Poštnina plačana v gotovini Maribor, torek 15. aprila 1957 Štev. 85. Leto XI. ttCVIII.) MARIBORSKI C@na 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA (u\€QQ kdflUotO ^^^^JP^čuj^^iacističn^tisk^^^Maclžarski Centralno predstavništvo Zveze trgovskih združenj v kraljevini Jugoslaviji je ,a svoji konferenci dne 11. t. m. v Zagrebu v navzočnosti predstavnikov vseh ^vez trgovskih združenj v državi — kot zastopnik obmejnih slovenskih gospodarstvenikov je bil navzoč g. Ferdo Pinter 12 Maribora — ugotovilo vodilne smernice in potrebe, ki tlačijo naše gospodarstvo. V zvezi s tem je ta naš gospodarski Parlament pokazal na nujne potrebe našega gospodarstva in na vse aktualne Probleme, mimo katerih ni mogoče. Svoje stališče k vsem tem problemom je konkretiziralo centralno predstavništvo v sledečih ugotovitvah in zahtevah: V našem gospodarstvu se opaža ofen-21va nezaželjenega tujega kapitala in nie.-Kovo poseganje v trgovino. To poseganje ne ustavlja pri velikih trgovinah in °oratih, ampak sega tudi na področje ma;hnc trgovine in c na vsej liniji ter po 'seli mestih naše države uvedel sistem '^znih blagovnih hiš in skladišč na veliko škodo individualne trgovine ter poedinih rgovcev. Ta sistem veleblagovnic je kvarnega pomena tudi v vzgojnem ozirn "i v pogledu strokovnega izobraževanja Pomladka naše nacionalne trgovine. Ta '’z8oja trgovskega pomladka se onemogoča z zaposlitvijo nestrokovno izobražena in bedno plačanega ženskega osebja, a tudi s popolnim mehaniziranjem in av-°uiatiziraniem dela v teh veleblagovnicah. Drugi važni problem, ki zadeva eksi-^enco našega trgovskega gospodarstva, ;e favoriziranje konzumno nabavljalnih Mhrug. Centralno predstavništvo ni. zabelo napram zadrugam odklonilnega stanca. Ugotavlja se, da nimajo trgovci ni-?“sar protj zadružništvu tako dolgo, do-(i*er se ono ne peča s trgovino z vsemi "Pfiočimi predmeti. ^.Poravnavalo pa se jc tudi vprašanje I »Ul kartelov, svobodnega karteliranja dustrijskih panog in kategoriziranja tr-s,vvcev od strani kartelov. Radi kartel-|: a se ne more razviti svobodno nabav-j, Maga. s čimer jc tia tržišču onemo-6i ^e,la-svobodna lojalna konkurenca. Ob-raei" se omogoča na ta način nekontroli-s zv^evauje cen od strani kartelov. žli ,,,ler se prevaljujejo posledice na kon-i:iv”e«te, ki neupravičeno beležijo ta po-. !,a račun trgovcev, ize^avjjalo se je nadalje vprašanje ne-Doe dhvecega obremenjevanja y nii| banovinah ter ostalih samouprav iaj°-)clročjih v naši državi, ko se ustvar-])rav^Zne davčne fronte, ki onemogočajo (|a!j ICr,° odmero davkov in dobrin. Na-ko8nnS,c ’u kritiziralo odlaganje novelaclje tigii ,ske zakonodaje. Ugotavlja se pa Dr jv v 1 ,s° od str:,ni odločilnih Činiteljev v,1 0 a1’ sp]pli.'pc iivažujcjo težave Vjvi0‘ UJ’ nacionalnih trgovcev, d očim nit-shriH>-'S ? 'asn0 !1Cl|bravičene zahteve po-Predstavnikov nepotrebnega In Dtw? ,enesa fnjega kapitala polnp pod-konit-,fr l.,vazcvanfc' V borbi proti tujemu 1,1 kartelom bo centralno pred-' ter-'s 2 ra7'vi!o vsc svoje napore v in-%d-U\ CRa ccl<’kupnega narodnega go-V(kiem J narndn in države. Na- ^Poh nu,dc1i?ki sklepi našega trgovsko ■Hiie a,lrskega parlamenta so sicer aktu- V.TSfl 7i' VSe rifK!ro55e naše dr-lta celote, s posebno usodnostjo pa tr- "eW „i!r?bleui na vrata naSe*8 ogrože-^sunli kiega obmejnega trgovskega ?'Ifrh‘Va 5" to spr,č0 vsc boli rasto-ietij ' 'e tujega knnltala In tulih pml- e Pozabi naročnine! Senzacionalna odkritja o nacističnih prekucuških pripravah v Madžarski BUDIMPEŠTA, 13. aprila. Včeraj je imel vodja stranke malih posestnikov ur. Tibor Eckhardt uprav senzacionalen govor, ki mu pripisujejo v političnih krogih veliko važnost ter se splošno smatra kot pričetek nove madžarske notranje politike. Tibor Eckhardt je napovedal, da bo njegova stranka skupno z vsemi meščanskimi in kmetskimi elementi pričela v Madžarski odločno borbo proti narodno-sociahstični demagogiji, importirani iz inozemstva. Njegovo stališče napram vladi zavisi od ukrepov, ki jih bo storila v bližnji bodočnosti Daranyjeva vlada proti narodno socialistični propagandi v Madžarski. »V Madžarski izgleda na površini, kakor da vlada v zemlji najvzornejši red in mir, v resnici pa je tem močnejša in intenzivnejša podtalna propaganda. V Madžarski izhaja danes 39 nacističnih listov in revij in vsakdo se vprašuje, odkod je ta denar. Ti list; in podtalna propaganda pripravljajo revolucijo in diktaturo, jaz pa pravim, da ni potrebna v Madžarski nikakšna diktatura v katerikoli obliki. Če ne bo vlada preprečila organiziranja nacističnih vojaških formacij in napadalnih oddelkov, bomo tudi mi prisiljeni, da izvedemo ustanavljanje lastnih vojaških formacij. Razen navedenih časopisov pa se uvaža v Madžarsko v masah propagandistični material iz inozemstva. Najodločneje protestiramo proti tujemu vmešavanju v madžarsko notranjo politiko. Dolžnost vlade je, da se tej tuji propagandi in tujemu vmešavanju napravi konec, če se pa to ne bo zgodilo, potem bo tem radikalneje storil to sam madžarski narod. Nas se prav nič ne tiče to, kar se dogaja v Nemčiji. Tudi nas ne briga, če je nemškemu narodu sedanji režim po volji, ali pa mu je vsiljen. Toda zahtevamo, da se Nemčija nič ne briga za to, kako je pri nas. Kaj nas čaka od tega, iz inozemstva importiranega pokreta, dokazuje najbolje okol-nost, da operirajo ti elementi samo z lažnimi gesli in klevetami, ker je pošten in zrel razum proti njim. Ne mislim ustanavljati neke madžarske ljudske fronte po kakšnem tujem vzoru, bo pa moralo brez sumnje priti do najožjega sodelovanja med poštenimi in iskrenimi Madžari, proti nečemu, kar smatramo mi kot itajvečje zlo za našo domovino. V političnih krogih se smatra ta govor kot znamenje hudih trenj ter predstoječih obračunavanj v madžarski notranji politiki.« Balkanska zveza v polnem poletu Turška državnika Izmed fneni in Ruždi Aras sta bila včeraj v avdienci pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ki ju je pridržal na obedu. Ob 17. uri sta bila v avdienci prj Nj. Vel. kraljici Mariji, ki je obema gostoma ter njunima soprogama priredila zakusko. Zatem sta se odpeljala v novo skupščinsko palačo, nakar je sledila druga konferenca v zunanjem ministrstvu. Zvečer je bila v Gordijskem domu svečana večerja, na kateri je spregovoril najpreje predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, ki je naglašal, da pomeni obisk obeh odličnih zastopnikov Keir.alo-ve Turčije manifestacijo trajnega in iskrenega prijateljstva med obema državama ter miroljubne in ustvarjalne poliiike v okviru Balkanske zveze, katere politiko tako srečno dopolnjuje Mala antanta. Pred sednik turške vlade izmed ineni pa je v svojj zdravici naglašal, da se nahaja Balkanska zveza v polnem poletu ter da je postala nesporen činitelj politike prilateli-skega sporazuma in miru Kneginja Olga v Pariz Sinoči je odpotovala v Pariz Nj. kr. Vis. kneginja Olga. fod&M dukatešta - Um - UeUa RIM, 13. aprila. V tukajšnjih krogih se govori o skorajšnjem sporazumu med Italijo iti Romunijo, ki maj bi mu sledil spa- Vejska tnomma od %PM - jagoda napoveduje devno stavko razum med Romunijo in Madžarsko, med katerima naj bi se sklenil primeren modus vivendi. LONDON, 13. aprila. »Daily Express« iHiroča preko Rige. da je v borbi med rdečo armado in OPIJ zmagala vojska. Po šesturni tajni konferenci v Kremlju pod Stalinovim predsedstvom je bil imenovan maršal rdeče vojske Jegorov za poveljnika GPU. Ob strani ina stojita dosedanji generalni državni tožilec Višinski in dosedanji šef OPU Ježov, vendar samo za krajšo dobo. VARŠAVA. 13. aprila. Po vesteh iz Moskve se je aretirani Jagoda, bivši šef GPU, odločil, da prične z gladovno stavko, ako ga bo še nadalje zasliševal generalni državni tožilec Višinski. Jagoda zatrjuje, da potvarja Višinski njegove izjave in zadevne zapiske. Jagoda, ki se zadržuje zelo renitentno, je uvrščen med jetnike drugega reda, to je ne sme čitati, ob 7. zvečer pa se v njegovi sobi ugasne svetloba. Sam Jagoda je kot šef GPU svčjčas razdelil jetnike na tri kategorije |fotuaie d* liatia: Ameriški uusijonatjl so spijoui RIM, 13. aprila. Po informacijah rimskega dopisnika »Morningposla« pripravlja tudi Amerika protest pri italijanski vladi radi izgona ameriških misijonarjev 1/, Abešinlje. Ameriški poslanik v Rimu ftautovti se mukajo vcubtž mti&hke teste bo moral opozoriti Italijansko vlado na napade »G*ornale d’ ftalia« proti ameriškim misijonarjem v Abesinili. ki jih je ta list čisto enostavno označil za špione. LONDON. 13. aprila. Včeraj popoldne jc bila nenadno sklicana seja britanske vlade v zvezi s Francovo blokado v ba-skijških vodah. Doznava se, da jc angleška vlada odrekla priznanje Francovi vladi kot vojskujoči se oblasti, da pa jc na drugi strani priznala francovcem pravico, da vršijo lahko v španskih vodah blokado baskijsht* obnl.i Potemtakem bodo angleške vojne ladje spremljale britanske trgovske ladje samo do meje tri-miliskc zone. izven te meje pa bodo britansko vojne ladje, tudi če treba z orož- jem. preprečevale preiskavo britanskih brodov. MADRID,- 13. aprila. Na madridski fronti se nadaljuje srdita borba in so republikanci bombardirali vrh Garabitasa. Francovci sc umikajo vzdolž castillskc ceste. Po neuspehu francoskih napadov na madridski fronti so pričeli z obstreljevanjem Madrida povzročajoč na ta način nedolžne žrlvc. Republikanska letala so izvršila šest zaporednih napadov na sovražnikove položaje pri Monto Carabi-tasu in Scrro del Aguiln. t DEUTSCHE ZEITUNfi. V Celju je prenehala izhajati »Deutsche Zeitung«. kj je izhajala dvakrat tedensko. Kot nadaljevalka tradicij predvojne »Deutsche Wacht< in povojne »Cillier Zeitung« ie doživela 62. leto izhajanja in ie sedaj radi denarnih težkoč usahnila. KARL MAV IN PLEMENITOST. Iz »Pohoda« št. 14 povzemamo sledeči ocvirek; »Gasilci morajo biti plemeniti, spretni in junaški! Samo vaje ne zadostujejo! Imamo knjige, kjer se teh lastnosti lahko naučite. To so romani, kjer je glavni junak nadvse spreten in pogumen. In še nekai mora biti vsak gasilec: plemenit in požrtvovalen za druge. Nihče tako, kot Karl May ie znal to v dejanju pokazati. Zato predlagamo: vsaka četa. naj kupi 20 knjig romanov Karl Maya, in tiskarna sv. Cirila v Mariboru se bo iznebila makulaturnega papirja. Ne dvomimo, da se bo predvsem vodstvo Gasilske Zajednice, ki izdaja list »Gasilec«, kateri prinaša gornjo reklamo, naročilo na 20 romanov Karla Maya in bo postalo nadvse spretno in pogumno. In še tisto, kar mora biti vsak gasilec: Pleme nit in požrtvovalen za druge!« — ZAMORČKI. »Pohod« poroča: »Tudi aprilska šte ka »Cvetja z vrtov sv. Frančiška« na ja seznam darovalcev za krst ainorčk pogančkov. 1350 dinarjev po dc torej: preko meje, za potrebe, ki se prav ne tičejo našega naroda. Za zamorčke ročeni denar ne bo nikdar donašal Jugoslaviji mti Sloveniji kakršnihkoli risti.« NAJ GRE. »Kruševački glasnik«, glasilo JRZ, piše med drugim: »Ako je še kdo v državi, kateremu se ne dopade narodno in državno edinstvo naše Jugoslavije, naj gre iz nje in si poišče boljše mesto.« Kaj porečejo k temu razna dravskobanoviuska glasila »Jugoslovenske radikalne zaied«i-ce.« , Stran 2. Mariborski »V e č e r n i k« Jutra V Mariboru, dna 13. IV. 1931 IImmtmtmkan* * »gutn—r> Prisrčno slovo nacionalnega Maribora od priljubljenih častnikov V soboto zvečer je priredila uprava Oficirskega doma v pritlični kazinski dvorani odlično uspeli poslovilni večer na čast številnim odhajajočim oficirjem, ki zapuščajo Maribor. Iz našega obmejnega Maribora odhajajo sledeči častniki: podpolkovnik Maksim Erič, vršilec dolžnosti poveljnika 32. topn. polka, podpolkovnik Jernej Pavlič, kapetana I. ki. Golob Franjo in Ristič Strahinja, kapetani I!. klase Puvačič Rajko, Antič Živojin in Kosi Radovan, poročnik Džurakovič Luka ter potporučnika Džurovič Aleksander in Jelič Jovan. Že dolgo pred napovedano uro se je zbralo v kazinski dvorani toliko častnikov. Sokolov, dobrovoljcev in narodnega občinstva, da je bila dvorana premajhna, da bi sprejela vse, ki so se prišli poslovit od priljubljenih častnikov mariborske garnizije. Med odličnimi vojaškimi predstavniki smo opazili mestnega poveljnika generala Milutina Milenkoviča, poveljnika vojnega okrožja polkovnika Petroviča, garnizonarja podpolkovnika Ma-slača, poveljnika 45. pešpolka polkovnika Božoviča, poveljnika inž. podoficirske šole podpolkovnika Cenerja, ter ostale polnoštevilno zbrane častnike oficirskega zbora z njihovimi soprogami. Sokolstvo sta zastopala br. dr. FOrnaza-rič in br. Lenard, navzoč je pa bil tudi pravoslavni prota g. Simeon Ivoševič s soprogo, za mestno občino g. ravn. Rodošek, za pravoslavno cerkveno občino in bratstvo pravoslavnih Slovencev g. Pieifer, za mariborska kulturna društva vpok. ravnatelj dr. Tominšek. Ob prihodu mestnega poveljnika gen. Milenkoviča je vojaška godba intonirala slavnostno koračnico, nakar je po otvoritvenem kraljevskem kolu sledil topel pozdravni nagovor mestnega poveljnika generala M. Milenkoviča, v katerem je g. general povdarjal zlasti velike zasluge odhajajočih podpolkovnikov M. Eriča in ,J. Pavliča. V svojem govoru je naslovil prisrčne, s toploto vojaške zvestobe prepojene besede 'na naslov podpolkovnika Eriča, ki se je v svoji službi vsikdar in povsod oddolžil kralju in domovini. Generalov govor je zaključila državna himna, ki so jo poslušali vsi stoje. Odhajajoči in v vseh mariborskih nacionalnih krogih priljubljeni podpolkovnik Erič se je v izbranih besedah zahvalil g. generalu za izrečene poslovilne besede, povdarjajoč, da zapušča Maribor z najlepšimi spomini na vso one, s katerimi je bil navezal prijateljske stike, predvsem pa na nacionalne delavec in Sokole, ki jih s težkim srcem zapušča. Iz govora odhajajočega podpolkovnika je vel toplj idealizem požrtvovalnega nacionalnega častnika in Sokola, ki je živel vse življenje od svojega vstopa v vojaško službo samo za kralja In domovino. 7 aktivnim sodelovanjem tako v balkanski vojni kakor tudi svetovni vojni ie dal iz Maribora odhajajoči podpolkovnik g. Erič najlepši zgled, kako je treba služiti vz,vlšeni ideji našega državnega edin-stva. Zaključne zahvalne besede mestnemu poveljniku za njegovo naklonjenost in očetovsko skrb, s katero sprem- lja delo svojih častnikov, so naletele na topel odziv vseh navzočih. Topel aplavz, ki je sledi! njegovim zanosnim besedam, kaže, kako priljubljen je bil odhajajoči g. podpolkovnik, ne samo med gg. častniki, temveč tudi med vso mariborsko nacionalno javnostjo. V imenu mestne občine je nato spregovoril ravnatelj Rodošek. v imenu Sokolstva se je poslovil od vseh odhajajočih častnikov, predvsem od brata Eriča, ki je b'l od svojega prihoda aktiven član Sokola in ki je v skupnem prizadevanju z vsemi mariborskimi sokolskimi društvi pridjal svoj obulus na oltar vzvišene sokolske ideje, starosta Sokola Matice dr. Fornazarič. Bolj kakor katerokoli društvo bodo čutili mariborski Sokoli odhod br. podpolkovnika. Obmejno Sokolstvo spremlja z bratsko ljubeznijo odhajajočega Sokola, želeč mu na njegovem novem službenem mestu čim več uspehov. V imenu bratstva pravosl. Slovencev je izrekel tople poslovilne be- sede, naslovljene predvsem na g. podpolkovnika Eriča, povdarjajoč njegove velike zasluge in neumorna prizadevanja za čimprejšnjo dovršitev zgradbe pravoslavne cerkve v Mariboru, Potnikov podravnatelj g. Pieiier. V imenu mariborskih kulturnih društev pa je izrekel j prisrčne poslovilne besede ravnatelj dr. J. Tominšek. Dostojno in častno se je poslovil na- ‘ cionaltii Maribor od odhajajočih priljubljenih častnikov. Ob pestrem programu, v katerega okviru je bil zamišljen krasno uspeli poslovilni večer, in ob vnetem sodelovanju mariborske vojaške godbe pod vodstvom kapelnika Svobode, je minil sobotni večer, ki je v vzorni harmoniji j združil odhajajoče častnike z nacionalnim ’ Mariborom, ki želi odhajajočim čim lepše uspehe na novih službenih mestih z željo, da bi ne pozabili Maribora in da bi se zopet ter čimpreje povrnili med nas. So&dske vts&& Vneto prosvetno delo Sokolov Iz Slovenske Bistrice nam poročajo: V letošnji zimski sezoni je naš prosvetni odbor organiziral sledeča predavanja za članstvo in ostalo občinstvo: 1. 18. nov. br. Brodar Srečko, profesor iz Celja: Potočka zijalka in ostale postaje iz staro kamene dobe v Jugoslaviji. 2. 7. decembra br. dr. Anton Dolar, profesor iz Maribora: O generalu Maistru. 3. 17. febr. br. Žerjav Albert, nastavnik mešč. šole v Mariboru: Trubarjeva doba. 4. 24. febr. br. dr. Tominšek Teodor; sodnik iz Slov. Bistrice: Kažem kot vzgojno sredstvo v naši zakonodaji. 5. 18. marca br. prof. Baš Franjo, banovinski arhivar v Mariboru: Iz gospodarske zgodovine Slovenske Bistrice. — slovenjebistriških Predavanja so vsa prav lepo uspela. Obisk je pokazal, da je med članstvom dovolj volje in smisla za nadaljnjo izobrazbo. Predavateljem se ob tej priliki najlepše zahvaljujemo za veliko uslugo, ki so jo izkazali našemu društvu s tem, da so sc našemu vabilu tako bratsko, nesebično odzvali. V telovadnici smo si postavili oder, ki nam bo omogočal, da se bo začel naš gledališki odsek živahneje gibati. S sodelovanjem društvenega orkestra in pevskega društva Lipa bo v kratkem času otvoril tiovi oder z opereto »Mežnarjeva Lizika«. V bodoče bo tudi lutkovno gledališče potrebovalo ta oder. Btujske p. Viničarija pOgoreia. V kraju Vodole obč. Juršinci je v noči od nedelje na ponedeljek zgorela viničarija, v kateri je stanoval Peric Albert in ki je lpst Franca Glaserja, posestnika stanujočega v Studencih pri Mariboru. — Orožniki so aretirali nekega Sl. Antona iz Dragoviča, ker se je pred par dnevi izrazil, da bo dotično viničarijo zažgal. Glaser trpi škodo okoli 40.000 Din. Tudi najemnik hiše oziroma viničar, ki ni mogel ničesar našiti, ima okoli 4000 Din škode. p. Mutčeva nezgoda. 65letni mutasti dninar Volkner Peter iz Sv. Marka je vozil preko Drave kamenje. Na obrežju, kjer je stopil iz čolna, pa se mu je spodrsnilo, pri čemer si je zlomil desno nogo. Ker ni mogel klicati na pomoč, je Volkner ležal ves dan na obrežju. Komaj proti večeru so ga tam našli ter ga zapeljali v bolnišnico. p. Elektrifikacija naše vasi. Dne 4. apr. t. 1. je imela svoj redni občni zbor Elek- trična zadruga za Ptuj in okolico. Iz poročila je bilo posneti, da je zadruga aktivna in da imajo njeni zadružni člani najcenejši tok v Dravski banovini. Cena toka se je znova znižala in sicer 50 para za kilovat, torej na 3 Din, za odjemalce pod 50 kw in na 2,50 Din nad 50 k\v. Na tem občnem zboru je bila izražena želja, da sc naj osnuje s sedanjo električno zadrugo kot matico osrednja električna zadru-' ga, ki bi ustanavljala nove električne za-' druge za okoliške vasi. To vasi so Maj-' dina, Pobrežje, Breg, Št. Vid, Slove n ja-vas, Draženci na desnem bregu Drave, na levem pa Orešje, Rogoznica, Brstje, Spuhlja, Zabovci in Markovci. Iz navedenega je razvidno, da obstoji želja po elektrifikaciji naših vasi in da je mogoče tej želji ustreči, ako je dovolj zanimanja med prebivalstvom in — denarja. Tega pa je žalibog med kmeti zelo malo. Na Kranjskem podpira elektrifikacijo naše vasi banska uprava ter jo posegla tudi v celjsko okrožje. Želimo, da banska uprava podpre tudi prebivalstvo mariborskega okrožja ter pomaga zlasti k elektrifikaciji Lekcija Praviio. da so bili na rimskih cestah napisi »Tako potuješ po naši domovini«, kar je pomerilo udobno potovanje. Saj je znano, da je ta mogočni imperij polagal na ceste veliko važnost. Danes je ta skrb modernih držav stopnjevala do najvišjega interesa; občine, pokrajine in države volijo tej pospešitvi prometa namenjeni po-stavki čim večje zneske, prepričane, da je to pri današnjem prometu neizogibno potrebno. ker daja tehnika še vedno prednost cesti (avtovozilu). Izredno skrb za dobre ceste kažejo celo one države, ki so v veliki proračunski zagati. Kako je v tem pogledu prj nas, nan'. objasni ta-le primer: Nedavno sem se ustavil v neki okoliški gostilni. K sosednji mizi je sedla dvojica, ki se je bila pravkar ustavila z lepim avtom pred gostilno. Presneto sta izletnika klela naše ceste in jih obdelala z vsemi mogočimi pridevki. Iz pogovora sem izvedel, da sta bila namenjena dalje v notranjščino naše pokrajine, a sta se premislila in kreneta čez Koroško nazaj v Avstrijo, ker jih ni volja pokvariti avto. Eden od njih, očividno lastnik luksusne-ga avta, se je pridušal, da bo to pot popisal v časopisu in izrecno odsvetoval vožnjo po takih cestah. — Mogoče je v tem porcija gornjeavstrijske oholosti, a je v lekciji tudi resničnost. mu i 'GjwiiiiyiiwrtitniiiTiim~iriTrnfm— Dravskega polja. V vsaki občini je ustanoviti posebno elekr. zadrugo, ki se pri' ključi na osrednjo zadrugo v Ptuju. To delo si je naložila Elektr. zadruga v Ptuju pod dobrim vodstvom sedanjega odbora. ki mu načeljuje g. Fermevc ter upamo, da ga bo v kratki dobi tudi izvedla. p. Surov napad na zakonca. 531etna Marija Kukovec iz vasi Osluševci se je preti nekaj dnevi vračala z možem iz sosednje vasi proti domu. Bila je že trda teina-Kar nenadoma pa navali na oba zakonca družba neznanih ponočnjakov in prične z noži obdelovati Kukovca 'vana. P°* gumna žena je hotela braniti moža pred napadalci, vendar je že nekoliko hipov zatem obležala, zadeta od nekega topega predmeta po glavi. Njen mož Kukovec Ivan pa je dobil osem vbodljajev * nožem. Oba se zdravita v ptujski bolnici-Za napadalci poizvedujejo orožniki. Poslovilni večer. V soboto zvečer sc je zbralo v Pulkovi dvorani mnogo Sokolstva in drugega občinstva, da se P°J slovi od agilnili članov br. Hcdla in No* vaka. Razveseljivo je bilo zlasti dejstvo-da so bili tudi navzoči starši odhajajoči • Večer je potekel izredno prisrčno. N‘J čelnik Franček Šeruga je spregovoril ob^ ma dobrima telovadcema prisrčne bes*^ de z željo, da se po odslužitvi kaderske ga .roka zopet vrneta v sokolske vrs in v telovadnico, tajnik in režiser br. K bolj pa se je poslovil od obeh v ime igralske družine. Zdravo! < Pred sodnijo. Tli Nace, kaj ti je vendarle ^1°' glavo, da si kar ina pokopališču biem ukradel.« . ,4$ »Vejo g. sodnik, ko sem tamkaj prislonjeno kolo, sem si čisto za .,c mislil — da so njegovega gospodarja^, zakopali, saj sem videl Čisto sveži s* — Menda me ja :ic ‘boste radi tega ka1 vali?« _ Če tudi v trdu skalo to seme mora pasti, ho že si pomagalo, iz skal rasto še hrasti. Mlajši rod, ki ni živel ali odrastel v razmerah stare Avstrije, bode težko ocenil delo, ki so ga vršili že takrat zavedni maloštevilni slovenski železničarji v svrho širjenja narodno zavednosti svojega naroda, zlasti v Mariboru in okolici. Takrat je veljalo pri splošni masi naroda načelo: ako znaš nemški jezik, dobiš službo pri železnici, v obrti, industriji itd, in bodeš napredoval. Ako bodeš pri volitvah volil natnške oziroma Nemcem vdane kandidate, dobiš lažjo posojilo in podporo. Otroci slovenskih staršev so se v pretežni večini že doma vzgajali v nemškem duhu, ker so stariši govorili s svojimi otroci v nemškem jeziku, četudi v slabem dijalektu, dočim sta oče ir? mat: govorila med seboj še v domači slovenščini. Ako je prišel kmetski sin iz dežele n. pr. v delavnico južne železnice, so ga najpreje preparirali, da je vstopil v in-ternacijonalno strokovno organizacijo. Tam so ga kmalu prepričali, da je nemščina edino zveličavna, da je slovenski jezik manj vreden, da so Slovenci —-Windischc (zgovori »Vindiše«), Ta označba je bila psovka. Pritisk na take neraz- sodne ljudi je bil v službi velik, tako da so se večinoma taki delavci, pa tudi ostali nastavljenci, tu in tam tudi uradniki, ki so bili sicer vzgojeni v nacijonalncm du-lnu, udali temu pritisku, samo da bi imeli mir in odprto lestvico za napredovanje. , Značilen je slučaj, da reče slovenska mati sinu, ko mu nekaj ukazuje: »Soli ich dir windisch sagen« (naj ti vindiš povem). Bile so v Mariboru in v večjih krajih nemške ljudske šole, ki jih je vzdrževalo nemško šolsko društvo »Schtil-verciu«, ki je imelo nalogo izšolati slovenske otroke v nemškem duhu, tako da so takšni otroci bili prežeti sovraštva do Slovencev, do svojega lastnega naroda. Postali so pravi janičarji. Tako je vzdrževala južna železnica za svoje delavec v delavnici in kurilnici, ki so sc bili večinoma preselili iz Kranjske, lastno ljudsko šolo, jim dala učitelje na razpolago, ki so napredovali v činu uradnikov. To učiteljstvo je zahtevalo od otrok slo škili staršev, da so morali ne 1° v>mgKi temveč tudi izven šole »govoriti nj jezik. Tako so dobivali starši na si ^ ska vprašanja od otrok vedno neinsK^ ^ govore. V zadnjem času pred v0J.. icC, na takšnih šolah niso več učili I .ja temveč samo gotico, tako da 1 E v več možnost, da bi se otroci ?d V ,aki naučili čitati. Še danes se podpisuj _c ^ ljudje z gotskimi Črkami, ker lati znajo. V Mariboru sc pri posarnez ccj se-benih edinicah niso smeli usluzn. )iUlllj boj pozdravljali v slov. jeziku. •» pa govoriti, ker so to smatrali vanje kulturnega nemškega nar irlis‘ieče'g» jc delavec pozdravil slovensk ‘)>c|obro uradnika ob prihodu v sluz3 , Bobil jutro«, jc takoj imel ukor in s]cdiJ slabšo težje delo. _________- -J nrTf Darujte za a*i»n* sfclad V Mariboru, dne 13. ’V. 1937. I IIIIMII MarlhorsRf »Večerni k« Mra Francov SOS Stran Mariborski brivci in lasničarji so zborovali V posebni dvorani hotela »Pri novem svetu« se je vršil včeraj popoldne redni letni občni zbor Združenja brivcev, frizerjev in sorodnih strok v Mariboru. Zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano, ie otvoril in vodil predsednik združenja S. Fran Nvak. Po uvodnih pozdravnih besedah, v katerih je posebno pozdravil zastopnika mestne občine mariborsko g. dr. Senkoviča, zadružno obrtnega nadzornika g. I. Založnika, predsednika Ijub-‘ianskega združenja brivcev in frizerjev S. Dorčeca, tajnika ljubljanskega združena g. Rožiča in komisarja Okrožnega odbora obrtniških združenj v Mariboru g. Lasiča, je g. Novak podal obširno predsedniško poročilo, iz katerega so razvidna vsa prizadevanja združenja, ki gredo za tem, da se zboljša gospodarski pologi članov. Sledilo je tajniško poročilo Se. Fettich-Frankheimove. Združenje šteje 144 članov, in sicer 127 brivcev in 17 irizerk, ki zaposlujejo 141 pomočnikov ■er 56 pomočnic in 51 vajencev ter 77 '^Lienk. Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Štefan Dobaj, beleži 15.500 dinar-;ev premoženja, proračun za tekoče leto Pa,predvideva 20.000 dinarjev dohodkov ln 18.300 dinarjev izdatkov. Po sprejeti razrešnici so bile volitve v komisijo za preizkušnje in so bili izvoljeni: za brivsko stroko gg. Št. Dobaj, Lah, Banič in Fliger, za frizersko stroko pa ge. Fetti-chova, Drekslerjeva, Juratičeva in Za-krajškova, za namestnike pa Riedlova in Eiglova ter Ulčar in Jermančnik. Izvohli so se tudi delegati za Okrožni odbor obrtniških združenj v Mariboru in sicer gg. Novak, Juratič in Gjurin. Na dnevnem redu včerajšnjega občnega zbora je bila tudi sprememba pravil in se bo odslej naprej združenje nazivalo Združenje brivcev, frizerjev in kozmetičarjev v Mariboru. Sledil je predlog predsednika g. Novaka, naj se ustanovi posmrtninski fond za člane, ter je bil ta predlog soglasno sprejet. Pri naslednji točki dnevnega reda (samostojni predlogi) je g. Juratič predlagal, naj se učna doba vajencev in vajenk zviša od 3 na 4 leta. Ob tej pri-liki je nastala živahna debata in je g. Ze-tevič povdaril, da bi to pomenilo še večjo izkoriščanje mladine, vendar je bil predlog g. Juratiča z večino glasov sprejet. Obravnavale so se še razne interne zadeve, nakar je g. Novak po triurnem trajanju zaključil občni zbor. Oproščeni. Danes se je vršila pred tukajšnjim sodiščem razprava proti Alojzu Bokši kot bivšemu predsedniku ol> cine Ivanjkovci ter Ivanu Janežiču in Lovru Petovarju kot bivšima članoma “Pravnega odbora navedene občine, ki s° bili obtoženi, da so v uradne spise Vnesli napačne podatke. Pri današnji raz-®ravi pa se je izkazalo, da je bila obtož->a- ki je bila vložena na podlagi revizije °d strani organov banske uprave, ne-osiiovaiiia ter neutemeljena in so bili vsi r'ie oproščeni od obtožbe. Komemoracija za pokojnim dr. Pivkom, spomin na svojega ustanovitelja in sta-[0s‘o priredi Sokol Maribor I. spominsko (°'nemoracijo v soboto, dne 17. aprila v°cno ob 20. uri v svoji telovadnici in-e&ierske podoficirske šok. H komemo-,aciji poziva uprava vse svoje članstvo, akor tudi prijatelje, znance in častilce ^Kojnega staroste. V nedeljo, dne 18. 'Prila se ponovi ta komemoracija ob 14. ri za deco Sokola I. sodno pisarniške službe. Premešč--so: služitelja Jakob Klemenčič od sre-,.veKa sodišča v Sevnici k sreskemu so-slsču v Mariboru, Viktor Podlesek od J^ega sodišča v Celju k sreskemu so-Jcu v Mariboru, zvaničnica Karla j^aine od sreskega sodišča v Ljubljani STeskemu sodišču v Gornji Radgoni, ^Jiičnica Cirila Kapušar od sreskega v djšča v Mariboru k sreskemu sodišču jlrebnjem jn dnevničarka zvaničnica u *e«a Pretnar od sreskega sodišča v Cevju k sreskemu sodišču v Mariboru. Sttrtna kosa. V splošni bolnišnici je žep v 29 • Jetu sprosti posestnikova 1^’p Marija Šumerjeva iz Sv. Lovrenca fohorju. Žalujočim naše toplo sočutje! »Na . ponove Wemerjevo komedijo Akt ., Cn* Plošči ta četrtek za red A. reči' 110 -e^°’ zadeva marsikatero pari „ vprašanje sedanjosti, je ob premie-_ Plosno ugajalo. (jr A p®11- teden. Nocoj govori zdravnik na,« 0 ze'° perečem vprašanju, srcd •? Nravstvenih prilikah na naših &im ?? I šolah. Posebno starši pridite v ečjem številu. Vstopnine ni. drž^,lles za^nš! dan! Prihodnje žrebanje t. J*v"e razredne loterije bo 14. in 15. [j., ? , naprošamo vse cenj. inteiesen-k' ^ °'»'ove oziroma plačajo svo- ra*r2L T Qlavna kolektura državne ^czhu-,1C Aoterijo ba^na poslovalnica v Mariboru, Gosposka ulica 25. U|*irl-,zv°n. V splošni bolnišnici jc Vica,‘ , S aros*i. 37 zasebnica Štefka *utjei ,eva* '/alujo£im »a§e toplo so- ^n^bl!l sestanek naš© zelene bratov. '°v&ki srkf^cJo 14‘ ni' ob 11 ri bo v ,, ‘pri »Orlu« prvi družabni se- riborskn f lovccv' VfiCcr Pr*redjta ma-,ko dru5tvo in mariborska Vabljen” a društva ljubiteljev ptičarjev. S° tudi 1)rijatelji in rodbine naših UikC Kino Union. Samo par dni najboljši komični film »Moderni Čas« s Charlie Chaplinom._________ Za simfonični koncert Glasbene Matice vlada veliko zanimanje, velik del vstopnic je že prodan. Naj nihče ne zamudi tega koncerta, ki obeta ravno tako, kakor vsi dosedanji koncerti Glasbene Matice, krasen glasbeni užitek. Spored tega koncerta je zanimiv,wi pester, obsega skladbe od klasika Webra do modernega francoskega skladatelja Honeggerja. Sodeluje naš izvrstni koncertni pianist dr. Roman Klasinc, dirigira ravnatelj Marjan Kozina. PMsfievke . . za zgraditev Sokolskega doma v ^Mariboru pošiljajte na naslov Posojilnice Narodni dom za Sokolsko društvo Maribor-Matica: ltlI1lllllllll1llll|l||1l1IIII1llltllll|III|||||||||||||tll|l1l|f|||ll|I|||||f itlHH!) Hotel »Orel«. Dnevno variete z izrednimi artističnimi in čarovniškimi nastopi. Budjevačko pivo in izborna ljutomerska kapljica. Vstopnice za simfonični koncert dne 14. aprila so v predprodaji pri ge. Zlati Brišnikovi. Rokomavhi stikajo po podstrešjih... Na podstrešje v Tattenbachovi ulici 16 so se vtihotapili doslej še neznani zlikovci, ki so prebrskali in s silo odprli razne kovčege, ki so last hišnih strank. S plenom, ki predstavlja vrednost okoli 2000 dinarjev, so storilci pobegnili in jih sedaj zasleduje policija. Vandali opustošili vinograd. Posestniku Škrabutu Vinku v Zgornji Polskavi 40 so doslej še neizsledeni zlikovci porezali preko 4o vinskih trt in razbili okna na verandi stanovanjske hiše. Škrabut je utrpel s tem veliko škodo, tembolj, ker mu je bila s podtaknjenim ognjem počet-kom aprila uničena hiša in gospodarsko poslopje in je s tem imel škodo nad Din 60.000. Sumi se; da je na delu zlonamerna, maščevalna roka. Orožniki so na delu, da čimpreje izsledijo zlikovce. K požaru v Melju. Včeraj okoli poldneva so bili mariborski gasilci alarmirani k požaru, ki je izbruhnil na Meljski cesti: Mariborski gasilci so takpj odbrzeli s tremi gasilskimi vozovi in Magirusovo lestvijo v Meljsko cesto, kjer so iz hiše št. 59, ki je last pos. F.rnc Jugove, švignili plameni in gost dim. Gasilci so takoj stopili v akcijo ter v kratkem času ogenj pogasili in odstranili vsako nadaljnjo nevarnost. Kakor so ugotovili, je izbruhnil požar v podstrešni sobi, kjer je neka stranka, ki sc jc komaj v nedeljo vselila, zakurila peč z žagovino, pa se je v njeni odsotnosti vnela lesena stena. Ogenj sc jo potem razširil in nekaj casa zatem so švignili že plameni iz hiše. Škoda je krita z zavarovalnino. Upori in pobitost med ■ irankowci PARIZ, 13. aprila. Ofenziva republikanskih odredov je zbudila v taboru generala Franca precejšnjo vznemirjenost in to tembolj, ker so vsi dosedanji uspeh* francovcev precej dvomljivi. Radi tega je bil general Franco primoran, da vrže vse svoje rezerve na madridsko fronto in da pritegne v to svrho nove transporte iz španskega Maroka. V teku včerajšnjega dne so prešli francovci na raznih sektorjih madridske fronte k protinapadu, vendar so bili povsod krvavo odbiti. To dejstvo je povzročilo v vrstah francovcev veliko pobitost in se množijo vesti o uporih v Francovi vojski. Tako se je uprla v Sevilli četa, ki bi morala na fronto. Vojake so morali s silo prisiliti, da so stopili na tovorne vozove, ki so jih prepeljali na fronto. Kakor se doznava je postavil general Franco na posameznih frontnih odsekih posebne oddelke, ki so dobili povelje, da ustrelijo vsakogar, ki bi si drznil bežati nazaj. Ravno radi tega so bile izgube francovcev v zadnjih dneh tako velike. Po najnovejših vesteh je odposlal general Franco Mussoliniju posebnega kurirja s prošnjo za nujno izdatno pomoč. Predvsem zahteva Franco, da protestira Italija proti vmešavanju Francije ;n sovjetske Rusije. Franco zatrjuje, da bi bil že zdavnaj zavzel Madrid, če bi ne bili ti državi prožili tako izdatne pomoči za valencijsko vlado. MADRID, 13. aprila. Francovsko topništvo obstreljuje Madrid od sinoči. Škoda radi tega je zelo velika in je več mrtvih in ranjenih. Posebno srdite so borbe za vseučiliško četrt, kjer je, kakor poročajo, 10.000 francovcev zaprtih, ker so republikanci pognali most ob Manzana-resu v zrak. Najhujše borbe se vršijo ob Garabitasu in Avilli. če bi francovci izgubili te pozicije, potem bi bilo njihovo stališče v državljanski vojni še občutne»~ še ogrožano. Mussolini obišče v maju Pešfo BUDIMPEŠTA, 13. aprila. Kakor poroča »Magyarorszag« bo italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini takoj po obisku italijanskega kraljevega para v maju istočasno prispe v Pešto tudi avstrijski zvezni prezident Miklas — po-setil madžarsko prestolnico in je Mussolini v tein oziru že dal zagotovilo delegaciji madžarskih frontnih bojevnikov. Mussolinijev obisk naj bi manifestiral poglobitev zveze držav rimskih protokolov in naj bi se istočasno razgnale skrbi, ki se pojavljajo v Madžarski spričo nara- ščajočega zbližanja med Jugoslavijo in Madžarsko. Italija si je premislila LONDON, 13. aprila. V zadržanju italijanskega poslanika Grandija v londonskem nevmeševalnem odboru je nastal nenaden preokret. Italija je seda] pripravljena diskutirati glede odpoklica vseh prostovoljcev, ne glede na to, v čigavem taboru se borijo. Kakor znano, je stala Italija še nedavno na stališču, da ne odpokliče nobenega italijanskega prostovoljca, dokler traja v Španiji državljanska vojna. Sita življenja. Na Fali jc v samomorilnem namenil zavžila 231etna Frida Škrab-lova večjo količino lizola in je obležala nezavestna. Poklicani mariborski reševalci so jo prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer so ji zdravniki izprali želodec ter ji tako rešili življenje. Nočno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva lekarna v Gosposki ulici in Vaupotova lekarna na Aleksandrovi cesti. Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Zelo oblačno, na južnem robu Alp deževno, sicer pa milo vreme. Gostija s krvavim koncem V Zgornjem Radvanju se je predsinoč-iijim zvečer zbralo v neki tamošnji gostilni več fantov in deklet, da prisostvuje neki svatbi. Vso noč so prebili v veselem razpoloženju, ter pili in plesali. V nede- j Ijo popoldne pa so se vendarle odločili, j da napravijo konec svatbi ter so se po-| dali vsak na svoj dom. Neka skupina fan-j tov-pa je krenila po cesti v Radvanje, da , tamkaj nadaljuje s pijančevanjem. Seveda _ so bili vsi več ali manj vinjeni in je nenadoma nekdo sunil Ivana Pena, ki je treščil v potok ob cesti. Ko se je kotalil iz potoka, je bil silno ogorčen radi neumestne šale in stekel proti svojemu domu. V naslednjem trenotku pa so se že zgrabili fantje in jc nastalo prerekanje in nazadnje spopad, sredi katerega je obležal nezavesten z razbito lobanjo 221etni Anton Vicman iz Radvanja. Poklicali so takoj mariborske reševalce, ki so težko ranjenega Vicmana odpremili v bolnišnico. Skupina fantov je nato odšla na domove domnevnih storilcev, treli po številu, kjer so razbili vsa okna na hišah. Z zadevo se sedaj pečajo orožniki, kj skušajo vso zadevo razjasniti. Na grobu si prižgal svečo in se nato ustrelil Ustrelil se je na ljutomerskem pokopališču bivši trgovec g. Franc Repič iz Ljutomera. Okoli osme ure sc je podal r.a pokopališče, si prižgal na grobu svečo in se v srce ustrelil. Dejanje je sloril v vinjenem stanju. V Ljutomeru je imel najprej manufakturno trgovino, pozneje trgovino S1 šolskimi potrebščinami, slednjič pa je imel pogrebni zavod. Njegovim sorodnikom naše sožalje. Samomor je izvršil oči vidno v trenotku duševne zmedenosti. Posledice deževja: hrib se z drevjem vred pomika proti cesti V bližini Štrigove sc je ob novi cesti iz Štrigove v Ljutomer zrušil radi velikega deževja hrib, ki je skoraj podrl močno betonsko škarpo. Na najvišji točki hriba je nastala razpoklina, nakar sc je začel hrib z drevjem vred pomikati proti cesti, kjer je skoraj zrušil 20 m dolgo, 3 m visoko in 80 cm debelo betonsko TEKMA MACK - NOV AMERIŠKI ŠPORT. Ni je menda dežele na svetu, ki bi bila v uvajanju vsemogočih novotarij tako podjetna kakor baš Amerika. Komu bi padlo pri nas na misel, da vprizori tekmo mačk. Američani pa so si izbrali to novost kot najnovejši šport, ki že radi svoje originalnosti privablja na ta »mačja dirkališča« nebroj obiskovalcev. Zanimivo je. kakšne so predpriprave za to tekmo in kako se tekme običajno vršijo. Ker so za takšen šport sposobne samo lačne mačke, jih je potrebno pred dnevom tekme prav pošteno izstradati. — Pred mačkami spustijo po tekmovalni progi umetne kovinaste miši na vzmeti škarpo. Zemlja je zasula cesto, ki se je sedaj odstranila, da je mogoč promet. Ogromna beonska masa pa se bo morala razstreliti in spraviti na svoje mesto. Škoda znaša kakih 20.000 Din. Ljudje še niso doživeli tega, da bi potovalo drevje z zemljo vred v daljavi do 30 m z 20 m visokim drevjem. in jih namažejo z neko tekočino, tako da puščajo za seboj neke vrste mišji smrad. Ko so te »miši» že v pogonu, spu stijo vse mačke za njimi. Mačke se spustijo v beg, misleč da imajo pred seboi res okusno mišjo pečenko. Po tekmi dobijo tekmujoče mačke velike kose mesa in polne skledice mleka, najbolj pa je pogoščena ona mačka, ki jc prišla prva na cilj. Kakor običajno pri konjskih dirkah, tako stavijo lastniki mačk na račun zmagovalke med seboj velike svote. Ta novodobni šport ima na eni strani mnogo pristašev, medtem ko se pa ljubitelji malih živali upirajo takim prii-cditvam, meneč da sc s tem živali brez potrebe mučijo. Stran 4. Mariborski »V e c e r n I k« Jutra —wtgT7wuifiwiww.vj.niig 3SS3BBBtSS3BESBSSBSB3BBM V Mariboru, dne 13. TV. *fr«rwivw V niariborskein il. razredu ste se v nedelja vršili še dve prvenstveni tekmi, in sicer je v Murski Soboti zmagala SK Mura nad SK Ptujem s 5:1 (3:0), v Čakovcu pa je tamošnji Gradjanski porazil SK Dravo iz Ptuja v razmerju 4:2 (3:0). Tekmovanje za državno prvenstvo se nadaljuje v nedeljo 18. t, m. z .naslednjimi tekmami: v Splitu SK Ljubljana:SK Hajduk, v Zagrebu Hašk:Concordia, v Osij*^-ku Slavija;13ask.. v Sarajevu Slavija:BSK in v Beogradu Jugoslavija:Qradjanski. Lahkoatletski dvoboj Dravska banovi-na:Julijska krajina priredi Zveza sloven-skih lahkoatletskih klubov v Ljubljani. Termin še ni točno določen. UuUutne Aeteilte Dr. Fedor Mikič: Alkoholizam medju srednjoškolcima dravske banovine. (Ponatis iz lista za brezalkoholno kulturo Novi život«. Zagreb, str. 24.) Je to znanstveno obdelani rezultat ankete o alkoholizmu, ki se ;e izvršila leta 1933 na 19 srednjih šolah naše banovine. Dr. Mikič je rezultate prernotril z vitalnostatistične-ga vidika in jih nazorno prikazal v desetih tabelicah in sedmih grafikonih. Ta objektivna analiza bo zelo koristila pri nadaljnjem proučevanju alkolioliz-ma in njegove vloge v naši državi. Maribor za popolno slovensko univerzo. Pod tem naslovom je izdalo Društvo iugoslov. akademikov v Mariboru (Narodni dom) 16 strani obsegajočo poučno brošuro, ki jo je natisnila tuk.- Saxova tiskarna. Uvodni razpravi o pomenu in položaju ljubljanske univerze, ki jo je napisal Rado Rauber, sledijo izjave predstavnikov mariborske javnosti in mariborskih društev, v katerih Se naglaša nujna potreba izpopolnitve ljubljanske univerze. Brošura (stane po Din 2 oz. po pošti Din 3) je dokument manifestacije Maribora za popolno slovensko univerzo. Društvo jugoslov. akademikov prosi vse cenj. čitatelje zgoraj imenovane brošure, da blagovolijo popraviti na strani 7. v prvem stavku predzadnjega odstavka besedico »zapravljajo« v »upravljajo«. h Soteske dciit*e Prvenstveni šahovski turnir zaključen. Po mladinskem se je sedaj zaključil tudi klubski turnir za prvenstvo Šoštanja. Turnir jo prinesel mnogo razočaranj, mnogo presenečenj, pa tudi mnogo lepih in bojevitih partij. Prvo in drogo mesto sta zasedla Toter in Lorbek, ki sta dosegla 11 in pol točke od 13 možnih. Tretji ie Robinšak z 9 točkami, četrti Movh ž H in pol. Nato sledijo: Sovič 8, Koreji 7 in pol, Majer in Ivančič 7, Zalar 6 in pol, Veingerl 5, Scharner 3 in pol, dr. Lichten eger in Kolenc 3, Štraus 1. Šahovski klub se zahvaljuje nagrajencem, ker so nagrade odstopili klubu v svrho nabave šahovskih ur in vsem ostalim, ki so prispevali za nagrade. . .. »Zvonček« gostuje. V soboto zvečer je gostoval v Slovenjgradou mladinski pevski zbor ^Zvonček« in učiteljski sep-tet. Oba zbora sta priredila v Sokolskem domu koncert, ki je bi! nad vse lepo obiskan. Oblačilna stroka v mizeriji. Pred dnevi se je vršil pri Berločniku občni zbor Združenja obrtnikov oblačilne stroke. Iz poročil je bilo razvidno naravnost obupno stanje teh obrtnikov. Zborovalci so odločno zahtevali, da jim merodajni čini-telji priskočijo na pomoč. pAiMteue Moviu Putnikove novice. Putnikovi izleti, 19. aprila v Zagreb. 17.—18. apriia v Ob-dach na Štajerskem (obisk Zirbitzko- j gela) 2400 m. Prijave do 13. aprila. Za Binkošti Rim, Benetke, 20. aprila Graz, 17. in 18. aprila Ribnica na Pohorju. Za I obisk svetovne razstave v Parizu, na katero vozi Putnikov luksuzni-ekspres, ki je zelo udoben, prijavite se čim preje in si zasigurajte udobno mesto. Putnikove novice. Putnik pelje z naj- j modernejšim luksuznim avtokarom dne 18. aprila v Zagreb na Zagrebački zbor.' Prijavite se čimpreje. Nadalje priredi Putnik izlete v Pariš, Rim. Benetke, Budimpešto, Dunaj, v Nemčijo, na Gross-glocktier, v Dolomite itd. Vse informacije pri Plitniku, Maribor, Celje. Čudne muhe prirode: kokoš se je pretvorila v petelina letos več jajc in da ji je zrasla na glavl lepa petelinja roža. Kokoš-petelin je čela kikirikati in zbirati okrog sebe osta- Doslej smo slišali samo takšne vesti, kakor je bila n. pr. ta, da se je lepa spor-tašica Koubkova pretvorila v moškega. V Mariboru pa se je pripetil nenavaden, zanimiv in menda res edinstven primer prelevitve kokoši v petelina. Finančni stražnik g. Lešnik, stanujoč v Principovi ulici 8, je imel že delj časa lepo rejeno kokoš, ki je zlasti v preteklem letu kaj pridno nesla jajca. G. Lešnik je računal tudi letos na precejšnje število jajc, ki mu jih bo znesla pridna jajčarica. Začuden pa jr opazil te dni, da kokoš ne nese le kokoši na dvorišču. Ljudje, ki se ustavljajo ob plotu in z zanimanjem opazujejo to čudno prikazen in igro narave. na prvi pogled ne vedo. ali je to petelin ali kokoš. Gotovo je le. da ie kokos prenehala z nošenjem jajc in se odslej naprej prerojena v stasitega petelina kaJ rada suče s svojim sicer nekoliko zateglim kikirikanjem okrog' kokoši ;n i>l’ prav po petelinje snubi. VoUotsIce ttamu Prostovoljna gasilska četa pri Sv. Lovrencu na Pohorju Obhaja letos šestdesetletnico svojega obstoja. Ta .svoj redek jubilej bo proslavila dne 4. julija z blagoslovitvijo novega prapora. Istočasno se ta dan vrši delni pokrajinski zlet, ki naj na naši skrajni severni meji združi nacionalne gasilske borce. Naše društvo je tudi odlikoval minister za telesno vzgojo s tem, da je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad našo proslavo, ter se bo prireditve po možnosti tudi osebno udeležil. Vljudno se naproša vsa bratska društva v bližnji in daljnji okolici, da ta dan ne prirejajo sličnih prireditev in se naše proslave v čim večjem številu udeleže. Nova nemška gradbena tehnika in umetnost predstavlja nekaj svojevrstnega v razvoju ter zgodovini stavbarstva. Lepe slike o nekaterih tovrstnih gradnjah prinaša »Illus-trirte Zeitung Leipzig« (Ver-lag J. Weber, Leipzig) v št, 4803. Razen tega vsebuje ta številka med drugim tudi koristna navodila lastnikom vrtov in nasadov. — Mnogo zanimivih velikonočnih motivov vsebuje št. 4802 navedene revije. Navedeno številko krasi med drugim tudi izvrstna slika znamenitega ligralca Henrika Gcorgesa (kot Gotza) ob 251etnici njegovega odrskega delovanja. V tej številki je tudi poučna razprava o koristi rastlin za zemeljsko površino. Obe ti številki, kakor tudi št. 4801, 4800 in 4799 vsebujejo mnogo koristnih Člankov in aktualnih, lepih, brezhibnih fotografskih posnetkov. i n.n i,——mmmm i Krmarska vožnja v Julijskih Alpah SPD priredi v času od 17.—25. aprila krmarsko vožnjo v najbolj znanih predelih Julijskih Alp. Vodstvo izleta je v strokovnih rokah Stanka Žgurja, izprašanega gorskega vodnika. Vožnja se pričenja na Voglu, gre čez Komno v dolino Sedmerih jezer, čez Hribarice v Velo polje. Odtod se vzpenja na Kredarico in Staničevo kočo. Povratek se vrši po isti poti do Komne in v Bohinj. Pavšalna cena izleta je preračunana na Din 750, v znesku jo vračunana vožnja, prehrana in prenočišče. Prijave sprejema pisarna Putnik in SPD. Mamim o&edtdište NARODNO GLEDALIŠČE. Torek, 13. aprila ob 20. uri: Sv. Ivana, red C. Sreda, 14. aprila: Zaprto. Četrtek, 15. aprila ob 20. uri: »Na ledeni plošči«. Red A. Petek, 16. aprila: Zaprto. »Dolarska princesa«, znana opereta Lea Falla, slovi kot eno najboljših del operetne produkcije. Pisana je na način velikih operet z melodiozno glasbo ter s pestro vsebino. Ta opereta, ki se izde- lujejo zanjo nove obleke in inscenacije* bo prihodnja operetna novost. Režijo vodi kot gost Josip Povhe. Zasedba glavnih ulog je: Aliče — Igličeva, Daisy Barbičeva, Olga — Gorinškova, Fred Sancin, Couder — P. Kovič. Hans — Ver-donik. Praktična pedagogika. »To Vam povem, gospa Šnerklova«, P° težila je vse časti vredna čevljarica go' spa Cvekova. »Nikdar ni človek dovoli previden pri vzgoji. deklet: »Svojo Pepco sem gotovo vestno in nravno vzgojila i11 dekle je do lanskega leta še verovalo v štorkljo.«. »Pripovedovala sem ji čestokrat 0 štorklji in s tem dosegla, da se je bala te živali bolj kakor samega peklenščka.« »Nekega lepega dne je na nekem veli' kem vrtu Ihpazila štorkljo, ki je tekla proti njej. Silno se je uboga Pepca pre' strašila in v svojem strahu poklicala ne' kega podčastnika na pomoč, da bi živa' prepodil. — In zdaj...« dalje ni moi‘a gospa Cvekova, tako je zaihtela. »In zdaj...« vprašala je Šnerklova r.3' dovedno. -»kaj se je zdaj zgodilo?« »Danes« ihtela je gospa Cvekova-»Prav žal mi je, da sem bila toli neunn,a ter svarila svojo hčerko pred štorkli0’ namesto da bi jo svarila pred podčastli*' ki.« Prodam SIMI »t NSU MOTORČEK skoraj nov, kompleten z električno lučjo ceneno na prodaj. Naslov v upravi »Večer-nika«. 1787 TRBOVELJSKI CEMENT in apno, vedno sveže, dobite brezplačno na dom postavljeno samo v lesni.,trg. Albin Ceh, Maribor Bctnavska c. 4 1903 Kupim Kupim rabljeno DIRKALNO KOLO. Flerin, Ruše. 1898 Sobo Me TTTTTTTTT Iščem takoj SOBO za 10 dni. Ponudbe je poslati na upravo -'Vcčernika<. pod žifro »Separirana«. 1S99 Sobo odda SEPARIRANO SOBO z vso oskrbo oddam enemu ali dvema sospodoma. Trg svobode 6-lIf. desno. 1757 Stanovanje SPREJMEM URADNIKA ali tudi oficirja na ^stanovanje. Beograjska 8, nasproti art. kasarne. !902 FRIZERJA ONDULERJA ;, frizo iSS * v i ! sprejmem takoj. Seme, fri^cjj Studenci. BOLJŠO DELAVKO sprejmem na stanovanje v gradu. Grajska ulica 2, Arzenšek. 1900 GOSPODA sprejmem lia stanovanjc in lirano. Vprašati pri klobučarju, Rotovški trg 5. 1S86 Službo dobi SERVIRKE mlajše moči. poštene, finega nastopa z znanjem nemščine sc sprejmejo s 1. majem. Naslov v upravi »Večcrnika«-1901 Za Maribor in ostalo Štajersko sprejmemo ZASTOPNIKE za prodajo koles, motornih koles in šivalnih strojev. Ponudbe na upravo »Veficfiuka« pod šifro »Tovarna«.' 17(>2 v najmodernejši izdelav „Wanderer“ pokromana koIeS motorna koSesa Šivalni stroji po zelo nizkih cenah in ug°' ■ n'ačilnili pogojili. Franc Lepoša d. z o. z. Mar bor Aleksandrova cesta 39. 1 ^ !■■■■■■■■■■■■** Kupujte svoje P°' trebščine pri naši* incerentih > DON JUAN 76 Katiuku je našla llermiojia oh stopnišča bledo, potrto in slonečo ob stopnišč-•nern oknu proti cesti. To ženSče zasluži...! Sigurna sem sl, da je njeno zanemarjanje ...« »Oh, mati, saj prihaja dnevno k sosedovim in mu potem tieseje ubogo dekletce nasproti.« -• Čuden smeh je zaigral ob Katinkinih I sim za prostor ustnicah. »In čim obme zdravnik hrbet, potem jo nesramiica pusti, da se revica pretiva po vrtu sem in tja.« Katinka je hotela oditi, toda Hermiona je skočila za njo ter jo'Zaprosila: »Prosim te, dobra mati, pusti me,, da včasih vsaj malo pozabavam ubogo Marto.« »Ne smeš v tisto hišo tam preko. Lahko pa jo Zagloba prinese semkaj, če gospa Glinarjeva to dovoli. Tam ob brajdi so vrata, od katerih imamo ključ. Lahko mn jih odpreš, če jo Zagloba pripelje.« Po teh besedah je Katinka pustila Her-fnlono samo rta stopnišču, sama pa je stopila v gornje nadstropjq in potrkala naravnost na vrata gospe Vere. Ko je Katinka vstopila v Verino sobo, je našla svojo prijateljico Vero na divanu. Pravkar je počivala od jutranje kopeli. Vsako jutro sc je pokopala, nato pa jo malce potclovadila in se masirala. »Prispela sem, draga Vera, da te zapro v tvoji loži« je prisiljeno se smehljajoč dejala Katinka. »Kaj misliš s tem?« je vprašala cova. »Rada bi namreč videla in vedela, ‘ se v lem trenutku dogaja v boudo se v tem trenuiKtt doga j; gospe Glinarjeve.« Ko jo Vera osuplo pogledala tegu: ni namreč doživela od strani 'Aifdrik ve, — ie Katinka tej njeni osupl°s ‘ .-o: koj napravila konec s kratko pojasni'■ »Pri njej se namreč nahaja trenutno Rovvlaud.« vrgiii Vero je ta Katinkiua trditev lvUf liktJj|a z divana. »Tudi on...?.« ic vzkl1 Vera. _ • ...v »Zahaja večkrat k njej, kakoj sen . _ kar dozuala. Ruda bi vedela, ceniti > -ja tjakaj, kaj išče pri njej. Ce ^ „1*; častno ht Hermione nevredno, P ^ j(> smem opustiti nobenega trenu > osC-loČim in oddaljim od njega. Za s bo se bojim ...« \/erilia Katinka se k podala nato okn1' spalnico. Stopila je k zagrm in opazovala... ---------- d. d-> Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.