaki priliki je nekako napeljal, da je mladi govornik moral kaj govoriti ali ,to!mačiti', kakor je on rekal, in to zato, da se je uril v govorništvu. 1 on je tolmačil o takih prilikah. Srce je utripalo človeku veselja, videčemu čestitega vrlega starino, modrujočega nekaj časa ozbiljno, potem spet naudušeno govorečega med mlado izobraženo družbo. Dalje je osobito pri mizi — navadno po večerji — rad napeljal pogovor na kak predmet, o katerem se je unel prepir. Tak prepir je ljubil zato, ker se pri tem pamet bistri ; vsakemu je pri takem prepiru do tega, da pobije nasprotnika in ga uveri o svojih pravih in zdravih nazorih ; pri tem se vadi svoje misli precizno izražati in svoje razloge jasno in prepričevalno povedati.
Vse Raičevo življenje je neprestano prvoboriteljstvo, zato pa ga i nahajamo pri vsakem narodnem podjetji, tako n. pr. pri ustanovljenji Matice Slovenske,  Sloven-
skega Gospodarja, Slovenskega Naroda v Mariboru, Narodne Tiskarne v Ljubljani, Narodne Čitalnice v Ptuji, politiškega društva „Sloge" v Ormoži itd. Dne 3. dec. 1883 pišejo Raiču glede novega lista: „Naš list je zagotovljen. Toda kaj če naše krdelo brez voja, brez prvo-boritelja ? Bodite uverjeni, velečestiti gospod župnik, da so naju jako okrepčale Vaše moške besede in zato Vas uljudno prosim, če imate kak nasvet, svetujte nam : naš list potrebuje ravno duševne podpore; kajti kadar bode list dobro urejen in urejevan, prihajali bodo tudi naročniki."
Raič je užival tolik ugled, da se v ptujskem okraji ni ničesar zgodilo brež njegovega odobrenja. Dasi on ni bil noben financije, vender so ga povsod pitali za svet i v denarnih zadevah. Pređno so n. pr. kupili ptujski „Narodni Dom", pripeljali so se k Raiču pitat ga, bi li ali ne bi? Tu je dala pri izborni lozovini beseda besedo in neodločeni prišleci vrnoli so se z gotovim sklepom, da kupijo lepo poslopje, saj je ,Raič rekel'. In res, njegov podpis za tri stotnjake predramil je marsikojega sti-skavca, da je tudi posegel globočje v žep.
Nacrtali smo nekoliko najimenitnejših dogodkov iz Raičevega življenja, ki nam kažo našega Božidara kot prvoboritelja. Omeniti pa še moramo, da je Raič pisal jako mnogo člankov za različne, osobito slovenske časopise x) in da je bil smoter vsega njegovega delovanja pridobiti : Rodu pravico.
(Konec prih.)
R. A.
') Uredniki Slov. Naroda bi nam vedeli povedati, kolikokrat jo bil njihov list zaplenjen zarad Raičevih dopisov.
V zemljo položite me črno! .
¦agrebite, bratje, me v črno zemljo,
V njej trudno telo naj počiva! Usode ne morem jaz zreti rodu, Solza ne, ki on jih preliva.
In v sladkem in zlatem jaz snival bom snu, Dok zora slovanska ne sine . . . Potem pak zakličite v jamo glasno, Da róbstvo stoletno nam mine ;
Da skóro krasno čez slovanski ves svet Zór pomladi sine nam zlati :
V vzajemnosti sveti nas združi ljubo S slovanskimi našimi brati.
i—??^?^??—>
In kadar napoči usodni nam dan; Dan strašni osvete krvave ; Strahl! zatrepeči, besneči sovräg; Vstajenja naš dan bo in slave.
Tedaj bi pa dvignol iz gróba se rad, Rad gledal dan naš bi slovanski, Ko v prah poražen in za večno bo strt Naš kleti protivnik grmanski.
Do n ä š e g a dneva pa trudno telo Naj v grobu tihötnem počiva! Zdaj zréti ne morem usode rodu, Solza ne, ki on jih preliva.
T. Doksov.
Hrvaški spomini.
Spisal J. Trdina.
(Dalje.)
^l^ll^noge ugonobilo je vino, ki se je pilo brez mere, I dali jeden za drugim pod mizo. Božji blagoslov ni sprem-pdjMio kraja in konca. Na dan uganjeno je bilo voz- i ljal te trgovine, zato je deželi naši veliko več škodila nego niku po devet starih meric (maseljcev)! 1 koristila. Trajala, rasla in cvela je brez presledka, do-Jn vender se je zadovoljil le malokateri s to zakonito kler niso se iznašli parobrodi, potem pa je začela brzo mero. Dostikrat so ga lokali, dokler so onemogli in popa- ' hirati in zamirati. Turško in vshodno blago ni se vozilo
Štev. 23.
Slovan, *s-
363
več v Zemun, nego je popotovalo v tuj« dežele po naredni morski gladini. Morda ne bi se bilo izneverilo tako hitro hrvaški vodi in slovenski cesti, da mu niso zavirale prevoza tolike naravne in umetne, donnine in nedoumne težkoče, zapreke in budalaščine. Do Šentjerneja šli so vozovi po ravnem, gladkem potu. Ne daleč od šentjernejskega polja dviguje se prvi hrib, potem pa brez števila drugih. Preko njih škripala, cvilila, lazila in premetavala so se kola celih 16 ur, predno so dospela na ljubljansko ravan. Dolenjci pravijo, da se je naredila cesta nalašč tako neumno, z blagim namenom, da bi si služili siromašni kmetje s priprego kaj denarja. Pripre-zati moralo se je res jako pogostoma in plačevalo se je dobro, ali ta prislužek ni zalegel nič, ker se ni nosil domov, nego so ga pogoltnile spotoma krčme, kvarte in — Micike ! Med drugimi potnimi zadržki bil je jeden tako čuden, da se zdi pametnemu človeku neverjeten in nemogoč. Ko se je v Sisku jelo blago nakladati, potegnil je voznik izpod voza palico in pomeril, kako široko se sme nalagati. Ker so bile te palice jako kratke, nakopičili so težaki blago, kolikor se je. dalo, v višavo. Kolą dobila so na ta način podobo podolgastih, premikajočih se stolpov. Pa zakaj se ni smelo nakladati bolj na široko? V Novem mestu nahaja se med krškim mostom in glavnim trgom precej strm klanec, ('esta tod še zdaj ni preširoka. Še mnogo tesnejša pa je bila nekdaj, ker so ji stale hiše ne le ob jedni, ampak na obeh straneh. Blizu stopnic, po katerih se gre na „Breg", čepela je borna, starinska koča ob skali in na skali. Ta hiša zapremala in zapirala je polovico sedanje ulice. Voz, ki je bil količkaj širok, tod ni mogel iti dalje, zadeval se je na desni in levi ob stanovanja. Kadi te jedine kolibe trebalo je v Sisku nakladati na kola prav na ozko, drugače moralo bi se bilo blago na novomeškem klancu zlagati in potem zopet nalagati. Razumeje se samo po sebi, da taki visoki vozovi niso hodili zlahkoma in brez nevarnosti po dolenjskih brdih in tokavah, marsikateri se je na strmih rebrih prevrnil in polomil. Ko mi je Stankovič to povedal, vskhknil sem: Za Boga svetega, ali okrožni glavarji, novomeški župani in drugi prvaki niso imeli očij in toliko pameti in oblasti, da bi bili dali to škodljivo kočo porušiti. On se je zakrohotal: To se ve, da so videli nepriliko, tudi se je veliko govorilo in pisarilo, da bi se odpravila, ali saj veste, kako polagoma se snujejo in vrše take reči pri nas. Koliko so ogledovale, merile in opisovale vsakovrstne komisije, ki so poročale o nji prav marljivo okrožnemu uradu in ljubljanski gospodi. Crnila se je pocedilo in papirja počrčkalo, da je bilo groza, ali vselej našel se je kak pomislek, ki poslu ni dal napredovati. Komedija se je sukala in vlekla Bog zna koliko let, naposled so kočo res podrli in cesto razširili, ali bilo je menda že prepozno. Ko je Turčin zapazil, da mu gre blago po morji laže in ceneje nego po rekah in po suhem, pokazal je figo dolenjskim klancem in novomeški soteski. Dasi je po trditvi Stanko-vičevi parobrodarstvo odvrnilo vshodno trgovino od naših krajev, vender radi te izgube dolenjska cesta nikakor ni
popolnoma opustela. Vozili so se po nji še zmirom hrvaški, južnoogrski, bosenski in mislim da tudi srbski tovori. Oživljali so jo tudi kakor prej gorenjski kupci in vozniki, ki so hodili po dolenjsko vino. Ubile so jo še le železnice, sosebno tista, ki se je. zgradila od Zidanega mosta do Zagieba in potem dalje do Siska. Ta železnica je ugonobila tudi slovensko brodarstvo na Savi, po kateri sta se odpravljala banaška pšenica in najboljše dolenjsko („krško") vino do Zaloga. To brodarstvo 1. 1855. ni bilo še povse ponehalo, ah se je dobro vedelo, da ga čaka bližnja smrt, jemalo je slovo.
Vrnivši se iz Zagreba kasno po noči, spal sem trdno do zajuterka, potem pa se usedel zopet na voz, peljala sva se z župnikom Mlinaričem na izpit v Dubrovčak. V ti vasi sem jedenkrat že bil, vender sem šel prav rad zopet tja. Dubrovčak me sam po sebi ni mikal, zdel mi se je pust in tožen, ali zabavljal sem se v njem obakrat preizvrstno. Seznanil in pobratil sem se z mnogimi rodoljubnimi duhovniki in učitelji, našel sem pa tamo vsak pot tudi rojake svoje, kranjske brodnike, ki so se po-mudili tukaj, da popravijo in pokrpajo nekaj na ladjah svojih. Jedna je priplavala od Zaloga, druga od Zidanega mosta. Na zaloški so bili vsi brodniki dolski žup-ljani, z večine Klečani. Povedali so mi, da gredo v Sisek poslednjikrat. Z banaškim žitom pojdejo nazaj samo do Zidanega mosta. Tu se bo pšenica preložila na železnico, ladja pa prodala nekemu štajarskemu bogatinu. Dobilo se bo za njo 400 gold., nova stala je čez 800 gold. Od Zidanega mosta do Zaloga bila se je nekdanja velika vožnja po vodi že ustavila radi železnice. Ti brodniki pozdravljali so me od konca prav mrzlo. Ker so me slišali, da govorim z domačini po hrvaški, zmatrali so me j za hrvaškega uradnika. Takih mož so se bali, ker so imeli ž njimi v Sisku dostikrat kako sitnost. Ali obraz se jim je kmalu razvedril, ko sem se je] pomenkovati ž njimi gladko po slovenski in jim praviti, da mi je znan in ljub njih rojstveni kraj, prelepa dolska župnija. V Ljubljani stanovali so z mano ali hodili v isto šolo mnogi dijaki, ki so se porodili v Dolu, Dolskem, Klečali, Beri-čevem i. t. d. O počitnicah spremil sem jih marsikdaj do domovja njihovega in se ves zaljubil v to krasno slovensko krajino, v nje ponosne in krepke može in mladeniče in v prezala dekleta, ki so se oblačila ob nedeljah in praznikih še skoro bolj povšečno in elegantno, nego iste ljubljanske okoličanke. Brodniki so se čudili in veselili, ko sem jih izpraševal, kaj delajo in kje se nahajajo zdaj znanci moji in njihovi: Gregor Ložar, Jurij Lenček, Anton Peterlin, Anton, Janez in France Gostinčar, Račič i. dr. Na skoro so se z mano tako sprijaznili, da so me imeli kakor za svojega in me povabili na južino. Z vinom so me kar zalivali in hoteli so po vsi sili, da bi šel ž njimi. Da sem bil prost, bil bi se jim gotovo udal, ali radi bližnje Žepičeve svatbe nisem smel zablo-diti predaleč cd Lupoglave, ker se morda ne bi bil mogel vrniti o pravem času. Dal pa sem jim drage volje roko, da se bomo videli vsekako v Jurkovi gostilnici v Klečali, kadar pridem zopet na Kranjsko.       (Dalje prihodnjič.)
'l
4fi*
Štev. 23
Signorina Gioventu.
Češki spisal Svatopluk Čech.   Poslovenil Vinko.
(Konec. )
|o tem mu je rojila tolpa britkih misli. Glej, kako se tam vesele, šalijo, dražijo, kako se topé v viru razkošja — a on, bedni utrujeni pisar, s potrto dušo, zagnan od njih zasramovanja do najskrajnejšega kota ! Jedenkrat v življenji hotel se je ogreti na tem veselem plamenu, okolo katerega oni vrše v vrtečem se letu — a po prvem razpetji povesil je ožgane peroti. Za sramoten pečat kupil si je ustop v to kraljestvo veselja, a ta sramota je hodila ž njim, gibala in sukala se okolo njega, a oni, razločno videč jo v vsaki gubi, v vsakem robu njegove obleke, obračali so se s posmehom od njega. Povrne se. zopet v tisti prah, iz katerega je bil prišel, v tisti turobni pisarniški prah, ki se vedno globočeje zajeda v gineče bitje njegovo. Kakšno življenje ! Minolost — glad in jedinščina, vsakovrstne bridkosti, redek sijaj sreče v neprijazni noči : bodočnost — isti broj popisanih pol, pokvarjenih peres, raztrganih rokavov.
(Ilobok vzdih izvije se mu iz prsi. Dvigne glavo. A glej, kaj se je hipoma posvetilo poleg njega! Ali so sanje ali resnica? Na jednem velikih zelenili listov sedela je deva, dražestna kot siltida, šibka, a vender prožna, odeta z lahko obleko svetlih, bodrili barev, s pisanim pahljačem v nežni roki, obličje imejoč na pol zakrito z rožnobojno krinko, toda ljubeznjiva oblika odkrite polovice in mala sveža usteca budila so slutnjo v skritih mikih njegovih. Nad njim kodrali so se bogati lasje, pretkani s pomladnimi cveti. Neizrekljiva čaroba svežosti in mladosti prostirala se je po vitkem telesu, katerega viseča nožica je s šiljkom zlatega čevljička brodila po prozorni vodni površini.
Nemo strmeč gledal je pisar nekaj časa to krasno prikazen. Nazadnje ogovorijo nehote : „Kdo si, lepa deva?"
„Aj, ti me ne poznaš?" odgovori mu ona s srebrnim glasom ter sname rožnobojno krinko. Dolnjo polovico obličja, akoravno je bila prekrasna, osenčeval je dovršeni sklad jasnega čela, na katero so viseli blesketajoči se biserji kakor kaplje, in lesk velikih oči, iz katerih so skozi sanjarsko noč sijale iskre otročje veselosti. Pisarju se zazdi, da je že videl nekje to smijoče se, Ijnbeznjivo obličje, ako že ne v resnici, pa vsaj v sanjah . . . Molče jo gleda z žarovitim očesom.
„Aj. ali me še ne poznaš?" nadaljuje ona. „Saj sem bila družica prvih tvojih let. V pobarvani zibelki sem te zibala, uspavala te s pesnimi in pravljicami, kazala ti v oknu mesec, po katerem si segal z okroglo ročico . . . Toda ti si to že pozabil. A povej mi, kje si bil potem? Kje si tičal, ko sem jaz v zelenem gaji nabirala trobentice, klicala kukovico, šumeči potok poslušala ter gledala za škrjanci proti visokemu nebu ? Kaj si počel, ko sem te čakala za vasjo v globeli pod sipki? Kje si živel deška leta svoja?"
„Sedel sem osem ur na dan v zaduhli sobi, pred raztrgano knjigo, štel sem gube v obrazu starega učitelja ter se bal njegove palice,"  odvrnil je pisar ter vzdihnil.
„In jedenkrat so te naložili na voz, dali ti kolač in križ za pot ter te potegnili v veliko mesto.  Jaz sem
te spremljala. Sedela sva skupaj v temni globini voza, pod luknjičasto plahto ter gledala zvezde, zroče k nama preko ramen postavnega voznika. Toda kam si zašel tam v množini hiš? Iskala sem te po ulicah, kjer so se še-tala pisana krdela v govoru in smehu, čakala sem te za mestom v pisanih gajih, pod košatim drevjem, postajala v reki uprta ob veslo, nadejaje se, da z mano sedeš v lahni čoln pod razmakneno plahto in da poletiva daleč, daleč po bliščeči gladini, med cvetočimi bregovi. A ti nisi prišel. Potem sem hodila v vesele družbe, na šumne plese, na konji jezdila sem po ravnini — a o tebi ni bilo ne duha ne sluha. Kje si prebil mladeniška leta svoja?"
„Sedel sem v zaduhli dvorani, pred raztrgano knjigo, štel sem gube. v obrazu starega profesorja in bal se njegovih zapisnikov. Prosti čas izpolnjeval sem s poučevanjem."
„A sedaj?"
„Sedim v zaduhli pisarni, pišem od jutra do večera ter časih hodim na eksekucije," odvrne pisar ter povesi glavo.
„Kaj pa meniš početi dalje?" povprašuje devojka, upirajoč vanj čarovne oči.
Pisar jo gleda hip s pohlepnim očesom ; kar poklekne pred njo, razprostre roki ter zakliče s strastnim glasom: „Tebe ljubiti!"
Bliskoma razprostre se pisani pahljač v roki devojke ter mu na hip zagrne prekrasno svoje obličje. Na tem pahljači videl se je obraz divne pomladanske pokrajine, izvedene tako umetno, da je bila popolnoma podobna naravni, odlikujoč se z ljubkostjo svojih oblik in finimi ter jasnimi hojami. Tu in tam stoječa drevesa bila so tako plastično narisana, da si menil slišati tiho šumenje njih vrhov ter videti trepetanje tankih listov. Rosa je trepetala na bujni trati in v pripogibajočih se, zlatih tro-benticah ; čez gladko in pisano kamenje skakal je potok v dolino ; kosi jutranje megle obešali so se na jelke in breze ter okrožavali boke divotnih skal, a v rožni daljavi dvigalo se je počasi solnčno oblo na žareče nebo. Strmeč gledal je pisar to krasno pokrajino. Zdelo se mu je, da pisani rob pahljačev dela fantastiško obrambo do nje in da ljubeznjiva deva z rožasto krinko moli proti njemu ven iz podobe ljubke roke, on da stopi k nji ter plane, plane v neizrekljivem razkošji v njeno naročje v senci teh dreves, v vonjavi teh cvetek in v žarkih vzhajajočega solnca . . .
Na rami začuti lahen udar. Ozre se po votlini in pred njim je stala devojka, trkajoč ga po rami z zloženim pahljačem.   Govorila je smehljaje se:
„Ti me ljubiš? Ah, pozno je že, pisar moj! Sedaj že nisi več pripraven za ličnega ljubimca. Nisi več lep: tvoji udje so izgubili prožnost, duša svežost, glas čisti zvok. tvoje oči so kalne in lasje redki. Nisi več za ljubezen, pisar moj ! In jaz, tvoja mladost, nisem v resnici več tako krasna; pust sén sem, misel človeka, ki se je v pustni noči spomnil izgubljene mladosti svoje ter mi
Štev. 23.
-X   $LOVAN.   <-
365
obesil to solzo na lice in okolo udov posameznosti zastarele svoje domišljije ; jaz sem le maškara. Poglej ta beneški pahljač, ta južni lesk v očeh — signorina Gioventu, gospod, signorina Gioventu.   Addio!"
Šaljivo se mu prikloni in kakor srna poskočivši izgine v pisani množici maškar.
Kakor blazen plane pisar za njo. Samo jeden glas mu je polnil dušo : Moram jo imeti ! Brež nje ne morem živeti !
Kakor besen begal je po pisanem vrenji. Maškare umikale so se pred njim. Toda zaman je s plamtečimi očmi med njimi iskal signorine Gioventu. Debele potne kaplje stopile so mu na čelo.
Seže si v nedrije ; krasna mošnja zaleskeče se mu v roki. Odpre jo ter zažene iž nje pest bankovcev. „ Vzemite vse!" kliče na okrog. „Samo dajte mi jo nazaj, dajte mi signorino Gioventu!"
Zaničljiv smeh nastane v dvorani. „Glejtę ga norca," , klicali so, „za novce si hoče kupiti gospodično Mladost !"
Besnost se polasti pisarja. Seže k boku, kjer je visela v krasni nožnici velika sablja. Bliskoma jo izdere ter zamahne ž njo nad tolpo zaničljivo, škodoželjno re-žečih se maškar.
Nov, še bolj hrupen smeh zadom po dvorani. Tisoč prstov seže po sablji. Nehote pogleda pisar kvišku in tu mu zablišči z Ieskeče ploskve potegnene sablje nasproti z zlatom uloženi, vidljivi napis : „Abraham Taiteles, Blazne ulice. št. 33."
Sablja mu pade iz roke ter zazveni na mramornem tlaku.   Uničeni pisar zakrije si obličje z dlanmi.
Ko čez dolgo časa zopet odpre oči, ugleda — koliko veselje ! — sladko signorino, sedečo na mramorni stopnici. Z odprtim naročjem zleti k nji. Toda visoka, suha postava, odeta s črnim plaščem, s pergamenovim gubastim obličjem, z veliko sivo lasuljo zastopi mu pot.
,.Kdo si?" zagrmi nad njim pisar.
„Jaz sem skrbnik te krasne deve," odgovori per-gaménova krinka s hripavim glasom. „Imenujem se Razum. Pozivam te, predrznež, v imenu nravnih in prirodnih zakonov, uduši v sebi to zlobno strast, odstopi od nespametnega početja svojega. Vrni se k svojemu poklicu, delaj, uživaj zmerno dari življenja in srečen bodeš, zavedajoč se hasnovitosti svoje za človeško družbo. Na veke ločim te od te krasne deve. Samo preko mrtvega trupla mojega jo dobiš!"
„BeZi, črno strašilo!" krikne pisar in zagnavši maškaro na tla, plane k signorini Gioventu ter jo šiloma objame. Ko je začutil v svojih rokah to lepo, mlado telo in naglo bitje njenega srčeca na svojih prsih, prešinila je mahoma mladost in radost celo bitje njegovo. Oči so se mu zaiskrile, kri mu je ušla v lice in živce mu je napolnila mladostna moč. V divjem plesu zagnal se je ž njo po dvorani. Maškare stopile so na okolo v velik, pisan krog. In v tem kotu letel je on ž njo, jedva dotikaje se z nogama tal, okolo godca, suhega kakor smrt, z golo, skloneno, mrtvaški podobno glavo, kateri je v sredi stoje dolgi lok drevil po goslinih strunah. Čedalje bolj divja bila je godba, čedalje hitrejši ples ; postave maškar tu okrog zlile so se v čaroben pisan pas, godec je vedno bolj fantastiški gibal z dolgo, tenko roko, živeje in živeje kimaje z brezlaso glavo. V vrtoglavem razkošji skloni pisar glavo in njegova usta zagorč na svežih, krasnih ustnicah signorine Gioventu . . .
In čez nekaj časa je stal postami gospod jovijal-nega obličja poleg postelje v bolnici ter iz tobačnice počasi jemajoč oščapek, gledal je pazljivo v oči siromaka pisarja: Cez nekaj časa je dejal debelemu strežniku: „Do jutra teško da ostane."
V tem se ganejo ustne umirajočega, mrzlica mu pretrese telo in iz prsi, teško dihajočih izvije se globoko stokanje: „Addio, addio, signorina Gioventu!"
Ločitev vojaka.
Zložil C. A. Bjelilovskij. — Prevel iz ruskega Mihajlovič.
Wjutri pa že grem na vojsko, &f! V zemljo vražno vojskovat. Nekdo, nekdo, ah, po meni Solze hoče prelivat".
Sama moja, ti milena Milo bodeš plakala ; V sobi tihi, ti ljubljena Milo bodeš jokala.
Žalujka tam ob potočku Toži, joče mi vedno : A še bolj mi toži, joče Srce moje žalostno.
Krogla v vojski me zadene, Srce moje vbije mi. Jamo vrag mi tu izkoplje, Truplo v njo zakrije mi.
Ako v vojski slavno padem, Eno prosil bi zasé : — Da na grobu mojem vzrase Cvetka saj : — nezabime !
Kedar zveš, da mi nehalo Biti nežno je srcé, Dobro vem, da bo jokalo Nežno tvoje srčece.
Boben kliče že k ločitvi . . . Tvojo ročko mi podaj. Nehaj, nehaj, drug moj, plakat! Ne pozabi me ... — proščaj !
366
$LOVAN.   le-
stev. 23.
Pogled po slovanskem svetu.
Slovenske dežele.
(Razpis častnih daril.) Da hi pospešila razvoj
slovenske pripovedne književnosti, razpisuje „Matica Slovenska" po določilih Jurčič-Tomšičeve ustanove 300 goldinarjev častnega darila dvema povestima slovenskima, in to: a) 200 gld. povesti, obsezajoči najmenj 10 tiskovnih poi, in b) 100 gld. povesti, obsezajoči najmenj 5 tiskovnih pol. Snov obema povestima bodi zajeta iz zgodovine ali sploh iz življenja naroda slovenskega. Obe povesti morata biti pisani takó, da po obliki in vsebini svoji ustrežeta umetniškim zakonom pripovedne književnosti ter poleg tega ugodita literarnim namenom „Matice Slovenske". Pisatelj, kateremu se prisodi častno darilo iz novcev Jurčič-Tomšičeve ustanove, prejme vrhu tega za svojo povest še navadno pisateljsko nagrado, katere plačuje „Matica Slovenska" po §. 15. svojega opravilnega reda po 25 — 40 gld. za tiskovno polo. Rokopisi naj se brez pisateljevega imena pošiljajo odboru „Matice Slovenske" do 1. oktobra 1 8 8 7. leta. Pisateljevo ime naj se pridene rokopisu v zapečačenem listu, na katerem je zapisano dotično gasio.
Večkrat se je poudarjalo, da „Matica Slovenska" podaje svojim članom premalo leposlovnega berila. S tem razpisom hoče Matičin odbor pokazati, da ga je resna briga, po vsi svoji moči pospešiti tudi razvoj leposlovne književnosti slovenske ter članom svojim podati v roko lepo zabavno knjigo. Zatorej se pa podpisani odbor tudi nadeje, da ga bodo pisatelji slovenski podpirali v njegovem trudu ter se častno odzvali njegovemu domoljubnemu pozivu.
V Ljubljani '¦'>. novembra 1886. Odbor
„Matice Slovenske". Slovensko narodno banko ustanovili so te dni
domoljubi v Trstu. Torej tudi na jadranski periferiji, kjer preti Slovencem ne manja nevarnost, nego na Stir-skem, napravljena je nova trdnjava za obrambo slovenske narodnosti, ustanovljena je banka ali posojilnica, kakorš-nih je že mnogo na Stirskem, jednu v Gorici, a jedna v Kopru. Ta ustanovitev je velike važnosti za nas v narodnogospodarskem pogledu . ker bode varovala slovenskega malega trgovca od laške pohlepnosti, katera ne zahteva, zase samo gmotne odvisnosti, nego i žrtvovanje naše narodnosti. Ker so novemu posojilnemu društvu na čelu možje, kateri uživajo zaupanje naroda, upamo, da bo krepko napredovalo, otelo mnogega Slovenca in ohranilo naši narodnosti. In baš v tem je velik pomen nove posojilnice v Trstu. Bog daj, da bi prinašalo blagoslova naši narodni stvari!
„Slovenski klub na Dunaji." Slovenska inteligentna naselbina na Dunaji osnovala si je rečeni klub, ki je do zdaj imel dva zabavna večera, prvega dne 13. novembra in drugega dne 27. novembra p m. O tem klubu nam je do zdaj toliko znano, da mu je namen duševna zabava, t. j. udje se shajajo v sejah, v katerih imajo predavanja. Kakor se vidi, potrebujejo središča in ognjišča, pri katerem se ogrevajo za književne in kulturne idejale našega naroda, kar je vsekakor lep in uzvišen namen, kateri bo klub tem laže dosegel, ker je med Slovenci, bivajočimi na Dunaji, jedinstvo in prava, iskrena ljubezen do same stvari.   Udom „Sloven. kluba' torej: Na zdar!
Načelništvo podružnice sv. Cirila in Metoda v 'Prstu priredi dne 7. decembra t. I. prvo veliko svečanost, na korist družbi v gledališči „Armonia". Razpored je raznovrsten. Vsakega iskrenega domoljuba mora le veseliti, ko vidi, da Trst v slovanskem oziru vrlo napreduje. Ravnokar so si osnovali domoljubi v Trstu posojilnico in hranilnico in zajedno ne zabijo Družbe sv. Cirila in Metoda, ki ima najblažje namene:  podpirati slo-
vensko šolo tam, kjer ji preti nevarnost od Nemcev in Lahov. Najblažji so torej to nameni, za katere naj deluje vsak Slovenec po svoji moči.
„Kres", kije postal lani znanstven list, nehal
je izhajati po svojem plodonosnem šestletnem delovanji. To nam naznanja kratko uredništvo in lastništvo lista v svoji zadnji števiki, v kateri se iskreno poslavlja od svojih naročnikov in sotrudnikov, in sicer tako lakonično, da ne bi mogli po tej izjavi zaslediti pravega uzroka ne-hanju, ako ne bi književnih razmer poznavali natančneje. Kres prav pravi, da je storil svojo dolžnost, in močno krepil našo književnost ; tudi lepe moči so se pojavile v njem v prošlih šestih letih, zato nam je tem bolj žal, da list ni našel one podpore pri čitajočem občinstvu, katero je zaslužil; v obče nam je žal, da smo Slovenci, ki imamo dokaj učenega in z učenostjo se bavečega občinstva, tako malomarni, da si ne moremo uzdržavati niti jednega znanstvenega lista.
Neve knjige. — Na tem mestu zdi se nam
vredno omeniti i nemške knjige: „Georg Freiherr von Vega. Von Fridolin Kauči č, k. k. Lieutenant im Infanterie-Regimente Nr. 78. Separatabdruck ans dem Organ der militär-wissenschaftlichen Vereine". Wien 1886. Verlag des militärwissenschaftlichen Vereines. Druck von R. v. Waldheim. 8". Str. 54." — Ta knjižica v nemškem jeziku je zato mnogo vredna, ker je pisatelj g. Fridolin Kaučič porabil vestno in točno vse vire ter nam podal najkoreniteje in najobširneje spisan životopis slavnega učenjaka J. Vege. Znamenita je ta knjižica tudi zato, ker nam g. pisatelj predočuje Vego kot našega, slovenskega rojaka, čegar roditelji so se zvali Veha, ali sin matematik je premeni! svoje ime v Vega. Smešno bi torej bilo iskati domovine našega Vege, rojenega v Zagorici na Kranjskem, kje na Spanjskem, ter ga prištevati kaki slavni rodovini tega imena. Knjižica je pisana jako tojtlo in mi smo hvaležni g. Frid. Kaučiču, da je predstavil Vego Nemcem v pravi podobi.
O „Glagoljski misi" g. V. Kosovela priobčil je „Narodni List" kratko oceno iz peresa veščega presojevalca, katero ponatiskujemo v glavnih črticah. „1 doista, ova misa", piše kritik v rečenem listu, „sadržaje u izrazima armoniju, sve što religijoznijeg može čovjek pojmiti u glasbi. U „Gospodi pomiluj" nadješ armoniju molitve; u „Slava" armoniju veselja, dok se opet u „Hvali vzdaem", „Vzemlej" ne povratiš sa počitanjem prama Višnjem Tvorcu, da mu se zahvališ i da ga moliš. U „Jako ti edin svet" naidješ na sastavak, koji ti odaje veličanstvo božje i mogućstvo njegovo: same kajde ti se odaju, a ti moraš priznati, da pod njimi ima se pjevati „Ti edin višni" ili šta slična. — Prepuštam trenom „Vjeruju", da se nadivim armonijam i melodijam „Svet", „Blagoslovlen" i „Agnče boži". — Kad sam prebirao na glasoviru ove kratke sastavke i duhom čuo glasove, ekse-kuciju, vjerujte, činilo mi se čuti onih liepih Beethovenovih adagja, koje čovjek zanesen sluša, a ne čuje ništa, što se oko njega sbiva."
Ravnokar izšla je nova skladba: „Cerkvene pesni, nabrane mej slovenskim narodom. Zvezek II. Z dovoljenjem preč. knezoškofijskega ordinarijata goriškega izdalo in založilo Cecilijansko društvo za goriško nadškofi jo. 1886. Tiskal J. Ii. Milic v Ljubljani. Str. 24." Nabranih je 20 pesni, katere sta harmonizovala J. K o-košar in D. Faigelj, v Cerknem, Kanalu, Tolminu, Idriji, Oblokah in v drugih krajih.
„Izidor", pobožni kmet. Bukvice ljubim kmetom na korist.  Iz nemškega preložil L. Dolinar.  Drugi po-
Štev. 23.
¦**   SLOVAN.
h5-
367
pravljeni natis. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blas-nikovi nasledniki. 1887. Str. 81. Cena 25 kr. —
„Družba sv. Cirila in Metoda", kaj je to? V poduk slovenskemu ljudstvu. Izdalo in založilo vodstvo. V Ljubljani 1886. Tisek »Katoliške Tiskarne" Str. 15.
„Mestn ofarn a cerkev sv. Jakoba" v Ljubljani.   O posvečevanji 1.  1886. dobrotnikom v spomin
spisala ondotna kapelana (gg. A. Żlogar in Karlin, op. ured). Ljubljana, 1886. Tiskala „Katoliška Tiskarna". Str. 38.   To je ponatis iz „Slovenca".
Gospod Anton Levec, e. kr. sod. pristav v Sevnici spisuje „Zbirko formularjev za slovensko uradov a nje pri sodiščih". Zbirka izide v treh zvezkih.
Ostali slovanski svet.
Pogled na  srbskohrvaško književnost.
Nij temu dolgo, kar je izšla na Reki tiskom P. Battale, a troškom prof. B. Strohala knjiga pod naslovom: ..Hrvatskih narodnih p r i p o v i e d a k a k n j i g a I. : Narodne pripoviedke iz sela Stativa. Sabrao prof. li. St roba I."
Kdo ve, s koliko pohlepnostjo segajo vsi izobraženci v 19. stoletji za narodnim blagom, posebno za narodnimi pesmami, pripovestmi, prirečji in zagonetkami, s koliko se marljivostjo in s kolikim trudom ti proizvodi proučujejo pri vseh omikanih narodih europskih ; kdo ve. s kolikim uspehom si1 že danes razni narodi ponašajo ravno zato, kor so proučili te narodno proizvode, kateri so najzanesljivejši vir narodno mitologijo, narodnih običajev, narodnega življenja, jezika, slovnice, besednika, sploh vir narodne filozofije kdo vso tó ve, ta nam bode pritrdil, da mu je goro naznačena knjiga dobro došla.
V slovanskih književnostih imamo že dokaj zbranih pripovesti, pa tudi v sami hrvaški ali srbski književnosti ; in med vsemi temi zbirkami brez vsako dvojbe dostojno mesto zavzema nova zbirka prof. I! Strohala. No pravimo, da ima ta zbirka v sobi vse same doslej še neznane pripovesti; kaj še! Veliko jih jo, ki so po svoji vsebini znano iz starejših zhirek: ali kljubu temu nikdo ne bode mogel reči, da niso zanimljive. Saj tudi no iščemo veliko nove vsebine v novih zbirkah pripovesti, ker znano nam je, da se nekatero pripovesti pripovedujejo na celem velikem zemeljskem prostoru, od himalajskih visočin do hebridskih otokov — kakor je rekel učeni slavist prof. Jagič — in te so pripovesti že v glavnem zbrane. Kar nas zanima, je le to, kako se te pripovesti pripovedujejo na raznih mestih velike zemeljske kroglje. Nas zanimajo varijacije. Kako se pripovedujejo v hrvaškem sein Statuali (blizu Karlovca), pobeležil nam je posebno verno g. prof. H. Strohal. Da jo on to narodno blago verno in s posebno kritiško natančnostjo pobeležil, ni samo to porok, ker je zapisal vse tiste, kateri so mu jih pripovedovali, njihov stan in starost, ampak tudi to. ker je zlog njegovih zbranih pripovesti čisto naroden, kmečki, kakor v malo kateri zbirki do sedaj.
Ta knjiga ima vrednost za učenjaka, jezikoslovca, antropologa, mitologa i. t. d., pa tudi za sam narod. Po mojih mislili ni lepše zabave in užitka za narod, nego če sliši ali čita svoje duševne proizvode. Neki hrvaški kmet uprašal me je, ko sem mu nekoliko pripovesti iz Strohalove zbirke p reč i tal : „Gospod, kaj velja ta knjiga?" Odgovoril sem mu: „Goldinar." A on na to: „Gospod, ta knjiga je vredna tistemu, kateri jo ve citati, tudi dvajset goldinarjev!" — Tako je ocenil to knjigo hrvaški kmet, kateri ne ve ni citati ni pisati. In jaz mu verjamem. Saj so n. pr. Valjavčeve narodne pripovedke šle svoje dni — ko sem še bil dijak — iz roke v roko po celej župniji, ki je jedna največjih na spodnjem Stajar-skem. Tako jih je ljudstvo rado čitalo. Zberimo vse narodno blago in dajmo ga ljudstvu v roke, nobena sila na svetu ne bode mu vzela njegovega jezika. 0 tem sem globoko uverjen.
Mi tedaj Stroh alo vo zbirko toplo priporočamo tudi Slovencem, učenim ljudem kakor tudi narodu ; razumel jo bode vsak, ker so te pripovesti pripovedane v ikavski kajkavščini. Mi priporočamo prav toplo to knjigo tudi zategadelj, ker je g. prof. Strohal odločil več knjig zbra-
nih že pripovesti izdati, a to mu bode samo takrat mogoče, če najde, I. knjiga veliko odziva ne samo pri Hrvatih, ampak tudi pri ostalih Slovanih.
Knjiga se dobiva pri prof. B. Strohalu v Karlovcu; obsega 17'/.2 tiskanih pol v veliki osmini in velja 1 gld. a. vr.
„Zvonimir", almanak hrvatske omladine za godinu 1886. Izdalo ga hrvat, akadem. družtvo „Zvonimir" v Beču. D Zagrebu. Kn j igotiskara Dragutina Kale. 1886." Str. 247. 8". — Kaderkoli vidimo take almanake, ki jih spisuje in izdajo velikošolska mladina, prošinja nas neko čustvo zadovoljstva, ker vidimo, in to jo mnogo, da se mladina resno pripravlja za bodoče književno delovanje. Gradiva, ki nam ga podaje almanak „Zvonimir", no smemo torej soditi s strogega stališča ničemurnega kritika, nego tu so moramo veseliti, kakor so veseli brižna mati prvim korakom svojega otroka, delovanju in skrbi za narodno književnost. Vender pa moramo reči, da nam rečeni almanak podaje mnogo izvrstnega gradiva, in ako je tu pa tam kaj nedovršenoga, kdo ne bi toga. rad oprostil mlademu pisatelju, kateri se le poskuša na književnem polji, kjer misli delovati, ako bo pokazal talente in s katerega misli izginiti kakor kafra, ako ne bode imel za to potrebnih sposobnosti. Hrvaški velikošolci imajo tri društva (na Dunaji. v (Iradci in v Zagrebu). V almanak so pisali dijaki dunajskega in graškega vseučilišča, samo zagrebški niso zmogli niti jedne književne cvetke, da bi jo usadili v polje hrvaške književnosti. In to je znamenje ne baš ugodno, in mi nočemo in tudi nimamo pravice očitati kaj zagrebškim dijakom: mi bi jih radi vspodbudili in zdramili iz spanja, ako bi mogli, ker bi nas veselilo videti, da so se pridružili kolu svojih rojakov na Dunaji in v Gradci. — Kar nam je o ti priliki posebno na srci, moramo danes povedati. Misleč na hrvaško mladino, spomnili smo se svojo in se nehote vprašali, kaj ona dela in kaj imamo Slovenci pričakovati od nje. Ne zahtevamo (da se dobro razumemo), naj mladina de luje na književnem polj i neutrudno; ona tega ne more in no smo, ker se mora učiti in ker mora zlato dobo mladih let porabiti za učenje. Vemo, da si je tega v svesti naša vrla mladina v (iradci in na Dunaji; vemo, da je vestna proti sebi in narodu našemu, vender je že lahko zapazil vsak, da za starejšimi pisatelji ni več pisateljskega zaroda, ni več narastają, ki mora naravno prihajati na književno polje ali vsaj kazati, da hoče kedaj priti za starejšimi. Častne izjeme so res med njimi, ali teh častnih izjem je premalo za naše potrebe. Cudno je vsekakor, da z gimnazija, ki ima do 800 dijakov, ne pride na vseučilišče niti jeden dijak, ki bi kazal resno voljo za književno delovanje. To se sicer ne dogaja vsako leto, ali več je takih let, ko se to dogaja. Zato se mi vsako leto z žalostnim srcem oziramo za odhajajočo mladino na Dunaj in v Gradec ; s tožnim pogledom oziramo se tja in pošiljamo za njimi vroče želje, naj bi se pripravljali i za pisateljevanje ter se vrnili kedaj kot naši sotrudniki na polje slovenske književnosti. Zatorej upamo, da našega glasu ne bodo razumeli krivo, ker mi smo dolžni narodu, da žrtvujemo svoje moči književnosti, in za to je treba velikih, dolgoletnih priprav, za katere imajo dijaki poleg studij še mnogo lepega časa.
„Glasnik hrvatskoga naravoslovnoga društva". Ravnokar je izšel V. zvezek (urednik prof. Brusi na, ravnatelj zoološkega muzeja v Zagrebu) s to le
368
¦*·   SLOVAN,   **-
Štev. 23.
vsebino: Brusina: „Appunti ed osservazioni sull' ultimo lavoro di J. Gwyn Jeffrey's (konec) in Stenzel A: „San i sanja sa životoslovnoga gledišta" (konec pride).
„Bibliografiju o Crnoj Gori" kani izdati Marko Dragović, tajnik ministerstva prosvete in cerkvenih del na Cetinji.
Bosna in Ercegovina sta sedaj že skoro deset let v faktični posesti Avstrije. V tem času sta se ti dve deželi vladali, kakor je to v naši državi že sploh navadno. Narodni jezik se je namreč iztiskal povsod, namesto njega pa uvajal jezik nemški. Sedaj se je konečno pa tudi res dospelo že tako daleč: da so vsi c. kr. uradi v Bosni in Rrcegovini obvezani vsem strankam brez razločka dopisovati v vseh zadevah le po nemški. Izvzete so samo one stranke, katere izrecno zahtevajo, da se jim mora dopisovati „hrvatski ihti srpski". Da so to nenaravne razmere v deželah, kjer nikdo ne razume nemškega jezika, spoznal bode vsakdo na prvi mah. Avstrija bode s tem med slovanskim prebivalstvom anektovanih dežel teško pridobila si odkritosrčnih prijateljev. Čudimo se le, da slovanski delegatje čisto molče o nenaravnih teh razmerah. Ali se morebiti zanašajo, da bode Avstrija sedaj, ko se nje diplomacija po izjavah grofa Kalnokega tako živo zanima za neodvisnost in samoupravo Bolgarske, uvela kot „bo-num exemplum" neodvisnost in samoupravo v Bosni in Krcegovini in da po takem pride tam narodni jezik že sam po sebi v veljavo? —
Petindvajsetletnico bode praznovalo drugo leto koncem meseca januvarja „Srpsko narodno po-zorište u Novom Sadu". To gledališko društvo pridobilo si je v petindvajsetih letih neprecenljivih zaslug za narodno prosveto. Prirejalo je gledališke predstave po vseh krajih hrvaške in srbske zemlje ter je tako predočilo občinstvu vse važne dramatske proizvode srbskih in hrvaških pisateljev. Ne da se tajiti, da je s tem širilo narodno zavest v vse stanove naroda. — Slavnost srbskega narodnega pozorišta bode trajala osem dni. Prvi večer bo govor v slavo petindvajsetletnice, v katerem govoru bode naslikana zgodovina rečenega društva. Potem bode se predstavljala šaljiva igra „Prijatelji" od Lazara Lazareviča, a potem se bodo vsak dan predstavljale po dve tri izvorne šaljive igre novejših pisateljev. Slavnost bo s tem končana, da se bodo izveli najlepši pri- I zori tragedij in dram, katerim so motivi posneti iz jugoslovanske zgodovine.
Bolgarska neodvisnost in samouprava — to so po besedah grofa Kalnoka poglavitna prizadevanja avstrijske unanje politike. — Dobro; mi to izjavo jemljemo radostno na znanje. Ne moremo pa vender za-molčati, da je prišla nekako prekasno. Da bi bil avstrijski unanji minister kaj takega izjavil pred desetimi leti, tedaj, ko je ubogi bolgarski narod ječal še v kruti turški sužnjosti, imela bi bila izjava njegova vso drugo I veljavo. Potegovati se za neodvisnost in samoupravo Bolgarske sedaj, ko Bolgari že vse to imajo po prizadevanji tretjega, je pač lahka in hvaležna naloga, če si bode pri tem Kalnoky s svojim diplomatskim osobjem pridobil lovorik, je torej več nego dvomljivo.
Prijatelje takozvane „bolgarske neodvisnosti"
— katerih je kakor znano nekoliko tudi na Slovenskem
— zanimalo bode zvedeti, da se je za izvedbo te priljubljene jim ideje storilo že nekaj. Namesto ruskega jezika, ki je bil doslej na vseh srednjih šolah severne in
južne Bolgarske obvezni učni predmet, upeljalo je namreč sedanje vladarstvo poučevanje nemškega jezika.
Res, priznati se mora, da Stambulov in Mutkurov neodvisnost Bolgarske razumeta prav po angleškonemškem propisu. Ko bi jima dovoljeno bilo prekucevati še dolgo kozolce po vladnih livadah bolgarskih, utegnila bi konečno doseči še celo svoj uzor — „velikega" kralja in „teht-nega" človeka Milana. Zal, da njiju moč gine, kakor kopni sneg o toplih žarkih pomladanskega solnca. Nekega lepega dne, do katerega ni že več daleč, govorilo se bode o Stambulovu in Mutkurovu in njijnej vladavini le še, ko o srečno prestanej nevarnosti.
Ceškoslovanska Jednota v Pragi. Že v 13. št. Slovanovi omenjeno je bilo to društvo, ki je nov dokaz, kako Cehi umevajo slovansko idejo. Ker more to društvo sčasom postati velike pomembe, ne bode škodilo, ako povemo o njem nekoliko več. Namen jednote je gojiti kulturni napredek češkoslovanski ter gmotno podpirati slovanske dijake v Pragi. V dosego tega namena hoče društvo ustanoviti v Pragi veliko slovansko knjižnico ter prirejati razna znanstvena predavanja, tičoča se slovanskih razmer brez politiškega namena. Pri dosedanjih od-borovih sejah bilo je sklenjeno, naj bi se v čeških listih podajale kratke povesti v raznih slovanskih jezikih s češkim prevodom mej vrsticami ter da se ustanovi poseben odbor za vsprejem in preskrbljenje slovanskih gostov. Iz tega je razvidno, da ima društvo namen izvajati prak-tiški slovansko uzajemnost, to jedino znamenje, pod katerim bode zmagalo Slovanstvo. član je lahko vsakdo, kajti razven ustanovnikov, ki plačajo enkrat za vselej 100 gld., so tudi delujoči člani plačajoči po 5 gld. ter podporniki po 1 gld. na leto. Vsi člani imajo iste pravice in iste dolžnosti. Mislimo, da bi se tudi med Slovenci našli taki, katerim bi se vsota 1 gld. ne zdela prevelika, žrtvovati jo za slovansko uzajemnost, Koliko bi Ceškoslovanska Jednota storila, ako bi imela dovolj penez, in morebiti bode ravno po tem društvu tudi kakemu slovenskemu dijaku mogoče v Pragi dovršiti svoje nauke. In uprav mi Slovenci morali bi že iz hvaležnosti do cehov kaj storiti. Pokrovitelj društvu je grof Harra c h, ki je Matici Slovenski daroval toliko dragocenih knjig, v odboru pa sedi mej drugimi znamenitimi češkimi veljaki „apostol vzajemnosti českoslovinske" . Jan. V. Lego, ki ima mej slovenskimi dijaki že nad sto učencev, katere neprenehoma podpira gmotno z raznimi knjigami češkimi in ruskimi, in duševno v svojih pismih, v katerih jih uči ljubiti svoj narod ter Slovanstvo. Ravno sedaj poroča se, da je vrli mož zopet dobil 40 gld. od iste ..Češkoslo-vanské Jednoty" za nakup knjig slovenskej mladini. Bila bi zares sramota, ako bi zavedni Slovenci nič ne storili, da bi Cehom pokazali, da še žive. Denar sprejema pisatelj in urednik Rudolf Pokorny in društven blagajnik Eduard Valečka, knjigotržec v Pragi. Upamo, da ta klic ne ostane klic upijočega v puščavi.
Popravek.
V zadnji številki „Slovana" mora stati v prvem verzu pesmi „Nikdar" : Na zemljo pade temni mrak.
Za Bož. Raičev spomenik
poslali so nam dalje :
Ljubljanski bogoslovci......gld. 9.50 kr.
Zadnjič smo izkazali.......     „ 21.40   „
Torej vsega vkupe........gld. 30.90 kr.
Slovan" izhaja 1. in 15. dan vsakega meseca.   Cena mu je za unanje naročnike za vsé leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr. in za četrt leta 1 gld. 15 kr.; za ljubljanske: za vse leto 4 gld., za polu leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld.; za dijake pa: 3 gld. 60 kr. — Posamične številke se prodajejo po 20 kr. — Naročnina, reklamacije in inserati naj se pošilajo upravništvu, dopisi pa uredništvu na Kongresnem trgu štev. 7.   Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo in rokopisi ne vračajo. — Za inserate se plačuje za navadno dvo-stopno vrsto, če se tiska jedenkrat 8 kr., če se tiska dvakrat 7 kr., če se tiska trikrat 6 kr., če se pa tiska večkrat, po dogovoru.
Tisek „Narodne Tiskarne". — Izdajatelja in lastnika : Ivan Hribar in dr. Ivan Tavčar. — Urednik : Anton Trstenjak.