Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Lektor Andrej ^esen, univ. dipl. prof. Uredni{ki svet Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl. ekon. ^lani Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`., Jakob Repe, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Janez Zalar, dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`., prof. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Janez Lesar, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 1.75 0 SIT Posamezniki (polletna) 3.500 SIT Podjetja in ustanove (polletna) 19.000 SIT Obrtniki in {ole (polletna) 9.500 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. @iro ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 54, {t. 6 UDK 630 / ISSN 0024-1067 junij 2002 uvodnik Spremembe so edina stalnica Ve~ina vodilnih v panogi se strinja, da bi ve~ja povezanost med podjetji vsekakor pomenila pozitivno spremembo. Kratka anketa, ki jo je izvedel RCL (Razvojni center za lesarstvo), je pokazala, da smo si dokaj enotni v oceni, da mora do vi{je stopnje povezanosti priti v relativno kratkem ~asu. Vpra{anje se je nana{alo na podporo ideji o ustanovitvi lesarskega grozda. Tudi “Strategija razvoja slovenskega lesarstva” kot eno strate{kih usmeritev predlaga ve~jo medsebojno povezanost in specializacijo. Predvsem v kapitalskem smislu se povezovanja in pozitivni prevzemi uspe{no dogajajo, tudi poslovnih povezovanj ni malo. S pano`nega vidika pa ocenjujem, da je to premalo, predvsem pa prepo~asi. Kroni~no nam primanjkuje mo~i in prodornosti, da bi lesni panogi izborili mesto in pogoje za nadaljnji razvoj v slovenskem prostoru. Poleg neposrednih kapitalskih in poslovnih povezav nas lesarje povezujejo in predstavljajo tri samostojne institucije: ZDRU@ENJE LESARSTVA je sestavni del Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), katere ~lanstvo je obvezno za vse gospodarske subjekte. Kot dolgoletni ~lan Upravnega odbora Zdru‘enja lesarstva in ~lan skup{~ine GZS opa‘am, da v zadnjem obdobju vodstvo GZS centralizira svoje delovanje v smeri zastopanja v tujini in izobra‘evanje. To verjetno ni slabo, vendar kot stranski u~inek slabi mo~ pano‘nih zdru‘enj. ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE je telo civilne dru‘be. Izdaja revijo Les, upravlja Lesarsko zalo‘bo, t.j. izdajanje in zalo‘ni{tvo u~nih in strokovnih knjig in povezuje regijska dru{tva in‘enirjev in tehnikov lesarstva. Do pred kratkim sem bil predsednik Zveze lesarjev. V {tirih letih smo uspe{no revitalizirali revijo Les in zalo‘bo, medtem ko povezovanje dru{tev kljub dobri volji in naporom posameznikov nekako ne za‘ivi. Dru{tva, z izjemo ljubljanskega, ‘al ne delujejo kot neko~ v prej{njem sistemu. Osebno menim, da so se ~asi preve~ spremenili, da bi stari recepti delovali. Najnovej{e ambicije Zveze so v organiziranju dodatnega izobra‘evanja v panogi. RAZVOJNI CENTER ZA LESARSTVO (RCL) je organiziran kot zavod v lasti ustanoviteljev. Uspe{no je prebrodil za~etne te‘ave, poslanstvo pa je na{el v organiziranju in izvajanju skupnih projektov zainteresiranih ~lanic, pri ~emer dokaj uspe{no pridobiva tudi prora~unsko pomo~. Ambicija RCL-a je postati vezni ~len lesarskega grozda. Tudi v RCL-u sem aktivno vklju~en kot predsednik sveta RCL. Kratek oris organizacij, ki povezujejo lesno panogo, in svoje funkcije sem navedel kot osnovo in kvalifikacijo naslednjemu razmi{ljanju oziroma ideji. Obvladovanje sprememb je zakon! Sli{i se ‘e dokaj obrabljeno. In vendar! V slovenski pohi{tveni industriji se pojavlja zanimiv fenomen. Na eni strani imamo zelo uspe{na podjetja in na drugi tista na robu pre‘ivetja. Sredina izginja. Skupni imenovalec uspe{nih je realizacija velikih sprememb. Bodisi kadrovskih, lastni{kih, programskih, organizacijskih, tehnolo{kih ali pa kar vseh, vendar spremembe so skupno dejstvo! Ali so spremembe samo znotraj podjetij dovolj? Dolgoro~no ne! Spreminjati in prilagajati se mora tudi makroekonomsko okolje. @al je slovenska dr‘ava ‘e vse od leta 1993 zelo neugodno okolje za delovno intenzivne neto izvozne panoge, med katerimi smo lesarji premalo prepoznavni. Poleg tega ima na{a dr‘avica kar preve~ dela in stro{kov sama s seboj, da bi se lahko resno ukvarjala z ustvarjanjem gospodarstvu prijaznega okolja. Dejstvo je, da lahko spreminja{ samo tisto, na kar ima{ vpliv, torej je prakti~no vedno potrebno pri~eti pri sebi! Spo{tovani lesarski kolegi in vsi,ki imate vpliv v na{i panogi, za~nimo s spremembami pri sebi! Predlagam, da zgoraj na{tete institucije pove‘emo v eno pravno osebo, ki bi bila v h~erinskem odnosu do GZS. Glede na kadrovski potencial in osnovna poslanstva obstoje~ih treh institucij, sem prepri~an v izjemne sinergetske u~inke v dobro celotne panoge. P.S. Do tu je to samo ideja, ki jo lahko zavr‘emo ali pa razvijamo dalje in realiziramo! Asto DVORNIK, direktor LIP Radomlje d.d. dogodki, odmevi stran 184 Vpliv vode, piridina in dioksana na celulozo Influence of water, pyridine and dioxane on cellulose avtorja Vesna TIŠLER, Miro TOMAŽIČ stran 189 Zmanj{evanje okoljskih vplivov v lesni dejavnosti -prispevek k trajnostnemu razvoju avtorica Marija SLOVNIK Spremembe so edina stalnica Asto Dvornik Ro~no rezkanje (3.del) Ale{ Likar 181 199 Vpliv bru{enja na sijaj vodnega laka na smrekovih in bukovih vzorcih 211 Jo`e Podjed Xylexpo /Sasmil 2002 Lojz Kobe, Gregor Kmecl SCM Group slavi 50-letnico Mirko Ger{ak 214 219 iz vsebine Generacija 50+ (=plus) - pomembna potro{ni{ka skupina 221 Instituti Callegari - italijanska {ola za oblikovanje 224 Jesenkovo priznanje Biotehni{ke fakultete 2002 prof. dr. Francu Merzelju 225 Lesariada 2002 226 20 let izobra`evanja za lesarske poklice v Postojni in 20 let novega dija{kega doma v Postojni 227 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva 228 Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva {t. 5/2002 201 kratke novice LIP Bled je strategijo razvoja usmeril predvsem v pove~anje prodaje za 12 odstotkov. Ob nara{~ajo~i konkurenci kakovostnega in poceni pohi{tva, pri katerem plastika in kovina po~asi nadome{~ata les, se njihovo pohi{tvo kljub priznani kakovosti in znamki ne prodaja ve~ lahko. V krizi je tudi gradbeni{tvo v zahodni Evropi, kamor Lip izva`a 60 odstotkov izdelkov. Kot je povedal predsednik uprave Alojz Burja, ki je jeseni prevzel vodenje dru`be Lip, se lahko pohvalijo s prvo zmago pri osvajanju trgov. S spalnicami se jim je uspelo prebiti v dve najuglednej{i nem{ki pohi{t-veni prodajni verigi WME in Atlas, ki imata letno dve milijardi evrov prodaje. Lip Bled si je prislu`ili certifikat ISO 14001 za sistem ravnanja z okoljem. Gorenjski lesni predelovalec je postal imetnik certifikata {t. E-052 po standardu ISO 14001:1996 za sistem ravnanja z okoljem pri razvoju, proizvodnji in prodaji vrat, masivnega sobnega pohi{tva, gradbenih plo{~ in `aganega lesa. ijaLes 54(2002) 6 dogodki, odmevi kratke novice Merkur kot najve~ji stovenski trgovec s teh-ni~nim blagom pospe{eno gradi nove trgovske centre. Konec maja naj bi odprl nov trgovski center v Kranju na Primskovem. Nov center ima skupaj 13.000 kvadratnih metrov, v pritli~ju ima Merkur nekaj ve~ kot 5.100 kvadratnih metrov prodajnih povr{in in 600 kvadratnih metrov skladi{~nih prostorov, v prvem nadstropju pa oddelek kopalnic {e 1000 kvadratnih metrov. Razen tega bo v novem centru {e pet najemnikov, pred centrom pa 300 parkirnih mest. Pred otvoritvijo novega centra v Kranju bo obnovljen center na Jesenicah s 3000 kvadratnimi metri trgovske povr{ine. Obnova je stala 4,2 milijona evrov. Sredi poletja naj bi bila zaklju~ena preureditev trgovskega centra na Hudinji v Celju, ki se bo spremenil v najve~ji Merkurjev center v Sloveniji, investicija pa stane 4,5 milijona evrov. Novo podobo bo jeseni dobil tudi novome{ki trgovski center v Br{ljinu, ki bo pridobil novih 1.000 kvadratnih metrov prodajnih povr{in. Tako v Br{ljinu na Hudinji bosta sedanji trgovini med gradnjo normalno poslovali. Comet iz Zre~ je dobil ve~inski, 71-odstotni lastni{ki dele` v makedonski dru`bi A.I. Idnina Kratovo, ki je dejavna na podro~ju proizvodnje brusov. Pred desetimi leti je Idnina veljala za tretjega najve~jega proizvajalca brusov v Jugoslaviji, v zadnjih letih pa se je njena knjigovodska vrednost bistveno zmanj{ala. V Idnini je zaposlenih 240 delavcev. Comet do njih nima nobene obveznosti. ^e se poslovanje ne bo izbolj{alo, lahko ostanejo brez dela. Comet namerava svoj dele` v Idnini {e pove~evati. Delni~arji zre{-ke dru`be Comet so na skup{~ini podprli predlog uprave, da namenijo dobi~ek za nalo`be. Ta je bil ob koncu minulega leta skoraj poldrugo milijardo tolarjev. Petletni strate{ki na-~rt Cometa uvr{~a med klju~ne naloge tudi posodabljanje tehnologije in investicije za 17 milijonov evrov. SVEA Zagorje je v minulem letu prodala na tuje 40 odstotkov proizvodnje. Uspelo ji je prodreti na irski, gr{ki, lichensteinski, jugoslovanski, o`jesrbski in izraelski trg, na nem{kem trgu pa se vse bolj vklju~uje v najve~je trgovske verige. V okviru in`eniringa jim je uspel tudi posel za novogori{ki HTT opremljanje hotela Maestral v Budvi. Do konca leta bodo opremili dva hotela v [ibeniku. V poslovnem sistemu Svea Zagorje si na osnovi dobrih lanskih rezultatov za poslovno leto 2002 zastavili visoke cilje - 6,8 milijarde tolarjev realizacije, dele` izvoza v strukturi prihodkov pa pove~ati na 46,5 odstotka ali na dobre tri milijarde. Za vlaganja bodo namenili 574 milijonov tolarjev. Najve~ja investicija bo italijanska linija za proizvodnjo laminiranih lepljenih nosilcev, vredna 150 milijonov tolarjev. Linijo bodo zagnali do konca leta, po dogovoru z italijanskim partnerjem pa naj bi `e v letu 2003 izdelali 5000 kubi~nih metrov teh izdelkov. Egoles iz [kofje Loke bo kljub {kodi zaradi po`ara dokon~al na~rtovano investicijo v roku. Investicija v tehnologijo za izdelavo lepljenega konstrukcijskega lesa, vredno 200 milijonov tolarjev, bo dopolnila ponudbo na pod-ro~ju stre{nih konstrukcij, elementov za monta`ne hi{e in drugih konstrukcij visokega kakovostnega razreda. Avgusta bo dru`ba ponudila trgu dol`insko spojen konstrukcijski les (KVH), dvoslojni dol`insko spojen lepljen les (DUO), troslojno dol`in-sko spojen lepljen les (TRIO), lame-liran lepljen les (BSH), lepljene stropne elemente in lepljena bruna. Porabnikom bodo na voljo razli~ni serijski preseki dol`ine 13 m in raz-li~ni preseki po naro~ilu do dol`ine 16 m. Lepljen les bodo vgrajevali v izvozni program, ve~ino pa ponudili na doma~em trgu trgu EU in trgu nekdanje Jugoslavije. Za potrebe proizvodnje so se `e v~lanili v evropsko zdru`enje proizvajalcev lepljenega lesa. Gospodarsko razstavi{~e bo po `e podpisanem pismu o nameri v nekaj mesecih odkupilo ve~inski dele` navadnih imenskih delnic in s tem dobilo ve~inski dele` glasovalnih pravic v delni{ki dru`bi Ljubljanski sejem. Direktor Gospodarskega raz-stavi{~a Igor Omerza in predsednica uprave Ljubljanskega sejma poudarjata, da bo to najbolj{a re{itev za sejemsko dejavnost v Ljubljani, ~e-prav imata dru`bi na sodi{~ih {e vedno vlo`enih pribli`no 30 medsebojnih to`b, kar pri~a o njunih odnosih v preteklosti. kratke novice pripravila Sanja Pirc, univ. dipl. nov. ijaLeS 54(2002) 6 raziskave in razvoj UDK: 630*813.6:661.728 originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Vpliv vode, piridina in dioksana na celulozo Influence of water, pyridine and dioxane on cellulose avtorja: prof. dr. Vesna TIŠLER, Miro TOMAŽIČ, univ. dipl. inž. les., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina cesta VIII/34, 1000 Ljubljana izvleček/Abstract Na podlagi pregledane literature smo ugotovili, da voda, piridin in dio-ksan razli~no delujejo na celulozo. Voda povzro~a nabrekanje celuloze. Piri-din se adsorbira na celulozo, vendar povzro~a manj{e nabrekanje kot voda. Dioksan ne more tvoriti vodikovih vezi. Zaradi tega se ne more adsorbirati na celulozo, le vklju~i se lahko v celulozno zgradbo. At reviewing the literature it was established that water, pyridine and di-oxane have different effects on cellulose. Water causes swelling of cellulose. Pyridine adsorbes on cellulose, but it’s swelling effect is lesser than at water. Dioxane can not form hydro-gene bonds. For that reason it can not adsorbe on cellulose, it may incorporates itself into cellulose’s structure. Klju~ne besede: celuloza, voda, piridin, dioksan Keywords: cellulose, water, pyridine, dioxane 1. UVOD Les lahko tehni~no definiramo kot trdno vlakneno snov pod skorjo debel in vej. Celi~na stena lesa je zgrajena iz razli~nih polimerov. Ti polimeri so lignin, celuloza ter razli~ni tipi hemiceluloz. Njihove lastnosti zelo vplivajo na fizikalne in kemi~ne karakteristike lesa. Razgradnja lignina, celuloze ali he-miceluloz mo~no spremeni lastnosti lesa. Njihovo degradacijo lahko zma-nj{amo z ustrezno kemi~no obdelavo, ki je lahko tudi tako imenovana modifikacija lesa. Kemi~na modifikacija lesa je definirana kot splet reakcij med reaktivnimi deli polimerov celi~ne stene in kemi~nimi reagenti. Pri teh postopkih lahko uporabljamo tudi katalizator (Roger, 1998). Modifikacija lesa je pri obdelavi z razli~nimi materiali zelo pomembna in se v literaturi pogosto pojavlja. Izvajamo jo lahko v razli~nih medijih, kar vpliva na potek reakcij. Ker se nameravamo v bodo~e poglobljeno ukvarjati s kemi~no modifikacijo lesa, smo se na za~etku odlo~ili za preu~evanje delovanja razli~nih topil. Izbrali smo vodo, piridin in dioksan. Ker je les preve~ zapleten sistem, smo vpliv teh treh topil raziskovali le na najpomembnej{em polimeru celi~ne stene, to je na celulozi. 2. CELULOZA Celuloza je najbolj raz{irjen organski material na Zemlji. Vsebujejo jo visoko razvite drevesne vrste kot tudi primitivne morske rastline, bi~karji in bakterije. Celuloza, ki je bila odkrita v ‘ivalskem svetu, je enaka rastlinski celulozi. Velik dele‘ celuloze najdemo v bomba‘u; najmanj pa je vsebujejo mahovi, preslice ter bakterije (preglednica 1). Dele‘ celuloze je razli~en med raz-li~nimi rastlinskimi materiali in tudi variira znotraj ene skupine materialov (preglednica 2). Preglednica 1. Variiranje dele‘a celuloze pri razli~nih materialih (Fengel, Wegener, 1984) Rastlinski material Celuloza (%) Bomba‘ 95-99 Bambus 40-50 Les 40-50 Skorja 20-30 Mahovi 25-30 Preslica 20-25 Bakterije 20-30 ijaLes 54(2002) 6 raziskave in razvoj Preglednica 2. Kemi~na sestava smrekovega in bukovega lesa (Fengel, Wegener, 1984) Les Celuloza (%) Lignin (%) Polioze (%) Pepel (%) Smreka 40,4 28,0 31,1 0,5 Bukev 43,3 24,4 31,8 0,5 Preglednica 3. Energija razli~nih vezi (Stuart, 1967; Cotton, Wilkinson, 1974, cit. po Fengel, Wegener, 1984). 2.1. SESTAVA CELULOZE Celuloza je homopolisaharid sestavljen iz ß-D-glukopiranoznih enot, povezanih z (1 - 4)-glukozidnimi vezmi (slika 1). Od drugih rastlinskih polisaharidov se razlikuje po tem, da je sestavljena iz zelo dolgih molekulskih verig, vsebuje le eno ponavljajo~o se heksozno enoto in je prete‘no kristalini~na. 2.1.1. Molekulska masa Poznamo povpre~no {tevil~no molekulsko maso m „ in povpre~no masno molekulsko maso ÄÄm. Razmerje M/„ je mera za polidisperznost, ki odgovarja {irini porazdelitve molekulskih mas in zna{a za tipi~ni polimer od 1,5 - 2,0 do 20 - 50. ^e sta ÄÄ win ÄA„ enaki, pomeni da je sistem monodisperzen in je razmerje enako ena. Za celulozni nitrat zna{a razmerje MW/M„1,8. Celulozo lahko opredelimo tudi s stopnjo polimeri-zacije. Stopnja polimerizacije DP (degree of polymerization) nam pove koliko glukozidnih enot je med seboj povezanih v molekulo. DP = molekulska masa celuloze / molekulska masa glukozne enote Dol‘ina posamezne celulozne verige z DP 14.000 zna{a 7,2 \xm. ^e to vrednost primerjamo z vzdol‘nim in pre~nim premerom glukozne enote, predstavlja 14.000 kratno ali 7.000 kratno vrednost. Iz podatkov lahko vidimo, da se celuloza sestoji iz izredno dolgih molekul, povezanih v verigo, ki ima obliko traku. 2.1.2. Vodikove vezi Stabilnost dolgih molekulskih verig je odvisna od prisotnosti funkcionalnih skupin, ki ne reagirajo ena z drugo, ampak so povezane z vodikovimi vezmi. Na vsako glukozno enoto so vezane tri hidroksilne skupine. Te OH- skupine niso pomembne samo za kristalini~no zgradbo, temve~ so od njih odvisne tudi kemi~ne in fizi- Vezi Sestava Energija kJDmd1 V.d.Waals hLC> „ 2 tekočina 0,155 CHUD H A v -■ 15 CHUD C H. n+1OH (Celuloza) 28 r+ÜXN Melamin 25 O-H 460 C-O 356 C-H 414 kalne lastnosti. Primerjava energije vezi med razli~nimi atomi ka‘e, da je energija vodikove vezi 10-krat manj{a kot kovalentna vez, ter da je 20-krat mo~nej{a od Van-der-Waal-sove vezi (preglednica 3.). Domnevamo lahko, da je energija vezi med celuloznimi OH- skupinami enaka ali pa tudi v~asih ve~ja kot pri OH- skupinah alkohola. Energija vodikovih vezi med vodo in celulozo je 25 kJDmol1. Celulozne molekule mo~no te‘ijo k nastanku intramolekulskih in inter-molekulskih vodikovih vezi. Prve so v sami celulozni molekuli, druge pa Slika 2. Intramolekulske in intermolekulske vezi dveh celuloznih molekul (Fengel, Wegener, 1984) ijaLeS 54(2002) 6 raziskave in razvoj so med sosednjimi molekulami celuloze (slika 2). Vsaka glukozna enota lahko tvori dve intramolekulski vodikovi vezi: O3-H...O5 in O2-H...O6 in eno intermolekulsko vodikovo vez, ki nastane med O6-H...O3. Intramolekulske vezi dajo osnovni verigi dolo~eno togost, medtem ko intermolekulske vezi povzro~ijo supramolekulsko strukturo. 3. LASTNOSTI TOPIL 3.1. VODA Voda je nenavadna teko~ina. Razen izjemno visokega vreli{~a in izparilne entalpije ima {e nekaj anomalnih lastnosti. V primerjavi s teko~inami s primerljivimi molskimi masami ima voda veliko specifi~no toploto 4,18 kJ/kg. Naslednja anomalna lastnost je, da ima led za pribli‘no 9 % manj{o gostoto od teko~e vode pri 0°C (0,920 g/cm3). Povezovanje molekul vode ni mogo~e razlagati le z molekulskimi vezmi. Voda je odli~-no topilo, ker ima polarne molekule. Dipolni moment je 6,3 D 1030 Cm ali 1,9 D. Zlasti dobro se topijo v vodi nekateri ionski kristali in mo~no polarne molekule. Pogosto raztopljene snovi protolitsko reagirajo z vodo (Lazarini in Bren~i~, 1984) (preglednica 4). 3.2. PIRIDIN Piridin je obarvano organsko topilo neprijetnega vonja. Pridobivajo ga iz surove katranove smole ali z organsko sintezo. Piridin se uporablja kot surovina za sintezo vitaminov, di{av, lepil, insekticidov in herbicidov. Piridin lahko nastane pri razpadu mnogih naravnih materialov. Zelo je hlapen ter topen v vodi. V zraku je lahko nekaj mesecev ali let preden razpade. Dobro prodira tudi v zemljo. V vodi ali zemlji lahko razpade ‘e v nekaj dneh ali mesecih, ~e ga razgradijo Preglednica 4. Lastnosti vode (Lazarini, Bren~i~, 1984; Burdick & Jackson 2000) Ime Molska masa Ledi{~e Vreli{~e Gostota (g/mol) oC oC (g/ml) Molarni Dielektri~na volumen konstanta Polarni Dipolni indeks P’ moment Voda 18,016 0 100,0 1,00 nizek 80,1 10,2 1,9 Preglednica 5. Lastnosti piridina (Pyridine Solvent Properties, Burdick & Jackson 2000) Ime Molska masa Ledi{~e Vreli{~e Gostota (g/mol) oC oC (g/ml) Molarni Dielektri~na Polarni Dipolni volumen konstanta indeks P’ moment Piridin 79,1 -42 115,5 0,98 nizek 12,4 5,3 2,37 Preglednica 6. Lastnosti 1,4-dioksana (1,4-Dioxan, 2001; Burdick & Jackson, 2000) Ime Molska masa Ledi{~e Vreli{~e Gostota Molarni Dielektri~na Polarni Dipolni (g/mol) oC oC (g/ml) volumen konstanta indeks P’ moment 1,4-dioksan 88,11 11,8 101 1,03 nizek 2,25 4,8 0,45 mikroorganizmi. Piridin se ne vgrajuje v rastline in ‘ivali (Pyridine, 1992) (preglednica 5). 3.3. DIOKSAN 1,4-dioksan je obarvana teko~ina ne‘nega eteri~nega vonja. V vodi in v ve~ini organskih topil je neomejeno topen. 1,4-dioksan tvori z vodo in drugimi organskimi topili azeotrop-ne zmesi. Ker je zelo higroskopi~en in reagira z vodo, tvori v prisotnosti zraka eksplozivne perokside. 1,4-di-oksan se uporablja kot topilo za olja, lepila, voske, celulozne estre in etre. Uporablja se tudi za stabilizacijo topil. Majhen dele‘ dioksana na enoto volumna ‘e stabilizira klorirana topila. (Acute Toxicity Summary, 1992; Ntp Chemical Repository, 1991) (preglednica 6). 4. VPLIV VODE, PIRIDINA IN DIOKSANA NA CELULOZO West in Banks (1998) sta predlagala enostavni model za interpretacijo nabrekanja lesa s kakr{nokoli teko-~ino. Predpostavila sta, da sta reak-tanta organsko topilo in suha celi~na stena. Hidroksilne skupine v celi~ni steni so med seboj povezane z vodikovimi vezmi, medtem ko je privlak med molekulami topila posledica interakcij dipol-dipol. Med reakcijo topilo - celi~na stena, se vodikove vezi pretrgajo, kar zahteva dolo~eno energijo. Nastane nabrekli produkt, v katerem so molekule topila vezane na hidroksilne skupine z vodikovimi vezmi. 4.1. VPLIV VODE NA CELULOZO Vodikove vezi ne obstajajo samo med celuloznimi OH- skupinami, temve~ tudi med OH- celuloze in OH- vode. Odvisno od prostornine je lahko na povr{ino celulozne molekule vezana z vodikovo vezjo ena sama molekula vode ali pa skupina molekul vode. Adsorpcija vode je odvisna od prostih OH- skupin na celulozni molekuli, ki niso vezane med sabo. V nasi~enem Les 54(2002) 6 raziskave in razvoj Slika 3. Adsorpcija in desorpcija vode na celulozi (Dinwoodie, 2000) stanju so vse hidroksilne skupine stenskih sestavin nasi~ene z adsor-birano vodo. Pri su{enju hidroksilne skupine oddajajo vodo, in se zaradi kr~enja celi~ne stene pribli‘ajo ter medsebojno zasitijo. Pri naslednji adsorpciji vse hidroksilne skupine niso takoj v stanju vezati vodo, zato je ravnovesna vla‘nost v poteku adsorpcije ni‘ja. To lahko prika‘emo z adsorpcijsko in desorpcijsko izoter-mo. Adsorpcijska izoterma tvori z desorpcijsko izotermo histerezno zanko (slika 3). Posledica adsorpcije vode je nabrekanje celuloze. Kristaliti ve‘ejo vodo z vodikovimi vezmi le na svoji povr-{ini. Pri adsorpciji se voda ve‘e na hidroksilne skupine, celulozna kristalna mre‘a se {iri, celi~na stena nabreka (slika 4). 4.2. VPLIV PIRIDINA NA CELULOZO Piridin spada med heterocikli~ne aromatske spojine. Je {ibka baza. Du{ikov atom vsebuje prosti elektronski par, ki se ne vklju~uje v π sistem in na aromatski zna~aj piri-dina ima le malo vpliva. Du{ikov atom v piridinu je sp2 hibridiziran (Carey, 1996). Molekulo lahko prika‘emo kot hibrid dveh benzenu podobnih razporeditvenih struktur (slika 5). Ker piridin vsebuje NH- skupine, se lahko adsorbira na celulozo in pove‘e z vodikovimi vezmi in povzro~i nabrekanje celuloze. Richter in sod. (1957) so ugotovili, da piridin nabre-ka mercezirano celulozo. Nabrekanje celuloze je po~asno pri sobni temperaturi. Tudi po 30 dneh pri sobni temperaturi, piridin ne nabrekne celuloze toliko, kot s potopitvijo le-te v vodo. Podoben pojav sta opazila Chitumbo in Brown (1974). Na-brek celuloze v piridinu je po~asen do prehoda temperature 24°C, ker OH- skupine celuloze, povezane z vodikovimi vezmi zadr‘ujejo molekule piridina. Ko se temperatura dvigne, postanejo interakcije med NH- skupinami in OH- skupinami celuloze energetsko ugodne in piridin Slika 6. Nabrekanje celuloze z razli~nimi topili (Chitumbo, Brown, 1974) ijaLeS 54(2002) 6 raziskave in razvoj se lahko adsorbira. [tevilo vklju~enih molekul piridina se pove~a z zvi{e-vanjem temperature, kar prikazuje slika 6. Larsson in Stenius (1987) sta ugotovila, da adsorpcija piridina v za~etku strmo nara{~a in se kasneje ustali. ^asovno traja ve~ ur in {e po 24 urah ni zaklju~ena. Ko se piridin adsorbira na celulozo, omogo~i vstop drugih reagentov v les in isto~asno lahko kot nukleofil katalizira reakcijo (Hill in sod., 1998) (slika 6). Larsson in Stenius (1987) sta ugotovila, da obstaja velika razlika v afiniteti celuloze do topil. To sta posku{ala razlo‘iti z uporabo kislinsko - bazi~ne teorije. Ker je piridin organska baza, je akceptor celuloznega protona, kar pripelje do njegove adsorpcije. 4.3. VPLIV DIOKSANA NA CELULOZO Ponavadi organske spojine nimajo ve~ kot eno etersko vez. To ne velja za dieter 1,4-dioksan (slika 7). Iz njegove zgradbe lahko razberemo, da ni aromatska spojina kot piridin, pa~ pa cikli~ni dieter, ki je poznan kot zelo dobro organsko topilo. Kljub temu, da ima vsak kisikov atom v dioksanu kar dva prosta elektronska para (slika 7), so poizkusi pokazali, da to dejstvo na nabrekanje celuloze bistveno ne vpliva (slika 6). Vstop v celulozno kristalno mre‘o je oviran z relativno velikostjo molekule dio-ksana (Chitumbo in Brown, 1974). Z zvi{anjem temperature se nabre- kanje ne spreminja. Dioksan ne vsebuje OH- skupin, zato se na celulozo ne more adsorbirati, le vklju~i se lahko v celulozno zgradbo. Iz celuloze ga ne moremo odstraniti, tudi ~e uporabimo su{enje v visokem vakuumu. Za nepolarna topila velja, da prepre~ujejo nastanek intermo-lekulskih vodikovih vezi. S tem so OH- skupine celuloze proste in reaktivne (Richter in sod., 1957). Mo‘-ne so {tevilne modifikacije. 5. SKLEP Celulozna kemija in tehnologija imata ‘e zelo dolgo zgodovino in prina-{ata poleg najva‘nej{ega papirja {e industrijske produkte imenovane celulozni derivati. Sem spadajo {te-vilni estri in etri celuloze, ki imajo {e danes pomembno komercialno vrednost. V nekaterih primerih so derivati samo vmesni produkt. ^e celulozo predelujemo v druge produkte, nas velikokrat zanima, kak{no je njeno obna{anje v topilih. Pregledali smo dostopno literaturo in obdelali vpliv vode, piridina in dioksana na celulozo. Posledica adsorpcije vode je nabrekanje celuloze. Krista-liti ve‘ejo vodo z vodikovimi vezmi le na svoji povr{ini. Pri adsorpciji se voda ve‘e na hidroksilne skupine, celulozna kristalna mre‘a se {iri, celi~na stena nabreka. Piridin je baza. Ima sposobnost tvorjenja vodikovih vezi, kar pomeni, da se zelo dobro adsorbira na OH- skupine celuloze. Omogo~a vstop drugih reagentov ter lahko katalizira nekatere reakcije. Piridin se uporablja kot topilo in katalizator pri sililiranju, ki je ena od mo‘nosti modifikacije celuloze oziroma lesa. Dioksan je velika molekula. Ima nizko dielektri~no konstanto in ne more tvoriti vodikovih vezi. Zaradi tega se ne more adsor-birati na celulozo, le vklju~i se lahko v celulozno zgradbo. Ker je nepo- laren, prepre~uje nastanek intermo-lekulskih vodikovih vezi in s tem povzro~i reaktivnost OH- skupin celuloze. Na ta na~in so omogo~ene {tevilne modifikacije celuloze. Za-klju~imo lahko, da sta piridin in dio-ksan primerna za modifikacijo celuloze. Oba pove~ata reaktivnost celuloze s svojo prisotnostjo v kristalni mre‘i.V nasprotju z omenjenima topiloma, se voda adsorbira na OH-skupine celuloze z dodatnimi vodikovimi vezmi kar zmanj{uje zmo‘-nost modifikacije celuloze. Les 54(2002) 6 1. Acute Toxicity Summary. 1992. http:// www.oehha.ca.gov/air/acute_rels/pdf/ 123911A.pdf ( 17. jan. 2002). 2. Burdick & Jackson 2000. Solvent physical properties http://www.bandj.com/BJSolvents/Sol-vents/Pyridine/Pyridine.htm (18. feb. 2002) 3. Burdick & Jackson 2000. Solvent physical properties http://www.bandj.com/BJSolvents/Sol-vents/14Dioxane/14Dioxan1.htm (18. feb. 2002) 4. Burdick & Jackson 2000. Solvent physical properties http://www.bandj.com/BJSolvents/Sol-vents/Water/Water.htm (18. feb. 2002) 5. Carey, A. Francis 1996. Organic Chemistry. Third edition.The McGraf Hill Companies, University of Virginia, 1151 str. 6. Chitumbo, K.; Brown, W. 1974. J. Poly. Sci., Symposia No. 47, 261-268 7. Dinwodie, J. 2000. Timber: its nature and behavior 2nd ed. London, E & FN Spon: 257 str. 8. Hill, C.A.S.; Jones, D.; Strickland, G. in N.S. Cetin 1998. Kinetic and mechanistic aspects of the acety-lation of wood with acetic anhydride. Holzforscung, 52 (6), 623-629 9. Fengel, D.; Wegener, G. 1984. 1Wood, Chemistry Ultrastructure, Reactions. Walter de Gruyter, Berlin - New York, 1984 str. 611 10. Larsson, A.; Stenius, P. 1987. Sorption of small organic moleculs by cellulose from hexane solutions. Nordic Pulp and Paper Research Journal, 3, 87-91 11. Lazarini, F.; Bren~i~, J. 1984. Splo{na in anorganska kemija. Ljubljana, DZS: 547 str. 12. Ntp Chemical Repository (Radian Corporation, August 29, 1991) 1,4-Dioxane http:// 157.98.10.135/NTP_Reports/NTP_Chem_H&S/ NTP_Chem1/Radian123-91-1.txt (18. feb. 2002) 13. Pyridine Solvent Properties. http:// www.bandj.com/BJSolvents/Solvents/Pyridine/ Pyridine.htm (18. jan. 2002) 14. Pyridine 1992. http://www.eco-usa.net/toxics/ pyridine.shtml ( 17. jan. 2002) 15. Richter, G.A.; Herdle, L. E.; Wathera, W.E. 1957. Ind. Eng. Chem. 49, 907-912 16. Roger, M.R. 1991. Chemical Modification of Wood. V: Wood and Cellulosic Chemistry. David N.-S. Hon, Nobuo Shirashi (ur.). New York, Bia: 703-75 6 17. West, H.; Banks, W.B. 1988. A chemical kinetics approach to wood swelling V: Schuerch C. (ur). Cellulose and Wood, Chemistry and Technology, New York 1215-1234 18. 1,4-Dioxan 2001. http://www.gifte.de/1,4-diox.htm ( 17. jan. 2002). raziskave in razvoj UDK: 674:504 strokovni ~lanek (Professional Paper) Zmanj{evanje okoljskih vplivov v lesni dejavnosti – prispevek k trajnostnemu razvoju avtorica: mag. Marija SLOVNIK, Jelovica d.d. izvleček/Abstract Globalne okoljske spremembe so vzrok za pospe{eno uveljavljanje okolju prijaznih procesov tudi v lesni dejavnosti. S posodobitvijo organiziranosti lesne dejavnosti, z inventivnim razvojem, s smotrno uporabo naravnih virov, optimalno izrabo surovin in energije ter zmanj{anjem odpadkov, bi lahko dosegli zmanj{anje stro{kov poslovanja, torej bolj{i poslovni uspeh posamezne gospodarske dru‘be in dejavnosti kot celote. Uvajanje trajnostnega gospodarstva lahko pomeni nov izziv in nove mo‘nosti tudi za lesno dejavnost. Klju~ne besede: trajnostni razvoj, strategija varstva naravnega okolja, snovna bilanca, odpadki, recikla‘a, model, okoljski regulativ, ISO 14001, grozd (clustre), 1. U vo d Ekolo{ki problemi sodobnega sveta so tesno povezani s strukturo in delovanjem te dru‘be, hkrati so glavni vzrok za pospe{eno uveljavljanje novih, okolju prijaznih procesov traj-nostnega razvoja. Trajnostni razvoj je poudarjen tudi v dveh temeljnih dokumentih Agendi 21 in Agendi Habitat, ki sta bili sprejeti v Riu de Janeiru in Carigradu; trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanje generacije tako, da ne ogro‘a mo‘nosti prihodnjih generacij, da bi zadovoljevale svoje potrebe. Trajnostno gospodarstvo po svoji strukturi opona{a naravo, v kateri je odpadek enega organizma hranilo drugega. Trajnostno gospodarstvo poganja energija obnovljivih energijskih virov. To je gospodarstvo ponovne uporabe – recikliranja (Brown, 1998). Bodo~ega industrijskega razvoja si ne moremo zami{ljati, ne da bi pri tem predvideli kar najve~jo porabo odpadnih snovi, ki zdaj obremenjujejo okolje (Vuk,1999). ^e je bilo upo{tevanje varstva okolja pri posameznem izdelku {e v~eraj le nekaj postranskega in je pomenilo le nepotrebne dodatne stro{ke ali pa se je komaj izpla~alo, je ‘e danes po- memben prodajni argument, jutri pa bo postalo temeljni pogoj, da bo izdelek sploh mogoče prodajati. Slovenija je leta 1999 sprejela Nacionalni program varstva okolja (NPVO, 1999), v katerem je med prednostne usmeritve uvrstila tudi zasuk k trajnostnemu razvoju, ki poleg prednostnega preventivnega in sporazumnega reševanja okoljskih problemov zainteresiranih partnerjev preferira deljeno odgovornost med osnovnimi dejavniki varstva okolja. Okoljski cilji so v Nacionalnem programu varstva okolja razvrščeni po pomembnosti; za lesno dejavnost velja naslednje zaporedje: • področje zraka: zmanjševanje onesnaževanja zraka iz industrijskih virov, zmanjševanje emisij iz kotlovnic, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; • področje voda: zmanjšanje emisij iz točkovnih virov - odpadne vode iz industrije; • področje ravnanja z odpadki: zmanjšanje nastajanja in nevarnostnega potenciala odpadkov na izvoru, izvedba programa ravnanja z embalažo in odpadno embalažo, povečanje snovne in ijaLeS 54(2002) 6 raziskave in razvoj energetske izrabe odpadkov ter zmanjševanje emisij toplogred-nih plinov, vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z odpadki, postopna odprava starih bremen; • tla: omejiti kemično onesnaževanje tal; • hrup: zmanjšati hrup iz virov; • tveganja: uveljaviti ustrezno skladiščenje, transport in odlaganje kemikalij. 2. Okoljsko stanje v slovenski lesni industriji Lesna dejavnost sodi med večje slovenske industrijske dejavnosti, ki pa razvojno in tehnološko zaostaja za to dejavnostjo v Evropski skupnosti. V Sloveniji deluje po podatkih Združenja za lesarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) okoli 970 gospodarskih družb, ki se ukvarjajo z lesno dejavnostjo. Pod lesno dejavnostjo razumemo gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo žaganega lesa, furnirja in lesnih plošč, impregniranjem lesa, proizvodnjo pohištva, embalaže, stavbnega pohištva in drugih galanterijskih izdelkov iz lesa. Okoljsko stanje v slovenski lesni dejavnosti je izdelano na osnovi ankete, ki je bila izvedena med 27 tipičnimi predstavniki lesne dejavnosti in pomožne ankete, ki je bila izvedena pri več kot 90 lesnih gospodarskih družbah (Dimovski et al., 2000). Slovenske gospodarske družbe lesne dejavnosti predelujejo in obdelujejo v osnovi okolju prijazen material - les, vendar pa so tehnološki postopki, materiali, raba izdelkov in njihova odstranitev ekološko problematični. Skoraj vsi sodobni lesni izdelki so kom-poziti, torej izdelani iz raznovrstnih materialov. Pri obdelavi in predelovi lesa nastajajo teko~i in trdni, za okolje nevarni odpadki (ekolo{ko problema-ti~na odstranitev) ter emisije plinov v ozra~je. Prou~evane gospodarske dru‘be ne upo{tevajo ali pa ne zmorejo upo{tevati ekolo{kih mejnih vrednosti, predpisov in standardov. Kar dve tretjini vpra{anih ima probleme zaradi obremenjevanja zraka, ena tretjina pa zaradi obremenjevanja voda in tal (Tratnik et al., 2000). Energetska poraba na enoto izdelka se z leti v slovenski lesni industriji po-ve~uje, medtem ko se v nem{ki zmanj{uje. Slovenske lesne gospodarske dru‘be porabijo na isto dodano vrednost povpre~no za 50 odstotkov ve~ materiala, surovin in blaga kot nem{ke (Dimovski et al., 2000). V gospodarskih dru‘bah lesne dejavnosti se premalo posve~ajo raziskavam in razvoju, premalo se ukvarjajo z razre{evanjem problema porabe energije, mo‘nostjo recikliranja, izbiro materialov in uvajanjem sistemov ravnanja z okoljem. V prizadevanja za pove~anje konku-ren~nosti v Evropski skupnosti se vklju~ujejo univerze, pano‘na zdru-‘enja in lesnoraziskovalni centri posameznih dr‘av ~lanic. Za slovenske lesne gospodarske dru‘be je zna~il-no, da so bile in so {e danes zelo slabo kooperativne med seboj; ni navdu{e-nja za medsebojno povezovanje, kar je prevladujo~a te‘nja gospodarskih dru‘b na severu Evropske skupnosti. Sklenemo lahko, da okoljska problematika v slovenskih gospodarskih dru‘bah lesne dejavnosti {e ni zadovoljivo re{ena (Dimovski et al., 2000). Nakopi~ene okoljske probleme je mogo~e re{evati postopno, v mejah materialnih mo‘nosti in teh-nolo{kih dose‘kov, ob upo{tevanju izku{enj razvitej{ih dr‘av. Med očitne priložnosti v lesni dejavnosti nedvomno spada uvedba okolj-skega pristopa, kar vključuje izobraževanje, vlaganje v tehnološko posodobitev in organizacijsko povezovanje. Spoštovanje okoljskih zahtev in uvajanje BAT tehnike v lesno dejavnost, kot je organizirana danes, pomeni zajeten finančni zalogaj. S spremembo organiziranosti znotraj dejavnosti pa bi lahko stroške uvajanja okoljskih zahtev zmanjšali, optimirali. Prav povezovanja in skupni nastopi gospodarskih družb v dejavnosti so tista pot, ki dolgoročno obeta racionalizacije in uspeh v dejavnosti tudi pri nas. 3. Okoljski cilji za lesno dejavnost Hkrati s prizadevanji za vključitev v EU smo se že obvezali, da bomo z različnimi ukrepi dosegli izboljšanje okoljskega stanja tako, da bo slednje usklajeno z veljavnimi okoljskimi zahtevami naše države in Evropske skupnosti. Ugotoviti pa moramo za posamezno dejavnost: • vrsto in količino posameznih odpadnih snovi, • kateri materiali in v kakšnem velikostnem razredu so zastopani in • možnosti ponovne uporabe materialov. Na osnovi ugotovljenega stanja in zakonsko opredeljenih ciljnih vrednosti bomo pripravili ukrepe, ki jih bomo izvedli in tako postopno izboljševali stanje tudi z novimi organizacijskimi pristopi. 4. Kakovost izdelkov in postopkov z okoljskega vidika Popis življenjskega cikla je objektiven proces zbiranja podatkov za ovredno- Les 54(2002) 6 raziskave in razvoj Slika 1. Prikaz izdelave pohi{tva – snovni tokovi (Wegener, 1997) tenje porabljene energije in potrebnih surovin ter emisij v vodo, zrak, zemljo. Gre za kompleksno analizo vseh dejavnikov (snovna bilanca), ki lahko vplivajo na okolje pri proizvodnji, uporabi ter pri prenehanju uporabe posami~nega izdelka. Rezultati ocene so lahko uporabni za izbolj{evanje tehnologije proizvodnje posamezne vrste izdelkov ali za primerjavo med razli~nimi zvrstmi izdelkov (Tratnik, 2000). S snovno bilanco zberemo celotne podatke o materialih in energiji, ki vstopa v proces, oziroma o snoveh in energiji, ki iz njega izstopa. Na osnovi tako zbranih podatkov ocenimo okoljske vplive procesa (Wegener, 1997); prikazana je shema snovne bilance (slika 1). 5. Organizacijske in tehni~no tehnolo{ke mo‘nosti re{evanja okoljskih problemov v lesnih gospodarskih dru‘bah 5.1. Specializacija v lesni industriji in povezovanje v grozde Grozdi se od drugih oblik medpod-jetni{kega sodelovanja lo~ijo po tem, da gre za soodvisne dejavnike v verigi dodajanja vrednosti pri proizvodnji izdelkov, storitvah in inovacijah. Koncept grozdov presega preprosta horizontalna omre‘ja, v katerih gospodarske dru‘be praviloma delujejo predvsem v projektih skupne nabavne politike in podobno. Grozdi so praviloma omre‘ja dopolnjujo~ih se gospodarskih družb iz različnih gospodarskih dejavnosti, ki posvečajo posebno pozornost dodajanju vrednosti (Dermastia, 2000). Grozdi so različno oblikovani, odvisno od stopnje osveščenosti, večina pa jih vključuje: • proizvajalce končnih izdelkov in storitev, • dobavitelje specializiranih inputov, komponent, strojev in storitev, • finančne inštrukcije, gospodarske družbe iz sorodnih gospodarskih dejavnosti, • gospodarske družbe iz distribucijskih kanalov in končne kupce, • proizvajalce komplementarnih izdelkov, • specializirane infrastrukturne ponudnike, • vladne in druge organizacije, ki zagotavljajo usposabljanja, izobraževanje, pretok informacij in se ukvarjajo z raziskavami ter tehnično podporo (univerze, RR-instituti). (Dermastia, 2000) Možno je govoriti o potencialnem grozdu lesnopohištvene industrije. Zastarelost tehnologij, nizka izobrazbena struktura zaposlenih in tradicija slovenske lesne industrije, dovolj dobra surovinska baza, dobri dobavitelji kovinskih elementov, premazov, lakov, lepil, dekorativnega tekstila bi lahko zadostovali za odločitev gospodarskih družb lesne dejavnosti za specializacijo v proizvodnih verigah in skupen nastop na trgih zunaj Slovenije. Možnosti so predvsem na raz-iskovalno-razvojnem področju. 5.2. Povezovanje na raziskovalno - razvojnem področju Človek je v svojem razvoju uporabljal znanost, tehniko in tehnologijo ijaLeS 54(2002) 6 raziskave in razvoj enosmerno od surovine do izdelka in odpadka, kar pomeni, da je z nesklenjenimi tehnološkimi sistemi rušil biogeokemične procese v ekosistemu. Odpadek je vsaka tista snov, ki v danem trenutku ni več koristna in bi se je radi znebili. Pravzaprav je odpadek vse tisto, česar ne znamo ali še nismo pripravljeni ponovno snovno oziroma energetsko izkoriščati. Ravnanje z odpadki pomeni celostno se ukvarjati s snovjo in energijo. Pri gospodarjenju z odpadki upoštevamo naslednje (Vuk,1997): • preprečevanje nastajanja odpadkov, pri čemer je vodilo, da je najugodnejši tisti odpadek, ki sploh ni nastal; • prevrednotenje odpadkov, kjer odpadke ponovno vključimo v snovne oziroma energetske reciklažne kroge, da tako prihranimo primarne energetske in surovinske vire (vključevanje odpadkov nazaj v snovne oz. energetske reciklažne kroge); • spreminjanje odpadkov v ekološko sprejemljivo snovno ali energetsko obliko; • deponiranje odpadkov, ki je pri nas in v svetu najbolj razširjen pristop, ekološko problematična sta predvsem količina in volumen odpadkov. Lahko povzamemo, da so ukrepi varovanja okolja preventivni takrat, ko spreminjamo vhod v izdelavni proces, kurativni pa takrat, ko saniramo posledice izhodov izdelavnih procesov in potrošnje. Industrijski način predelave odpadkov omogoča vračanje odpadkov v snovni in energetski krogotok. Razvite države se sistematično ukvarjajo z reciklažo. Za vse reciklirane materiale je najpomembnejše njihovo spreminjanje v sekundarne surovine, ki so po kakovosti in standardih primerljive s primarnimi. Raziskovalno-razvojna dejavnost s sistematičnim pregledom šibkih okoljskih točk je izhodišče ekološkega optimiranja (Oblak,1999). Obvladovanje bolj uravnoteženega razmerja med okoljem in industrijo bo doseženo : • z zamenjavo vhodnih surovin in materialov (uporabo manj strupenih snovi ter materialov z daljšo življenjsko dobo); • s spremembami v tehnološkem postopku (zamenjavo tehnolo- gije ali delov tehnologije ali delov proizvodnega procesa); • z modifikacijami opreme (s spremembami sedanje opreme in pripomočkov, s katerimi je mogoče izvajati procese učinkoviteje in z manjšimi izgubami); • z boljšim vodenjem postopkov (uporabo delovnih procedur, navodili za delo z delovnimi stroji in napravami, učinkovitim nadzorom in knjigovodstvom zaradi učinkovitejšega in okolju primernejšega poteka proizvodnje); • z dobrim gospodarjenjem (optimalnim vzdrževanjem naprav in strojev); • s ponovno uporabo odpadkov v istem postopku ali drugem postopku v okviru gospodarske družbe; • s proizvodnjo koristnih stranskih proizvodov (prilagoditvijo postopkov, pri katerih nastajajo odpadki tako, da je možna njihova ponovna uporaba zunaj gospodarske družbe); • s spremembami na izdelkih (zaradi zmanjšanja porabe naravnih virov in emisij snovi in energije v okolje). Pozitivni učinki delovanja grozda bi nastali zaradi povezave in soodvisnosti partnerjev v verigi dodajanja vrednosti pri izdelavi izdelka, izvajanja storitev in inoviranja procesov. 5.3. Vpeljava sistema ravnanja z okoljem Vzpostavitev in delovanje sistema ravnanja z okoljem sama po sebi ne bosta nujno prinesla takojšnjega zmanjšanja škodljivih vplivov na okolje. Standard ISO 14001 temelji na zakonitostih Demingovega kroga. Uvedeni sistem ravnanja z okoljem Les 54(2002) 6 raziskave in razvoj Slika 3. Prepletenost raziskovalno-razvojne dejavnosti v grozdu je osnova za inventivno-inovacijsko dejavnost (priredba po Paavilainenu,2000) omogoča, da gospodarska družba: • vzpostavi politiko do okolja, ki ustreza njej sami; • prepozna okoljske vidike njenih minulih, obstoječih in bodočih dejavnosti in določi pomembne vidike (upoštevati mora stroške in čas); • prepozna ustrezne zakonske zahteve; • vzpostavi strukturo in programe za izvajanje politike in za dosego okvirnih in izvedbenih okoljskih ciljev; • olajša planiranje, obvladovanje, nadzorovanje, spremljanje, korektivne ukrepe, presojanje in izvajanje pregledov, s čimer ugotovi, da je okoljska politika izpolnjena in da se je sistem ravnanja z okoljem sposoben prilagajati spreminjajočim se okoliščinam (Strašek, 2000). 5.4. Konkurenčna prednost povezanih gospodarskih družb V grozd povezane gospodarske družbe, z aktivno raziskovalno razvojno dejavnostjo in okoljskim pristopom, imajo naslednje konkurenčne prednosti: • Grozd povečuje učinkovitost lokalnih gospodarskih družb, ker imajo te boljši dostop do informacij, tehnologije, podpornih institucij in tudi boljši dostop do zaposlenih, predvsem kvalificiranih, in profesionalcev. Povezane gospodarske družbe lažje pridobijo dobavitelje in se z njimi bolje uskladijo. Koordinacija povezanih gospodarskih družb je lažja in hitrejša. • V grozdu deluje filozofija stalnih izboljšav poslovnih procesov in skupnega sočasno usklajenega načrtovanja in stalnega napredovanja. Grozd ima večjo sposobnost inoviranja procesov, s čimer dodatno pospešuje stopnjo svoje rasti in učinkovitosti. • Zaradi zadostnih in pravočasnih informacij je prilagodljiv in sposoben hitrega ukrepanja. Navedene rezultate dosega zaradi vključevanja osveščenih kupcev in posrednikov znanja ter hitrejše izmenjave informacij o novih tehnologijah, strojih, sestavnih delih, tržnih storitvah. Skupno delo dobaviteljev in kupcev povečuje stopnjo zadovoljstva odjemalcev. • Grozd stimulativno deluje na ustvarjanje novih gospodarskih družb in s tem dodatno pospešuje inovacije. Grozd se širi zaradi nižjih vstopnih ovir, razpoložljivih sredstev, veščin, znanj, vložkov, naklonjenosti finančnih institucij ter investitorjev in možnosti stalnega sledenja poslovnih priložnosti. (Dermastia, 2000) Danes v Sloveniji še ni pravega grozda v lesni dejavnosti; z raziskavo ITEO-ja pa je ugotovljeno, da obstajajo proizvodno-storitveni sistemi, katerih karakteristike obetajo, da se s primernimi ukrepi lahko razvijejo v mednarodno konkurenčen grozd. Tako karakteristiko je opaziti tudi pri sistemu lesnopohištvene industrije; možnost preoblikovanja naše lesne industrije navaja tudi študija o razvojni viziji slovenske lesne dejavnosti. (Dermastia, 2000) Za realizacijo grozda med gospodarskimi družbami lesne dejavnosti je potrebno medsebojno usklajevanje, iskanje kompromisnih rešitev in velika mera medsebojnega zaupanja. Le tako bi lahko nastajalo med posameznimi gospodarskimi družbami tako imenovano partnerstvo, ki v svetu že uspeva in ijaLeS 54(2002) 6 raziskave in razvoj udeležencem ponuja nove možnosti na trgu. V takšnem grozdu gre za delitev dela med gospodarskimi družbami in hkratno medsebojno soodvisnost. Poenostavljeno lahko rečemo, da se je izdelavni proces iz posamične družbe, ki je izdelovala nek izdelek od začetka do konca, preselil v več družb tako, da vsaka napravi le en del proizvoda. Tako je oprema v posameznem delu grozda bolje izkoriščena, vlaganja v ekologijo na enoto izdelka pa so nižja. Grozd je predstavljen z okoljskega vidika; vanj povezane gospodarske družbe bi lahko zmanjšale obremenjevanje okolja in optimirale svoje procese. 6. Model okoljskega pristopa za slovenske lesne gospodarske dru‘be Pri oblikovanju modelov se je treba zgledovati po naravi, ki zna in zmore oblikovati zaključene snovne verige. Ljudje pa zaradi pridobivanja dobrin vse prepogosto prekinjamo zaključeno verigo. Pot do cilja, torej do napredka slovenske lesne industrije, vodi prek: • medsebojnega povezovanja v reprodukcijski verigi in s tem ožanja proizvodnega programa (lahko bi takšno povezovanje sestavljalo grozd pohištvene industrije); • koncentracije, poglabljanja in posodabljanja znanja za skupino gospodarskih družb, ki sestavljajo neko izdelčno skupino; z novimi inventivno-inovacijskimi rešitvami bi zadostili okoljskim zahtevam Evropske skupnosti, predvsem direktivama IPPC in VOC; raziskovalno-razvojno delo naj bi bilo organizirano v Slika 4. Model ravnanja z okoljem v lesnem grozdu raziskovalno-razvojnih enotah registriranih na resornem ministrstvu tako, da bi država s subvencijami lahko vzpodbujala napredek dejavnosti; • uvajanja sistemov ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001, EMAS in uvajanjem čistejših tehnologij v lesne gospodarske družbe, kar predstavlja bodočo konkurenčno priložnost in prednost. Model ravnanja z okoljem v lesni industriji je ponazorjen na sliki 4. Prikazan je krožni proces, ki z ekološko orientiranim razvojem predvideva vgradnjo okolju prijaznih materialov in polizdelkov v končne izdelke, ki bodo po končani primarni uporabi lahko sestavili povratno snovno zanko. Model zajema celoten snovni tok izdelka skozi njegovo življenjsko dobo in želi obvladovati procese, ki usmerjajo snovni tok. Poleg gospodarskih dru‘b lesne dejavnosti v prvi zanki je potrebna podpora gospodarskih dru‘b pomo‘nih dejavnosti v drugi zanki. Model temelji na domnevi, da vsi ~leni v verigi upo{tevajo veljavne okoljske zahteve. Dobaviteljem materiala in polpro-izvodov v primarni zanki se v sekundarni zanki priklju~i dobavitelj, ki v snovni krogotok vra~a doslej ve~ino-ma na deponije odlo‘ene snovi (steklo, les, kovine, materiale za povr{in-sko obdelavo, lepila, umetne snovi …). Primer lesnih odpadkov: Poleg tega, da lesni odpadki nastajajo pri pripravi materialov, polizdelkov in izdelkov, nastajajo tudi v sekundarnem krogu, ko izdelki iz prve zanke izgubijo svojo osnovno uporabnost. Nastale lesne odpadke, ki niso kontaminirani z nevarnimi kemi~nimi materiali (laki, lepili ...), je mo‘no upora- Les 54(2002) 6 raziskave in razvoj biti kot surovino za izdelavo raznih lesovinskih plo{~, medtem ko je odpadni les, obdelan z laki, lepili, za{~it-nimi sredstvi, primeren za pridobivanje toplotne energije. Se‘ig mora potekati pod posebnimi pogoji tako, da ne nastajajo toplogredni plini in snovi, ki {kodljivo vplivajo na ozonsko plast atmosfere. Izdelovalec - proizvajalec v primarni zanki izdeluje kon~ni izdelek za uporabnika, izdelovalec v sekundarni zanki pa taisti proizvod predela v tak{no obliko, ki omogo~a predelani proizvod znova uporabiti. V postopku izdelave in predelave upo{te-va veljavne okoljske predpise in uporablja najbolj{o razpolo‘ljivo tehniko (BAT). Distributer, trgovec, lansira izdelek na tr‘i{~e v primarni zanki, odslu‘eni proizvod pa v sekundarni zanki vra~a v proces prek pomo‘nih dejavnosti (zbiranje / razvr{~anje po vrstah materialov / trgovanje). Predvideno je, da le neznaten del vra~anih snovi kon~a svojo pot na deponiji. Uporabnik primarne zanke izdelek uporabi za osnovni namen. Potem ko uporabnik izdelek zavr‘e, ga zbiralec po sortiranju odda v nadaljnjo predelavo kot sekundarno surovino. Tako se snovni krog sklene. Pri vpeljevanju modela v prakso so bistvenega pomena inventivno-ino-vacijski pristopi k razvoju izdelkov in tehnologij. Model je osnovan na partnerskem odnosu s poddobavitelji, ki morajo prav tako nenehno izbolj{evati svoje izdelke. Posebnost pa je razvoj povratne zanke; gre za nekak{en rein-‘eniring procesa od tam, ko izdelek postane za primarni namen neuporaben in i{~emo zanj optimalen na~in ponovne uporabe ali razgradnje z vidika okolja in ekonomije. Realizacija modela pa je mo‘na le ob ijaLeS 54(2002) 6 podpori informacijskega sistema in dela z ljudmi ter nenehnega izpopolnjevanja in izobra‘evanja. Izdelki in materiali morajo biti nosilci informacij o svojih okoljskih vplivih. (Newsletter, 2000) Zaradi delovanja naravnih zakonitosti energija in materiali skozi ~as prehajajo v manj uporabne oblike, odpadke. Nekatere med njimi ponovno uporabimo, druge recikliramo in zatem znova uporabimo, ostanek pa deponiramo na na~in, ki je za okolje najmanj obremenjujo~ (^an~er, 2000). Z modelom prikazani proces bi se smiselno odvil v posameznem izdel~-nem grozdu. Za delovanje modela je poleg povezovanja gospodarskih dru‘b bistven ekolo{ko usmerjeni razvoj izdelkov in vpeljava sistema ravnanja z okoljem. 6.1. Omejitve uvedbe modela Organizacijska kultura Predstavljeni model uvajanja okoljskih zahtev v povezane gospodarske dru‘be se opira na njihovo pripravljenost za sodelovanje. Omejitev modela pa predstavlja kultura {ir{e in o‘je skupnosti, predvsem pa lastnikov kapitala v gospodarskih dru‘-bah lesne dejavnosti ter stopnja njihove motiviranosti za povezovanje. Uvajanje modela je proces, katerega rezultati niso kratkoro~ni, zato je za gospodarske dru‘be, ki se ukvarjajo z golim pre‘ivetjem, manj privla~en. V na{i dr‘avi {e ni organizirana povratna zveza med odjemalci odpadnih materialov in uporabniki sekundarnih surovin tako, kot je predstavljeno s primerom porabe lesnih odpadkov za iverne plo{~e v Nem~iji. ^love{ki viri Za uveljavitev modela so potrebni usposobljeni ljudje, ki jih trenutno ni dovolj. V naslednjem kratkoro~nem obdobju bi moralo biti izobra‘evanje in usposabljanje ~love{kih potencialov prednostna naloga. Le tako bi zmogli predstavljeni model vpeljati v poslovne procese gospodarskih dru‘b lesne dejavnosti do pravnomo~nosti okoljskih zahtev Evropske skupnosti pri nas. Dr‘avne vzpodbude za povezovanje Gospodarske dru‘be lesarske dejavnosti sodijo med pomembne slovenske izvoznike. Dr‘ava kot oblikovalka zakonodaje bo morala najti pot za vzpodbudo tistih dejavnosti, ki so izvozno orientirane in imajo v strukturi gospodarstva pomemben dele‘. Le tako bodo gospodarske dru‘be lesne dejavnosti, povezane v grozde, sposobne delovati v globalni konkurenci. 6.2. Pogoji za uveljavitev modela Realni cilj, ki ga dokazujejo izku{nje z zametki grozdov, je racionalizacija poslovnih procesov in zmanj{anje obremenjevanja okolja ter izbolj{ani poslovni uspeh posami~nih gospodarskih dru‘b ter grozda kot celote. Vse to pa je dosegljivo z nekaterimi notranjimi in zunanjimi pogoji in motivi. Notranji motivi in pogoji: Za vpeljavo modela v prakso je pomembno: • izobra‘evanje, usposabljanje in motiviranje zaposlenih, • raziskovalno-razvojne usmeritve. Razvoj izdelkov mora temeljiti na standardizaciji, tipizaciji in unifika-ciji materialov in polizdelkov. Raziskave so usmerjene v zmanj{evanje obremenitve okolja z izdelki skozi celoten ‘ivljenjski cikel. raziskave in razvoj Zunanji motivi, pogoji in pristopi Med najpomembnejše zunanje motive in pogoje štejemo: • izpolnjevanje zahtev kupcev po okolju prijaznih izdelkih, • izpolnjevanje okoljskih zahtev Evropske skupnosti, • izpolnjevanje zahtev lastnikov kapitala po povezovanju zaradi ekonomskega in ekološkega učinka, • državne vzpodbude za povezovanje gospodarskih družb in vzpodbude za raziskovalno-razvojno dejavnost ter uvajanje okoljskih zahtev. Takšen pristop bi omogočal bolj suveren nastop na globalnem trgu ter zagotavljal povečal ugled pri kupcih in v javnosti. 7. Pristop in metode prenosa modela v prakso Tako s poslovnega kot z ekološkega gledišča bi bil v lesni dejavnosti možen tak način proizvajanja izdelkov, ki bi v izdelovalni proces vključil več partnerjev, izdelovalcev komponent, in sestavljalca končnih izdelkov. Slednji bi izdelke lansiral na trg. Takšna delitev dela bi imela poleg ekonomske tudi okoljsko prednost. 7.1. Izku{nje pri povezovanju gospodarskih dru‘b v Evropi Temelj razvoja politike grozdov so mape grozdov nacionalnih gospodarstev. Najbolj znani grozdi so italijanski pohištveni sistemi v severni Italiji, italijanski usnjarsko-čevljarski modni grozd in avstrijski ter nemški avtomobilski grozdi. Znani so tudi grozdi v papirništvu in založništvu, tak je npr. Barcelonski založniški grozd. Pri preoblikovanju lesne dejavnosti je smiselno uporabiti izkušnje dru- gih, npr. švedskih izdelovalcev stavbnega pohištva, ki so močno gospodarsko krizo preživeli tako, da so se povezali, preoblikovali in poiskali vsak zase najboljšo (usklajeno) možno pot. V evropski lesni dejavnosti je pomemben Norweg-Timber-Council, ki obvladuje severnoevropski trg. V preteklosti pa je naveza Vinzenz-Netzwerk med Finsko in bivšimi ruskimi deželami obvladovala trg tega geografskega predela. Povezovanje v lesni industriji je aktualno tudi v Avstriji, kjer so ustanovili Hölzernster Steiermark. Za ta del Avstrije je pomembna močna povezava med primarno produkcijo lesa in predelavo lesa v končne izdelke ter raziskavami in razvojem za to dejavnost. Holzcluster Steiermark naj bi izkoristil konjunkturo lesenih montažnih hiš, segel naj bi celo na kitajski trg, kjer si obeta velik tržni uspeh. V državah Evropske skupnosti je v letih 1997 do 1999 potekal projekt z naslovom The Forest Cluster, nosilka projekta je bila Finska. V tem Clustru je bilo združenih več držav in dejavnosti, ki so se povezale zaradi pričakovanega ekonomskega uspeha. The Forest Cluster je združeval in še vedno združuje znanje raziskovalnih institucij in izkušnje gozdarsko-lesne industrije s komplementarnimi dejavnostmi. Znotraj Clustra so delovala in še delujejo ožja združenja za: • papirništvo in celulozo, • razvoj in tehnologijo, • tiskarstvo in založništvo, • lesno in pohištveno dejavnost. S tem, ko so si podjetja medsebojno razdelila proizvodno in tržno pogačo, so si zagotovila obstoj in napredek. 7.2. Izku{nje pri poskusih povezovanja gospodarskih dru‘b v Sloveniji Povezovanje gospodarskih družb je bilo že vzpodbujeno s subvencijami države, ki je z javnim razpisom animirala gospodarske družbe k medsebojnemu sodelovanju. Več gospodarskih družb naj bi sodelovalo pri enem ali skupini izdelkov, lahko pa bi šlo za višjo stopnjo medsebojne povezave v obliki raziskovalno-raz-vojnega dela. Zametki povezovanja in delitve dela so bili sproženi pri naslednjih projektih: • načrtovanje tehnološkega postopka za notranje vratno krilo z melaminsko obložno ploščo; v konkretnem primeru v prvi gospodarski družbi izdelujejo polizdelke - sendviče za vratno krilo, v drugi pa takšen polizdelek dokončno oblikujejo in površinsko obdelajo tako, da je vratno krilo pripravljeno za tržišče; k obema glavnima proizvajalcema sodijo še njuni dobavitelji in distributerji; • načrtovanje tehnološkega postopka površinske obdelave stavbnega pohištva - z izsledki skupnega raziskovalno-razvoj-nega dela v dobaviteljski verigi oblikujemo tako površinsko obdelavo, ki manj obremenjuje okolje, predvidene emisije pa so v okviru dopustnih meja VOC-direktive; • načrtovanje testirnega centra za zunanje stavbno pohištvo; • skupen prodor dobaviteljske verige stavbnega pohištva na zunajevropske trge; • uvajanje okoljskih zahtev v poslovne procese - v okviru RCL je bil v letošnjem prvem kvartalu Les 54(2002) 6 raziskave in razvoj izveden projekt “Implementacija zahtev standarda ISO 14001 v poslovne procese podjetij” za skupino desetih lesnih podjetij; sodelavci v projekt vklju~enih podjetij so na osnovi usposabljanja `e pripravili transparentni posnetek svojih procesov in plan ukrepov za izbolj{anje. Pri vsakem izmed projektov je sodelovalo najmanj pet gospodarskih dru‘b. Sodelovanje je lahko zametek resnej{ih, poglobljenih dogovarjanj in racionalizacij v dejavnosti nasploh. V letu 2002 je povezovalno vlogo prevzel Razvojni center lesarstva. 8. Sklep Prikazan je mo‘ni pristop k varovanju okolja, ki v praksi nekaterih podjetij ‘e uspe{no deluje. Model je primeren za organiziranost lesne dejavnosti tako, da bo rezultirala z evropskimi normami skladno delovanje in da ji bo okolju prijazno poslovanje omogo~ilo obstoj na globalnem trgu. Po trditvi dr. Trstenjaka je okolje tisto, ki nam bo omogo~ilo pre‘ivetje kot vrsti. Ekologija je veda pre‘ivetja, saj v omejenem sistemu nista mo‘na neomejena rast in razvoj. Ekologija kot veda, ki bo ~loveku omogo~ila pre‘ivetje, je sestavina: • znanj, • spoznanj in • obna{anja sodobnega managementa. Upo{tevanje okolja postaja ena najpomembnej{ih nalog v sodobnem podjetju. Gre za celostno obvladovanje procesov, tako da se nobena od dejavnosti ne more izogniti preverjanju v smislu varstva okolja. D literatura 1. Brown, L.R., Abromowitz, J.N. 1998: Zemlja 1998 - Poro~ilo instituta Worldwath o prizadevanjih za trajnostno dru‘bo. Medium d.o.o. Radovljica. Ohranitev svetovnih gozdov, 39-41, ISSN 1318 - 319 2 . 2. ^an~er, V. 2000: Okolju primernej{i poslovni proces. Okolje 1-2:, 7, citat 3. Dermastia, M. 2000: Zaklju~no poro~ilo - povzetek {tudije o mo‘nosti razvoja grozdov v Sloveniji. Iteo d.d. svetovalni institut, Ljubljana, povzetki 4. Dimovski, V. & sodelavci, 2000: Analiza konkuren~nega pozicioniranja dejavnosti, njenih skupin in izdelkov, kvantitativna konkuren~nost, delovna verzija, CIC, Ljubljana, 29-40, dostop: www.cic.si 5. Newsletter, Magazine of the International CARE “VISION 2000” Office, Center of Exellence for Electronic Scrap Recycling and Sustainable Development, Vienna, Austria, Strategic CARE project SCARE 6. Oblak, L. 1999: Ekolo{ko informacijski sistem v podjetjih kot pomo~ pri odlo~anju. Zbornik posvetovanja Dnevi slovenske informatike ’99, II. knjiga, Izdalo Slovensko dru{tvo Informatika, Ljubljana, 794-800, povzetek 7. Paavilainen, L. 2000: Finnish Forest Cluster Research Programme “Wood Wisdom”, www.wood-wisdom.fi 8. Slovnik, M. 2001: Model povezovanja lesnih gospodarskih dru‘b na osnovi okoljskih zahtev, magistrska naloga, UM – FOV Kranj 9. Tratnik, M., Oblak, L., Kropiv{ek, J. 2000: Celostno ve~kriterialno preu~evanje kakovosti finalnih lesnih izdelkov. Raziskovalno poro~ilo, Ljubljana, projekt je naro~ila in financirala GZS – Zdru‘enje lesarstva 10. Wegener, Zimmer, Fruhwald, Scharai-R. 1997: Ökobilanzen Holz – Fakten lesen, verstehen und handeln. Ökologische Bilanzierung, Deutsche Gesellschaft für Holzforschung e.V., ISSN-Nr.: 0466-2114. 11. Vuk, D. 1997: Okoljevarstveno gospodarjenje. Zbornik 16 . Posvetovanje organizatorjev dela v Portoro‘u l. 1997 - Quo vadis management. UM – FOV Kranj, 73 5 novi diplomanti BO@I^, Mitja Razvoj trgovinskega regala Mentor: HROVATIN, Jasna Recenzent: ROZMAN, Vinko Vs (visoko{olski strokovni {tudij) Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, SI-1000 Ljubljana, Ro`na dolina, C. VIII/34, 2002 VIII, 41 str., 14 pregl., 31 sl., 14 pril., 13 vir., sl, sl/en UDK 684.46 Na trgu je na voljo veliko {tevilo razli~no izvedenih trgovinskih rega-lov, ki se med seboj razlikujejo bodisi po obliki, uporabljenih materialih ali uporabnosti. Navadno je ve~ pozornosti namenjeno zunanjemu videzu kot uporabnosti. Analizirali smo ve~ trgovinskih regalov, ki se med seboj razlikujejo po zgoraj na{tetih lastnostih ter ocenili njihove prednosti in pomanjkljivosti. Na osnovi ugotovitev smo postavili cilje, jih razvrstili po pomembnosti in jih posku{ali uporabiti pri konstruiranju lastnega regala. lzrazita prednost na{ega trgovinskega regala je predvsem v njegovi {iroki uporabnosti; predstavlja dobro altemativo obstoje~im trgovinskim regalom. Klju~ne besede: trgovinski regali, konstruiranje, oblikovanje ijaLeS 54(2002) 6 raziskave in razvoj popravek V prej{nji {tevilki je v ~lanku dr. Nika Torellija z naslovom Reakcijski les in njegova mehanika pomotoma izpadel del teksta na strani 143, ki ga navajamo spodaj. Za napako se bralcem in avtorju iskreno opravi~ujemo. [tevilni eksperimenti ka‘ejo, da je fiziolo{ki mehanizem tvorbe reakcijskega lesa pod hormonskim nadzorom in da na prerazdelitev hormonov v nagnjenem deblu vpliva te‘nost. Vsekakor je vloga avksina bolj neposredna in eksperimentalno la‘je dokazljiva pri iglavcih kot pri listavcih in spet mnogo la‘je pri deblih kot pri vejah. Kompresijski les iglavcev nastaja na spodnji strani nagnjenih debel in vej, kjer je zaradi te‘nosti koncentracija avksina vi{ja, tenzijski les listavcev pa na zgornji strani, kjer je zaradi te‘nosti avksina manj (prim. npr. Wilson & White1986, Kubler 1987, Torelli 1986). Pri vejah je situacija zelo kompleksna. Na mestu, kjer veja izhaja iz debla, je reakcijski les na “pravem” mestu: kompresijski les pri iglavcih na spodnji strani in tenzijski pri listavcih na zgornji strani. Potem pa se stvari zamotajo. Zdi se, kot da obstaja pri vejah nekak{en karakteristi~ni kot (Sinnott 1952) ali ravnovesna lega (Wilson & Archer 1977). Pri (nasilnem) premiku veje iz ravnovesne lege veje, se bo pojavil reakcijski les na tisti strani, ki bo omogo~il slo~e-nje veje nazaj v ravnovesno lego. ^e uslo~imo vejo navzgor, se bo pri iglavcu tvoril kompresijski les na zgornji strani in pri listavcu na spodnji strani. Vendar, ~e uslo~imo vejo navzdol, se bo pojavil kompresijski les na spodnji strani in tenzijski na zgornji strani veje (slika 8). (Ponovimo, mehansko si predstavljamo delovanje kompresijskega lesa kot stisnjeno vzmet, ki se ho~e raztegniti, in ten-zijski les kot raztegnjeno vzmet, ki se sku{a skr~iti!). Ka`e, da se reakcijski les v vejah tvori kot odziv na odklon od karakteristi~nega kota oz. rano-vesne lege. Veje zaznavajo odklon od karakteristi~nega kota in ne od nav-pi~nice. ^eprav se veje obna{ajo, kot bi imele lasten sistem gravipercep-cije, je karakteristi~ni vejni kot drevesa, genetsko dolo~en. Plagiotropna (gr. plagios “po{even”) rast vej je posledica hkratnega korelativnega u~inka gravitropizma in apikalne dominance. Oba dejavnika skupaj vzpostavita specifi~ni vejni kot, ki je pri razli~nih vrstah in klonih razli~en. Ob po{kodbi se kot lahko spremeni. Tako se pri iglavcu po odstranitvi terminalnega poganjka sosednje veje, ob tvorbi dodatnega kompre-sijskega lesa na spodnji strani, za~no dvigovati in slednji~ prevzamejo vlogo odstranjenega poganjka (prim. Lyr et al. 1992, str. 384). “Ligninska nabrekovalna teorija” izvora rastnih napetosti (Boyd) @e Münch (1938) je domneval, da je odlaganje lignina med celulozne fibrile vzrok za pre~no raz{iritev tenzijskih vlaken. Tudi Boydova “lig-ninska nabrekovalna teorija” pripisuje nastanek rastnih napetosti v normalnem in reakcijskem tkivu odlaganju lignina med celulozne mi-krofibrile. Zaradi spiralnega razporeda fibril (Boyd 1985) naj bi pre~no {irjenje povzro~ilo vzdol`no kr~enje vlaken, podobno, kot se vla`na vita vrv iz naravnih vlaken skraj{a. To velja za normalni les z manj{im mi-krofibrilarnim kotom. Pri kompre-sijskem lesu z velikim mikrofibrilar-nim kotom pa lignifikacija povzro~i podalj{anje (kompresijskih) traheid. novi diplomanti ANDESELIC, Alen U~inkovitost za{~itnih sredstev in povr{inskih premazov proti modrenju lesa diplomsko delo (univerzitetni {tudij) Mentor: PETRI^; Marko Recenzent: POHLEVEN, Franc Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, SI-1000 Ljubljana, Ro`na dolina, C. VIII/34, 2002 VIII, 41 str., 7 pregl., 9 sl., 14 vir., sl, sl/en UDK 630*841.1: 630*844.1 Neza{~iten les, izpostavljen vremenu, za~ne na povr{ini kmalu propadati in s ~asom nastanejo tudi ugodni pogoji za razvoj gliv modrivk. Po standardni metodi SIST EN 152/ 1 smo preverjali u~inkovitost raz-li~nih sistemov za{~ite pred glivami modrivkami s fungicidnimi sredstvi vrst: Borosol R, 9 in Q; Arbonit Z in B; raztopina bakrovega oktanoata z etanolaminom koncentracij Cu(II) 0,75 % in 1 x 10-2 mol/I. Testiranja so pokazala, da so vsa zgoraj navedena fungicidna sredstva u~in-kovito za{~itila les pred modrenjem, razen bakrovega oktanoata z eta-nolaminom. Vzorce smo dodatno premazali z lazuro Borakril, ki pre-pre~uje absorpcijo vlage iz okolice v les. Tako sama lazura kakor tudi kombinirani sistemi dobro za{~itijo les pred modrenjem. Klju~ne besede: modrenje lesa, za{~itna sredstva, povr{inski premazi ijaLeS 54(2002) 6 znanje za prakso Ro~no rezkanje (3. del) avtor Ale{ LIKAR In tako smo se pribli‘ali zaokro‘itvi trilogije o uporabi ro~nega elektri~-nega rezkalnika. Ostrini urednikovih {karij smo se zvito izognili in tokratni prispevek govori {e o zadnjih - nekoliko manj uporabljanih - pa vendar zelo koristnih na~inih uporabe rezkalnika. Ko sem v prvem prispevku omenjal izjemno {irino mo‘nosti uporabe tega stroj~ka, pogojeno s {iroko paleto rezil, sem morda malce pozabil omeniti tudi mo‘nost raz{iritve uporabnosti z nabavo (ali izdelavo) dodatkov za rezkalnik Tokrat nameravam poleg izdelave vezi nekaj ve~ napisati tudi o tem. Izdelava lesnih vezi z ročnim rezkalnikom Čepne vezi Kotne vezi za sestavo letvastih elementov, imenujemo jih kar na splošno - čepi, marsikdaj povzročajo glavobol izdelovalcem, predvsem zaradi potrebnih strojev, ki omogočajo izdelavo takih vezi. Seveda obstaja možnost ročne izdelave, potrebovali bomo le tri, štiri kose orodja in nekaj spretnosti, toda priznajmo si: to možnost podzavestno potiskamo v kot, v neke prejšnje čase. Da ne bo nesporazuma, tukaj ne mislim na serijsko izdelavo izdelkov, vezanih s čepnimi vezmi, takrat bo naše razmišljanje vsekakor drugačno, pri izdelavi enega ali dveh izdelkov pa se že pojavljajo ideje o drugačnih možnostih izdelave vezi. Zlasti, ~e kak{en od potrebnih strojev ni na razpolago. In kaj lahko naredimo z ro~nim rezkalnikom? Veliko, morda kar presenetljiva trditev je, da je mo‘na izdelava kar VSEH ~epnih vezi, ki se obi~ajno uporabljajo. Omejujejo nas edino z velikostjo rezil (predvsem je problem dol‘ina rezila) in morda tudi z idejo, kako se lotiti zadeve. Preplo{~itev: za izdelavo te vezi sem uspe{no uporabil ravno rezilo premera 16 mm, {ablona za vpetje je enostavna, letev mora biti trdno vstavljena med dve pomo‘ni letvi in vpeta s svoro. Globino rezkanja sem nastavil z omejilcem, pomembno pa je bilo, da sem pri prvem rezkanju do nastavljene globine nekoliko zarez-kal tudi stranski letvi {ablone. Na tak na~in z lahkoto izdelamo tako kotno kakor tudi sredinsko preplo{~itev, vendar, kakor sem dejal, omejuje nas edino dol‘ina rezila. Pozorni moramo biti tudi na trdnost vpetja obde-lovanca, mo‘nost, da se med obdelavo premakne, je velika. V {ablono na sliki sem vgradil brusni papir, kar se je izkazalo za zelo koristen dodatek (slika 1). Zarezni ~ep: izdelava te vezi je sicer mo‘na, vendar se pojavi kar precej problemov. Predvsem, kako izdelati zarezo, ~e je ‘e izdelava ~epa enostavna (uporabil sem podobno {ablo-no kakor za izdelavo preplo{~itve), je zareza ve~ji problem. Re{il sem ga tako, da sem del, kjer zareza je, pustil dalj{i za okoli 2 cm, z rezkalnikom sem izdolbel zadolbino in nato od‘a-gal odve~no dol‘ino letve. Uporabil sem dva stranska prislona, ~e pa teh ne bi bilo na razpolago, bi si pa~ izdelal primeren dodatek, privit na osnovni stranski prislon. Zadolbni ~ep: izdelava z rezkalni-kom je {e kako smotrna; najprej izdelamo zadolbino, globina je seveda pogojena z dol‘ino rezila, rezkal-nik omogo~a enostransko globino do 42 mm, kar je zavidljivih 84 mm, ~e dolbemo z obeh strani! V dol‘ini ~e-pa seveda ni omejitev, le {irina, ve~ja od 60 mm, bo naredila dodaten problem - potrebno bo dodati pomo‘no delovno mizico (naredimo jo iz primerno trdega materiala in privijemo v pripravljene izvrtine). Skratka: za-dolbni ~epi, tako kriti kakor tudi odprti, niso nikakr{en problem. [irinske vezi Vezavo lesa v {irino (najve~krat uporabljena vez je na utor in pero) po- ijaLeS 54(2002) 6 znanje za prakso dobno, kakor velja za kotne vezi, naj-la‘e izdelamo s primernim orodjem na miznem rezkalnem stroju ali morda tudi na miznem kro‘nem ‘agal-nem stroju. Seveda pa je veliko primerov, kjer teh strojev ne moremo uporabiti ali niso na voljo (monta‘e) ali pa je element enostavno prevelik za obdelavo na stroju. Takrat {e kako lahko koristi uporaba ro~nega rez-kalnika, vendar je v teh primerih dvojno stransko vodilo skoraj obvezno. Zopet najprej naredimo utor, nato pa vodila ustrezno premaknemo, zamenjamo rezilo za tak{no z ve~jim premerom in izdelamo pero. Mo‘nost enkratne nastavitve in nato obra~anja rezkalnika sicer obstaja, vendar je ne priporo~am - verjetnost podvojene napake je prevelika. Globino utora, ve~jo od 10 mm moramo narediti v dveh prehodih, podobno velja za pero, dalj{e od 10 mm. Pri izdelavi teh vezi je zelo koristen dodatno izdelan prislon vzdol‘nega vodila, ta naj bo vi{ji, morda okrog 40 mm, material pa je lahko vezana plo{~a, kerrock, ali ustrezna trda plastika. Tako raz{irjen prislon bo precej olaj{al pravokotno vodenje stroj~ka, kar je pri izdelavi peresa {e kako pomembno. Ogelne vezi Na za~etku kar malce presenetljiva trditev: z ro~nim rezkalnikom lahko najla‘e in najhitreje izdelamo moz-ni~no vez! Niste popolnoma prepri-~ani? No, seveda je mozni~enje z ustreznim specializiranim mozni~-nim strojem nekaj drugega, vendar je moja trditev mi{ljena za pogoje, kjer takega stroja ni na voljo. Potrebujemo pa majhen del tega stroja: sveder za mozni~enje, kjer je steblo svedra premera 8 mm - verjetno bomo morali poiskati pomo~ stru-garja, (lahko pa uporabimo tudi skraj{an spiralni sveder). Rezilo rezkalnika premera 8 (tudi 6 ali 10 mm) ni primerno, tako rezilo se pri vrtanju ne obnese najbolje, odrezki ne najdejo poti in izvrtina se za‘iga, posledi~no pa tako uni~imo rezilo. Osnova tehnike dela je nato v majhnem triku: v izvrtano luknjo vstavimo moznik, stroj~ek nato naslonimo na ta “omejilec” in izvrtamo novo luknjo. Moznik nato prestavimo in postopek ponovimo. Za bo~ni odmik vrtanja imamo nastavljeno stransko vodilo - pri vrtanju ~elnih izvrtin sta zopet koristna dva - globina pa je tako ali tako nastavljiva z vertikalnim omejilcem, revolverski nastavek kar takoj nastavimo za vrtanje obeh strani (na primer ~elno 22 mm, ploskovno 12 mm za 32-milimetrske moznike). Razmik med izvrtinami je odvisen od premera izvrtine in seveda od tega, kam na mizici bomo naslonili vstavljeni moznik. Mo`nosti sta namre~ dve: gosta razporeditev, kjer uporabimo rob notranjega izreza delovne mizice, in redkej{a, kjer naslonimo zunanji rob mizice ob moz-nik. Zelo pomembno je prislanjanje vedno istega roba, tako pri ~elnem kakor tudi pri ploskovnem vrtanju. Sam imam izdelan {e dodatek delovne mizice, z vstavljenim ~epom in gumeno oblogo, privit na osnovno Slika 2. Izdelava mozni~ne vezi z rezkalnikom - ~elno vrtanje z dvema prislonoma in moznikom kot “omejilcem” ploskev, ki pa ga uporabim le za ve~je {tevilo izvrtin. In kje je prednost takega dela pred uporabo ro~nega vr-talnika? Predvsem v ve~ji natan~-nosti izvrtin, zanesljivej{i poziciji iz-vrtine zlasti v masivnem lesu in ne nazadnje: prenosnikov ne izgubljamo vsevprek, ne? Grebenasta vez V ve~ini kompletov rezil je prilo‘eno tudi rezilo za izdelavo te vrste vezi. Pravzaprav je to ena od lesnih vezi, ki jo skoraj ne bomo izdelovali dru-ga~e kakor z ro~nim rezkalnikom. Morda je le nadmizni rezkalni stroj dodatna mo‘nost, ~eprav ... Torej kako se lotiti zadeve? Kakor vedno, tudi tu najprej naredimo grebenasti utor. Priporo~am delo v dveh fazah: najprej izdelajmo utor z ravnim rezilom in {ele nato ga obdelamo s kotnim rezilom. Predvsem to velja za tr{e vrste lesa in globlje utore. Obdelava lastovi~jega dela je la‘ja, odvzem manj{i in tudi odrezki imajo prosto pot. Roglji~na vez Polkriti roglji, ki jih lahko izdelamo z ro~nim rezkalnikom in ustrezno {ablono, imajo dve zna~ilnosti: notranji del lastovic je precej porezkan, posledi~no to pomeni, da je taka vez {ibkej{a, poleg tega je velikost rogljev pogojena z velikostjo orodja, torej {ablone in rezila. Ta je obi~ajno 14 mm, vsaj za rezkalnike takega tipa kakor je na{ to velja, kar pa je seveda pri sestavi debelej{ih kosov od 18 mm kar malce mote~e. [irino obdelovanca moramo prilagoditi neparnemu mnogokratniku {iri-ne utorov {ablone, sicer se lahko “zgodi” polovi~ka lastovice, kar je, milo re~eno - nenavadno ... Kljub tem omejitvam pa je izdelana roglji~-na vez lahko izjemen estetski dodatek izdelka in ker je izdelana po ijaLeS 54(2002) 6 ZS - Zdru`enje lesarstva POSLOVANJE LESNE INDUSTRIJE V LETU 2001 1. U vo d 1 Bilance stanja in uspeha je za leto 2001 oddalo 37.210 poslovno aktivnih dru‘b. Skupaj so ustvarile za 10.124 milijard SIT prihodkov, kar je nominalno za 12,5 % in realno za 3,8 % ve~ kot leto prej. Pri izkazanih odhodkih (10.380 milijard SIT), ki jih je za 17,3 ali realno kar za 8,2 % ve~, velja upo{tevati, da jih izkrivlja lanski izjemni popravek vrednosti osnovnih sredstev za 15 dru‘b iz premogovni{tva in energetike. Brez teh dru‘b so bili odhodki lani vi{ji za 13,3 % ali realno za 4,5 %, prihodki pa za 12,9 % ali realno za 4,1 %. ^e pri izra~unu poslovnega izida izlo~imo teh 15 dru‘b, je gospodarstvo v celoti kljub vsemu tudi v letu 2001 kot celota poslovalo pozitivno, z neto dobi~kom 115,4 milijarde SIT. Med dejavnostmi so po obsegu najve~ji ~isti dobi~ek ustvarile D-predelovalne dejavnosti (65,8 milijarde SIT). Povpre~na dodana vrednost na zaposlenega, izra‘ena v evrih, je bila v letu 2001 23.311 evrov, za 4,1 % vi{ja kot leto prej. V tolarjih se je pove~ala za 10,2 %. V predelovalnih dejavnostih je zna{ala 21.309 evrov na zaposlenega. Po informacijah o poslovnih rezultatih se je v letu 2001 med vsemi dru‘-bami v Sloveniji zni‘al prispevek oziroma dele‘ majhnih dru‘b, tako po {tevilu dru‘b kot po zaposlenih in po prihodkih. Razen po {tevilu so se zni-‘ali tudi dele‘i srednje velikih dru‘b. Po podatkih APP so predelovalne dejavnosti (D) zaposlovale 44,8 % vseh delavcev (v letu 2000 45,1 % delavcev) vseh gospodarskih dru‘b, ki so ustvarili 36,4 % (v letu 2000 36,1 %) vseh prihodkov gospodarskih dru‘b. 2. Zna~ilnosti poslovanja lesne industrije v letu 2001 iz vsebine 1 Vir: Konjukturna gibanja , SKEP GZS, letnik 10, {t.2, 20-21 str. Po podatkih Statisti~nega urada RS se je obseg proizvodnje v industriji skupaj v povpre~ju leta 2001 pove~al za 2,9 % glede na povpre~je predhodnega leta, medtem ko se je v predelovalnih dejavnostih pove~al za 2,8 %. Obseg proizvodnje se je v Obdelavi in predelavi lesa zmanj{al za 8,6 %, v Proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih pa se je pove~al za 8,0 % (v sami Proizvodnji pohi{tva celo za 8,7 %), kar je vse dale~ nad pov-pre~jem predelovalnih dejavnosti. Stagnacijo obsega proizvodnje v pov-pre~ju leta 2001 v predelovalnih dejavnostih je spremljal tudi proces zmanj{evanja zaposlenosti, in sicer v povpre~ju za 0,6 % (za enak % tudi v industriji!). Pribli‘no na istem nivoju se je zmanj{alo {tevilo zaposlenih v Proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih (-0,4 %) in v Obdelavi in predelavi lesa (- 5,1 %). Vse to je odsevalo v rasti (fizi~ne) produktivnosti dela, ki se je v predelovalnih dejavnostih pove~ala za 3,4 %, v Obdelavi in predelavi lesa je padla za 3,6 %, medtem ko se je v Proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih pove~ala za 8,4 %. Cene industrijskih proizvodov so se v letu 2001 v povpre~ju v predelovalnih dejavnostih pove~ale za 9,9 % (Obdelava in predelava lesa +6,0 %, Proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti +6,6 %). Za prera~une celoletnih nominalnih gibanj v realna gibanja za leto 2001 se najpogosteje uporablja in priporo~a ijaLeS 54(2002) 6 GZS - Zdru`enje lesarstv Preglednica 1. Povpre~ne mese~ne bruto pla~e po dejavnostih, zneski in stopnje rasti v %, 2001 SIT POVPRE^NE LETNE I-XII 2001 STOPNJE RASTI (%) nominalno realno SK Skupaj 214.561 11,9 3,2 D Predelovalne dejavnosti 178.596 10,7 2,2 DD 20 Obdelava in predelava lesa 146.857 9,3 0,8 DN 36 Proizv. pohi{tva, druge predelov. dejav. 150.903 10,0 1,5 Vir: Statisti~ni urad RS, Pla~e in pokojnine, december 2001 indeks 108,4, kar je povpre~ni indeks cen ‘ivljenjskih potreb{~in za dvanajst mesecev (I-XII 2001/I-XII 2000) ter povpre~na vrednost evra. Slednja je v letu 2001 zna{ala 217,19 SIT za en evro. Povpre~na vrednost nem{ke marke (srednji te~aj BS) je bila v letu 2001 111,04 SIT. 3. Osnovne zna~ilnosti lesne industrije in primerjava s predelovalnimi dejavnostmi in celotnim slovenskim gospodarstvom Zbrani podatki v preglednici {t.1 (gl. prilogo!) Nekaj podatkov in kazalnikov o poslovanju lesne industrije v letu 2001, omogo~ajo pogled tako v gospodarska gibanja celotnega slovenskega gospodarstva, predelovalnih dejavnosti kot v dose‘ene rezultate podjetij lesne industrije v letu 2001 v primerjavi z letom 2000. Podatki so zbrani na podlagi SKD (Standardne klasifikacije dejavnosti), in sicer za: * DD 20 (Obdelava in predelava lesa), * DN 36 (Proizvodnja pohi{tva, druge predelovalne dejavnosti). V nadaljevanju bo lesna industrija predstavljena v tako opredeljenem obsegu. Zaklju~ne ra~une je za leto 2001 oddalo 917 lesnopredelovalnih dru‘b (osemintrideset dru‘b manj kot v letu 2000), od tega 784 malih, 77 srednjih in 56 velikih dru‘b, v katerih je bilo zaposlenih 20.897 ljudi (943 zaposlenih manj kot v letu 2000). Dele‘ dru‘b (2,5 %) in dele‘ zaposlenih (4,4 %) se v primerjavi z opazovanim vzorcem gospodarskih dru‘b (t.j. 37.210 dru‘b) glede na dele‘e v letu 2000 ni bistveno spremenil. Prihodki so zna{ali v lesni industriji 226,8 milijarde SIT, kar pomeni, da je prihodek porasel nominalno za 5,2 % (realno -3,0 %). Odhodki so zna{ali 227,8 milijarde SIT (nominalna rast +6,5 %, realno -1,8 %). Prese‘ek odhodkov nad prihodki je povzro~il negativen rezultat poslovanja v znesku 1,7 milijarde SIT.2 Koeficient gospodarnosti3 je zna{al v povpre~ju za lesno industrijo 0,989, kar pomeni, da je lesna industrija poslovno leto zaklju~ila z izgubo. Medtem ko je primarni del industrije zaklju~il z neto izgubo v znesku 2,6 milijarde SIT, pa je proizvodnja po-hi{tva zaklju~ila poslovno leto z neto dobi~kom, v znesku 709 milijonov SIT. 2 Lesna industrija o`je gledano (DD20 in DN36.1 skupaj) je v letu 2001 imela negativen rezultat poslovanja (gl. preglednico 1) v znesku -1,9 milijarde SIT. 3 Finan~ni kazalnik celotna gospodarnost je izra~unan kot razmerje med vsemi prihodki in odhodki. Njegova vrednost je lahko manj{a (izguba) ali ve~ja od 0 (dobi~ek) ali enaka 0. Največji “izgubaš" v primarni industriji je bilo lesno stavbarstvo (neto izguba je znašala 2,9 milijarde SIT), neto dobiček pa je bil največji v proizvodnji drugega pohištva (36.14), in sicer je znašal 1,5 milijarde SIT. Stroški dela so v nominalnem znesku v lesni industriji porasli za 9,0 % (realno +0,6 %). Po podatkih Statističnega urada RS pa lahko vidimo iz spodnje razpredelnice, kakšne so bile povprečne bruto plače na zaposlenega in stopnje rasti povprečnih bruto plač, januar-december 2000 (preglednica 1). Povprečna mesečna plača na zaposlenega je v lesni industriji zaostajala za celotnim gospodarstvom v letu 2001 za 21,7 %, za predelovalnimi dejavnostmi pa za 18,8 %. Čisti dobiček se je povečal v nominal-nem znesku za 14,4 % (in je znašal 5,9 milijarde SIT), na drugi strani pa se je čista izguba povečala za 93,3 % (7,6 milijarde SIT). Tako je lesna industrija v širšem smislu (DD20 in DN36) poslovno leto 2001 zaključila z neto izgubo v znesku -1,7 milijarde SIT (v letu 2000 je neto izguba znašala 2,9 milijarde SIT). Če gledamo lesno industrijo ožje (Obdelava in predelava lesa (DD20) ter Proizvodnja pohištva (DN 36.1), pa ne smemo spregledati, da je poslovno leto zaključila z neto izgubo v znesku -1,9 milijarde SIT (medtem ko je še v letu 1998 neto izguba znašala 3 ijaLes 54(2002) 6 ZS - Zdru`enje lesarstva Grafikon 2. Neto izguba/dobi~ek v lesni industriji po letih (v milijonih SIT) Vir: Finan~ni kazalniki GZS, 1997-2001 milijarde SIT, v letu 1999 pa 361 milijonov SIT, je v letu 2000 neto dobi~ek zna{al 1,1 milijarde SIT). Znesek neto izgube je bil najve~ji v skupini Lesno stavbarstvo, saj je bil 2,9 milijard SIT. Manj{o neto izgubo lahko zasledimo tudi v proizvodnji furnirja in plo{~ (-17 milijonov SIT) ter v proizvodnji sede‘nega pohi{tva (-772 milijonov SIT) in v proizvodnji drugega pohi{tva za poslovne prostore (-520 milijonov SIT). Proizvodnja po-hi{tva je zaklju~ila poslovno leto 2001 z neto dobi~kom v znesku 709 milijonov SIT, kar pa je bilo veliko premalo za pokrivanje neto izgube “stavbarjev” (grafikon 2). Dodana vrednost v lesni industriji je v nominalnem znesku porasla za 6,5 % (realno je padla za 1,8 %). Dodana vrednost je padla v skupini Lesno stavbarstvo tako v nominalnem znesku (-8,1 %), kot tudi realno (-15,2 %). Dodana vrednost na zaposlenega je zna{a-la v povpre~ju v lesni industriji 14.560 evrov. Primerjava dodane vrednosti na zaposlenega v lesni industriji s predelovalnimi dejavnostmi in celotnim gospodarstvom ka‘e zaostanek ve~ kot za dobro tretjino. Donosnost kapitala je bila v lesni industriji (DD20 in DN36) negativna (-1,5 %), medtem ko je bila {e v letu 1999 pozitivna (+3,0 %) in ‘e v letu 2000 negativna (-2,8 %). Donosnost kapitala pa je bila tudi v o‘jem delu lesne industrije (DD20 in DN 36.1) negativna (-1,9 %). Tudi donosnost sredstev je bila negativna (-0,8 %), medtem ko je bila {e v letu 1999 pozitivna (+1,4 %) in ‘e v letu 2000 negativna (-1,3 %). Donosnost sredstev in kapitala je bila v DD20 (Obdelava in predelava lesa) negativna, medtem ko je bila v DN-36.1 (Proizvodnja pohi{tva) v letu 2001 pozitivna (gl. preglednico {tev. 1!). V lesni industriji je bila rast ~istih prihodkov iz prodaje na tujem trgu za 7,7 % vi{ja (realno -0,6 %) nasproti letu 2000 (~isti prihodki iz prodaje na do-ma~em trgu so se pove~ali za 6,3 %). Dejanska dav~na stopnja dobi~ka v slovenskem gospodarstvu je bila 11,4 %, v predelovalnih dejavnostih 12,0 %, v DD20 je bila 11,2 % in v DN-36.1 9,8 %. 4. Obseg in struktura izvoza (Obdelava in predelava lesa ter Proizvodnja pohi{tva) V povpre~ju se je slovenski izvoz blaga lani v vsem letu ‘e drugo leto zapored pove~al bolj od uvoza blaga. V letu 2001 je Slovenija izvozila za 9,3 milijarde USD blaga, prera~unano iz dolarskih vrednosti nominalno za 6 % ve~ kot leta 2000. Uvoza je bilo za 10,1 milijarde USD, kar je bilo glede na leto 2000 v dolarjih skromno 0,3 % pove~anje. Po podatkih Statisti~nega urada pa je izvoz blaga lani realno porasel za 6,6 %, uvoz pa je bil realno za 2,2 % vi{ji kot leta 2000. Slovenski lesarji so izraziti neto izvozniki. Posreden in neposreden izvoz slovenske lesne industrije skupaj (DD 20 in DN 36) je v letu 2001 zna{al 993,6 milijona USD, uvoz pa 348,1 milijona USD. Neposreden izvoz slovenske lesne industrije pa je zna{al manj, in sicer 537,8 milijona USD, uvoz pa 204,8 milijona USD. V primerjavi s celotnim slovenskim izvozom v letu 2001 glede na enako obdobje v letu 2000 je posreden izvoz v lesni industriji (DD20 in DN36) v nominalnem znesku porasel za 2,3 %, kar pomeni tudi realno pove~anje izvoza. O‘je gledano pa je neposreden in posreden izvoz slovenske lesne industrije skupaj (DD 20 in DN 36.1) zna{al 910,8 milijona USD, uvoz pa 265,9 milijona USD. Indeksi rasti izvoza in uvoza (tako posrednega kot tudi neposrednega) v obdelavi in predelavi lesa so bili v letu 2001 pod 100. V dejavnostih, ki so po dele‘u izvoza v skupnem blagovnem izvozu med najpomembnej{imi slovenskimi panogami, je bila tudi proizvodnja pohi{tva, ki je izkazovala v letu 2001 nadpovpre~no rast izvoza (ima okoli 8 % dele‘ v izvozu). Med prvih 10 najpomembnej{ih dr‘av (posrednega in neposrednega) izvoza slovenske lesne industrije skupaj v letu 2001 pa lahko {tejemo: Nem~ijo, Italijo, Hrva{ko, Avstrijo, ZDA, Veliko Britanijo, Belgijo, Bosno in Hercegovino ter Jugoslavijo: dr‘ava namena/porekla Izvoz v USD NEM^IJA 374.225.084 ITALIJA 100.756.203 HRVA[KA 79.073.275 AVSTRIJA 70.830.916 ZDRU@ENE DR@AVE AMERIKE 66.682.289 FRANCIJA 43.208.670 VELIKA BRITANIJA 34.790.600 BELGIJA 34.489.766 BOSNA IN HERCEGOVINA 20.186.640 JUGOSLAVIJA 19.857815 Vir: SURS (ECL), obdelava: GZS ijaLes 54(2002) 6 GZS - Zdru`enje lesarstv Med prvih 10 najpomembnej{ih dr‘av (posrednega in neposrednega) uvoza slovenske lesne industrije (DD20 in DN36) v letu 2000 pa uvr{~amo: Italijo, Nem~ijo, Avstrijo, Hrva{ko, Francijo,Poljsko, Bosno in Hercegovino, Mad‘arsko, Slova{ko in Romunijo.. Vrstni red prvih petih dr‘av po vrsti se v primerjavi z letom 2000 ni bistveno spremenil: dr‘ava namena/porekla Uvoz v USD ITALIJA 74.085.678 NEMČIJA 66.243.428 AVSTRIJA 35.234.879 HRVAŠKA 25.629.561 FRANCIJA 21.997166 KITAJSKA 17289.130 POLJSKA 15.127.484 BOSNA IN HERCEGOVINA 9.004.914 CESKA REPUBLIKA 8.607867 SLOVAŠKA 8.524.532 Vir: SURS (ECL), obdelava: GZS Med najpomembnej{e ekonomske skupine blagovne menjave lesne industrije pa lahko {tejemo: dr‘ave EU, dr‘ave nekdanje Jugoslavije, dr‘ave neevropske ~lanice OECD, CEFTO in dr‘ave EFTE (vklju~ujo~ DD 20 in DN36): V 000 USD Dr‘ave EU 704603 Dr‘ave nekdanje Jugoslavije 134.188 Dr‘ave neevropske ~lanice OECD 79.178 Države CEFTA 39.961 Države EFTA 17.283 Druge dr‘ave 18.345 Vir: SURS (ECL), obdelava: GZS 5. Likvidnost V letu 1998 je kar 13 lesnopredelovalnih podjetij {lo v ste~aj, v letu 1999 7 podjetij in v letu 2000 5 podjetij, v letu 2001 pa smo zabele‘ili dva ste~aja. V postopku prisilne poravnave so bila v letu 1998 {tiri podjetja, v letu 1999 je bilo tak{nih podjetij 5 in v letu 2000 skupaj 8 podjetij. V letu 2001 so bila v postopku prisilne poravnave 3 podjetja. Zbirni podatki o blokacijah ‘iro ra~u-nov nad 5 dni neprekinjeno v mesecu decembru 2001 nasproti decembru 2000 ka‘ejo, da se je {tevilo pravnih oseb z blokiranimi ‘iro ra~uni v lesni industriji v povpre~ju zmanj{alo za 32,2 %, povpre~ni dnevni znesek blo-kacije se je zmanj{al za 62,1 % in {te-vilo zaposlenih za 80,7 %. 6. Sklep Lanski poslovni rezultati (2001) ka-‘ejo poslab{anje poslovanja lesne industrije glede na leto prej, saj so prihodki lesnopredelovalnih podjetij porasli manj kot inflacija. Prese‘ek odhodkov nad prihodki je povzro~il negativen rezultat poslovanja tako v o‘jem kot tudi {ir{em delu industrije (v DD20 in DN 36.1 je neto izguba zna{ala 1,9 milijarde SIT, v {ir{em delu lesne industrije, t.j. DD20 in DN36 pa 1,7 milijarde SIT). [tevilo zaposlenih v lesni industriji je padlo po podatkih iz Finan~nih kazalnikov 2001 v primerjavi z letom prej v absolutnem znesku za nekaj ve~ kot 900. Po podatkih SURS-a je povpre~-na mese~na bruto pla~a v lesni industriji (DD20 in DN36.1) zna{ala v decembru 2001, t.j. 150.541 SIT, kar pomeni zaostanek za gospodarstvom pribli‘no za dobro tretjino. Tako donosnost kapitala kot tudi donosnost sredstev je bila tako v o‘jem delu kot tudi v {ir{em delu lesne industrije (DD20 in DN36)4 negativna. De-le‘ prodaje na tujih trgih v letu 2001 se je (upo{tevaje samo direktno prodajo, brez posrednikov) pove~al z 50,2 % (2000) na 52,2 %. Medtem ko je imelo ‘e leta nazaj najve~ji dele‘ prodaje na tujih trgih lesno stavbarstvo, pa je bil dele‘ prodaje na tujih trgih v letu 2001 najve~ji v proizvodnji ‘imnic (57,8 %). 4 Donosnost kapitala in sredstev je bila v o`jem delu lesne industrije (DD20 in DN 36.1) v letu 2000 pozitivna. Leto 2001 je bilo tudi sicer v glavnem leto pre‘ivetja za proizvajalce stavbnih elementov, ne pa obdobje vlaganja in investicij, kar je veliki meri tudi vplivalo na poslovni rezultat slovenskih lesarjev (v l. 2000 je imela lesna industrija o‘je gledano, t.j. DD20 in DN-36.1, pozitiven rezultat poslovanja v znesku 1,6 milijarde SIT). Skupino lesno stavbarstvo je najbolj prizadela recesija v Nem~iji ter velik pritisk konkurence (plastika, kovina, alu-les), prepo~asi pa se je odpiral tudi jugoslovanski trg. Proizvodnja pohi{tva je zaklju~ila poslovno leto 2001 sicer z neto dobi~kom v znesku 700 milijonov SIT, kar pa je bilo veliko premalo za pokrivanje neto izgube skupine lesno stavbarstvo. Primerjava dodane vrednosti na zaposlenega v lesni industriji v primerjavi s predelovalnimi dejavnostmi in celotnim gospodarstvom ({e vedno) ka‘e zaostanek za ve~ kot dobro tretjino (dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2001 v lesni industriji zna{ala 14.560 evrov, v skupini lesno stavbarstvo je zna{ala samo 12.439 evrov). Podrobnosti poslovanja lesne industrije v letu 2001 pa so razvidne iz tabele z naslovom Nekaj podatkov in kazalnikov o poslovanju lesne industrije v letu 2001 (gl. prilogo!). BONITETNE INFORMACIJE O PODJETJIH V JUGOSLAVIJI Predstavni{tvo GZS v Beogradu ponuja koristne bonitetne informacije o podjetjih v Jugoslaviji na spletni strani www.nbjzop.co.yu/bonitet, ki jih za zainteresirana podjetja po konkuren~-nih cenah (proti pla~ilu!) zagotavlja Narodna banka Jugoslavije. Dodatne informacije: OMS GZS, Ale{ Jakopi~, 01 58 98 164 ali 156 ijaLeS 54(2002) 6 ZS - Zdru`enje lesarstva ijaLeS 54(2002) 6 8 8 98 56 GZS - Združenje lesarstv ijaLeS 54(2002) 6 30 12 ZS - Zdru`enje lesarstva ijaLeS 54(2002) 6 87 GZS - Združenje lesarstv ijaLeS 54(2002) 6 97 85 znanje za prakso Slika 3. [ablona za izdelavo polkritih rogljev “Wolfcraft” Slika 4. Strojno izdelani polkriti roglji - z ro~nim rezkalnikom in {ablono {abloni, sta tudi njena natan~nost in enakomernost zgledni (slika 4). Z rezkalnikom lahko izdelamo tudi ~epno ogelno vez, vendar je tako izdelana vez nekoliko manj atraktivna. [ablona na sliki 3 z uporabo 12 mm rezila ponuja tudi to mo‘-nost. [ablone (oziroma pripomo~ki) za izdelavo teh vezi so na razpolago v razli~nih izvedbah, pred nabavo pa se velja pozanimati, ~e bo {ablona uporabna za na{ tip rezkalnika; obstajajo namre~ tudi {ablone, kjer je treba uporabiti rezkalnik z vpenjalno pu{o velikosti 12 mm in rezilom 20 mm. Videl pa sem tudi popolnoma uporaben, doma narejen pripomo-~ek, edina te‘ava izdelovalca je bila pri izdelavi natan~nih utorov na {ab-loni, namenjenih vodenju rezkalnika. Delovne mizice Rezkalnik je bil na sliki v prispevku prej{nje {tevilke LES-a vpet v sko-beljnik, kar je seveda precej proble-mati~en poseg. @e takrat sem zapisal, kako naj ne bi vpenjali stroj~ka za njegov plasti~ni del, vendar je tudi vpenjanje za delovno mizico lahko usodno. Zlasti takrat, ko med delom tako vpetje popusti in pri~ne vklopljeni rezkalnik drseti iz vpetja. Zato je nabava dodatne delovne mizice zanesljivo velika pridobitev. Seveda ni nujno, da jo kupujemo; ‘e nekoliko ve~ji kos aluminijske plo{~e s pravilno izvrtanimi luknjami in na primerno visokem stojalu je lahko popolnoma zadovoljiv. Naj vam od-krijem skrivnost: pod tekstolitno oblogo mizice rezkalnika se skrivajo pripravljene izvrtine premera 5 mm, kjer lahko vre‘emo navoj M6, in so namenjene prav vpenjanju rezkal-nika pod delovno mizico. Njun polo-‘aj je: 15 mm od sredinske osi (navidezne ~rte, ki seka rezkalno vreteno, in izvrtine za privitje vodilne pu{e) proti sprednji strani rezkalnika, razmik med njima pa je 115 mm. ^e boste malo bolj pogledali delovno mizico na njeni notranji strani, boste opazili dodane dele na odlitku ... Seveda je mo‘no vpetje tudi za izvr-tine, ki so ‘e narejene na srednjem delu mizice, vendar so te po mojem mnenju nekoliko preblizu skupaj in morda premalo nosilne. Dobra mo‘-nost je tudi vpetje na okrogle pali~ice stranskega vodilnega prislona (na sliki 5), tako je rezkalnik {e najbolj trden in s tem tudi varen. Z vpetjem rezkalnika v tako mizico se naenkrat ro~no orodje spremeni v stabilen stroj, kar ima lahko veliko prednosti, hkrati pa zahteva tudi temu primerno za{~itno ravnanje. Res da so rezila manj{ega premera, vendar jih moramo kljub temu spo- Slika 5. Manj{i model mizice rezkalnika - nekoliko premajhen, ~eprav kljub temu precej uporaben Slika 6. Primerno velika delovna miza za vpetje rezkalnika z domi{ljenimi vodili, stikalom in ustrezno za{~ito {tovati. Njihov urez boli - kar verjemite mi, brez posku{anja. In {e en problem se bo pojavil v tem primeru: stroj~ek bo verjetno obratoval pod stalnim vklopom dlje ~asa; ker bomo potiskali obdelovance proti rezilu, bomo stroj obremenili do njegove zgornje meje, kar bi lahko pomenilo pregretje in posledi~no pregorenje rotorja. Pomislimo malce na to mo‘-nost, takole vsake pol ure, recimo. S tako vpetim stroj~kom bomo nato ijaLeS 54(2002) 6 znanje za prakso rezkali vzdol‘no, pre~no, ob le‘aju, izdelamo lahko nekaj vrst vzdol‘nih vezi, z nabavo primernih rezil tudi okrasno kotno vez vratic s polnilom. Rezkalnik, ki ima mo‘nost elektronske regulacije, lahko uporabimo tudi za bru{enje, krta~enje, morda bi se na{lo {e kaj. No in to bi bilo (skoraj) vse, kar je bilo treba povedati o mo‘nostih uporabe ro~nega elektri~nega rezkal-nika. Verjetno je pri vsaki od delovnih operacij, ki sem jih navajal, {e nekaj druga~nih mo‘nosti, morda pa vi poznate tudi druge mo‘nosti uporabe tega zares vsestranskega orodja. ^e vam ne bo odve~, sporo~ite mi karkoli novega (ali pa starega, ki ga nisem omenil) na elektronski naslov ales.likar@guest.arnes.si. Hvala. Na kraju bi se ‘elel posebej zahvaliti na{emu podjetju Iskra ERO, ki je z donacijo najnovej{ega elektri~nega rezkalnika NR 2-808E (in {e nekaj drugih stroj~kov) moji {oli - [C Ljubljana, SL[, izdatno pomagala h kvaliteti pouka in ne nazadnje spodbudila avtorja k pisanju teh prispevkov. anotacije PATOLOGIJA IN ZA[^ITA LESA Prof. dr. Franc Pohleven, prof. biol. in asist. Miha Humar, univ. dipl. in`. lesarstva COOPER, P.A.; JEREMIC, D.; TAYLOR, J.L.; UNG, Y.T.; KAZI, F. Effect of humic acid on leaching of CCA from treated wood Vpliv huminske kisline na izpiranje CCA soli iz za{~itenega lesa Forest Products Journal (2001) 51 (9) 73-77 (en., 16 ref.) Biocidni pripravki na osnovi bakra, kroma in arzena (CCA) se obi~ajno uporabljajo za za{~ito lesa, ki je v stiku z zemljo (npr. drogovi za elektriko in telefon, ‘elezni{ki pragovi). Baker in krom se pri normalnih pogojih iz lesa zelo malo izpirata. V primeru, ko pa se za{~iten les nahaja na barju, kjer je v zemlji velika ko-li~ina huminskih kislin, pa lahko pride do ve~jega izpiranja aktivnih komponent. Tako postane za{~iten les manj odporen na {kodljivce in v razmeroma kratkem ~asu strohni. V praksi pa lahko s pove~anim izpiranjem aktivne komponente s po-mo~jo organskih kislin razstrupljamo odslu‘en za{~iten les. V ~lanku je opisan vpliv v naravi navzo~ih huminskih kislin na izpiranje bakra, kroma in arzena iz lesa. Poskuse so opravili v laboratoriju in naravnih razmerah. Laboratorijski eksperiment izpiranja je bil izveden pri standardnih pogojih (standard AWPA E-11-97). Ugotovili so, da ‘e manj{e koncentracije huminske kisline (1000 ppm) bistveno pove-~ajo spro{~anje za{~itnih komponent iz lesa in sicer tako kroma kot bakra, vendar je izpiranje bakra izrazitej{e. Ugotovili so tudi, da je pri{lo do ve~jega izpiranja, ~e so uporabili obi~ajno vodo in ne destilirane. V drugem delu raziskave so izvedli {e terenski poskus in podrobno prou~ili nekaj vzorcev za{~itenih s CCA, ki so bili izpostavljeni dejanskim razmeram v naravi. Analiza za{~itenega lesa iz terenskih testov je pokazala, da se je iz zunanjega 5 mm sloja lesa, ki je bil v stiku z mokro barjansko zemljo, izlu‘ilo najve~ arzena, nekoliko manj bakra, najmanj pa kroma. Opazili so, da dele‘ arzena v za{~itenem lesu v uporabi pada hitreje kot dele‘ ostalih dveh komponent. Do podobnih rezultatov so pri{li pri za{~itenem lesu, ki se je nahajal v zelo kisli zemlji, kakor tudi v zemlji z bolj nevtralnimi vrednostmi. Zaklju~ili so, da rezultati, ki so jih dobili v laboratoriju ne sovpadajo z rezultati testov v naravnem okolju, saj prisotnost naravnih hu-minskih kislin ni bistveno pove~ala izpiranje aktivnih komponent iz lesa. Po drugi strani pa predlagajo, da bi huminsko kislino, glede na rezultate laboratorijskega poskusa, lahko uporabili za razstrupljanje s CCA solmi za{~itenega odslu‘enega odpadnega lesa. ijaLeS 54(2002) 6 trokovne vesti Vpliv bru{enja na sijaj vodnega laka na smrekovih in bukovih vzorcih avtor Jo`e PODJED, in`. les., SL[ [kofja Loka 1. UVOD Povr{inska obdelava lesnih izdelkov je zelo pomembna tehnolo{ka operacija in ima dve funkciji; estetsko, ki poudari naravno lepoto lesa, zlasti njegovo barvo in teksturo, in na drugi strani za{~itno funkcijo, ki les za{~iti pred zunanjimi vplivi. Slaba povr{inska obdelava izni~i trud, ki smo ga vlo‘ili v izdelek v vseh prej{njih operacijah in neposredno zni‘a tr‘no vrednost izdelka. Zelo pomembno vlogo pri pripravi povr{ine lesa za nadaljnjo povr{insko obdelavo ima bru{enje. Z bru{enjem povr{ino predvsem izravnamo in zgladimo. Pravilno bru{enje vpliva neposredno na celoten uspeh vse nadaljnje povr{inske obdelave. ^e obru{ene povr{ine niso popolnoma ravne, gladke in ~iste, ni mogo~e s kasnej{imi deli dose~i kvalitetne povr{ine (sijaja, svilene motnosti in gladkosti). Kvaliteta povr{inske obdelave je torej odvisna od kvalitete pripravljene podlage in od lastnosti premaznega sredstva. Tako kot drevesna vrsta, hrapavost, barva in anatomska zgradba podlage vplivajo na sijaj, ravno tako premazno sredstvo s svojimi lastnostmi in koli~ino nanosa vpliva v dolo~eni meri na sijaj lakiranih povr{in. V preteklosti, ko {e niso poznali sodobnih lakov in metod nana{anja, so sijaj na povr{inah dosegli s poli-ranjem. To delo je bilo ro~no in zato zamudno, hkrati pa za delavca težko in zahtevno. Danes je na tržišču pester izbor različnih zaščitnih sredstev za površinsko obdelavo lesnih izdelkov. Pri izbiri pa je treba upoštevati tako naše želje, razpoložljivo tehnologijo in seveda tudi ekologijo. 2. CILJI NALOGE Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo sijajnosti površin obdelanih z vodnim lakom na smrekovih in bukovih vzorcih glede na: • vpliv brušenja podlag, • vpliv vmesnega brušenja, • vpliv števila nanosov pokriv-nega vodnega laka. 3. METODE DELA Izdelali smo potrebno število smrekovih in bukovih vzorcev istih dimenzij. Vse te vzorce smo skrbno izbrali iz desk izbranih drevesnih vrst. Pri tem izboru smo pazili, da smo se čim bolj izognili napakam v lesu in da je bila tekstura čim bolj enaka - radialna ter da je bila vlažnost testirancev ustrezna. Nato smo te vzorce brusili na širo-kotračnem kontaktnem brusilnem stroju pri hitrosti brusilnega traku 18 m/s in hitrosti transportnega traku 10m/min. Brusili smo vedno vse vzorce, začenši z granulacijo P80. Po vsakem brušenju smo po- trebno {tevilo smrekovih in bukovih vzorcev izlo~ili in nadaljevali bru{enje {e z brusilnimi papirji granulacij P120, P150, P180, P220, P280, P320, P360 in P400. Na vzorce, ki smo jih predhodno pripravili in ozna~ili, smo nanesli temeljni lak. Temelj smo nana{ali na ~iste podlage z ro~nim laboratorijskim nana{alcem in sicer imenske debeline 240 μm tako, da je zna{al mokri nanos 112 g/m². Vzorce smo pustili zra~no su{iti en dan. Temperatura in relativna zra~na vlaga sta bila v predpisanih mejah. Od vseh vzorcev, ki smo jih ‘e predhodno ozna~ili, smo izbrali po en vzorec vsake drevesne vrste in en vzorec vsake granulacije bru{enja. Na izbranih vzorcih smo ro~no opravili vmesno bru{enje temeljnega laka. Nato smo na vse dobro o~i{~ene vzorce nanesli prvi nanos pokrivnega vodnega laka. Po treh urah smo opravili meritve sijaja po metodi ISO 2813.Takoj nato je sledil {e drugi nanos pokrivnega vodnega laka. Prvi kot drugi nanos smo opravili z ro~nim nana{alcem. Pri obeh nanosih pokrivnega laka je bil nanos mokrega filma 120g/m². Sijaj vodnega laka smo merili po prvem in po drugem nanosu pod kotom 60°, na vseh testirancih enako, in sicer po metodi ISO 2813. Zadnje meritve sijaja so sledile po kon~ni utrditvi filma ~ez teden dni. Na vsakem vzorcu in na nevtralni podlagi smo opravili v smeri ijaLeS 54(2002) 6 strokovne vesti Graf 1. Primerjava vrednosti sijaja po prvem nanosu pokrivnega vodnega laka na smrekovih in bukovih vzorcih z nebru{enim temeljem Graf 5. Primerjava vrednosti sijaja po prvem nanosu pokriv-nega vodnega laka na smrekovih vzorcih z obru{enim in nebru{enim temeljem Graf 2. Primerjava vrednosti sijaja po prvem nanosu pokrivnega vodnega laka na smrekovih in bukovih vzorcih z obru{enim temeljem Graf 6. Primerjava vrednosti sijaja po drugem nanosu pokrivnega vodnega laka na smrekovih vzorcih z obru{enim in nebru{enim temeljem Graf 3. Primerjava sijaja po drugem nanosu pokrivnega vodnega laka na smrekovih in bukovih vzorcih z nebru-{enim temeljem Graf 8. Primerjava vrednosti sijaja med prvim in drugim nanosom pokrivnega vodnega laka na smrekovih vzorcih z obru{enim temeljem Graf 9. Primerjava vrednosti sijaja med prvim in drugim nanosom pokrivnega vodnega laka na bukovih vzorcih z nebru{enim temeljem Graf 4. Primerjava sijaja po drugem nanosu pokrivnega vodnega laka na smrekovih in bukovih vzorcih z obru-{enim temeljem Graf 7. Primerjava vrednosti sijaja med prvim in drugim nanosom pokrivnega vodnega laka na smrekovih vzorcih z nebru{enim temeljem Graf 10. Primerjava vrednosti sijaja med prvim in drugim nanosom pokrivnega vodnega laka na bukovih vzorcih z obru{enim temeljem ijaLeS 54(2002) 6 2862 9629004283 2225232354 33 trokovne vesti Graf 11. Primerjava vrednosti sijaja po prvem nanosu pokrivnega vodnega laka na bukovih vzorcih z obru{enim in nebru{enim temeljem Graf 12. Primerjava vrednosti sijaja po drugem nanosu pokrivnega vodnega laka na bukovih vzorcih z obru{enim in nebru{enim temeljem vlaken po 10 meritev. Aritmeti~ne sredine meritev pa smo uporabili v grafikonih kot rezultat posamezne meritve. 4. REZULTATI Meritve sijaja na povr{inah, obdelanih z vodnim lakom na obru{enih podlagah z granulacijami papirjev zrnatosti od P80 do P400, so dale zanimive rezultate (glej grafikone od 1 do 12.). Najbolj{e rezultate vrednosti sijaja smo izmerili pri vseh vzorcih, ki so bili obru{eni s papirji zrnatosti P220, kar je lepo vidno v vseh grafikonih. Izmerjena vrednost sijaja pa je bila vedno najni‘ja pri najbolj grobem bru{enju, to je pri granulaciji bru-{enja P80 in na smrekovih vzorcih pri zelo finem bru{enju, na katerih nismo opravili vmesnega bru{enja. ijaLeS 54(2002) 6 Vrednost sijaja namre~ tako pri smrekovih kot pri bukovih vzorcih z obru-{enim in nebru{enim temeljem, z enim kot z dvema nanosoma pokrivnega laka, linearno nara{~a s finostjo bru-{enja do granulacije bru{enja s papirji zrnatosti P220, kjer dose‘e vrednost sijaja maksimalne vrednosti v primerjavi z nevtralno podlago. Vrednost sijaja pa se s finostjo bru{enja od gra-nulacije P220 naprej na vseh vzorcih manj{a. Tako je pri smrekovih vzorcih, obru{enih s papirji zrnatosti P400 vrednost sijaja glede na nevtralno podlago pri nebru{enem temelju po prvem nanosu pokrivnega laka le {e 70 % in 87 % po drugem nanosu pokriv-nega laka na obru{enem temelju. Pri bukovih vzorcih je vrednost sija {e ni‘-ja in zna{a od 62 % do 85 % vrednoti sijaja, izmerjene na nevtralni podlagi. Najve~je razlike vrednosti sijaja med obru{enimi in nebru{enimi povr{i-nami temeljnega laka smo izmerili pri smrekovih vzorcih z enim nanosom pokrivnega laka. Izmerjena vrednost sijaja je na smrekovem vzorcu z ne-bru{enim temeljem pri granulaciji bru{enja P80 kar za 38 % ni‘ja. Razlike se manj{ajo s finostjo bru{e-nja in pri granulaciji bru{enja P220 zna{a razlika {e okoli 7 %. Pri tej granulaciji bru{enja pri vseh opravljenih meritvah sijaja izmerimo tudi najvi{je vrednosti sijaja. Po drugem nanosu pokrivnega laka se razlike med obru{enim in nebru{enim temeljem manj{ajo, saj je pri granulaciji bru{enja P80 razlika 28 %. Meritev sijaja so podobni tudi pri bukovih vzorcih. Razlike med vrednostjo sijaja na ob-ru{enih in nebru{enih temeljih ravno tako padajo s finostjo bru{enja. Razlika po prvem nanosu pokrivnega laka pri granulaciji P80 je 25 % in po drugem nanosu {e 13 % pri isti granu-laciji bru{enja. Pri obru{enih podlagah s papirji zrnatosti P220 je po prvem nanosu razlika med obru{enim in nebru{enim temeljem 12 %. Po drugem nanosu pokrivnega laka se razlika pri istem bru{enju zmanj{a na 8 %. 5. SKLEP Pri meritvah sijaja na vzorcih, bru-{enih z razli~nimi granulacijami brusilnih papirjev, smo potrdili domnevo, da ima razli~no bru{enje vpliv na sijaj povr{ine. Prav tako smo potrdili, da z vmesnim bru{enjem iz-bolj{amo sijaj pri obeh drevesnih vrstah in da {tevilo nanosov pokriv-nega vodnega laka vpliva na vrednost sijaja na obeh drevesnih vrstah. Meritve sijaja na vzorcih smreke in bukve so pokazale, da je za kon~no bru{enje podlage, obdelane z vodnim lakom najprimernej{a zrnatosti P220. Pri tem bru{enju dose‘emo maksimalno vrednost sijaja v primerjavi z nevtralno podlago. Nadaljevanje finej{ega bru{enja je nesmiselno. Z na{imi meritvami smo celo dokazali, da se kvaliteta povr{ine s finej{im bru{enjem slab{a. Predvidevamo, da je temu vzrok vodni lak, ki ima za vezivo vodno disperzijo akrilnega kopolimera. Del vode, ki pri fizikalnem utrjevanju vodnih lakov v prvi fazi izpareva, se absorbira tudi v lumnih celic. To povzro~i hrapavo povr{ino, kar {e posebej opazimo pri meritvah sijaja na vzorcih, ki so obru-{eni s papirji od zrnatosti P220 naprej. Ugotavljamo namre~, da so od te gra-nulacije dalje brusilni papirji za bru{e-nje podlag, obdelanih z vodnim lakom prefini, saj obrusijo samo kasni les, medtem ko rani les, ki je mehkej{i, le potla~ijo. Ugotovitev, da ima tudi pri obdelavi povr{in z vodnimi laki bru{enje zelo pomembno vlogo lahko podkrepimo {e z zelo znanim rekom, da z nobenimi dovr{evalnimi deli ne moremo ve~ odpraviti napak slabega bru{enja ter da pri tem lahko hitro uni~imo trud, ki smo ga vlo‘ili v izdelek. strokovne vesti Xylexpo / Sasmil 2002 avtorja Alojz KOBE, univ, dipl. in`. in Gregor KMECL, univ. dipl. in`., Lesnina in`eniring d.d. Bienalni sejem lesnoobdelovalnih strojev, orodja, pripadajo~e opreme, polizdelkov in repromaterialov Xylexpo / Sasmil je 26. maja zaprl svoja vrata. Na sejmu je razstavljalo 1.442 razstavljavcev, kar je pribli‘no toliko kot pred dvema letoma. Kljub temu, da se dve ve~ji italijanski gru-paciji SCM in Biesse sejma nista ude-le‘ili, je razstavna povr{ina ostala na enakem nivoju (letos 96.000 m2 in 95.422 m2 leta 2000). [tevilo obiskovalcev se je z 92.000 v letu 2000 zmanj{alo na leto{njih 85.532, kar je verjetno odraz sedanje situacije v lesni industriji. Opazili smo premik v strukturi razstavljavcev in razstavljenih eksponatih. S sejma se je umaknilo ve~ svetovno znanih tujih proizvajalcev strojne opreme, ve~ pa je bilo predvsem doma~ih proizvajalcev, ki so bili na sejmu prvi~. Prikazana oprema je obsegala bolj standardne programe proizvajalcev, manj pa je bilo industrijske opreme ter novosti in iz-bolj{av. Splo{ni vtis {tevilnih obiskovalcev je bil, da je kvaliteta sejma padla, vendar pa so bili razstavljavci kljub temu prete‘no pozitivno raz-polo‘eni, saj so napovedi za investicijski ciklus v drugi polovici leta optimisti~ne. Upamo, da se polni optimizma s sejma vra~ajo tudi na{i proizvajalci strojne opreme: Detel strojegradnja Logatec, Ledinek engineering d.o.o. Ho~e, Trimwex d.o.o. Ljubljana in Forma d.o.o. Cerknica, ki so se tudi letos pomerili s svetovno konkurenco. V tem, prostorsko omejenem prispevku, bomo predstavili nekaj utrinkov z razstavnih prostorov vodilnih svetovnih proizvajalcev strojne opreme. HOLZMA PLATTENAUFTEIUECHNIK, Calw - Holzbronn Najve~ji proizvajalec CNC strojev za krojenje plo{~ je predstavil revolucionarno novost centralno kotno poravnalno napravo z regulacijo pritiskanja. Prvi~ so jo vgradili na najnovej{i model stroja za krojenje plo{~ Optimat HPP 72, izredne prednosti tega sistema pa bodo v kratkem prenesene tudi na druge modele. Glavne prednosti nove centralne kotne poravnalne naprave so: • kraj{i cikel ‘aganja za okoli 30 %, • centralno kotno poravnavanje po celotni dol‘ini `aganja, • zvezno nastavljanje tlaka poravnavanja glede na vrsto materiala, • vklop prek CNC senzorja na `aginem vozu `agalnega stroja, • robustna in zelo enostavna izvedba. Poleg te novosti novi model HPP 72 odlikuje {e naslednja oprema: brezkontaktni magnetni merilni sistem, pogon `aginega voza `agalnega stroja in programskega voza prek zobate letve, hitro vpenjanje ‘aginih listov “Power Lock”, patentirani uravnote‘eni “Monorail” `agin voz `agalnega stroja, dvoprstne vpenjalne kle{~e in vrsta druge, ‘e uveljavljene opreme. Prava pa{a za o~i na sejmu je bil stroj za pre~no ‘aganje HQS 11 z zmogljivostjo ‘aganja 20 `agov na minuto, s hitrostjo `aginega voza `agalnega stroja 160 m/min in zavidljivo kvaliteto od‘aga. ijaLeS 54(2002) 6 trokovne vesti IMA Klessmann, Lübbecke se je tudi tokrat predstavila z vrsto novosti. Izredno zanimanje je po‘el nov sistem izdelave dopadljivih korpusov v kombinaciji folding tehnike in brizganja plastike v zaobljene robove. Velike pozornosti sta bila dele‘na novi CNC ve~stopenjski obdelovalni stroj BIMA 310 s patentiranim agregatom za lepljenje in kompletno obdelavo robov ter BIMA P 480-80 z mo‘nostjo obdelave obdelovancev v smeri y do 2600 mm. Nova serija strojev za enostransko obdelavo robov ADVANTAGE 5616/ 6616 in NOVIMAT nakazuje trend vse ve~je uporabe poliuretanskih talilnih lepil, zato zdaj IMA quicklock sistem za hitro izmenjavo lepilnega lonca nudi ‘e kot standardno opremo. Praviloma so novi stroji opremljeni tudi z napravo za nanos lo~ilnega sredstva in patentiranim gladilnim agregatom, ki povrne prvotno barvo in sijaj nalepkom iz ABS-a oz. zapre pore in dose‘e u~i-nek poliranja na nalepkom iz ka{i-ranega furnirja. HEESEMANN, Bad Oeynhausen je sejemske obiskovalce ponovno presenetil z u~inkovitostjo patentiranega CSD® sistema bru{enja, ki omogo~a brezstopenjsko variabilno nastavljanje tlaka vsakega posameznega segmenta pritisnega mostu. Sistem se izka‘e zlasti pri bru{enju furnirja, kjer pri obi~ajnih sistemih pogosto prihaja do prebru{enja in s tem povezanih dodatnih stro{kov. Heesemann je predstavil dve novosti. Prva je brusilni agregat z dvojnim pritisnim mostom, imenovan CSD®plus, kjer drugi pritisni most v agregatu pritiska neodvisno od revijaLes 54(2002) 6 Stroj za obdelavo robov IMA Advantage 5616/6616 prvega s pribli‘no 30 % ni‘jo silo. Tako dose‘emo podoben u~inek, kot da bi dodatno namestili {e en agregat s finej{im brusnim papirjem. Druga novost je agregat za vibracijsko bru{enje, ki ga je mo‘no vgraditi v vse standardne Heesemannove stroje, saj je so le-ti pripravljeni za modularno gradnjo po zahtevah kupca. Novi agregat je uporaben predvsem pri bru{enju sestavljenih izdelkov, kjer je struktura lesa razli~no usmerjena. BARBERAN, Castelldefels/ Barcelona je eden redkih razstavljavcev, ki je kljub neugodnim razmeram na trgu tudi letos svoj razstavni prostor zasnoval {irokopotezno s skoraj vsemi stroji iz svojega bogatega programa strojev za opla{~anje, tisk, za rezanje trakov in drugo. Najve~ pozornosti je bilo letos namenjeno liniji za izdelavo in opla{-~anje profilov iz serije CA, ki v enem prehodu zlepi kotno letev, porezka Brusilni stroj HEESEMANN MFA 6 Impression HEESEMANN agregat za vibracijsko bru{enje Stroj za izdelavo in opla{~anje profilov BARBERAN CA strokovne vesti Stroj za drobljenje WEIMA WL 6 in V-rotor Stroj za briketiranje WEIMA th 200-300 profile in oblepi s folijo. Uporablja se predvsem za izdelavo vratnih podbojev. WEIMA, Ilsfeld Negotove razmere na trgu fosilnih goriv so razlog, da se iz leta v leto ve-~a zanimanje za koristno izkori{~anje lesnih ostankov. Weima ima na pod-ro~ju priprave in predelave biomase dolgoletne izku{nje. Na leto{njem sejmu so iz svojega {irokega proizvodnega programa strojev za drobljenje in briketiranje razstavili dva drobilca lesnih ostankov iz serije WL s t.i. V-rotorjem, pri katerem so dro-bilni no‘i poglobljeni v grebene na povr{ini rotorja. Tako se dose‘e do 30 % ve~ja zmogljivost, manj{a poraba elektri~ne energije ter manj{e di-nami~ne obremenitve stroja. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali proizvodnjo briketov z enim od manj{ih Weiminih strojev za bri-ketiranje, katerih zna~ilnost je kakovostna izdelava, uporaba kvalitetnih materialov, vsi pa imajo tudi mo‘nost vgradnje transportnega sistema s predstiskanjem. HYMMEN, Bielefeld Prodajna uspe{nica podjetja z dolgo tradicijo na podro~ju lakiranja je vsekakor stroj za valj~ni nanos in UV utrjevanje laka ProfiCoater®, s katerim lahko na dol‘ini 6 m opravimo postopek, za katerega bi pri klasi~nem preto~nem sistemu potrebovali linijo dol‘ine 18 m. Sistem je lahko dodatno opremljen {e s strojem za glajenje SiegelCoater®, ki s protismernim vrtenjem valja zapira pore in vtira lak v manj{e povr{inske nepravilnosti. WINTERSTEIGER, Ried/ Innkreis Poleg uveljavljenih tankoreznih pol-nojarmenikov serije DSG so na sejmu razstavili tudi lanskoletno novost Mach 1.4. Gre za visoko zmogljivi tankorezni kro‘ni ‘agalni stroj, z le 1,4 mm debelimi ‘aginimi listi, ki so vodeni tudi na robovih. Stroj je sestavljen iz posameznih modulov, katerih {tevilo je odvisno od zahtevane zmogljivosti. Podajalna hitrost lahko zna{a do neverjetnih 25 m/min. Tankorezni polnojarmenik WINTERSTEIGER DSG 200 Stroj za valj~ni nanos laka z UV su{ilnikom HYMMEN ProfiCoater Stroj za lakiranje profilnih elementov SCHIELE Vakumat® ijaLeS 54(2002) 6 trokovne vesti SCHIELE, Niederzissen Osupljivo natan~nost lakiranja profi-liranih elementov ponuja sistem Vacumat®, pri katerem se profili lakirajo s posebnimi lakirnimi glavami z vakuumom. Tako so mo‘ne izvedbe za obdelavo profiliranih elementov v celoti oziroma lakiranje zgolj okroglin ali profilov na robovih posameznih elementov, npr. post- ali softforming robov na vratih ali podbojih, pri ~emer ravne povr{ine predhodno lakiramo z UV lakom. WEEKE BOHRSYSTEME, Herzebrock – Clarholz je tudi tokrat predstavil {tevilne novosti. Veliko pozornosti je zbujal izpopolnjeni preto~ni stroj za mozni-~enje BST 500 s programskim po-zicioniranjem posameznih vrtalnih suportov ter sprotnim preverjanjem pozicije posameznih vrtalnih glav. Poleg tega so predstavili izpopolnjeno serijo CNC ve~stopenjskih obdelovalnih strojev serije Optimat BHC. @e najmanj{i stroj BHC 250 je mo‘no namesto z ISO 30 vpenjalom opremiti z industrijskim vpenjalom HSK F63 ter avtomatskim izmenjevalcem za 5 orodij. Tudi ve~ji ve~sto-penjski obdelovalni stroji so opremljeni za doseganje vrhunskih kapacitet in ergonomi~nega upravljanja. Stroji imajo brezcevni vakuumski vpenjalni sistem, teko~insko hlajenje glavnega agregata, varnostno pohodno preprogo, laser za pomo~ pri pozicioni-ranju ter ustrezno programsko opremo, ki omogo~a enostavno programiranje in nadzor nad delovanjem stroja. WANDRES, Buchenbach Specialist na podro~ju mikro~i{~enja je predstavil nov tip stroja Ingro-mat®-Cleaner CF02, ki ga odlikuje izredna kvaliteta ~i{~enja. Glavna ijaLeS 54(2002) 6 odlika tega stroja je uporaba rahlo navla‘enih samo~istilnih linearnih krta~, pri ~emer se navla‘evanje opravlja s kontroliranim mikrona-vla‘evanjem s patentiranim Ingro-mat® sprayerjem. Povr{ina obdelo-vanca je optimalno o~i{~ena in raz-elektrena. Izredno pozornost so pritegnile novo razvite konzolne ~istilne krta~e E46, ki se lahko namestijo na ‘e obstoje~e obdelovalne ali transportne naprave, lahko tudi s strani in pod razli~nimi koti. Osnovni komplet vklju~uje 30-litrsko posodo za ~istilno teko~ino Ingromat in sprayer, s katero se krta-~a navla‘uje. Prednost te ~istilne naprave v primerjavi s klasi~nim strojem CF02 je izredno pristopna cena, zato lahko pri~akujemo, da bo nova naprava na{la {iroko mesto uporabe tudi v na{i industriji. KUPER, Rietberg Tovarna s 50-letno tradicijo na pod-ro~ju strojev za spajanje furnirja nadaljuje z novostmi. Visoko zmogljivi stroj za pre~no spajanje furnirja ACR SPEEDSTAR omogo~a spajanje furnirskih trakov v prednastavljene formate, pri ~emer se pozicioniranje in spajanje trakov opravlja samodejno. Za obdelavo razli~nih vrst in debelin furnirja je mo‘no posamezne parametre, kot so Stroj za pre~no spajanje furnirja KUPER ACR SPEEDSTAR Stroj za mozni~enje v pretoku WEEKE BST 500 Ve~stopenjski CNC obdelovalni stroj WEEKE BHC 550 WANDERS konzolne ~istilne krta~e strokovne vesti [tiristranski skobeljni stroj KUPER SWT 220 je mo‘no dodatno opremiti s povratnim vodom dimnih plinov za kurjenje ostankov ivernih plo{~ ali s predgrelnim sistemom za kurjenje zmernovla‘nega goriva. Za ekstrem-no vla‘ne materiale izdelujejo posebno serijo pe~i VRK s pomi~no re{et-ko. Nolting proizvaja tudi ve~je kot-lovne sisteme do 4 MW in razli~ne naprave za doziranje materiala iz silosa. V razgovoru s predstavniki proizvajalcev navedenih firm smo od ve~ine dobili zagotovilo, da bodo vsaj del svojih novitet predstavili tudi na sejmu Lesma v Ljubljani, ki bo potekal od 3. do 7. septembra 2002. Za dodatne informacije glede omenjene opreme in drugih novosti s sejma Xylexpo / Sasmil, ki jih v tem ~lanku nismo uspeli navesti, se obrnite na : Membranska stiskalnica WEMHONER BASIC 2000 Universal Kotel na biomaso NOLTING NRK pritisk na spoju, ~as stiskanja ter podajalno hitrost, shraniti v centralni ra~unalnik in jih kasneje ponovno uporabiti. Novost v programu je tudi {iroka paleta ve~stranskih skobeljnih strojev SWT, med katerimi se najde primeren model za vsakr{ne potrebe. Stroji so opremljeni s po 4 do 9 vre-teni in v prek 30 razli~nih izvedbah. WEMHÖNER, Herford Tudi tokrat je bila pozornost namenjena predvsem stiskalnicam za membransko 3-dimenzionalno op-la{~anje. Razvoj novih materialov odpira nove mo‘nosti za opla{~anje s folijo tudi na podro~jih, kjer to prej ni bilo obi~ajno. Z Wemhönerjevo patentirano Variopin® vlagalno mi- zo, pri kateri se posamezni segmenti prilagodijo obliki obdelovanca, pa odpade tudi stro{ek izdelave podlog in njihovo zamudno name{~anje. Leto{nja novost je vsestranska stiskalnica One-for-all, namenjena tudi manj{im obratom, ki se lahko uporablja za obi~ajno furniranje kakor tudi za membransko 3-dimenzio-nalno opla{~anje s folijo. NOLTING, Detmold Znan po svojem edinstvenem sistemu izmenjevalcev toplote z vertikalnimi plo{~ami, ki omogo~ajo enostavno ~i{~enje ter odli~ne izkoristke, je Nolting tudi tokrat najve~ pozornosti pritegnil s serijo kotlov NRK v razponu mo~i od 46-1510 kW. Pe~i LESNINA IN@ENIRING d.d., Parmova 53, Ljubljana Kontaktne osebe: g. Kobe, g. Kmecl, g. Kocjanc tel.: 01/4720-777, 4720-631, 4720-632 faks: 01/4362-191, 4361-390 e-po{ta: lesnina.zastopst-va@siol.net ViiaLeS 54(2002) 6 trokovne vesti SCM %£ Group slavi 50-letnico avtor Mirko GERŠAK, univ. dipl. inž., SLŠ Ljubljana Za~etki podjetja SCM Group segajo v leto 1952, ko so pod zvene~im imenom L¢invincibile (nepremagljivi), izdelali prvi kombinirani stroj za obdelavo lesa. Pozneje so ime spremenili v SCM, {e naprej pa so bili znani kot proizvajalci mizarskih strojev. Podjetje in proizvodni program sta se nezadr‘no {irila in posodabljala. Povezava z drugimi podjetji v SCM skupino (grupo) jim je omogo~ila proizvodnjo vseh strojev in naprav za obdelavo lesa do najzahtevnej{ih ve~-stopenjskih CNC lesnoobdelovalnih strojev. Danes je SCM-Group na svetu vodilni proizvajalec strojev in naprav za obdelavo lesa. Najdemo jo v 120 dr-‘avah sveta, zaposluje prek 2.400 ljudi, prihodek je 440 milijonov evrov, proizvodnja poteka v 12 mes- tih na povr{ini 250.000 m2. Imajo razvejano trgovsko – zastopni{ko mre‘o po vsem svetu. SCM Group je dru‘insko podjetje v lasti dveh dru-‘in, Aureli in Gemmani. Ob svoji 50-letnici so v ~asu od 14. do 24. maja 2002 organizirali hi{ni sejem in obisk proizvodnih obratov, na katera so bili vabljeni lesarji z vsega sveta. Ogled mati~ne tovarne SCM-ja v Riminiju (350 zaposlenih) je pokazal sodobno in urejeno proizvodnjo, ki pa se posve~a predvsem zasnovi in monta‘i stroja. Strojne dele jim pa~ dobavljajo specializirani proizvajalci. Pokazali so nam tudi izobra‘evalni center, servis, prostor za meritve, oddelek za monta‘o vreten elektromotorjev (brez prahu), prostor za ugotavljanje hrupa. Pet odstotkov sredstev vlagajo v razvoj, sodelujejo pa tudi z znanimi univerzami in in{ti-tuti v Evropi in Severni Ameriki. Hi{ni sejem je bil organiziran na novem, krasno urejenem sejmi{~u v Riminiju (slika 1). Razstava je zavzela 12.000 m2 prostora, prikazanih je bilo okoli 120 strojev in naprav. Prevladovale so celovite re{itve – povezave strojev za izdelavo dolo~enih izdelkov, ali pa CNC ve~stopenjski stroji, ki dokon~no obdelajo obdelo-vanec pri enem vpetju v stroj. Stroji in naprave so delovale in kljub velikemu obisku je bilo poskrbljeno za vsakega obiskovalca, razlo‘ili so mu delovanje, novosti, originalne tehni~-ne re{itve … Programiranje CNC strojev je enostavno: na ekranu stroja napi{emo ‘elene koordinate (dimenzije), krmilnik nato sam izra~una potrebne podatke in poka‘e na ekranu potek operacije. Razstavljali so naslednji proizva-jalci(~lani SCM Group): Slika 1. Fleksibilna obdelovana celica grupe SCM za obrtne delavnice (raz‘ago-vanje in optimiranje plo{~, robovna obdelava, rezkanje, vrtanje ipd., sestava izdelka). Stroj razpozna element po kodi na obdelovancu in se nastavi za potrebne operacije. ijaLeS 54(2002) 6 strokovne vesti SCM je osrednja tovarna, ki proizvaja stroje za majhna, srednja in velika podjetja. Predstavili so se z najsodob-nej{imi strojnimi linijami za proizvodnjo ploskovnega pohi{tva in oken, z ve~stopenjskimi CNC obdelovalnimi stroji, s {tiristranskimi skobeljnimi stroji in dvostranskimi profil-nimi obrezovalniki. MINIMAX proizvaja stroje za manj-{e obrtnike in hobi stroje. ROUTECH je specializirano podjetje za ve~stopenjske CNC obdelovalne stroje za najzahtevnej{a rezka-nja. Stroj ima lahko celo so~asno gibanje po petih krmiljenih oseh (5 D). MORBIDELLI proizvaja predvsem vrtalne stroje, linije za vrtanje ploskev, ve~stopenjske CNC stroje za vrtanje in rezkanje. Rezkanje zakrivljenih robov obdelovancev in furni-ranje z razli~nimi robnimi trakovi ni ve~ problem. Stroji so konzolne izvedbe, miza je iz letev, ki se dajo premikati zaradi prilagoditve obde-lovancu, ki se obi~ajno pritrdi z vakuumskimi {obami. GABBIANI MACCHINE je kvaliteten proizvajalec strojev za raz‘ago-vanje plo{~. Predstavil se je s postro-jenjem za manj{o in ve~jo tovarno. DMC je vodilni proizvajalec kontaktnih {irokotra~nih strojev za bru-{enje lesa. IBM in STEFANI sta dve veliki znamki za robno furniranje oziroma obdelavo vseh vrst robov (podajalna hitrost do 100 m/min). Zdaj je njuna proizvodnja zdru‘ena. MAHROS izdeluje naprave za po-slu‘evanje strojev, transportne naprave za strojno linijo, skratka vse vrste transportnih naprav, ki pa so prilagojene karakteristikam obdelovalnih strojev. SCM Group Engineering je skupina strokovnjakov, ki postavljajo fleksibilne proizvodne celice, linije in celotno proizvodnjo. Ogled hi{nega sejma in proizvodnih obratov SCM Group je omogo~il zastopnik za Slovenijo ITALMACC d.o.o., Kose{ka cesta 8, Ljubljana. Zagotovil je odli~no strokovno vodstvo na sejmu, poskrbel za demonstracijo naprav in odgovoril na vsa strokovna vpra{anja. Tak{na ekskurzija, ki omogo~i dobro spoznavanje proizvajalca strojev in opreme, seznanitev z novostmi, je koristna za vse kupce, saj omogo~i primerjavo in veliko la‘jo odlo~itev o nabavi. Javni poziv Vedno novih izzivov ‘eljni raziskovalci, strokovnjaki, praktiki ter vsi, ki imate voljo in znanje, da se strokovno doka‘ete s sodelovanjem na za lesarsko panogo pomembnih projektih! Podro~je na{ega sodelovanja bo pri raz{irjanju znanja ter pri zagotavljanju sve‘ih informacij z lesarskega podro~ja. Od vas pri~akujemo, da ste komunikativni, agilni, poznate delo z ra~unalnikom, ste pripravljeni sprejeti ponujeno prilo‘nost ter da imate ~imve~ specializiranega znanja, ve{~in oz. izku{enj, s katerimi ‘elite pripomo~i razvoju in napredku v lesni panogi. Ponujamo vam zanimivo honorarno sodelovanje na pano‘no orientiranih podpornih sistemih usposabljanja in informiranja. Svoje predloge nam s prilo‘enim ‘ivljenjepisom in referencami ~imprej po{ljite na naslov: Zveza lesarjev Slovenije, Karlov{ka 3, 1000 LJUBLJANA ali po e-po{ti: revija.les@siol.net, s pripisom “ZA JAVNI POZIV”. ViiaLeS 54(2002) 6 trokovne vesti Generacija 50+(=plus) - pomembna potro{ni{ka skupina avtorica Fani Poto~nik, univ. dipl. ek. Na izbiro pohi{tva vplivajo razli~ni dejavniki (ekonomski, socialni, kulturni, namembnost uporabe itd.). Vpliv ima tudi starost potro{nika. Zato lo~imo s tega vidika otro{ko pohi{tvo, mladinsko pohi{tvo in pohi{tvo za odrasle generacije. Vendar pa je med odraslimi zelo veliko tistih, ki so ‘e presegli 50. leta (petdeset plus). Gre za populacijo prebivalstva, ki se je umaknila iz aktivnega poslovnega ‘ivljenja in je od{la v pokoj. Zato ti ljudje v~asih bistveno spremenijo svoj dosedanji na~in ‘ivljenja. Pred seboj imajo {e veliko ~asa, ki ga bodo od sedaj bolj posvetili sebi, svojemu zdravju in hobijem. Splo{ni dvig ‘ivljenjskega standarda in razvoj medicinske vede sta pripomogla, da se je ‘ivljenjski ciklus podalj{al, zato postaja ta generacija vse {tevilnej{a in za svoja leta relativno mlada, oziroma dobro ohranjena. S spremenjenim stilom ‘ivljenja se spreminjajo tudi njihove potrebe. Za kupce iz te geneacije (ki ji poleg 50+, pravijo tudi “golden ager”, “Best age generation” itd.) je zna-~ilno, da dajejo prednost kvaliteti izdelkov, ne pa ceni. Na splo{no jim ni te`ko potro{iti denarja za izdelke, ki jim zagotavljajo zdravo `ivljenje, udobje, telesno in du{evno aktivnost, ki jih potrebujejo za svoje hobije itd. Nem{ki in{titut za gospodarske raz- iskave je za leto 1999 izra~unal, da ima povpre~no seniorsko gospodinjstvo 2.710 DEM mese~nih prihodkov, ali skoraj toliko, kot povpre~no nem{ko gospodinjstvo. Druga ugotovitev je, da se prebivalstvo stara in da bo v letu 2040 vsak drugi dr‘av-ljan Nem~ije star prek 50 let. Znotraj te skupine je tudi premo‘en sloj, tako imenovani “Master Consumer”, ki je {e posebej zahteven, a pla~ilno zelo sposoben. Veliki koncerni - proizvajalci in distributerji - usmerjajo svoje ogla{e-valske akcije na to generacijo (“Best age generation”), ker pomeni velik tržni potencial. Ta generacija se ne počuti staro, saj so 60-letniki danes videti, kot so bili včasih videti 50-letniki, a se počutijo kot 45-letniki. Reklamna sporočila ta dejstva upoštevajo tako, da so tej generaciji všečna in da dosegajo tržne učinke. Pohištvo in seniorji V razvitih deželah je tudi pohištvena industrija prisluhnila potrebam in željam tej relativno številčni in dobro situirani populacji. Veliko med njimi v tem obdobju obnavljajo obstoječe stanovanje in ga na novo opremljajo, ali si izberejo drugega, ki ga nato opremljajo. Ljudje po upokojitvi preživijo 60 do 70 % časa v stanovanju. Zato pohištvo in predmeti za dom pridobijo pomen. Zato naj bi pohištvo in predmeti za dom zagotavljali zdravo življenje, udobnost, enostavno ravnanje, kvaliteto, splošno blagostanje (wellness). Seniorji radi kupujejo priznane trgovske znamke, želijo si prijazno in izčrpno svetovanje o izdelkih, zlasti z vidika njihove koristnosti, obiskujejo raje manjše trgovske centre, radi imajo tradicionalne izdelke. Šele nato pride na vrsto cena artikla. Tipične karakteristike pohištva za generacijo 50+ so : • pohištvo je iz masivnega lesa ali plemenitega furnirja; • postelja je višja, ali pa ima več ijaLeS 54(2002) 6 strokovne vesti nastavitev višine, lahko je tudi na koleščkih, zaradi možnosti premikanja; • robovi pohištva so zaokroženi, zaobljeni; • vzmetnice in posteljno perilo je iz naravnih materialov; • podnožje z vzmetnico je ergo-metrijske oblike in podpira hrbtenico; • razporeditev predalov in obešal v omarah je taka, da so predmeti lahko dostopni; • sedežne garniture in drugo tapecirano pohištvo je ergomet-rijskih oblik, z nastavljivimi mehanizmi za podporo hrbtenice, glave, nog, stranskih opiral; • TV fotelji v dražji izvedbi vsebujejo še mehanizem za masažo telesa; • kosi pohištva, vitrine in podobni, so iz kvalitetnih materialov in imajo oblike, ki rabijo za dopolnitev oziroma obogatitev prostora. Temu primerni so tudi stili pohištva, ki so največkrat tradicionalni, nikakor ne najbolj trendovski. Ker je ta generacija že sedaj zelo številna, so ustrezne oglaševalske akcije trgovcev in proizvajalcev pohištva vedno intenzivnejše. Poleg običajnega oglaševanja v tradicionalnih medijih je primeren tudi internet. V Nemčiji so namreč ugotovili, da ima kar 60 % seniorjev od 50+, ki uporabljajo internet, mesečne prihodke nad 4.000 DEM. Potem so tu tudi klubske kartice, ki jih izdajajo posamezne trgovske hiše s pohištvom, s katerimi imajo seniorji posebne popuste ali druge bonitete. Seniorji imajo radi pozornost, saj se z odhodom v pokoj mnogokrat čutijo manj vredne, kot v času, ko so bili aktivni in morda na uglednih polo-‘ajih. Skoraj vsi ve~ji proizvajalci pohi{tva in tapeciranega pohi{tva v Nem~iji imajo v programu pohi{tvo za seni-orje. Za primer naj navedem podjetje Hummelt A. Knoop, ki v svoji reklamni bro{uri ponuja seniorjem tri vrste kompatibilnega pohi{tva z visoko zvene~imi imeni: Bella Casa, Verdi, S-Klasse. To pohi{tvo je v naravnem lesu ali v plemenitih furnirjih in v vi{jem cenovnem razredu. Fa. Gruber, proizvajalec tapecira-nega pohi{tva, je za premo‘nej{e seniorje - Master Consumer - razvil fotelj Ergowell, ki zagotavlja pravilno sedenje in anatomsko podporo hrbtenici. Z dopla~ilom je mogo~e dokupiti regulacijo vi{ine naslona, stranskih naslonov za roke, vi{ine se-di{~a, nagiba naslonjala, opore za noge ter eventualno {e masa‘ni mehanizem. Kako je v Sloveniji? Tudi v Sloveniji je mogo~e dobiti npr. seniorsko spalnico, kar je mo~ razumeti predvsem kot posteljo z vi{jim le‘i{~em, a le po specialnem naro~ilu. Tudi masa‘ni in TV fotelji se dobijo. Vendar ogla{evanje le-teh ni usmerjeno na generacijo 50+. Pravijo, da pri nas ta generacija le ni tako finan~-no mo~na, je pa {tevilna. Po podatkih Statisti~nega urada Slovenije je bilo v letu 2000 kar 31 % (616.782) ljudi starej{ih od 50 let. Ta tendenca raste. Povpre~na mese~na pokojnina, ki jo prejema 282.055 ljudi, pa je v tem ~asu zna{ala le 876 DEM (invalidnine ter dru‘inske pokojnine so bile {e ni‘je.). Zato ne moremo govoriti o premo‘ni generaciji. Kar velja za razvito Evropo danes, pri nas {e ne velja v celoti. Vendar pa je tudi v Sloveniji dolo~eno {tevilo takih, ki se po dohodkih lahko primerjajo s kolegi z zahoda. @al jih je premalo, da bi na{a pohi{tvena industrija zanje izdelovala serijske artikle. LIP Bled je imel v programu spalnico ARENA-Senior, ki je bila narejena za potrebe seniorjev (vi{ja vi{ina postelje, masivni smrekov les, zaobljeni robovi itd.); to je povedala gospa Maja Lakota - vodja marketinga pri LIP Bled. @al pa na doma~em ijaLeS 54(2002) 6 trokovne vesti trgu ni bilo posebno velikega zanimanja, zato jo sedaj izdelujejo samo po posebnem naro~ilu strank. Breda Mesec - vodja marketinga v Alplesu, je povedala, da je njihov program pohi{tva kompatibilen in ga je mogo~e poljubno sestavljati. Po dizajnu in potrebah je bolj prilagojen mladi in srednji generaciji ter spada v srednji cenovni razred. Seveda je po posebnem naro~ilu mogo~e izdelati tudi vi{jo posteljo ali narediti kak{ne manj{e spremembe. Obe sogovornici sta povedali, da je za serijsko proizvodnjo v najve~ji meri problem prodaje premajhnih koli~in na doma~em trgu. Zato je torej re{itev le v proizvodnji po naro~ilu. Zasledila pa sem, da ima Meblo iz Nove Gorice v programu jogi posteljo, ki je po vi{ini prilagojena potrebam seniorjev. Morda so {e drugi slovenski proizvajalci, ki proizvajajo “seniorske” programe. Zato vas revija Les vabi, da nam to sporo~ite. Mogo~e bi skupno razmislili o kak{ni marke-tin{ki akciji, da bi za~arani krog: kupci ne vedo za vas - vi ne veste za kupce, prekinil. ^eprav v ~lanku omenjam ljudi 50+, se zavedam, da je tudi ta skupina zelo heterogena in da so tudi znotraj te skupine potrebe razli~ne. A eno je gotovo: populacija se stara, vse ve~ bo starej{ih ljudi, katerih potrebe se v dolo~enih segmentih, tudi pri pohi{tvu, razlikujejo od potreb mlaj{ih. Kako bo na{a industrija o tem razmi{ljala in reagirala, pa je ‘e druga zgodba ... Vira: Möbelmarkt, 5/2002 in Statisti~ni urad RS Modul “Lista za razrez” MIT inženiring je 24. maja 2002 na 10. tradicionalnem seminarju uporabnikov MIT poslovnih programskih rešitev >PIK.MIT 2002< več kot petdesetim partnerjem predstavil novosti v programskih rešitvah in načrte za nadaljnji razvoj. Novost, ki je med uporabniki naletela na največje zanimanje, je bil programski modul >Lista za razrez<, namenjen predvsem podjetjem v pohištveni, konfekcijski in v kovinarski panogi. Modul >Lista za razrez< je del celovite informacijske rešitve za spremljanje proizvodnje v pohištveni, konfekcijski in kovinarski panogi. Glavne prednosti uporabe >Liste za razrez< so: • večja preglednost, • avtomatizacija priprave delovne in poslovne dokumentacije, • možnost prenosa pripravljenih podatkov v sistem za CNC krmiljene stroje za razrez, • boljša optimizacija proizvodnje z večjim izkoristkom časa in materiala. Sistem >Liste za razrez< je v pohištveni in kovinarski industriji namenjen enostavnemu sporočanju delavcem, katere elemente je treba izdelati, ko se soočijo z izdelavo proizvoda, sestavljenega iz istega materiala, z različnimi dimenzijami. Modul podpira vsa najbolj pogosta dela v logičnem zaporedju. Tehnologi in razvojniki največkrat pripravijo sestavne in delavniške risbe. Z risb se dimenzije posameznih elementov vpišejo ali prenesejo iz CAD sistema v modul za specifikacijo materiala. Po zaključku specifikacije sistem samodejno sestavi kosovnice, ki so kasneje osnova za izračun porabe materiala, posredno za izdelavo predkalkulacije, pripravo delovne dokumentacije v proizvodnji, razvoz materiala na ustrezna delovna mesta v proizvodnji . Nenazadnje je mogoče na ta način pripravljene podatke izvoziti v sistem za CNC krmiljenje žagalnih strojev, ki zahtevane elemente še optimalno razporedi na standardne formate plošč, iz katerih razžagamo elemente. Novosti, predstavljene na letošnjem seminarju >PIK.MIT 2002<, so med uporabniki MIT informacijskih rešitev naleteli na izredno dober odziv. MIT inženiring pa je ob tej priložnosti s svojimi partnerji pričel še močneje sodelovati pri pripravi programskih novosti in razvoju rešitev. Podjetje se je tako še bolj približalo kupcem, saj njihove potrebe vključuje že v samo načrtovanje končnega izdelka, tesnejše sodelovanje s strankami že v fazi razvoja produkta pa zagotavlja programsko rešitev, ki se razvija skladno z razvojem panoge. Po končanem uradnem delu seminarja se je dogodek nadaljeval s piknikom in s športnimi aktivnostmi. Več informacij: D Marjeta Povalej, vodja trženja MIT inženiring, Kranj, d.o.o. Smledniška cesta 140, 4000 Kranj www.mit-ing.si GSM 031/376 950 e-mail: marjeta.povalejŽmit-ing.si ijaLes 54(2002) 6 strokovne vesti Instituti Callegari Italijanska {ola za oblikovanje avtorica Mirjam ZALO@NIK, univ. dipl. in‘. lesarstva Lani je za~ela z delom privatna {ola za notranje opremljanje Linea Studio, Mati~i~ & CO d.n.o., ki jo je vodila priznana arhitektka Nada Mati~i~. Te dni je bila podpisana fran{izing pogodba z Instituti Callegari ter je tako postala italijanska {ola za oblikovanje z eksklu-zivno licenco za slovensko pod-ro~je. [ola ima mednarodno veljavo s certifikatom kakovosti za notranje opremljanje, modno oblikovanje, grafi~no oblikovanje in {olo za management. Namenjena je tako {tu-dentom s kon~ano srednjo {olo kot tudi ‘e diplomiranim in‘e-nirjem raznih fakultet, ki jih zanimajo specialisti~ni programi te {ole. Skratka, {ola bo producirala strokovnjake za notranje opremljanje, ki bodo ustrezno kontak-tirali tako z izvajalci kot tudi z dobavitelji ter samim investitorjem. Za uspe{no kon~ano {olanje dobijo certifikat, ki ga priznavajo v vseh dr‘avah EU. [tudentje si pridobivajo specifi~na znanja tako o kulturi bivanja, svetovnih vplivih, kot tudi o uporabi razli~-nih materialov, mo‘nostih njihove obdelave tako v serijskih proizvodnjah kot tudi obrtni{ke obdelave, skratka ob koncu {tudija bodo ena- kovredni sogovorniki tudi pri sami izdelavi ter realizaciji njihovih idejnih zamisli. [ola vabi k sodelovanju industrijo, dobavitelje in proizvajalce na pod-ro~ju notranje opreme. Tako je bila v okviru predavanj o povr{inski obdelavi vabljena v studio na okroglo mizo vodja informativno distribucijskega centra povr{inske obdelave za les v Heliosu Mija Stupica, ki je odgovarjala na strokovna vpra{anja, s svojimi nasveti in predlogi prispevala k povezovanju {tudentov in industrije ter osvetlila probleme in ‘elje proizvajalcev. Odpirala so se vpra{anja o tako imenovani bio obdelavi, oljih in voskih, obdelavi ~olnov, prav tako povr{inska obdelava notranjega po-hi{tva ter izdelkov izpostavljenih zunanjim vplivom, kot so de‘, sonce, itd. Poudarjena je bila tudi razlika obrtni{ke in industrijske povr{inske obdelave izdelkov, pomen priprave podlage, oblike izdelka, vrste lesa, mo‘nosti same aplikacije na izdelke, kon~ni izgled. Mija Stupica je poudarila trende v razvoju premazov (UV, materiali z visoko vsebnostjo suhe snovi …), opozorila pa je tudi na nujno povezovanje tako ustvarjalcev idejnih zamisli kot tudi strokovnjakov posameznih izvajalcev ter proizvajalcev materialov. Zaklju~ek okrogle mize je bil sklep, da se sodelovanja z proizvajalci {e poglobijo ter najdejo dodatne poti povezovanj (sejmi, skupni nastopi na razstavah, skupne delavnice…). S takimi sre~anji smo lahko zadovoljni, saj se tako poglabljajo prakti~na in teoreti~na znanja, ki jih {tudentje pridobivajo s predavanji. Trend izobra‘evanja gre v uporabnost znanj oz. povezovanje teorije s prakso. Strokovnjakinja Nada Mati~i~ ima ‘eljo ustanoviti finan~ni sklad za {tu-dente, ki nimajo lastnih sredstev za izobra‘evanje, z upanjem, da bo glavni investitor industrija. Namen tega je tudi, da se {tudenti ‘e v ~asu specializacije povezujejo z industrijo ter dobijo prilo‘nost zaposlitve. ijaLeS 54(2002) 6 trokovne vesti Jesenkovo priznanje Biotehniške fakultete 2002 prof. dr. Francu MERZELJU avtorica doc. dr. Dominika GORNIK BUČAR, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo 14. marca 2002 je Biotehni{ka fakulteta podelila prof. dr. Francu MER-ZELJU Jesenkovo priznanje za ‘iv-ljenjsko delo. To presti‘no priznanje izra‘a zahvalo prof. dr. Merzelju za njegovo neomajno pripadnost lesarski stroki in neprecenljivo vlogo pri razvoju in promociji le-te. Nagrajenec prof. dr. Franc Merzelj je svojo celotno poklicno dejavnost v lesnoindustrijski praksi in kasneje na Univerzi v Ljubljani posvetil tehnolo{ko tehni~nemu prou~evanju postopkov predelave in obdelave lesa. Raziskovalno-peda-go{ko podro~je, ki ga je posebno skrbno oblikoval in po katerem je postal znan v slovenski in mednarodni strokovni javnosti, je nedvomno ‘agarstvo v naj{ir{em pomenu besede. Izredni profesor dr. Franc Merzelj se je rodil na Igu pri Ljubljani. Po kon-~ani gimnaziji se je vpisal na tedanjo Fakulteto za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani. In diplomiral na gozdarski smeri. Med slu‘-bovanjem v lesnoindustrijskih podjetjih LIP v Slovenskih Konjicah, Hoja in Slovenijales v Ljubljani je v praksi ves ~as iskal re{itve in mo‘nosti izbolj-{anja postopkov predelave lesa in koristne uporabe lesnih ostankov. Nenehno raziskovalno snovanje ga je pripeljalo na [umarski fakultet v Zagrebu, kjer je vpisal magistrski {tudij in leta 1981 tam tudi magistriral. @e med njegovo zaposlitvijo v industriji je od leta 1977 sodeloval z Oddelkom za lesarstvo Biotehni{ke fakultete pri izvajanju univerzitetnega programa na podro~ju ‘agarstva. Tako je lahko na najbolj{i mo‘ni na~in prena{al svoje bogate izku{nje iz prakse na {tudente. Leta 1986 se je redno zaposlil na Biotehni{ki fakulteti Oddelek za lesarstvo in tu leto kasneje uspe{no zagovarjal doktorsko disertacijo. Kot izredni profesor za pod-ro~je ‘agarstva in lesnih tvoriv se je upokojil leta 1999. Prof. dr. Merzelj je vse svoje mo~i posvetil pedago{ko raziskovalnemu delu podro~ju ‘agarstva. Zaradi njegovih bogatih dolgoletnih izku{enj je bilo njegovo znanstvenoraziskovalno delo vseskozi tesno povezano s prakso. Ukvarjal se je s prou~evanjem tehno-lo{kega razvoja primarne in finalne predelave lesa ter s problematiko optimiranja proizvodnih programov lesnih podjetij. Rezultat prou~evanj integralne uporabe lesnih ostankov kot pomembnega sekundarnega vira za nadaljnjo predelavo v iverne in vlaknene plo{~e, za celulozo ter za kemijsko in energetsko izrabo, je razvoj in izdelava lameliranih lesenih nosilcev v gradbeni{tvu. Sodeloval je tudi pri pripravi in uvajanju evropskih standardov za ‘agan les. Pedago{ko delo nagrajenca odlikujejo kvalitetna predavanja, v katerih je odli~no povezoval najnovej{e tehno-lo{ko-znanstvene dose‘ke in izsledke iz prakse in nenazadnje tudi mentorstvo pri 102 diplomskih nalogah. Organizacijske sposobnosti prof. dr. Franca Merzelja, s kreativnostjo pri re{evanju strokovno tehni~nih problemov, so se izkazale tudi pri zahtevnem vodenju izgradnje raziskovalnih laboratorijev na Oddelku za lesarstvo, pri delu v komisiji za nomenklaturo poklicev pri GZS, pri delu v ZDIT lesarstva, pri ~lanstvu v ured-ni{kem odboru revije Les in {e na mnogih drugih podro~jih. Poleg pedago{kih, znanstvenih, strokovnih in organizacijskih sposobnosti prof. dr. Franca Merzelja ‘elimo poudariti tudi njegove ~love{ke vrline, ki so najpomembnej{e za so‘itje dela in uspeha v okolju, kjer ustvarjamo. Odlikujejo ga po{tenje, delavnost, zanesljivost, resnicoljubnost, sposobnost vzgajanja, sposobnost razvijanja prijateljskih in delavnih odnosov ter pripadnost okolju, ki mu posve~a energijo, znanje in ~as. Nagrajencu iskreno ~estitamo! ijaLeS 54(2002) 6 strokovne vesti Lesariada 2002 avtor Milan [TIGL, univ. dipl. in`. les. Les je material, ki zaradi svoje prvovrstne topline resni~no zbli‘uje. Tako je tudi leto{nje leto zdru‘il dijake, vajence in njihove mentorje na vsakoletnem tekmovanju srednjih lesarskih {ol, imenovanem LESARIADA. Leto{nja gostiteljica je bila Srednja lesarska {ola [kofja Loka. Lesariade se je udele‘ilo kar 272 tekmovalcev in 53 mentorjev iz devetih lesarskih {ol, poleg njih pa {e veliko gostov.Tekmovanje je sve~ano odprl ‘upan [kofje Loke g. Igor Draksler. De‘evna no~ se je 22. aprila prero-dila v ~udovito son~no jutro, kar je organizatorjem in tekmovalcem vlivalo optimizem. Pomerili so se v ro~ni obdelavi, vrstah, lastnostih in uporabi lesa, prostoro~nem risanju, krosu in odbojki. Tekmovanje v ro~ni obdelavi je potekalo v {olskih delavnicah SL[ [kofja Loka na Trati. Tekmovalci so se pomerili v ro~ni izdelavi lesnih vezi. Vsak tekmovalec je imel za izdelavo vezi na voljo samo 15 minut. Spretnost je bila tu resni~no odlo~ujo~a! Na tekmovanju z imenom - Vrste, lastnosti in uporaba lesa so tekmovalci dokazovali svoje znanje iz poznavanja lesa.Tekmovanje je potekalo v u~ilnicah SL[ [kofja Loka na lokaciji Poden. V sklop tekmovanja je spadala tudi predstavitev izbranega podjetja iz lokalnega okolja. Prostoro~no risanje je bilo tekmovanje posebne vrste, ki se je letos prvi~ pojavilo na sezamu tekmovalnih disciplin lesariade. Tekmovanje je potekalo na Mestnem trgu v starem delu [kofje Loke. Udele‘enci so tekmovali v prostoro~nem risanju vhodnih vrat, ki so bila predhodno iz‘rebana izmed premnogih ~udovitih vrat, ki krasijo ta del mesta. Gledati mlade, ki v prelepem son~nem dopoldnevu kot pravi “umetniki” prerisujejo detajle starih mojstrov na nov nepopisan papir, je bilo zares navdu{ujo~e. Kar lepa mno‘ica gledalcev se je zbrala okoli njih in z ob~udovanjem spremljala njihovo po~etje. Mladi z improviziranimi slikarskimi stojali so bili pika na i temu ~udovitemu dopoldnevu na Mestnem trgu. ^as risanja je bil omejen na 60 minut. Sledilo je ocenjevanje risb in nato {e javna razstava v prostorih SL[ [kofja Loka. Poleg bolj strokovno obarvanih tekmovanj pa sta hkrati potekali {e dve {portni tekmovanji. Tekmovanje v odbojki, ki je potekalo v {portni dvo- rani Poden, je dalo vedeti, da dijaki in vajenci le niso tako dremavi, kakr{en vtis dajejo v~asih v razredu. Ta disciplina je trajala tudi najdlje in na koncu smo bili pri~e prav evfori~nemu navijanju, ko sta se v finalu pomerili ekipa iz Novega mesta in doma~a ekipa iz [kofje Loke. Po spekta-kularnem boju so zmagali bolj{i -Novome{~ani. Kros je potekal na obre‘ju reke Sore. Proga je bila dolga pribli‘no 1700 m. Po hitrem {tartu je ve~ini hitost proti koncu nekoliko padla, pa vendar moram dodati, da bi jim kljub temu te‘-ko sledil, pa ~etudi bi za pomo~ uporabljal kolo. Hkrati s tekmovalnim delom pa je na SL[ [kofja Loka potekala tudi predstavitev nove in te‘ko pri~akovane pridobitve - sodobnega CNC stroja. Stroj, ki je za {olo velikanska pridobitev, so omogo~ili premnogi sponzorji iz vrst obrtnikov in podjetnikov, ki so s svojimi denarnimi prispevki omogo-~ili dijakom in vajencem u~enje in delo na vi{ji tehnolo{ki ravni, kar je danes nujno potrebno. Le z najsodobnej{o tehnologijo in znanjem bomo lahko pri svojem delu uspe{ni in bolj{i. Po zaklju~enem tekmovalnem delu je sledilo kosilo in kratek kulturni program, v katerem sta nas zlasti navdu-{ila harmonikarja s Poklicne gostinske in lesarske {ole iz Slovenj Gradca. Sledila je razglasitev kon~nih rezultatov, priznanj in pokalov. V kon~ni razvrstitvi je prvo mesto osvojila do-ma~a ekipa iz [kofja Loke, ki je zmagala v kar {tirih od petih disciplin. Drugo mesto je osvojila ekipa iz Slovenj Gradca, tretje mesto pa ekipa iz Novega mesta. Ne glede na uvrstitve je bila na koncu vidna zvrhana mera zadovoljstva. Sklenjena so bila nova poznanstva, prijateljstva in izmenjane izku{nje, kar je tudi moto tovrstnih sre~anj. Nasvidenje prihodnje leto! ijaLeS 54(2002) 6 trokovne vesti 20 let izobra‘evanja za lesarske poklice v Postojni in 20 let novega dija{kega doma v Postojni avtorica Bernarda JERNEJC, univ. dipl. in‘. Tako kot danes so tudi pred ve~ kot dvajsetimi leti lesnopredelovalne tovarne potrebovale za ~im bolj{e doseganje svojih ciljev strokovnjake na podro~ju lesarstva. Ker kadrovska struktura v regiji na tem podro~ju ni bila zadovoljiva in zaradi neuspelih poskusov vpisa mladine na bolj oddaljene obstoje~e lesarske {ole, so se v Postojni odlo~ili, da tovrstno izobra‘evanje pri-bli‘ajo dijakom. Z uvedbo usmerjenega izobra‘evanja se je za~elo izobra‘evanje v lesarstvu tudi v Postojni. Prva tri leta je {ola delovala kot dislocirana enota ljubljanske tehni{ke {ole, nato pa so dislocirano enoto preoblikovali v samostojno lesarsko {olo. Nastala je peta lesarska {ola v Sloveniji. Pred dvajsetimi leti so izo-bra‘evali za vse poklice od II. do V. stopnje, razen za poklic mizar – tapet-nik. Skozi vsa ta leta izobra‘evanja pa ni bilo pretiranega zanimanja in s tem tudi ne vpisa v lesarske oddelke. A kljub vsemu je bilo dovolj u~encev, ki so se odlo~ili za te poklice. Seveda je na tako stanje v veliki meri vplivala kriza v lesni industriji, saj se je {tevilo razpisanih {tipendij postopoma zma-nj{evalo. Srednja {ola, v okviru katere je delovala tudi lesarska, je postajala z leti premajhna, kajti vpis na gimnazijo in ekonomsko {olo se je permanentno pove~eval. Tako je leta 1994 pri{lo do odlo~itve, da se programi lesarske stroke priklju~ijo Gozdarskemu {ol-skemu centru in nastala je dana{nja Srednja gozdarska in lesarska {ola Postojna ali kraj{e SGL[ Postojna. Kriza v tovrstnem izobra‘evanju pa {e vedno nara{~a. Tovarne iz Obalno-kra{ke in Notranjske regije iz leta v leto razpisujejo ve~ {tipendij, vendar ‘al ostanejo mnoge nepodeljene. Vedno manj je otrok, ki bi se odlo~ali za poklic, povezan z lesom. Dijaki, ki pridejo na na{o {olo iz bolj oddaljenih krajev, imajo mo‘nost bivanja v dija{kem domu, ki so ga pred 20 leti zgradili na mestu, kjer je prej stal dom {e iz avstroogrskih ~asov. V lepem parku, polnem dreves in grmov, stoji danes funkcionalna {tirinadstropna zgradba z lastno je- dilnico, knji‘nico in streli{-~em. Ker za~etek izobra‘evanja za lesarske poklice in izgradnja novega dija{kega doma terminsko sovpadata, smo prireditve ob 20-letnici obeh dogodkov zdru‘ili in praznovali skupaj. V ta namen smo pripravili v avli Zdravstvenega doma Franca Ambro‘i~a v Postojni razstavo izdelkov, ki so jih izdelali dijaki lesarskih programov pri prakti~nem pouku. V Bolni{nici za ‘enske bolezni in porodni{tvo smo obdarovali novorojen~ke in njihove mamice s pru~kami. Izdelali so jih na{i u~enci pod vodstvom svojih u~i-teljev. Podobno kot pru~ka pomaga otroku pri vstajanju za oporo, je {ola stopnica, ki pomaga mlademu ~love-ku na poti v samostojnost. V ~italnici Knji‘nice Bena Zupan~i~a v Postojni smo pripravili razstavo, na kateri je bil izbor reprodukcij arhivskih fotografij starega doma, gradnje nove stavbe in prerez dija{kega ‘ivljenja v domu zadnjih dvajset let. Na {oli je bila razstava z naslovom Napake lesa in dendrolo{ka razstava Zbirka stor-‘ev in plodov. Na ogled so postavili herbarije prvih, drugih in tretjih letnikov. Praznovanje smo zaokro‘ili z zaklju~kom nate~aja Pti~ja hi{ica. ijaLeS 54(2002) 6 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: patologija in zaščita lesa (delna, skrajšana objava) - 5. del Zbrala: prof. dr. Franc Pohleven, doc. dr. Marko Petrič Ureja: lektor Andrej Česen, prof. Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko potápljanje –a s postopek za{~ite lesa, ko les potopimo v biocidni pripravek (kemi~no sredstvo) Tauchbehandlung f, Tauchen n dipping, dip diffusion treatment povr{ínski protipo‘árni premáz –ega –ega –a m protipo‘arna za{~ita lesa, ki jo dose‘emo s povr{inskim nanosom biocidnega pripravka (kemi~nega za{~itnega sredstva) feuerhemmende Anstrichschicht f, Flammschutz-mittelbeschichtigung f fire retardant coating povr{ínsko obárvanje –ega –a s (plesen) povr{insko obarvanje (manj kot 2 mm globoko), ki ga s skobljanjem lahko odstranimo Anbläue f, Oberflächenbläue f surface blue premazovánje –a s postopek za{~ite lesa, pri katerem biocidni pripomo~ek (za{~itno sredstvo) nana{amo s ~opi~em Streichen n brush treatment preventívna za{~íta lesá –e –e - ‘ za{~ita lesa z biocidnim pripravkom (kemi~nim sredstvom), da mu pove~amo odpornost proti {kodljivcem vorbeugender chemischer Holzschutz m preservative treatment prizmáti~na trohnôba –e –e ‘ (kriolít) oblika razkroja lesa, ki jo povzro~ajo glive rjave trohnobe (predvsem hi{ne gobe); pri tem les razpoka v obliki prizem Kryolith n, Würfelbruch m, würfelförmiger Zerfall m cryolite, cubical cracking, cuboidal cracking, cubical rot prostotrósnice — ‘ poddeblo vi{jih gliv, ki pri spolnem razmno‘evanju tvorijo bazidiospore Basidiomyceten n basidiomycetes protipo‘árna lastnóst –e –i ‘ lastnost sredstva, da zmanj{uje vnetljivost in/ali gorljivost lesa Uredništvo Brandverhalten n fire behaviour, fire performance protipožárno srédstvo -ega -a s kemični pripravek ki zniža gorljivost in/ali vnetljivost lesa feuerhemmendes Mittel n, Feuerhemmstoff m fire retardant protipožarno zaščiten -a o kemično obdelan les z namenom, da bi znižali njegovo gorljivost in/ali vnetljivost feuerschutz (mittel) behandelt fire retardant-treated računálniška tomografíja -e -e ž nedestruktivna metoda za ugotavljanje poškodb v lesu Computertomographie f computer tomography razkrDj lesá -6ja — m biološki proces razgradnje lesa; izraz se najpogosteje nanaša na razgradnjo z glivami Fäulnis f, Fäule f, Verfaulen n, Abbau m decay razkrojevälke lesä -D — (mn) ž skupina gliv ki z encimi razgrajujejo sestavine lesa Fäulnispilze, m; Fäulepilze m decay fungi rdéče srcé (pri bukvi) -ega -a s rdeč ali rjavo obarvan osrednji del hloda pri bukovini ki je abiotskega značaja Rotkern (bei Buche) m red heart (in beech) rjäva (prizmátična) trohnöba -e -e -e ž trohnoba ki jo povzročajo glive, ki razgrajujejo celulozo in hemicelulozo; v (presežku) prebitku pa ostane lignin, ki rjavo obarva strohneli les; zanjo so značilne razpoke vzdolžno in prečno na vlakna Braunfäule f, würfelige Fäule f brown rot, cubical rot rjäva trohnöba -e -e ž trohnenje lesa ki ga povzročajo glive rjave trohnobe Braunfäule f brown rot rjavDnje lesä -a — s predvsem estetske poškodbe, ki jih povzročajo glive z rjavim obarvanjem beljave Verfärbumg f brown stain rjävi parkétar -ega -ja m terciarni lesni insekt - Lyctus brunneus brauner Splintholzkäfer m common powderpost beetle rjävo (črno) srcé -ega -ega -ä s (pri jesenu) nenavadno, črno ali temnorjavo obarvanje jedrovine določenih drevesnih vrst (predvsem jesena), ki je lahko abiotsko in ni nujno povezano z okužbo z glivami Braunkern (bei Esche) m black heart (in ash) rjävo srcé -ega -ä s (pri hrastu) biološka razgradnja omejena na jedrovino stoječega hrasta z značilno rjavo plamenasto obarvanostjo v zgodnjem stadiju Braunkern (bei Eiche) m brown oak rojítev -tve ž hkratno izletavanje večjega števila odraslih insektov ki so se razvili v substratu, npr lesu, v določenem letnem času Schwärmen f, Schwärmzeit f swarming rosDnje -a s (solzDnje, izcéjanje) izločanje zaščitnega sredstva (najpogosteje kreozotnega olja) v obliki kapljic na površino impregniranega lesa tudi več let po impregnaciji Harzung f, Bluten n, Ausschwitzen n, Schwitzen n bleeding Rüpingov postópek -ega -pka m kotelski postopek zaščite lesa - postopek praznih celic Rüping-Verfahren n Rüping (emptycell) process síva hišna góba (solzívka) -e -e -e ž lesna gliva Serpula (Merulius) lacrymans ki povzroča suho trohnobo; to vrsto in druge iz rodu Serpula sp. uvrščamo med najnevarnejše razkrojevälke lesa echter Hausschwamm m dry rot fungus sléd oméle í - ž luknjičava poškodba z ostanki rizomorfov bele omele Mistelspur f mistletoe trace spöra -e ž (trtis) splošni izraz za reproduktivno strukturo pri glivah; lahko nastanejo s spolnim razmnoževanjem (npr. askospore, bazidiospore) ali pa z nespolnim razmnoževanjem (npr konidiospore) Pilzspore f, Konidi (ospore) f fungal spore srédstvo próti modrDnju -a s biocidni pripravek (kemično sredstvo), ki zaščiti les pred glivami modrivkami Bläueschutz-mittel n antistain chemical stáranje (lesä) -a - s procesi v lesu po poseku Alterung f ageing süha trohnöba -e -e ž vrsta razkroja lesa ki ga povzroča siva hišna goba; po okužbi lahko razkraja tudi posušen les Trockenfäule f dry rot sveži rDv -ega - 6va m (svetli rov) sveža poškodba oz izletna odprtina z barvo napadenega lesa kar je znak da so insekti še v lesu heller Fraßgang m, helles Wurmloch white hole terciárni lésni insékti -ih -ih -ov (mn.) m lesni insekti, ki napadajo predvsem zračno suh les, kot so umetniški predmeti, gradbeni les in pohištvo; najpogostejši in najnevarnejši so: trdoglavci, parketar in hišni kozliček Trockenholz-insekte n dry-wood insects ijaLes 54(2002) 6