Protestiramo! Kaj delajo mladi
Dne 20. septembra se je zbralo veliko število Savčanov na protestno zborovanje proti neofašastlčnl in imperialistični zaroti v Čilu.
Protestno zborovanje so organizirale družbenopolitične organizacije, Mile Milivojevič pa je navzočim prebral Informacijo o nasilju v Čilu. To dejanje je napad na napredek v svetu sploh, zato terja tudi od nas, od vseh delovnih ljudi v Jugoslaviji, da se še bolj strnemo okrog Zveze komunistov s Titom načelu, da intenziviramo naše akcije za uveljavljanje nove ustave in poostrimo boj proti vsem, ki skušajo spodkopavati temelje našega socialističnega samoupravnega sistema.
Z zborovanja smo poslali protestno brzojavko centralnemu komiteju ZK Slovenije, ki jo bo posredoval ustreznim zveznim organom.
Če zadnji čas v glasilu skoraj ne pišemo o mladih in o njihovem delu, to še ne pomeni, da ne delajo. Prav gotovo so tudi njih številne problemske naloge v celoti »okupirale« kot tudi sindikat in komuniste.
Pred nedavnim je predsedstvo mladinske organizacije pripravilo celo problemsko konferenco o izobraževanju. NI uspela, ker je bila udeležba preslaba. Mnogi menijo, da je bila preslabo pripravljena, da prej v TOZD o tem niso skoraj nič vedeli. No, kakorkoli, vodstvo mladih bo vsekakor moralo temeljito razmisliti, kako praktično pritegniti mlade k delu. Namreč, samo lepo napisani in pripravljeni programi dela in samo sodelovanje z vodstvi drugih organizacij brez obširnega zajetja večine mladih, bo delo vedno otežkočeno.
»Revolucija brez podpore prebivalstva« je vnaprej obsojena na neuspeh. V določenem smislu je tudi mladina v revoluciji in potrebna ji je torej močna in temeljita podpora vseh mladih, na slehernem delovnem mestu.
Po moje se prepogosto lotevamo reorganizacij, teoretičnemu prilagajanju ko smo pogosto brez temeljitih ugotovitev, kaj mlade pravzaprav resnično »tišči«.
Res je, nekateri aktivi ali posamezne skupine so že pričele s tistim preprostim, a tako pomembnim delom: združevanje, spoznava, nje, tovariški pogovori ipd. No, k temle zapisu me je spodbudil pravzaprav zapisnik seje predsedstva mladinske organizacije. Med
dz-uflrin* so obravnavali:	predloii
mladincev za sprejem v ZK, fluk-tuacijo, program taborniške organizacije.
Po razpravi so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Na osnovi analize predsedstva po TOZD-ih se obravnavajo kritična DM z ozirom na fluktuacijo in zahteva odgovor od pristojnih služb.
2.	Vodja DE pri oblikovanju predloga o napredovanju delavcev obvezno konzultira z vodstvenimi delavci.
3.	Mladinska organizacija se strinja s predlogom kadrovske
Mi in redukcija
O vzrokih pomanjkanja električ- nad neprijetnostjo, v kateri se je nega toka in o posledicah je go- znašla praktično vsa slovenska in-tovo sleherni med nami poslušal dustrija, gospodinjstva In drugi, ali bral številne informacije. Zato Menim, da sem dolžan zapisati ta sestavek ni namenjen tarnanju zahvalo za razumevanje vam vsem,
ki ste težave v celoti razumeli, brez godrnjanja in izpadov.
Strokovne službe so neprestano Iskale možnosti čimmanjših Izpadov, najbolj ustreznih razporeditev izmen, v našem oddelku pa smo se prizadevali, da vas bi sproti o vsem obveščali. Marsikdo je prišel na delo, pa ni mogel delati, Pa je prišel v naslednji Izmeni, v vseh obračunskih enotah so bili delavci pripravljeni delati v sobotah in nedeljah, da bi bila zguba čim manjša.
Velik prispevek k vsem tem so dale tudj družbenopolitične organizacije, organi upravljanja, predvsem pa zdrava zavest Savčanov. Vsaj doslej In pri nas (v uredništvu) ne vemo za kakršenkoli izpad, protest ali nerazumevanje. Morda se je kje to tudi pojavilo, toda tako neznatno, da ni omembe vredno.
Razmere z električno energijo se še niso v celoti uredile, zato naj bo tole pisanje tudi — poleg pohvale — tudi apel za prihodnje. Če bo potrebno, bo kolektiv Save tudi vnaprej v celoti razumel težave in podprl prizadevanja strokovnih služb in organov upravljanja, ki bi morali predlagati ali sprejeti včasih tudi nepopularne ukrepe.
službe za zmanjšanje fluktuacije. Zagotoviti se mora samski dom za delavce in prehrana v tovarni — kosila in premični bufet po oddelkih.
4.	V postopek vključevanja no-vega delavca na DM se vključi tudi vodstvo mladinskih aktivov v OE.
5.	Novo sprejetim delavcem se ob prihodu v podjetje zagotovi nekaj kredita.
6.	Predsedstvo mladinske organizacije Sava Kranj podpira predlog sindikata za rešitev stanovanjskega vprašanja.
Taborniška organizacija Albina Drolca je del mladinske organizacije. Na svoji seji je izvršila zamenjavo starešine. Izvoljen je bil tov. čufer Milan.
7.	V program taborniške organizacije naj se naknadno vnese, da taborniki sodelujejo predvsem z MO (komisija za SLO).
Tov. Čufer je povedal, da bodo vse zapisnike taborniške organizacije objavljali v tovarniškem glasilu in da bodo v vse akcije, ki jih bodo sami prirejali, povabili tudi savsko mladino. Čez dva meseca boste dobili tudi program za 1974. leto. Taborniška organizacija se bo razdelila na klubovce in tabornike. Med klubovci bi bili mlajši člani od 16. do 18. leta. T| bi se trenirali za na akcije. Starejši člani pa bi bili taborniki. Hodili bi na taborjenje, izlete in kulturne prireditve.
(Konec na 3. str.)
RAZPRAVA O USTAVI
V	sredo, 19. septembra je bila za Savčane prva razprava o ustavi SFRJ, SRS in o občinskem statutu.
V	dvorani skupščine občine se je zbralo okrog sto delavcev tovarne tehničnih izdelkov in nekaterih strokovnih služb.
Zelo dobro strokovno informacijo je dal podpredsednik skupščine občine Kranj tov. Šifkovič Franc. Opozoril je, da bo poglavja ali določila, ki se niso bistveno spremenila od prej, izpustil, dokaj temeljito pa je obrazložil npr. delegatski sistem, samoupravljanje v krajevnih skupnostih ter spremembe družbeno-ekonomskih odnosov, pravice delavca do upravljanja, delitve dohodka.
Tudi v razpravi so Savčani postavili več vprašanj, npr.:
—	povezovanje TOZD — krajevne skupnosti,
—	ali bo imela tudi občina delavsko kontrolo,
—	delegatski sistem,
—	n iv .i občinami (revnejšo — bogate, razvite — nerazvite).
Razgovor je trajal uro in pol ter je po mojem mnenju v celoti uspel.
J. S.
Obisk z Vrhnike
Enoletna želja Vrhničanov, da pobliže spoznamo podjetje Sava ter se seznanimo z delom v njem, se nam je uresničila v soboto, dne
8.	septembra.
Marsikateri član kolektiva še ni bil v Savi v Kranju in nam marsikaj o Savi ni bilo znano. Vendar se je tudi za nas ta skrivnost razjasnila preteklo soboto.
O 6.30 smo tako odrinili proti Kranju. Sprejel nas je generalni direktor Save inž. Janez Beravs, direktor TTI dr. Premru in inž. Janez Bohorič.
Tov. Petek iz izobraževalnega centra nam je najprej zavrtel film
o Savi. Po tem smo se razdelili v dve skupini ter si z vodiči ogledali obrat. Obiskali smo tudi računski center.
Vsi, ki smo se udeležili ekskurzije v Kranj, smo bili z vsem zadovoljni. Starejši člani so videli, kako se je Sava razvila v letih, ko jih nj bilo; mlajšim pa je bil to prvi obisk v podjetju.
Vsi delavci obrata III. se zahvaljujemo organizatorjem in izobraževalnemu centru, ki so pripomogli, da zdaj več vemo o našem podjetju.
Ida Piki
Alkoholizem - bolezen
Izvršni odbor sindikata je obravnaval povzetke in sklepe analize problematike alkoholizma v podjetju »Sava«. Vsi so soglasno podprli prizadevanja oddelka za socialno varstvo in družbeni standard, da se problematika alkoholizma ustrezno reši.
Alkoholizem je bolezen, ki se v največ primerih pojavlja na osnovi navade, ker se posameznik že z malega privaja na uživanje alkoholnih pijač. Ce se temu pridružijo še kaki družinski problemi in druge življenjske težave, se alkoholizem razvije še mnogo hitreje. Takšen posameznik bo v alkoholu iskal sprostitev notranjih napetosti, ki so posledica življenjskih težav.
Mlad človek sprva uživa alkoholne pijače zaradi tega, da se s
tem enači z odraslimi. Misli, da postaja s pitjem bolj odrasel, spo-štovarn, uglednejši. Okolica opazi taikšnega človeka šele takrat, ko se začne obnašati izrazito asocialno.
Te faze v uživanju alkoholnih pijač še ne moremo imenovati alkoholizem, pač pa ji pravimo predaikoholma faza. V tej fazi raste odpornost proti alkoholu tako, da tak človek prenese čedalje večje količine alkohola. Končno pride do točke, ko predalkoholna faza preide v bolezen — alkoholizem.
Tedaj se pri alkoholiku v večjem številu pojavljajo alkoholne amnezije (opit človek se po streznitvi ne spominja natančno vsega, kar se je dogajalo, ko je bil pijan). Alkaholne amnezije se pojavljajo pogosteje.
W£ - v.’,-"*
im ,	-
,t --S*;
-.v,'
ESlaPlSj
Razumljivo je, da je posledica hudega pijanstva tudi pri najbolj normalnem in najbolj zdravem človeku amnezija. Odslej ostane odpornost proti alkoholu nespremenjena in se ne poveča. Alkoholik vrsto let prenaša določeno količino alkoholnih pijač.
V	tej fazi alkoholne bolezni se pri alkoholiku pojavljajo različni pokazatelji alkoholizma zdravstvene, socialne in ekonomske narave. Alkoholizem povzroča hude osebnostne okvare, ki se kažejo v asocialnem vedenju alkoholika in njegovem propadanju na družbeni lestvici.
Najpomembnejša značilnost alkoholikov je nagnjenost k lažem. Alkoholik brez alkohola ni zadovoljen, ne more misliti, ne more delati. Postane suženj alkohola, pije, ker zaradi svoje bolezni mora piti. V poteku bolezni pride do okvare možgan in drugih organov ter psihičnih motenj. Izguba kontrole nad količino alkoholne pijače je pravzaprav temeljna značilnost vseh alkoholikov. Alkoholik nikoli več, tudi po daljšem številu let abstinence ne doseže sposobnosti za kontrolo. Kakršnokoli pitje pomeni, da je znova zabredel v staro bolezen — torej recidivo alkoholizma.
Alkoholik sam brez zdravljenja ne more pomagati. Po 10—15 letih uživanja alkohola, se pri alkoholiku pojavi zmanjšanje odpornosti do alkohola. Faza padanja odpornosti traja 5—6 let. V tej fazi se človek opije že pri manjših količinah pijače.
Alkoholiki, ki se zdravijo, umirajo poprečno okrog 52. leta. V zadnjih letih se je znanstveno gledanje na problem alkoholizma bistveno spremenilo.
Uvideli so, da alkoholik' ne pije zato, ker to želi, temveč zato, ker se je pri njem razvila bolezenska odvisnost od alkohola v taki meri, da mora piti.
Vedeti moramo, da alkoholik, ko se bolezen že razvija, ne more pustiti pijače brez tuje pomoči — se pravi brez zdravljenja. Ta pomoč je v vsakem primeru drugačna. treba je poiskati vzroke, ki so privedli do alkoholizma. Pomoč je odvisna od tega, v kateri fazi alkoholizma jo bomo nudili.
V	vseh primerih alkoholizma je potrebno, da se človek prevzgoji, prevzgoja odraslega človeka pa ni lahka, ne hitra, niti ne enostavna.
Člani našega kolektiva, ki prekomerno uživajo alkoholne pijače, so stalne stranke obravnav odbora za kršitev delovnih dolžnosti.
S svojim delovanjem na družbo povzroča alkoholik vrsto problemov, tako da postaja socialno-me-dicinski problem prve vrste.
Dalje prihodnjič
soc. delavec Kladnik Tone
Pripombe DESK
Problemi delavske restavracije
Pokradli smo za pol milijona
V	začetku letošnjega leta smo poročali o poslovanju delavske restavracije v preteklem letu. Tokrat pa vas želimo seznaniti o poslovnem uspehu delavske restavracije v I. polletju letos.
V	prvem tromesečju letošnjega leta so bili stroški za malice približno enaki kot v decembru lanskega leta. V drugem tromesečju pa so začeli naraščati in so do konca junija porasli poprečno za 0,20 din pri obroku, kar znese mesečno cca 11.100 dinarjev. Lastna cena malice je bila dccembrn lani 5,93 din, junija letos pa 6,13 din. Višja lastna cena malic gre predvsem na račun višjih cen živil; cene še naraščajo in zato upravičeno predvidevamo še višjo lastno ceno malic.
Medtem, ko so stroški za malice vse višji, pa so ostali dohodki delavske restavracije (prispevek delavcev In dotacija podjetja) enaki. Stroški za malice praviloma ne bi smeli prekoračevati dohodkov. In kaj naj storimo, da bi kvaliteta malic in prispevek delavcev
—	samo v mesecu maju In Juniju je Iz avtomatov zmanjkalo 260 steklenic oranžade;
—	dnevno porabimo 420 kg kruha. Kruh ostaja na mizah in ga odvržemo v pomije cca 20 do 30 kilogramov dnevno ali poprečno 67,50 din;
— mesečno porabimo 300 kg klo. bučnega papirja, ki ga uporabljamo tudi pri delitvi malic, leži pa vsepovsod.
Samo pri navedenih primerih nepotrebnih Izdatkov bi letno prihranili cca 40.000 din. Zato apeliramo na vse delavce: ne odnašajte inventarja iz prostorov delavske restavracije In ne odmetavajte ter ne uničujte praznih steklenic, kruha vzemite le toliko, kolikor ga boste pojedli, ne razmetavajte papirja pri malici (15 °/o-ni prihranek porabe papirja znaša 5.000 din letno). Prepričani smo, da bi z nekoliko več discipline in pravilnim odnosom do naše skupne lastnine prihranili nepotrebne stroške, denar pa koristno porabili za malice. Žal so med nami še ljudje, ki nima-
V času od 15. 8 do 24. 8. so delovne skupine obravnavale predlog začasnega statutarnega sklepa o ustanovitvi samoupravne delavske kontrole In volile delegate odborov delavske kontrole In pri tem podale nekaj pripomb, ki jih s po. jasnili navajamo, kakor sledi:
L TAP:
Delovne skupine v tem TOZD niso Imele pripomb.
II.	TTI:
1.	Kako bodo člani odbora delavske kontrole zmogli kvalitetno opravljati naloge, ki jih ima ta odbor, ne da bi šlo to delo na račun nadur?
Odbor delavske kontrole bo opravljal svoje delo podobno kot drugi odbori ne da bi bilo zato potrebno neko posebno nadurno delo. Na osnov] zbranih knjigovodskih podatkov, zapisnikov samoupravnih organov, Inšpekcijskih poročil, osebnih ugotovitev
in drugih utemeljenih prijav se bo ta odbor odločil za sklic seje, ki naj bi bila ob koncu izmen tako kot to delajo drugi odbori.
III.	OSS:
1.	član odbora delavske kontrole bi moral biti v podjetju predhodno zaposlen vsaj 3 leta.
Priporočilo kadrovskih komisij
ZK in sindikata, naj se kandidira delavce, ki so vsaj 2 leti zaposleni v našem podjetju, ne omenjuje nobene delovne skupine oz. OE, da ne bi kandidirali svojega delegata z daljšim delovnim stažem.
2.	Delavska kontrola naj ne bo organ, ki stalno prejema kopico najrazličnejših podatkov, ampak naj ji bodo na razpolago vsi potrebni materiali le za primere, ki Jih želi obravnavati oz. razčistiti.
Delavska kontrola bo permanentna v tem smislu, da bo odbor na v naprej določen način In Iz naprej določenih virov dobivali potrebne podatke, na osnovi katerih
se bo odločil za sklic seje in za primere, ki jih bo želel obravna-vatL
3.	S poslovnikom naj se določi način dela delavske kontrole.
Informacija o celotnem predlogu o ustanovitvi delavske kontrole vsem delavcem podjetja, je bila po sklepu političnega aktiva podjetja objavljen v časopisu »Sava«, vsebuje tudi sklep tega aktiva, da se v septembru izdela in predloži v obravnavo poslovnik za delo odborov samoupravne delavske kontrole.
4.	Zakaj član odbora delavske kontrole nima namestnika?
člani sedanjih odborov v podjetju večinoma nimajo namestnikov, zato tudi namestnikov članov odborov delavske kontrole zaenkrat nismo predlagali. Dokončna določila o sestavi In načinu izvolitve članov teh odborov bodo vsebovana v statutih TOZD, ki bodo izdelana ob koncu leta.
ostala Ista, stroški za malice pa bi čim manj porasli? Na ceno živil ne moremo vplivati, lahko pa zmanjšamo stroške za malice, če vsi redno varčujemo, če imamo pravilen odnos do hrane in inventarja. Navajamo nekaj primerov nepotrebnih ali previsokih izdatkov, ki bremenijo ceno malic:
—	od meseca januarja do začetka avgusta Je manjkalo 8.950 steklenic (embalaže) v vrednosti 8.950 din;
—	ob inventuri v začetku aprila je manjkalo 583 žlic, 74 nožev in 205 vilic; od aprila do sedaj pa smo morali, zaradi ponovnih manj kov pribora, kupiti 394 žlic In 114 vilic. Manjkajoči pribor je stal 5.600 din;
ZAHVALA
Ob jubileju moje biserne poroke se najtopleje zahvaljujem za pozornost In darila sindikalne podružnice Sava, inž. Turzanskemu za prisrčne besede in pevcem za prelepo prepevanje ter obenem želim kolektivu Sava mnogo delovnih uspehov.
Benedik Jožef in žena Antonija
Jo pravilnega odnosa do družbene lastnine, kar potrjujejo Izjave posameznikov, ki odgovorjajo na naša opozorila, n. pr.: Molči kaj te briga, saj ni tvoje, saj ne gre Iz tvojega žepa«.
Naj ob koncu navedemo še nedisciplino pri delitvi malic. Vsi vemo, da se naša tovarni širi, da je Iz dneva v dan zaposlenih več delavcev, prostor] delavske restavracije za pripravo in delitev malic pa so že več let Isti. Jedilnica v obratu II, ki ima 120 sedežev, je že davno premajhna. V tej jedilnici razdelimo od pol 9. ure do pol 11. ure cca 880 malic, poleg tega pa v Isti jedilnici obratuje tudi bife. Kljub premajhnim kapacitetam jedilnice in razdeljevalnega pulta, pa je dostikrat gneča pri delitvi malic nepotrebna in je pogojena z nediscipliniranostjo delavcev, ki prihajajo na malico izven časa, ki je določen za njihovo delovno enoto. S tem pa povzročajo gnečo in tudi zastoj pri delitvi malic.
Torej red in disciplina, hitra delitev malic ter dobro gospodarjenje z našimi skupnimi sredstvi niso odvisni samo od delavcev delavske restavracije, ampak od nas vseh.
Ida Kus
Pričenjamo javne razprave o novi ustavi
Kaj hočemo?
POGLAVJE VI.
Delovni ljudje In občani, narodi in narodnosti Jugoslavije so odločeni, da vse svoje sile usmerijo k mirnemu ustvarjalnemu delu in graditvi svoje samoupravne socialistične skupnosti, sl dosledno prizadevajo za politiko miru In so proti agresiji, vojni in agresivnim pritiskom katerekoli vrste. Za zavarovanje svojega mirnega razvoja in socialistične graditve so odločeni, da z vsemi silami in sredstvi, ki so Jim na razpolago, v oboroženem boju in drugih obll-
Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije, nastala v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji kot prostovoljna demokratična fronta delovnih ljudi in občanov ter vseh organiziranih socialističnih sil, je najširša osnova njihove družbenopolitične aktivnosti v socialističnem samoupravnem sistemu.
V socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije uresničujejo delovni ljudje in občani, družbenopolitične organizacije ter vse organizirane socialistične sile z Zvezo komunistov Jugoslavije na
kah odpora varujejo in branijo svojo svobodo, neodvisnost, suverenost, teritorialno celotnost in socialistični samoupravni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. V ta namen sl delovni ljudje in občani ter narodi in narodnosti Jugoslavije organizirajo in gradijo splošno narodno obrambo kot neločljivi del socialistične samoupravne družbene ureditve, v zavesti, da sta možnost in nevarnost agresije toliko manjši, kolikor sta obrambna sposobnost samoupravne družbe
in pripravljenost države ra narod
no obrambo večij. Krepitev obrambne sposobnosti države je sestavni del politike miru in enakopravnega mednarodnega sodelovanja.
Splošna narodna obramba je enoten sistem organiziranja priprav in udeležbe Socialistične federativne republike Jugoslavije, repub. lik, avtonomnih pokrajin, občin, organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih organizacij ter delovnih ljudi in občanov v oboroženem boju in v vseh drugih oblikah odpora ter v izvrševanju drugih nalog, ki so pomembne za obrambo države. V splošni ljudski obrambi je oborožen boj odločilna oblika upiranja agresiji. Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije so nosilke oboroženega boja in tvorijo eno samo celoto. Vrhovno vodstvo in poveljevanje oboroženim silam zagotavljata enotnost in nedeljivost oboroženega boja.
POGLAVJE VIL
Zveza komunistov Jugoslavije, pobudnica in organizator narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije ter zavestna nosilka teženj in interesov delavskega razreda, je postala po nujnosti zgodovinskega razvoja organizirana vodilna idejna in politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi pri graditvi socializma in pri uresničevanju solidarnosti delovnih ljudi ter bratstva in enotnosti narodov In narodnosti Jugoslavije.
Zveza komunistov Jugoslavije je s svojim usmerjevalnim, idejnim in političnim delom v pogojih socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja glavna pobudnica in nosilka politične aktivnosti za varstvo in nadaljnji razvoj pridobitev socialistične revolucije In socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti, in je za to odgovorna.
čelu politično in akcijsko enotnost socialističnih sil v usmerjanju družbenega razvoja na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in v ta namen: obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj, usmerjanja družbenega razvoja, uveljavljanja pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, uresničevanja enakopravnosti
nai cniuv lil um oUnusCI ter pospeSe-
vanja socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov in predlagajo možne rešitve omenjenih vprašanj;
določajo program politične aktivnosti in družbena merila za izvolitev delegacij in delegatov v temeljnih organizacijah združenega dela ter v krajevnih in drugih samoupravnih organizacijah In skup. nostih; zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij v samoupravnih organizacijah in skupno, stih ter delegatov v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi kandidatov za samoupravne, javne in druge družbene funkcije v družbenopolitičnih skupnostih; spremljajo delovanje In dajejo predloge za uspešno delovanje delegatskega sistema, obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgoje kadrov ter določajo merila za odbiranja kadrov; spremljajo delo organov oblasti in samoupravljanja, samoupravnih organizacij in skupnosti ter nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, izražajo svoja mnenja in ocene in opravljajo družbeno kontrolo in kritiko njihovega dela, zlasti glede zagotovitve javnosti dela in odgovor, nos tl pri delu;
ustvarjajo pogoje za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij pri družbenem in političnem življenju;
zagotavljajo obveščenost delovnih ljudi in občanov ter vpliv na uveljavljanje vloge sredstev obveščanja;
se borijo za humane odnose med ljudmi, za razvijanje socialistične demokratične zavesti in norm socialističnega načina življenja, kot tudi za odpravo pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih samoupravnih demokratičnih družbenih odnosov ali jim kako drugače povzročajo škodo.
Družbenopolitične skupnosti morajo v mejah svojih pravic in
zvezj delovnega ljudstva Jugoslavije materialne in druge pogoje za uresničevanje njenih v ustavi določenih funkcij.
Delavci, prostovoljno organizira, ni v sindikatu kot najširši enotni organizaciji delavskega razreda, se zavzemajo za tak dužbenoeko-nomskl položaj in za tako svojo vlogo v družbi in političnem sistemu, da ustrezata interesom in težnjam delavskega razreda, za uveljavljanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in odločilne vloge delavcev pri odločanju o družbeni reprodukciji, za razvijanje sistema dohodka in odločanje delavcev o pridobivanju in delitvi dohodka po uspehih dela, za uveljavljanje samoupravnih in drugih pravic in interesov delavcev na vseh področjih dela, ustvarjalnosti in življenja, za samoupravno usklajevanje posamičnih in skupnih Interesov s splošnimi interesi, za usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij, za demokratično določanje kandidatov za člane delegacij v organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in kandidatov za delegate v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, za najširšo udeležbo delavcev pri Izvrševanju funkcij oblasti in upravljanja vpliva delavcev na kadrovsko politiko, za varstvo njihovih pravic, za zagotavljanje socialne varnosti in razvoj življenjskega standarda delavcev kot tudi za razvijanje in krepitev njihove solidarnosti. Pri uresničevanju teh ciljev daje sindikat pobudo za sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter sodeluje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju.
POGLAVJE IX
Družbenoekonomski in politični sistem ter drugi v tej ustavi določeni odnosi so usmerjeni k razširitvi pogojev za nadaljnji razvoj socialistične družbe, za premagovanje njenih nasprotij in za tak družbeni napredek, ki bo na vsestranski razvitosti produkcijskih iul, vLukki iiriniiik	dela.
obilju proizvodov in na vsestranskem razvoju človeka kot svobodne osebnosti omogočil razvoj takih družbenih odnosov, v katerih se bo uresničevalo načelo komu-
nizma: »Vsak po svojih sposobnostih — vsakemu po njegovih potrebah«.
V ta namen so samoupravni organi, državni organi, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije, delovni ljudje in občani neposredno poklicani, da z vso svojo dejavnostjo:
širijo in krepijo materialno osnovo družbe in življenja posameznikov, s tem, da razvijajo produkcijske sile, večajo produktivnost dela in nenehno pospešujejo socialistične samoupravne odnose;
ustvarjajo pogoje, v katerih bodo izginjale družbenoekonomske razlike med umskim in telesnim delom in v katerih bo postajalo človeško delo čedalje popolnejše razodeva-nje ustvarjalnosti in človeške osebnosti;
širijo In razvijajo vse oblike samoupravljanja in socialistične samoupravne demokratičnosti, zlasti na področjih, na katerih prevladujejo funkcije politične oblasti, omejujejo silo in ustvarjajo pogoje za njeno odpravo ter gradijo med ljudmi odnose, ki bodo temeljil] na zavesti o skupnih interesih, na socialistični morali in na svobodni dejavnosti človeka; prispevajo k uresničevanju človeških svoboščin in pravic, k humanizaciji družbenega okolja in človeške osebnosti, h krepitvi solidarnosti in človečnosti med ljudmi ter k spoštovanju človeškega dostojanstva.
razvijajo . v skladu z naprednimi težnjami človeštva vsestransko sodelovanje in zbliževanje v šemi narodi, da sc ustvari svobodna skupnost vseh narodov na svetu.
SOCIALISTIČNA
FEDERATIVNA
REPUBLIKA
JUGOSLAVIJA
1.	člen
Socialistična federativna republika Jugoslavija je zvezna država kot državna skupnost prostovoljno združenih narodov in njihovih socialističnih republik ter socialističnih avtonomnih pokrajin Kosova in Vojvodine v sestava Socialistične republike Srbije, ki teme-
delavskcga razreda in vseh delovnih ljudi, ter socialistična samoupravna demokratična skupnost delovnih ljudi in občanov ter enakopravnih narodov in narodnosti.
2.	člen
Socialistično federativno republiko Jugoslavijo sestavljajo: Socialistična republika Bosna in Hercegovina, Socialistična republika Črna gora, Socialistična republika Hrvatska, Socialistična republika Makedonija, Socialistična republika Slovenija in Socialistična republika Srbija, kot tudi Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo in Socialistična avtonomna pokrajina Vojvodina, ki sta v sestavi Socialistične republike Srbije.
3.	člen
Socialistična republika je država, ki temelji na suverenosti naroda ter na oblasti in samoupravljanju delavslkega razreda in vseh delovnih ljudi, in socialistična samoupravna demokratična skupnost delovnih ljudi in občanov ter enakopravnih narodov in narodnosti.
4.	člen
Socialistična avtonomna pokrajina je avtonomna socialistična samoupravna demokratična družbenopolitična skupnost, ki temelji na oblasti im samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, v kateri delovni ljudje, narodi in narodnosti uveljavljajo svoje suverene pra/vice; kadar je to v skupnem interesu delovnih ljudi, narodov in narodnosti republike kot celote določeno z ustavo Socialistične republike Srbije, pa tudi v republiki.
5.	člen
Ozemlje Socialistične federativne republike Jugoslavije je enotno in ga sestavljajo ozemlja socialističnih republik.
Ozemlje republike in ozemlje avtonomne pokrajine se brez privolitve republike oziroma avtonomne pdkrajme ne moreta spremeniti.
Meja Socialistične federativne republike Jugoslavije se brez soglasja vseh republik in avtonomnih pokrajin ne more spremeniti.
Meja med republikami se sme spremeniti po njihovem sporazumu, če gre za mejo avtonomne pokrajine, pa tudi z njenim soglasjem.
6.	člen
Grb Socialistične federativne republike Jugoslavije je polje, obdano z žitnim klasjem. Klasje je spodaj povezano s trakom, na katerem je datum 29. IX. 1943. Med vrhovi klasja je rdeča peterokraka zvezda. V sredini polja je šest poševno položenih plamenic, katerih plameni se zlivajo v en plamen.
7.	člen
Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije je sestavljena iz treh barv: modre, bele in rdeče, z rdečo peterokrako zvezdo na sredini. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave se vrste vodoravno od zgoraj navzdol po temle redu: modra, bela in rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino zastave. Zvezda ima pravilno peterokrako obliko in zlat (rumen) rob. Središče zvezde se krije s točko, v kateri se sekata diagonali zastave. Gornji krak zvezde sega do polovice v modro barvo zastave, tako da imata dolnja kraka zvezde ustrezno mesto na rdeči barvi zastave.
8.	člen
Socialistična federativna republika Jugoslavija ima himno.
9.	člen
Glavno mesto Socialiistične federativne republike Jugoslavije je Beograd.
Kaj delajo mladi
(Nadalj. s 1. str.)
8.	Komisija za SLO mora v dogovoru s taborniško organizacijo vskladit] svoj program s programom taborniške organizacije.
Ad 6
Razvila se Je obširna razprava o nesklepčnosti mladinske konference. Razpravljali so o vzrokih.
9.	Predsednik) po TOZD so zadolženi, da naredilo analizo odsotnosti do 11. 9. 1973.
10.	Ker na konferenci nismo mo. gll obravnavati problema izobraževanja, morajo po TOZD-ih narediti seznam, kdo se bo v prihodnje izobraževal.
11.	Pred konferenco bi se mora-
točen datum. Na tej seji bi tudi osvežili, kar Je potrebno pripraviti za konferenco, kajti vmes je bil kolektivni dopust in se je marsikaj pozabilo.
Za neuspeh je kriva tudi organizacijsko kadrovska komisija, ki
sploh še ni delovala. Organizacijsko kadrovske komisije ni bilo, ker ni imela članov, kar Je krivda predsedstev po TOZD. Sedaj je bil izdan program organizacijsko kadrovske komisije in bo takoj začela delovati. /
dolžnosti zagotavljati Socialističnilo sestati predsedstvo in določiti
TU, MED NAMI!
ALI JE TO MOGOČE?
»Cela vrsta naročilnic, ki jih dajemo v enote oz. službe, predvsem pa v SES ostane nelzvršenih. Izvrševanje nekaterih naročil se zavlačuje več kot eno leto«.
(zapisnik 30. seje ožjega kolegija TOZD TTI)
Še dobro, da se tako ne dogaja v izplačilnem oddelku.
II. Športni teden Save
OSS TUDI DRUGIČ NAJBOUSI
Po zelo uspešnem I. športnem tednu je bil v dneh od 25. do 31. avgusta 1973 organiziran in izveden II. športni teden. Tekmovalo se je v 10 športnih panogah. Udeležba je bila nekoliko slabša, aktivno je nastopalo okrog 230 delavk in delavcev.
REZULTATI
Sobota, 25. avgust
TRIM
Prvo mesto si delita ekipi OSS in TTI, TAP se tekmovanja ni udeležil.
Točke:
TTI	5	točk
OSS	5	točk
TAP	0	točk
Pnedeljek, 27. avgust:
ROKOMET
Rezultati:
OSS : TAP 26:17 TTI : TAP 25:19 OSS : TTI 20:12
Ekipa OSS je bila zelo dobra, dosegla je mnogo boljši rezultat (261) kot na I. športnem tednu in iz zadnjega mesta prišla na prvo mesto. Najboljša posameznica je bila tov. Peternelj Olga (TAP) z 180 podrtimi keglji.
Torek, 28. avgusta ODBOJKA
Rezultati:
TAP : OSS 2:0 TTI : OSS 2:0 TTI : TAP 2:0 Vrstni red:
1.	TTI	5 točk
2.	TAP	3	točke
3.	OSS	1	točka
V prvi tekmi sta se pomerili ekipi TAP Ln OSS. čeprav se je vlil močan dež, so igralci vztrajali do konca. Zaradi razmočenega igrišča in močnega dežja sta se ostali dve tekmi odigrali v četrtek.
Ekipa TTI je premočno zmagala, sa je bila najbolj borbena in v polnj sestavi.
Tokrat sta ekipi OSS in TTI zamenjali mesti predvsem pa zaslugi najboljše posameznice tov. Petrovič Ljube (TTI).
Sreda, 29. avgusta
SAH
Moški
Rezultati:
OSS : TTI 3:3 OSS : TAP 4:2 TTI : TAP 5:1 Vrstni red:
1.	TTI	5	točk
2.	OSS	3	točke
3.	TAP	1	točka
Na tekmovanju v šahu je prišlo
prvič do kršenja pravilnika športnega troboja. Za ekipo TTI je nastopil član OSS. Čeprav bi morala biti ekipa TTI v tem primeru po pravilniku diskvalificirana, se to ni zgodilo. Izvršni odbor TROBOJA, ki je razpravljal o tem primeru, je sklenil, da se ekipa kljub temu, da je bil pravilnik kršen, ne diskvalificira, ker prekršek ni bil namerno storjen.
ženske
Rezultati:
OSS : TAP 1:1 OSS : TAP 'A:VA TTI : TAP 2:0 Vrstni red:
1.	TAP	5	točk
2.	OSS	3	točke
3.	TTI	1	točka
Najboljša posameznica	je bila
tov. Bertoncelj Vlasta (OSS).
četrtek, 30. avgusta STREUANJE
Moški
TTI	480 krogov	5	točk
TAP	405 krogov	3	točke
OSS	398 krogov	1	točka
Najboljši posameznik je bil tov. Marič Boško (TAP) z 166 krogi.
TTI	329 krogov	5	točk
OSS	305 krogov	3	točke
TAP ni imel svoje ekipe. Najboljša posameznica je bila tov. Cvetkovič Vika z 131 krogi.
5 točk	Moški
3 točke	Rezultati:
1 točka TTI : TAP 5:1
OSS TTI TAP
Tudi tokrat je ekipa OSS premočno zmagala. Najboljši strelec je bil Valentar Stane z 18 zadetki.
KEGUANJE:
Moški
OSS : TAP 5:1 OSS : TTI 5:2 Vrstni red:
1.	OSS	5	točk
2.	TTI	3	točke
3.	TAP	1	točka
Petek, 31. avgusta PLAVANJE
Moški 50 m cravl:
1.	Štibelj Boris (OOS)	30,0
2.	Valentar Stane (TTI)	34,2
3.	Zaplotnik Slavko (TAP)	35,0
50 m prsno:
OSS	1722	podrtih	kegljev
TTI	1720	podrtih	kegljev
TAP	1687	podrtih	kegljev
Točke:
OSS
TTI
TAP
5 točk 3 točke 1 točka
Med ekipa OSS in TTI se je odvijala ogorčena borba. Da je ekipa OSS zmagala, se imajo zahvaliti le svojemu najboljšemu tekmovalcu tov. Ambrožič Miru, ki je bil z 529 podrtimi keglji najboljši posameznik.
KEGLJANJE:
ženske
OSS	349	podrtih	kegljev
TAP	302	podtrih	kegljev
TTI	299	podrtih	kegljev
Točke:
Podobno kot na I. športnem tednu, je tudi tokrat ekipa OSS premočno zmagala. Najboljši posameznik je bil tov. Frelih Riko. Ženske Rezultati:
TTI : TAP 3:0 TTI : OSS 3:1 OSS : TAP 3:0 Vrstni red:
1.	Vunšek Jože (OSS)	39,1
2.	Dolanc Martin (OSS)	41,6
3.	Rozman (TTI)	44,0
50 m hrbtno:
1.	Stibelj Boris (OSS)	38,3
2.	Mraz Lado (TTI)	46,9
4 X 25 m:
1.	ekipa OSS	0;57,2
2.	ekipa TTI	1;02,3
EKIPNO — vrstni red:
OSS
TAP
TTI
5 točk 1. TTI 3 točke 2. OSS 1 točka 3. TAP
5 točk 1. OSS 3 točke 2. TTI 1 točka 3. TAP
5 točk 3 točke 0 točk
Ženske
Šah je zelo priljubljen med Savčanl — zahvaljujoč tudi prizadevnim posameznikom
25 m cravl:	
1. Rožanc Grozdana (OSS)	18,6
2. Držak (OSS)	20,6
3. Zajc Ema (OSS) 25 m prsno:	25,0
1. Gorjanc Saša (OSS)	23,2
2. Oman (OSS)	23,4
3. Držak (OSS) EKIPNO — vrstni red:	24,8
L OSS	5 točk
2. TTI	3 točke
Tekmovanje je bilo v zimskem	
kopališču. Razveseljiv pa odziv žensk. KOŠARKA Rezultati: OSS : TTI 44:27 OSS : TAP 49:28 TTI : TAP 49:28	je velik
Benedikov ata je praznoval
Človeku se včasih kak dogodek tako impresivno vtisne v spomin, da ga preprosto ni sposoben v podrobnosti pripovedovati naprej. Ali je to zaradi trenutnega razpoloženja ali pa določeni dogodki na določene ljudi močneje vplivajo? Ne vem in ne razmišljam o tem. Prepričan pa sem, da je trenutek, ko smo bili prisotni ob biserni poroki našega nekdanjega sodelavca, vsakogar od nas — nekatere manj, druge bolj — le malo »premaknil«.
Teden dni pred dogodkom nas je vnuk Benedikovega ata učitelj Matko Oman poklical in povedal, da krajevna skupnost skupaj s svojci pripravlja kar majhno slovesnost: Benedikov ata oz. Jože Benedik in njegova žena slavita 60-letnico skupnega življenja. In Jože Benedik je eden redkih, ki so 1921. leta začeli delati v Savi (o tem smo obširno pisali v reportaži 1961. leta). Razumljivo, da je v
Savi ta informacija povzročila do. ločeno akcijo. V sindikatu so sklenili, da slavljencema kupijo praktično darilo, direktor podjetja pa je imenoval — skupaj z DPO — delegacijo, ki jima bo voščila ob velikem prazniku. V poročni sobi se ob poroki gotovo doslej še m zbralo toliko »prič«. Bili so njuni otroci, vnuki in mi iz Save. Gotovo dvajset ljudi.
Po obrednem delu je slavljencema najprej izrekel nekaj besed in voščil za nadaljno srečo namestnik direktorja inž. Helmut Turzanski ter jima dal darilo in velik šop rož. Voščili smo mu tudi ostal in to bi bilo skoraj vse, kar zmorem napisati. Preveč lepih besed je bilo izrečenih, ki se ne dajo ponoviti. Slavljenca sta imela solzne oči in še komu od nas so se orosile.
Zato le: Srečno Benedikov ata in mama!
J. S.
KOLEKTIVNA KAZEN
Tovarišice Anica, Nedeljka, Helena, Katarina, Štefanija, Marija, Milena in Zlata delajo skupaj. »Med sodelavkami prihaja do stalnih prepirov, medsebojnih žalitev itd. Zaradi slabih odnosov se slabša kvaliteta, nevarnost pri delu se povečuje, kajti delavke zanemarjajo tehnološko in delovno disciplino«.
Odbor za oceno kršitev delovnih dolžnosti TOZD TTI je v zvezi s tem prejel pet sklepov: takojšnje ukrepanje proti prvi, ki bi spet povzročila nered, razgovor s socialno delavko, drugačen razpored dela, dve pa sta takoj dobili javni opomin.
MOČNO POVEČALI IZVOZ
V prvi polovici leta smo iz TOZD TTI izvozili toliko izdelkov kot lani celo leto. Ker postaja jugoslovanski trg prenasičen moramo, če hočemo obdržati to proizvodnjo osvajati nova tržišča, modernizirati proizvodnjo, izboljšati kvaliteto. Izvoz se je povečal od cca 1,200.000 dolarjev na cca 2,000.000 dolarjev.
Vrstni red:
1.	OSS	5	točk
2.	TTI	3	točke
3.	TAP	1	točka
Tekme v košarki so se odigrale
v telovadnici osnovne šole Lucijan Seljak. Ekipa OSS je bila veliko boljša tako od TTI kot tudi od TAP in premočno zmagala. Najboljši strelec je bil Radjcnovič Zdenko, ki je dosegel 28 košev.
BALINANJE
Tudi balinarji so imeli smolo z vremenom. V času, ko bi morali pričeti s tekmovanjem, se je vlil pravi oblak dežja, tako da je bilo balinišče v trenutku pod vodo. Ker tekmovanja niso hoteli preložiti, so počakali, da je dež prenehal, tako da se je tekmovanje le začelo, vendar z 2-urno zamudo.
Rezultati:
TTI : OSS 13:0 TTI : TAP 6:13 OSS : TAP 13:10
1.	TTI	5	točk
2.	TAP	3	točke
3.	OSS	1	točka
EKIPNO ŽENSKE IN MOŠKI
1.	OSS	55 točk in 7 prvih mest
2.	TTI	55 točk in 6 prvih mest
3.	TAP 24 točk
Iz skupnega števila točk se vidi, da so bile borbe zlasti med OSS in TTI še bolj zagrizene in boj za
prvo mesto v ekipni razvrstitvi še težji.
Ekipa OSS je bila tudi na II. športnem tednu najbolj enotna in borbena, kar ji je prineslo prvo mesto in s tem že drugič prehodni pokal.
Veliko težav so imeli v TAP, ker je večina tekmovalcev delala v H. izmeni an ker jim vselej na uspelo zamenjati izmeno tudi niso mogli nastopiti v vseh panogah. Za primerno požrtvovalnost in športno borbo jim je tol dodeljen fair play pokal.
Iz analize II. športnega tedna je razvidno, da je zanimanje nekoliko padlo. To pa najbrž predvsem zaradi neprimernega časa in vremenskih pogojev. Za v prihodnje bo veljalo razmisliti ali je dobro, da se organizirata dva športna tedna. Če bi ostali pri dveh, bi bilo potrebno, prvega organizirati v začetku meseca maja, drugega pa v drugem tednu septembra, ko je čas dopustov mimo in tudi vremenski pogoji so boljši. Vsekakor pa bo, če se bo število TOZD povečalo, tekmovanje še bolj zanimivo dn bolj množično.
Da pa je tekmovanje kolikor toliko uspelo, pa se na tem mestu zahvaljujem za pomoč tov. Cicmil Vuletu, Zorman Tonetu in Valenčič Andreju.
Edo Modic