— 179 — Vprašanja in odgovori. Vprašanje 104. Vže več let boleha pri nas krompir,, in sicer tako, da stebla in perje prezgodaj zrumene in se posuše. To gotovo močno vpliva na zoritev in pro-vzročuje, da nobeno leto popolnoma ne dozori. Po mojem mnenji je bolezen pri nas veliko hujša, ker je uže seme bolno in ker ga ne premenjujemo. Ker je bolezen podobna peronospori na trti, zato bi morda pomagala modra galica. Kaj je vaše mnenje? (F. A. v Dol. Logatci.) Odgovor: Prav pravite, krompirjeva bolezen je peronospora, in sicer peronospora infestans, trtna pa je peronospora viticola. Glivi sta si popolnoma sorodni. Bolezen pa ni samo kriva, da listje odpada prezgodaj,, ona prehaja tudi na gomoije in provzročuje gnilobo. Dobro sredstvo je pa res modra galica, in ravno ko smo prejeli Vaše pismo, dobili smo nemški list „Dei Prak-tische Landvvirth", ki o tej reči to le piše: Lani je bilo vsled deževnega vremena po njivah videti glivo, imenovano peronospora infe stans, ki provzroča gnilobo krompirja ter kmetovalcu napravlja mnogo skrbi. Od različnih strani opozorjeni, poprijeli so se mnogi kmetovalci sredstva, katero krompir obvaruje te glive, toraj gnilole. Kmetovalec je posnemal vinogradnika in škropit s krcmpirjem posajece njive z bakreno galico. Tekočina se je pripravljala po receptu, katerega so objavili „Ber-nische Blatter fur Landvvirtscbafi", tako le: 1 kilo modre galice razstopi se v 4 litrih vroče vode in v drugi posodi 1300 gramov kristalizovane sode tudi v 4 litrih vroče vode. Kadar se ohladi, stanjša se sodna razstopina z 90 litri mrzle vode in se jej potem počasi priliva ga-lična razstopina in oboje vedno meša. Žal, da se je kmalu pokazalo, da ni pripravnih škropilnic. Ob priliki seveda je čitati v tem ali onem listu opis ali kritiko tega ali onega aparata, a za vse to se dosti ne zmenijo. Kadar pa bi človek potreboval take priprave, pa m ve, kje bi jo naročil. Posamične njive, posajene s krompirjem, so se nekatere edenkrat škropile, druge pa dvakrat. Vendar se je delo, kakor smo se preverili, zvršilo prvikrat še le v juliji, drugikrat pa šele začetkom avgusta, ko je bolezen že bila precej napredovala. Že zaradi tega je bilo jedva nadejati se, da bode kaj uspeha : vendar smo bili radovedni, kakšen bode pridelek. Lansko jesen smo povpraševali in, kjer je bilo mogoče, tudi osobno se prepričali, kakšen je bil uspeh, in videli smo, da je bil nepričakovano ugoden. Četudi so šele pozno škropili vendar je bil pridelek po poškropljenih njivah mnoga ugodnejši. Pridelalo se je več in lepšega krompirja, ko-dar se le edenkrat škropili, bilo je še precej boinega krompirja pa vendar ne toliko, kolikor po nepoškropljenib mestih iste njive; poleg tega je pa bil krompir vsekako debelejši. Oni kmetje, ki so mogli dvakrat škropiti, pridelali so ga eno tretjino več. Po številu je bilo pri vsakem steblu ravno toliko krompirja, ali bil je debelejši, bolj moknat in skrobnat. To je pa tudi lahko umevno, kajti opazilo se je, da so poškropljena stebla bila zdrava do septembra> po drugem škropljenji se cel mesec niso še nič preme-nila, nepoškropljena stebla so se pa posušila že sredi avgusta. Zatorej so v tem slučaji zeleni rastliaski deli mnogo dlje opravljali svoj posel — prejemali in razkro-jevali ogljenčevo kislino, saj vsa rastlinska rast izvira iz delavnosti zelenih rastlinskih stanic, ki jih je moči primerjati z majhnim kemičnim laboratorijem. „Drugo leto moramo ves krompir poškropiti, naj bode vreme slabo ali dobro, mislili so nekateri kmetovalci". „Pa moramo delo poprej začeti, da bode uspeh gotovejši", odgovarjali so drugi, tretji pa so pristavljali: „Načel-ništvu naše zadruge bodemo predlagali, da se potrebne stvari skupno kupijo. Tudi imamo premalo škropilnic, gledati moremo, da si o pravem času napravim) novih ; držati morajo namesto 20, vsekako 40—50 litrov itd." To nam dokazuje, da se bode škropljenje krompirja hitro občno razširilo. Tudi oni, ki so lansko poletje po-smehovali se učenim kmetovalcem in zmajevali z glavami, preverili so se, in bodo letos že sami škropili. Škropljenje pa daje še drugo korist, braai namreč, da plevel njiv ne prerašča preveč. Ca se bolezen zgodaj prikaže in se stebla posuše že v avgustu, začne jih hitro preraščati razen plevel, mej drugimi razne dres-nove vrste. Po njivah, koder je krompir še zelen, pa redko kedaj more uspevati plevel. Še s tem se poplačajo stroški in trud. Mi temu le še pristavljamo, da so za škropljenje krompirja dobre škropilnice, kakoršne rabijo po vinogradih, če le imajo dobro razpršilo, in da je dobro, če se za škropljenje rabi raztopina modre galice, nevtralizovana z nekoliko apnom. Vprašanje 105. Tepkovec in hrušovec, dasiravno* čUta in okusna, postaneta drugo ali tretje leto črnikasta. Ali je kaj pomočka zoper to barvo ? (A. R. župnik v S.) Odgovor: Čreslovina, ki je v vinu, oziroma v tep-kovci, spoji se z železnim okisom, kateri je uže oi narave v sadji ali pa pride v tepkovec, ker se je pri na -pravi rabila stiskalnica z železom okovana, ali pa je kaj železa v sodu itd. Ta spjjina je črna in dela toraj tudi vino črnikasto. Kemiški je to barvilo natančno tisto, kakor črnilo od šišk. To spajanje železa z čreslovinsko kislino pa vinska, jabolčna in citronova kislina zabranjuje, zato tudi tepkovec ni precej črn, ampak šele pozneje, kadar se kislina poizgubi, oziroma počasi razkroji. Pomoček proti temu je, da pazite, da ne pride tepkovec ali sploh mošt v dotiko s kako železno rečjo (če ima sod vratca, morajo biti notranji železni deli s smolo zakapani) in da vsako leto od drugega leta dalje dodenete tepkovcu nekaj citronove kisline, katera dela vino prav prijetno pitno. Vprašanje 106. Katero detelj no seme bi bilo za nas na Bolškem najboljše, ker uže par let nam leto za letom vsa detelja pomrzne, dasiravno imajo nekateri de-teljišča pokrita z gnojem? (A. R. v S.) Odgovor: Vsekakor se Vam bode najbolj ugajala črna ali štajerska detelja, ker je lucerna prva leta zelo občutljiva za mraz. Pa tudi seme štajarske detelje mo- rate izbrati iz mrzlih krajev, na pr. izpod Trbiža ali z Gorenjskega. Kranjsko deteljno seme (od štajarske detelje) ravno zato slovi, ker je zelo stanovitno zoper mraz. Vprašanje 107. Kedaj je bolje gipsati deteljišča in travnike, spomladi ali jesen se mora gips mešati s pepelom in koliko gipsa naj se porabi? Kje se dobi gips in po čem? (J. S. v D. L.) Odgovor: Gipsati se sme jeseni in spomladi, če je le dovolj vlage. Ako imate po Vaših krajih suhe pomladi, gipsajte pred zimo, drugače je dobro tudi spomladi. V obče hvalijo jesensko gipsanje. Potrebno ni pepela pri-mešavati, a je zelo koristno, ker je pepel sam ob sebi izvrsten gnoj za deteljišča in travnike, gips pa sam na sebi prav za prav ni gnoj, ampak le dela, da rastline druge gnojilne snovi laže použivajo in zato bujneje rasto. Na hektar je porabiti 6 do 8 meterskih centov a 100 ^ gipsa. Gips prodaja v Ljubljani Franc Pirkar. Cena nam ni znana. Vprašanje 108. Blagovolite mi naznaniti, katere pasme domačih golobov so najlepše in največe in kje jih je dobiti ? (Gr. F. v S.) Odgovor: Najboljši odgovor doboste o tem, ako se obrnete do „Landw. Verkehrs-Auzeiger in Wien, L, Borsegasse 14. Tam Vam tudi radovoljno povedo, kje je dobiti raznovrstnih golobov. Zaradi peči obrnite se do A. Drelseja v Ljubljani, ki je tudi ud naše družbe. Vprašanje 109. Tukajšnji posestnik ima vola, ki je star tri leta in se liže uže pol leta z jezikom okoli gobca. Z lizanjem le preneha, ako je. Da bi ga kaj bo-1 lelo, ne pozna se mu ni znotraj ni zunaj gobca. Mazal ga je uže s kolomazjo (šmirom) in z drugimi zoprnimi rečmi, a nič ni pomagalo. Kadar se liže, drži se tudi naprej, kakor da bi se napenjal. Kaj je storiti? (Županstvo v S.) Odgovor: Samo iz tega popisa ne moremo posneti, ali je lizanje bolezen ali razvada, zato ne moremo dati nobenega odgovora. Morda ima kedo izmed naših čita-teljev o tem kaj izkušnje. ---- 180 ----