primorske
novice
(oper, 10. aprita 1981
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
Št. 12
VSEBINA
Oba!na skupnost Koper
—	DRUŽBEN! DOGOVOR o obalni skupnosti za cene za območje občin !zo!a Koper in Piran
—	ODLOK o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine obalne skupnosti Koper na področju družbene kontrole cen in o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Obalne skupnosti za cene
Občina Hirska Bistrica
Krajevna skupnost Topole
—	SKLEP o uvedbi samoprispevka za vas Mereče in Podstenj-šek
—	POROČILO o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka za vas Mereče in Podstenjšek
Občina !zo!a
—	SKLEP o javni razgrnitvi predlogov urbanističnega reda za podeželje občina Izola
Občina Koper
—	SKLEP o javni razgrnitvi osnutka spremembe urbanističnega reda občine Koper za območje krajevne skupnosti Marezige
Krajevna skupnost Škocjan
—	PRAVILNIK o dodeljevanju solidarnostne pomoči prizadetim krajanom ob poplavah v krajevni skupnosti Škocjan
Občina Piran
<
—	ODLOČBA o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo 1 in II. faze osnovne šole Lucija
Občina Postojna
—	ODREDBA ob programiranih preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981
—	ODREDBA o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede živine in živil živalskega porekla in pristojbinah za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo v občini Postojna
—	ODLOK o izvedbi melioracijskih de! in rabi kmetijskih zemljišč po izvedeni melioraciji na območju dela k. o. Šmihelj
—	ODLOK o varstvu gozdov pred požari
Občina Sežana
—ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Sežana za leto 1980
—	POPRAVEK odloka o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za izgradnjo objektov srednjeročnega centra v Sežani
Kmetijsko-zemijiška skupnost občine Hirska Bistrica
—	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva in aneksa k temu sporazumu v občini Ilirska Bistrica za obdobje 1981—1985
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM in ANEKSzenotnim besedilom o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Ilirska Bistrica za obdobje 1981—1985
Občinska skupnost sociainega skrbstva !zo!a
—	SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
Skupnost otroškega varstva občine Koper
—	SKLEP o višini denarnih pomoči in o dohodkovnih pogojih za leto 1981
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Koper
—	PRAVILNIK o namenu uporabe sredstev za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbeni lastnini in o dobi trajanja posameznih elementov
Samoupravna komunaina interesna skupnost Koper
—	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne komunalne interesne skupnosti Koper za obdobje 1981—1985
Skupnost otroškega varstva občine Piran
—	SKLEP o višinah denarnih pomoči otrokom in dohodkovnih pogojih v letu 1981
Skupnost otroškega varstva Postojna
— SKLEP o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981
OBALNA SKUPNOST KOPER
Na podlagi 33. člena Zakona o pravicah in dolžnostih organov druž-enopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skup-òsti za cene (Ur. list SRS, št. 2(V80) in v zvezi z 4. odstavkom 65. člena Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Ur. list SFRJ, 1/80), sklenejo Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti Koper, :vršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran, Medobčinska gospo-arska zbornica Koper, Obalno-kraški svet Zveze sindikatov Sloveni-Koper, Obalna konferenca SZDL in konference potrošnikov obal-ih občin
DRUŽBENI DOGOVOR
O OBALNI SKUPNOSTI ZA CENE ZA OBMOČJE OBČIN IZOLA, KOPER IN PIRAN
L člen
S tem družbenim dogovorom zagotavljajo udeleženci pogoje za ustanovitev Obalne skupnosti za cene (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
106
URADNE OBJAVE
10 aprila 1981 — Št. 12
2.	člen
Ude!cženci sog!ašajo, da je potrebno skupnost ustanoviti in obliko-vati tako, da bo s svojim de!om zagotovila uresničevanje naslednjih skupnih ciljev:
—	samoupravno urejanje razmerij na področju cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občin, v skladu s sprejeto ekonomsko politiko in politiko stabihzacije gospodarstva,
—	usmerjanje in razvijanje samoupravnih odnosov in usklajevanje interesov samoupravnih organizacij in skupnosti za uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti na področju cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občin,
—	uresničevanje sodelovanja in usklajevanja stališč o vseh vprašanjih, ki so skupnega pomena za udeležence pri pripravi osnov za dolo-čanje in izvajanje pohtike cen in o drugih vprašanjih z delovnega področja skupnosti ter predlaganje ukrepov za izvajanje politike cen,
—	zagotavljanje pogojev za oblikovanje družbene kontrole cen, ki jo izvajajo samoupravne organizacije in skupnosti in organizirani potrošniki,
—	usklajevanje stališč in interesov temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri predlaganju, določanju in izvajanju politike cen.
3.	člen
Udeleženci soglašajo, da opravlja skupnost svoje z zakonom določene naloge in opravila na naslednji način:
—	pri pripravi osnov za dòfocanje politike cen in pri predlaganju ukrepov za njeno izvajanje analizira gibanje cen proizvodov in storitev na posameznih področjih, analizira tendence gibanja cen in ocenjuje pogoje, ki vplivajo na raven in razmerja cen,
—	daje strokovno pomoč temeljnim in drugim organizacijam združenega dela pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o cenah proizvodov in storitev iz pristojnosti občin,
—	v postopku družbenega dogovarjanja o cenah proizvodov in storitev iz pristojnosti občin, sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov,
—	pri izvajanju družbene kontrole cen spremlja in ocenjuje uporabo kriterijev za oblikovanje cen določenih z zakonom ter o tem obvešča zainteresirane organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti,
—	pri izvajanju družbene kontrole cen in pri opravljanju nalog in opravil neposredne kontrole cen ocenjuje razmere na trgu in razmerja cen,
—	Izvršnemu svetu Skupščine obalne skupnosti Koper predlaga izdajo ukrepov neposredne kontrole cen, če ugotovi, da so na trgu nastopile razmere, ki ne omogočajo gibanja cen v skladu z dogovorjeno politiko cen,
—	za Izvršni svet pripravlja analize gibanja cen, pogojev v katerih so ta gibanja nastala in temeljnih vzrokov, ki so vplivali na gibanje cen,
—	na zahtevo drugih udeležencev opravlja zanje v okviru programa dela skupnosti analitična, strokovna in druga opravila.
4.	člen
Udeleženci soglašajo, da skupnost pri opravljanju svojih nalog in opravi! sodeluje z znanstvenimi in drugimi specializiranimi organizacijami združenega dela.
Na zahtevo temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti jim skupnost izkazuje strokovno pomoč in z njimi strokovno sodeluje v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom. Skupnost zlasti sodeluje z drugimi skupnostmi za cene.
Udeleženci soglašajo, da bodo v skladu s svojimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi in v okviru ciljev tega družbenega dogovora pripomogli k čimbolj učinkovitemu izvajanju nalog in opravi! skupnosti, določenih z zakonom.
*
5.	člen
Udeleženci soglašajo, da svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, uresničujejo v skupnosti:
—	s pospeševanjem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na področju cen,
—	z dajanjem mnenj, predlogov in stališč v svetu skupnosti glede vprašanj z delovnega področja sveta skupnosti, z dajanjem pobud za sklic sej sveta za proučitev določenih vprašanj in oblikovanje strokovnih delovnih teles,
—	z uresničevanjem svojih pravic in dolžnosti tako neposredno kot preko svojih delegatov v svetu skupnosti,
—	z rednim obveščanjem skupnosti o pojavih in svojih ugotovitvah glede razvoja družbenoekonomskih odnosov, ki imajo vpliv na gibanje cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občin.
6.	člen
Udeleženci soglašajo, da je skupnost potrebno organizirati tako, da bo zagotovoljeno strokovno, pravočasno, ekonomično in učinkovito opravljanje nalog in opravi! z njenega delovnega področja.
7.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo svoje pravice upravljanja uresničevali preko delegatov v svetu skupnosti.
Način dela in odločanje sveta skupnosti se natančneje določi s statutom skupnosti in s poslovnikom o delu organov skupnosti.
8.	člen
Udeleženci soglašajo, da vsak od njih določi način imenovanja in mandatno dobo svojih članov oziroma svojega člana v svetu skupnosti.
9.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo neposredno sodelovali pri pripravi programa dela skupnosti in da bodo na program dela skupnosti dali svoje mnenje v roku 15 dni po njegovem prejemu.
10.	člen
Nadzor nad delom skupnosti, v okviru javnih pooblastil določenih z zakonom, opravlja Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti Koper.
Udeleženci soglašajo, da nadzor nad delom skupnosti uresničujejo s sodelovanjem pri upravljanju skupnosti prek delegatov v svetu skupnosti in s spremljanjem poroči! o delu skupnosti, s proučevanjem problemov o delu skupnošti ter tudi na način določen s statutom skupnosti.
11.	člen
Udeleženci^oglašajo, da se s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti določi, da ima skupnost za organiziranje in usklajevanje^ dela ter druge naloge in opravila, ki so določene že v odloku, predsednika skupnosti.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti se še natančneje določijo dolžnosti oziroma pristojnosti predsednika skupnosti.
12.	člen
Sredstva za opravljanje de! in nalog skupnosti se zagotovijo v proračunu Obalne skupnosti Koper, kot skupnosti občin Izola, Koper in Piran. Pravtako so prihodki, ki jih doseže skupnost za cene s svojim delom prihodek proračuna Obalne skupnosti Koper.
13.	člen
Delavci, ki opravljajo strokovna, administrativna in druga opravila za skupnost, uresničujejo v delovni skupnosti, kjer so organizirani, vse pravice, ki izvirajo iz dela.
14.	člen
Udeleženci soglašajo, da je potrebno pospešiti ustanovitev skupnosti , in podvzeti ukrepe, da bodo sprejeti predpisi in drugi akti, ki omogočajo izvajanje politike cen na temelju novega sistema cen.
Udeleženci soglašajo, da Medobčinska gospodarska zbornica najpozneje v 15 dneh po sklenitvi tega dtužbenega dogovora da pobudo za podpisovanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti.
15.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo v roku 15 dni po sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti delegirali oziroma imenovali svoje člane v svet skupnosti.
16.	člen
Družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Štev: 021-9/81
Koper, 30. marca 1981
URADNE OBJAVE
107
10. apri!aJ981 — Št. 12
Na podlagi zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Ur. list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Ur. list SRS, št. 20/80) ter 68. člena statuta Obalne skupnosti (Uradne objave št. 13/78) je skupščina Obalne skupnosti Koper na seji zbora združenega dela dne 7. aprila 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti občin dne 7, aprila 1981 sprejela
ODLOK
O PRAVICAH IN DOLŽNOSTIH IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBALNE SKUPNOSTI KOPER NA PODROČJU DRUŽBENE KONTROLE CEN IN O NAČINU URESNIČEVANJA POSEBNEGA DRUŽBENEGA INTERESNA PRI OPRAVLJANJU NALOG OBALNE SKUPNOSTI ZA CENE
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok ureja pravice in dolžnosti Izvršnega sveta Skupščine obalne skupnosti Koper na področju družbene kontrole cen ter način uresničevanja posebnega družbenega interese pri opravljanju nalog Obalne skupnosti za cene.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti Koper v okviru svojih pooblastil in v sodelovanju z izvršnimi sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran usklajuje razmerja med ponudbo in povpraševanjem ter zagotavlja enotnost in stabilnost trga in enakopravnost pri pridobivanju dohodka.
Izvršni svet opravlja naloge iz prejšnjega odstavka predvsem tako, da predlaga izvršnim svetom skupščin občin Izola, Koper in Piran ter drugim pristojnim organom sprejetje ukrepov na področju delitve dohodka, kreditne politike, politike davkov in prispevkov, prometa blaga in storitev, blagovnih in drugih rezerv ter splošne, skupne in osebne porabe.
Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti Koper opravlja naloge iz prvega odstavka tega člena tudi s predpisovanjem ukrepov neposredne kontrole cen.
3.	člen
Za urejanje medsebojnih pdnósov, usklajevanje svojih interesov in uresničevanje pravic in obveznosti na področju cen iz pristojnosti občin, ustanovijo samoupravne organizacije in skupnosti Skupnost za cene za območje občin Izola, Koper in Piran.
Naloge in dela Skupnosti za cene so posebnega družbenega pomena.
Skupnost za cene ima javna pooblastila.
H PRAVICE IN DOLŽNOSTI IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBALNE SKUPNOSTI KOPER NA PODROČJU DRUŽBENE KONTROLE CEN
4.	člen
Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti Koper (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) opravlja družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev, za katere je z dogovorom republike in občin o določitvi njihovih pristojnosti na področju družbene kontrole cen določeno, da so v pristojnosti občine.
-!ufi <<	$ člen
Izvršni svet lahko sklepa z Izvršnim svetom Skupščine $R Slovenije in izvršnimi syeti občin dogovore o izvajanju politike cen, ki je določena v aktu o uresničevanju družbenega plana v posameznem letu.
6.	člen
Izvršni svet nadzoruje delo Skupnosti za cene, ki se nanaša na izvrševanje njenih javnih pooblastil.
Izvršni svet odloča o pritožbah zoper odločbe Skupnosti za cene.
7.	člen	'
Izvršni švet lahko zaradi zagotavljanja stabilnosti trga in gibanja cen ter uresničevanja družbenega plana predlaga Skupščini obalne skupnosti Koper, da predpiše obveznost, da se začne postopek družbenega dogovarjanja oz. samoupravnega sporazumevanja o cenah proizvodov in storitev iz občinske pristojnosti in da določi rok za začetek postopka.
8.	člen
Če izvršni svet oceni, da cene posameznih proizvodov in storitev iz občinske pristojnosti ogrožajo življenjski standard delovnih ljudi in občanov, določi najvišje cene oziroma najvišje ravni cen teh proizvodov ali storitev ter predlaga izvršnim svetom skupščin Izola, Koper in Piran, da v skladu z zakonom uvedejo kompenzacijo.
Izvršni svet skupno Avršnimi sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran zagotovi ip določi kompenzacijo v skladu z zakonom tudi v drugih primerih, če z ukrepom neposredne kontrole cen predpiše ceno, ki je nižja od cene, ki bi se oblikovala po merilih za oblikovanje cen določenih z zakonom ter s tem prizadene enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in razpolaganju z rezultati dela.
9.	člen
Če nastopijo motnje na trgu in v gibanju cen ali se pričakuje, da bo prišlo do večjih motenj na tem področju, ali če postane vprašljivo uresničevanje ciljev in nalog, določenih z družbenim planom in z drugimi akti oz. če pride do monopolnih vplivov na oblikovanje cen ter tega ni mogoče urediti z ekonomskimi ukrepi iz drugega odstavka 2. člena tega odloka in z ukrepi, določenimi v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, lahko izvršni svet predpiše ukrepe neposredne družbene kontrole cen.
10.	člen
Če izvršni svet predpiše ukrepe neposredne kontrole cen, ki veljajo za vse proizvode in storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti, mora o tem t^oj obvestiti Skupščino obalne skupnosti Koper.
11.	člen	^
Izvršni svet opravlja poleg zadev, posebej določenih s tem odlokom, tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen, za katere je z zveznim in republiškim zakonom določeno, da jih opravlja pristojni organ družbenopolitične skupnosti, če se nanašajo na proizvode in storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti.
III. OBALNA SKUPNOST ZA CENE
12.	člen
Skupnost za cene (v nadaljnjem besedilu: skupnost), iz 3. člena tega odloka ustanovijo samoupravne organizacije in skupnosti, ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti, s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo v Medobčinski gospodarski zbornici Koper. S samoupravnim sporazumom se natančneje določijo naloge in dela, pravice, dolžnosti in odgovornosti skupnosti in njenih ustanoviteljev ter razčlenijo druga vprašanja, ki se nanašajo na njeno delo.
Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka se sklene v skladu z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti Koper, izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran, Medobčinska gospodarska zbornica Koper, Obalno-kraški svet Zveze sindikatov 'Slovenije, Koper, Obalna konferenca SZDL Koper ter obalne organizacije potrošnikov.
V upravljanju skupnosti sodelujejo poleg samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jo ustanovijo, tudi udeleženci družbenega dogovora iz prejšnjega odstavka.
13.	člen
Z družbenim dogovorom iz drugega odstavka prejšnjega člena se določijo zlasti:	^
L skupni cilji, ki jih bo s svojim delom uresničevala skupnost,
2.	dela in naloge skupnosti ter pogoji in način opravljanja teh del in nalog,
3.	pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev dogovora,
4.	pogoji in načini določanja in razporejanja prihodkov za kritje stroškov poslovanja skupnosti,
5.	temelji organiziranosti skupnosti,
6.	način upravljanja, vrste organov, volitve organov in njihove pravice, dolžnosti in odgovornosti,
7.	način sprejemanja splošnih in posamičnih aktov,
8.	način sprejemanja delovnega programa,
9.	način uresničevanja nadzorstva nad skupnostjo,
10.	.predstavljanje in zastopanje skupnosti.
108
URADNE OBJAVE
10. aprila 1981 — Št. 12
14.	čien
Skupnost za cene opravlja zlasti naslednja dela in naloge:
1.	sodeluje pri pripravljanju osnov za določanje politike cen v SR Sloveniji,
2.	predlaga ukrepe za izvajanje politike cen,
3.	opravlja z zveznim in republiškim zakonom določene naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in dnižbenim dogovarjanjem o cenah ter izkazujejo po potrebi strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju,
4.	se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se urejajo vprašanja na področju cen proizvodov in storitev iz občinske pristojnosti,
5.	opravlja, naloge in dela družbene kontrole cen, ki jih določa zakon,
6.	opravlja naloge in dela neposredne kontrole cen, ki jih določa zakon,
7.	predlaga izvršnemu svetu Skupščine obalne skupnosti izdajo ukrepov neposredne kontrole ccn in drugih ukrepov,
8.	spremlja in analizira gibanje razmerij v cenah,
9.	sodeluje z republiško skupnostjo za cene in z drugimi skupnostmi
za cene.	\
15.	člen
Skupnost poroča najmanj enkrat na leto Skupščini obalne skupnosti Koper ter Izvršnemu svetu Skupščine obalne skupnosti Koper o izvajanju določene politike cen
'	16. člen
Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti.
17.	člen
Da se zagotovi uresničevanje posebnega družbenega interesa, sodelovanj z drugimi skupnostmi za cene, udeležba pri ddu in uresničevanju vpliva udeležencev družbenega dogQVora in samoupravnega sporazuma iz 12. člena tega odloka na delo Skupnosti za cene, se ustanovi svet skupnosti (v nadaljnjem besedilu: svet).
Svet se ustanovi in dela v skladu z načeli delegatskega sistema.
18.	člen
Svet ima 23 članov. Enega člana sveta imenuje Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti Koper, po enega člana pa izvršni svet skupščine v^ake občine.
Medobčinska gospodarska zbornica delegira izmed vrst samoupravnih organizacij in skupnosti 10 članov. Združenja obrtnikov delegirajo po enega člana.
Obalna konferenca SZDL delegira v svet 4 člane, od katerih 3 zastopajo potrošnike v občinah Izola, Koper in Piran, Obalno-kraški svet Zveze sindikatov pa'delegira v svet dva člana.
19.	člen
Svet zlasti:
1 pripravlja osnove za določanje politike cen in predlaga skupaj s pristojnimi organi ukrepe za izvajanje določene politike cen v skladu z zakonom,
2.	opravlja posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah,
3.	obravnava predloge in mnenja Medobčinske gospodarske zbornice v zvezi z razčlenitvijo meril in zavzema do njih stališča,
4.	obravnava izvajanje določene politike cen,
5.	opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, določene z zakonom,
6.	predlaga ukrepe neposredne kontrole cen ter druge ukrepe na področju cen,
7.	oblikuje stališča o vprašanjih o katerih skupnost sodeluje z drugimi skupnostmi za cene,
8.	sprejema statut skupnosti,
9.	sprejema letni delovni program skupnosti,
10.	sprejema finančni načrt in zaključni račun ter sprejema letno poročilo o delu skupnosti.
11.	določa višino plačila za storitve, ki jih opravlja skupnost,
12.	določa, kateri podatki in listine pomenijo poslovno in drugo tajnost,
13.	obravnava in spremlja opravljanje nalog in del skupnosti in nastopa z ukrepi, da se odpravijo,
14.	voli in razrešuje predsednika skupnosti v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine obalne skupnosti,
15.	voli in razrešuje predsedujočega svetu,
16.	sprejme poslovnik o svojem delu.
20.	člen
O vprašanjih, ki se nanašajo na neposredno kontrolo cen odloča svet soglasno.
O drugih vprašanjih s svojega delovnega področja odloča svet z večino glasov.
(e se v svetu pri odločanju o vprašanjih iz prvega odstavka tega člena ne doseže soglasnost, obvesti svet o spornem vprašanju Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti in mu pošlje poročilo z mnenji svojih članov.
V primeru iz prejšnjega odstavka odloči dokončno o spornem vprašanju Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti Koper.
21.	člen
Predsedujoči svet skliče sejo sveta na svojo pobudo, na zahtevo enega ali več članov sveta, na zahtevo izvršnega sveta ali na zahtevo predsednika skupnosti, predlaga dnevni red seje in vodi sejo sveta skupnosti.
22.	člen
Predsednik skupnosti (v nadaljnjem besedilu: predsednik) predstavlja, zastopa, podpisuje sklepnost in je odgovoren za zakonitost njenega dela.
Predsednik sme biti na svojo dolžnost izvoljen največ dva zaporedna mandata. Mandat predsednika traja 4 leta.
23.	člen
Predsednik skrbi za izvajanje aktov sveta, za uresničevanje sodelovanja z drugimi skupnostmi za cene, izvršnim svetom in upravnimi organi, družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
24.	člen
Predsednik zlasti:
1.	predlaga akte, ki jih sprejema svet,
2.	določa predlog poročila o delu skupnosti,
3.	predlaga delovni program skupnosti in spremlja njegovo izvrševanje,
4.	koordinira delo pri pripravljanju gradiva za seje sveta skupnosti,
5.	organizira opravljanje analitičnih, strokovnih in drugih nalog in del na področju cen in skrbi, da se opravijo,
6.	opravlja naloge in dela, ki so po statutu skupnosti, aktih sveta in tem odlokom v njegovi pristojnosti.
25.	člen
Če predsednik meni, da akt sveta ni v skladu z ustavo, zakonom ali samoupravnim splošnim aktom, opozori na to svet.
Če wet kljub opozorilu vztraja pri svojem aktu, obvesti predsednik v treh dneh od opozorila o tem izvršni svet Skupščine obalne skupnosti.
26.	člen
Skupnost ima statut.
S statutom skupnosti se ureja notranja organizacija, razmerja med ' svetom in predsednikom sveta, določijo se akti, ki jih izdaja svet, kakor tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo skupposti.
Statut skupnosti potrdi Skupščiha obalne skupnosti Koper.
27.	člen
Strokovna, administrativno-tehnična in druga opravila za Obalno skupnost za cene opravlja strokovna služba v okviru Komiteja za družbeno-planiranje Obalne skupnosti Koper.
IV KONČNA DOLOČBA
28.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Štev.: 021-9/81
Koper, 7. aprila 1981
Predsednik ALOJZ CEGLAR, 1. r.
10. apriìa 1981 — Št. 12
URADNE OBJAVE
109
OBČ!NA HJRSKA B!STR)CA
KRAJEVNA SKUPNOST TOPOLC
V skladu z 6., 7. in 8. etenom Zakona o samoprispevku (Uradni !ist SRS št. 3/73), 36. č!ena Statuta KS Topolcin na temelju Izida referenduma z dne 29. 3. 1981 je Svet KS Topole sprejel na seji dne 30. 3. 1981
!
SKLEP
O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA VAS MEREČE IN PODSTENJŠEK
' 1.
Za območje vasi Mereč in Podstenjška se za leto 1981 uvede samoprispevek v denarju in delu pri ureditvi kanalizacije, vodovoda in asfaltiranja vaških poti v Merečah in Podstenjšku.
2.
Vrednost programa po predračunu je 1.054.450,00 din od tega bodo krajani samoprispevali z denarjem 290.000,00 din in s samoprispevkom v delu 270.000,00 din.
*
POROČILO
volilnega odbora za izvedbo referenduma v KS Topole za vas Mereče in Podstenjšek z dne 29. 3. 1981.
V skladu z razpisom (Uradne objave št. 7. z dne 6. 3. 1981) in sklepa skupščine KS Topole, je volilni odbor dne 29. 3. 1981 izvede! referendum o uvedbi samoprispevka za območje vasi Mereč in Podstenjška.
Glasovanje je potekalo redno in brez motenj s pričetkom ob 6. uri in zaključkom ob 18. uri, ter je dalo naslednje rezultate:
—	po volilnem imeniku je bilo 62 volilnih upravičencev,
—	glasovanja se jih je udeležilo 56 oziroma 90,32 %
—	za samoprispevek jih je glasovalo 51 oz. 91,07%
—	proti samoprispevku jih je glasovalo 5 oz. 8,93 %
—	neveljavnih glasovnic ni bilo.
Mereče, 29. ?. 1981
Predsedmk volilnega odbora
FRANKO ŠAJN, 1. r.
OBČ!NA !ZOLA
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 241. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 5/78) je Izvršni svet Skupščine občine Izola na seji, dne 2. 4. 1981 sprejel
3.	- -
Samoprispevek bodo plačali občani, ki imajo na območju vasi Mereč in Podstenjška stalno bivališče:
—	iz skupnega prihodka gospodinjstva enotno vsako gospodinjstvo 5.00Ò. din
—	delavci in upokojenci v znesku 6% netto OD v letu 1980
—	lastniki zemljišč v znesku 10% od katastrskega dohodka v letu 1980
—	samostojni objtniki v znesku 6 % od dohodka v letu 1980 po odbitku prispevkov in davkov
—	vsak občan vasi Mereč in Podstenjška je dolžan v času izvajanja de! opraviti 100 delovnih ur, katere se vrednotijo po 80,00 din na uro. Za neopravljene ure se dolg izterja v denarju po navedeni tarifi.
Z lastniki nepremičnin na območju vasi Mereč in Podstenjška bo sklenjen samoupravni sporazum o združevanju sredstev in dela.
4.
Samoprispevka so oproščeni:	„
—	delavci in upokojenci, kateri dohodek v letu 1980 ni presegel 60% republiškega povprečja SRS za leto 1980
—	gospodinjstva, ki 9B vzdržujejo s socialnimi podporami
—	zavezanci za samoprispevek v delu niso osebe določene v 10. členu Zakona o samoprispevku.
Prošnjo v zvezi z oprostitvijo rešuje Svet KS Topole.
5.
Samoprispevek v denarju bodo zavezanci iz 3. člena lega sklepa plačali v štirih obrokih na izstavljene položnice z žiro računom KS Topole in jasnim namenom nakazila, ter zadnjim rokom plačila 31. 12. 1981.
v	, t	.	.
6.
Z zbranimi sredstvi na žiro račun KS Topole št. 52210-842-012-822254 katerih namen uporabe je izvajanje člena L tega sklepa, razpolaga organ, ki ga določi Svet KS.
7.	*
Družbeni nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja skupščina KS.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava, vsaka iz svoje pristojnosti.
8.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. maja 1981 dalje.
Topole, 1.4. 1981
Predsednik Sveta KS Topole JADRAN ZIDAR, 1. r
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI PREDLOGA URBANISTIČNEGA REDA ZA PODEŽELJE OBČINE IZOLA
L
Javno se razgrne predlog urbanističnega reda za podeželje občine Izola, ki ga je po naročilu Skupščine občine Izola izdela! projektivni biro »STUDIO« Izola, pod štev. 78-16 v decembru 1980.
Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah.
2.
Razgrnitev opravi projektivni biro »STUDIO« Izola v prostorih Krajevne skupnosti Dvori nad Izolo, prostorih Krajevne skupnosti Jagodje-Dobrava in v prostorih Skupščine občine Izola v Verdijevi ulici 1.
Ogled razgrnjenega predloga je možen vsak dan, razen sobote in nedelje od 7. do 14. ure ter ob sredah od 7. do 12. ure in od 14. do 16. ure.
3.
V	času javne razgrnitve daje vsa pojasnila v zvezi z razgrnjeno dokumentacijo projektivni biro »STUDIO« Izola.
O javni tribuni, ki bo organizirana v času razgrnitve na Krajevni skupnosti Dvori bodo občani obveščeni s posebnim obvestilom.
4.
V	času javne razgrnitve lahko dajejo občani, interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela ter ostali zainteresirani k razgrnjeni dokumentaciji predloge in pripombe, ki jih posredujejo pismeno na Komite za urejanje prostora in varstvo okolja Skupščine občine Izola ali vpišejo v knjigo pripomb, na mestu razgrnitve.
Štev.: 350-2/77
V!zo)i, dne3. 4 Ì981	.	Predsednik
izvršnega sveta BORIS DEBELJAK lf r
OBČ!NA KOPER
Na podlagi 11., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 273. člena statuta občine Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 26. marca 1981 sprejel naslednji
SKLEP
1.
Javno se razgrne osnutek spremembe urbanističnega reda občine Koper za območje krajevne skupnosti Marezige, ki ga je izdelal Invest biro Koper pod št. 79-128, v septembru 1980.
2.
Osnutek bo javno razgrnjen v veži zgradbe skupščine občine Koper, Verdijeva 10 in v prostorih krajevne skupnosti Marezige. Javna razgrnitev traja 30 dni.
3.
Og!ed razgrnjenega osnutka spremembe urbanističnega reda v zgradbi skupščine občine Koper je možen vsak delovnih, razen sobote od 6. do 19. ure, v prostorih krajevne skupnosti Marezige pa po sklepu komisije za urbanizem pri skupščini krajevne skupnosti.
4.
V času javne razgrnitve !ahko dajo občani, organizacije in organi pripombe na razgrnjen osnutek v knjigo pripomb, ki je priložena osnutku a!i na komite za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve občine Koper
5.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 350-1/81
Koper, 26. marca 1981	Predsednik
izvršnega sveta BOGOMIR BARAGA, 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOCJAN
Izhajajoč iz ustavnega nač&fa o vzajemnosti in solidarnosti krajanov, na podlagi družbeno političnih izhodišč organov družbeno političnih organizacij za odpravo posledic ob elementarnih nesrečah ter v skladu z zakonom o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Ur. list SRS št. 3/75 in 8/78) ter na podlagi 45. člena Statuta Krajevne skupnosti Škocjan, je Skupščina Krajevne skupnosti Škocjan, na svoji seji dne 25. marca 1981 sprejela
PRAVILNIK
o dodeljevanju solidarnostne pomoči prizadetim krajanom ob poplavah v Krajevni skupnosti Škocjan
1.	člen
Komisija za razdeljevanje sredstev za pomoč prizadetim krajanom ob poplavah, po ugotavljanju prizadetosti škode in sanacije po poplavah poškodovanih stanovanjskih enot določa in upošteva naslednje elemente:
—	višino zbranih solidarnostnih sredstev iz akcije občinske konference SZDL,
—	upravičenost do pomoči, upoštevaje socialne razmere,
—	dodeljena pomoč iz akcije Sveta Sindikatov občine Koper,
—	neposredna pomoč organizacij združenega dela svojim delavcem,
—	pomoč pri sanaciji poškodovanih stanovanjskih enot s strani Samoupravne stanovanjske skupnosti Koper
2.	člen
Upravičeni do družbene pomoči (v nadaljnem besedilu: oškodovanci) po tem pravilniku so krajani, lastniki oziroma stanovalci v objektih, ki so bili poškodovani ob poplavah in jih na dan poplave oziroma pozneje tudi uporabljajo za stalno bivanje.
' 3. člen
Merilo za določanje višine enkratne pomoči oškodovancem je dohodek na družinskega člana v preteklem letu. Za izračun dohodka na družinskega člana se šteje:
—	dohodek iz delovnega razmerja,
—	delovne in vojaške invalidnine,
—	pokojnine z varstvenim dodatkom.
—	dohodek od obrti in drugega samostojnega dela.
.	4. člen
Naloga Komisije je, da koordinira delo s komisijo za zdravstvo in socialno varstvo pri Svetu KS Škocjan in delegacijo za socialno skrbstvo.
Pri dodeljevanju zbranih sredstev oškodovancem, predsedniki hišnih svetov prizadetih stanovanjskih hiš sodelujejo s pripravljenimi prednostnimi listami oškodovancev. Komisija skupaj s predsedniki hišnih svetov sestavi na podlagi predloženih prednostnih list eno samo prednostno listo za vse oškodovance in po njej razdeli zbrana sredstva.
5.	člen
Pripombe glede dodelitve enkratne pomoči obravnavajo stanovalci hiš pred predložitvijo prednostnih list Komisiji.
6.	člen ^
Ta pravilnik začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah v Primorskih novicah.
Štev.: 069/81
Škocjan, dne 25/03-1981	Predsednik
skupščine krajevne skupnosti MARJAN MEDVEŠ, 1. r
OBČtMA PtRAN
Na podlagi 17. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 221 člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78) in na predlog Osnovne šole Lucija je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1980 izdala
ODLOČBO
O UGOTOVITVI SPLOŠNEGA INTERESA ZA GRADNJO 1. IN
H. FAZE OSNOVNE ŠOLE LUCIJA	%
*	u/
1.	Ugotovi se, da je v splošnem interesu gradnja I. in 11. faze Osnovne šole Lucija v Portorožu in sicer na površinah, ki obsegajo naslednje zemljiške in stavbne parcele:
1.	vi.	821, pare. št.	3242/1	—	Zlatič Renato, Liminjan 22
2.	vi.	2423, pare. št.	2856/3	—	Fernus Marija, Bologna, Via
Livraghi 1
3.	vi. 2546, pare. št. 3174	— stavba — Mahnič Valentin.
Lucija 39
4.	vi.	3371, pare. št.	3240	—	Zlatič Renato, Liminjan 22
5.	vi. 3785, pare. št.	3655/2	—	Ferfolja Darko, Kampolin 150
do '/2
— Ferfolja Sonja, Piran,
Cesta JLA 1 do 'A — Ferfolja Majda, Kampolin 88 do 'A
6.	vi. 3785, pare. št. 2836	— stavba — Ferfolja Darko,
Kampolin 150 do 'A <
— Ferfolja Sonja, Piran,
Cesta JLA 1 do 'A — Ferfolja Majda, Kampolin 88 do '/f
7.	ni v z. k. pare. št. 3655/3 — Ferfolja Darko. Kampolin 150
do 'A
— Ferfolja Sonja, Piran.
Cesta JLA 1 do 'A — Ferfblja Majda. Kampolin 88 do 'A
8.	vi. 5780, pare. št. 2794	— stavba — DL v uporabi občine
Novo mesto
9.	vi. 3996, pare. št. 2904	— stavba — Castro Giuseppina.
Lucija, Fazan 2
10.	vi. 5167, pare. št. 2862	— stavba — DL v uporabi SGP
Stavbenik Koper
11.	vi. 5227, pare. št. 286(V2 — stavba — DL v uporabi SGP
Stavbenik Koper
12.	JD	pare. št.	9516/4	—	javno dobro (de!)
13.	JD	pare. št.	9518/3	—	javno dobro (del)
14.	vi. 5437,	pare. št.	2845/1	—	Podobnik Vojko ih Terezija,
Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 20 a
pare. št. 2845/3 — Podobnik Vojko in Terezija.
Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 20a
15.	vi. 1353, pare. št. 2845/2 — Podobnik Vojko in Teregija,
Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 20 a
16.	vi. 5167, pare. št. 2864	- DL v uporabi SGP Stavbenik
Koper
pare. št. 2865/1 — DL v uporabi SGP Stavbepik , Koper
10. aprila 1981 — Št. 12
URADNE OBJAVE
111
pare. št. 2865/2 — DL v uporabi SGP Stavbenik Koper
pare. št. 2865/3 — DL v uporabi SGP Stavbenik Koper
pare. št. 2865/4 — DL v uporabi SGP Stavbenik Koper
17.	v!. 4185, pare. št. 2866/8 — Dessardo Antonija, Lucija 58
dO *%54
18.	v!. 4185, pare. št. 2866/1 — Kmet. zadruga Lucija do ?o%$4
in Dessardo Antonija do '%$4
2.	da je dopustna popotna razlastitev in prisilni prenos pravice uporabe nepremičnin iz 1. točke te odločbe,
3.	tožba, s katero se zoper to odločbo začne upravni spor, ne zadrži
izvršitve poslppka za razlastitev.
Obrazložitev:
Osnovna šola v Luciji in Krajevna skupnost Lucija sta dne 5. 11. 1980 in 11. 11. 1980 vložila predlogza razlastitev nepremičnin, ki so po programu izgradnje šolskega kompleksa potrebne za nadaljevanje že začete gradnje.
Iz predloga je razvidno, da je precejšen de! kompleksa v zasebni lasti oziroma v uporabi družbeno pravnih oseb, zato je potrebno za pridobitev potrebnih nepremičnin ugotoviti obstoj splošnega interesa.
Za gradnjo Osnovne šole Lucija sicer ni izdelan zazidalni načrt vendar je izpolnjen pogoj iz 17. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin* v družbeni lastnini, ki določa, da za ugotovitev splošnega interesa zadostuje, da je gradnja v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana.
Občinski dogovor o temeljih družbenega plana za obdobje 1981—1985 predvideva gradnjo osnovne šole Lucija, kar je vsekakor zagotovilo, da je gradnja šolskih objektov na zemljiščih iz te odločbe v družbenem interesu.
Glede na gornje ugotovitve, kakor tudi, da je izdaja gradbenega dovoljenja pogojena z dokazilom o razpolaganju z zemljiščem je nujno, da se predlagatelju izda odločba o ugotovitvi splošnega interesa, ki je osnova za pridobitev nepremičnin v družbeno lastnino — v namene za gradnjo osnovne šole.
S tem je ta odločba utemeljena.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor z vložitvijo tožbe neposredno na Vrhovno sodišče SR Slovenije v Ljubljani v roku 30 dni od prejema pismenega odpravka te odločbe, ali na katerokoli Temeljno sodišče, pismeno ali ustno na zapf-snik.
Odločba je po 15. členu zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72 in 23/78), takse prostora.
Št.: 464-32/80
Piran, 29. decembra 1980	Predsednik
ANTON MIKELN, l.r.
OBČtNA POSTOJNA
Na podlagi 10. člena zakona o varstvu živali pfed kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2-43/78).odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 (Ur. list SRS, št. 33/80) in 223. člena statuta občine Postojna, izdaja izvršni svet skupščine občine Postojna
ODREDBO
O PROGRAMIRANIH PREVENTIVNIH CEPLJENJIH IN DIAGNOSTIČNIH TER DRUGIH PREISKAVAH V LETU 1981
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
I^a se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni mora Notranjsko-kraški veterinarski zavod Ilirska Bistrica, DE Veterinarska postaja Postojna opraviti v letu 1981 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe opravi Notranjsko-kraški veterinarski zavod Ilirska Bistrica, DE Postojna it* obratna veterinarska ambulanta PK Pivka.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali zaščitene.
4.	člen .
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravijo veterinarski zavodi iz 1. člena te odredbe in obratne veterinarske ambulante.
Veterinarski zavodi in obratne ambulante so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
5.	člen
Veterinarski zavod oziroma obratna ambulanta, ki opravlja preventivno cepljenje ali diagnostično preiskavo, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski kontrolni številki cepiv ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta iz prejšnjega odstavka mora spremljati stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
6.	člen
Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in cepljenje živali po tej odredbi gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Postojna, razen za preglede čebeljih družin, ki se vozijo na pašo, cepljenje psov proti steklini, ugotavljanje goveje levkoze za živali v osnovnih čredah, kjer je bila ta že ugotovljena ter pregled kokošjih jat na kokošji tifus.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
7.	člen '
Preventivno cepljenje psov starih več kot 4 mesece proti steklini se mora opraviti do 30.4.1981. Psi pdeženi do 31. avgusta 1981 morajo biti cepljeni proti steklini v decembru 1981.
Pse je treba cepiti proti steklini z vakcino, ki ima dovoljenje pristojnega zveznega organa.
Preventivno cepljenje proti steklini se mora opraviti tudi na domačih živalih, ki se pasejo brez nadzorstva.
8.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	na družbenih perutninskih obratih OZD;
—	v naseljih, kjer so družbeni perutninski obrati OZD, ali večje reje individualnih proizvajalcev;
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperacijo z OZD;
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov na splošno priznani metodi.
Cepljenje opravi veterinarski zavod, v družbenih perutninskih obratih OZD, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratna veterinarska ambulanta na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
9.	člen
Valilna jajca smejo izvirati iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljenje proti kužnemu tremorju perutnine, ki po 14. tednu starosti niso dobivalemitrofuranskih pripravkov (nitfofurazon, furazo-lidon itd.)
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi veterinarski zavod z ekipo obratne veterinarske ambulante.	*
Cepljenje proti kužnemu tremorju opravijo z registrirano AE vakcino veterinarski zavod, v obratih OZD, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo pa obratna veterinarska ambulanta.
10.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svin^ oziroma 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba zaščititi tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora.
Cepljenje s sevom Klapinziranega virusa opravi veterinarski zavod.
112
URADNE OBJAVE
10. aprila 1981 — St. 12
M. č!en
Proti slinavki in parkljevki je treba preventivno cepiti osnovno govejo čredo OZD. Preventivno cepljenje s polivalentno AOC vakcino opravi veterinarski zavod
12.	člen
V letu 1981 je treba opraviti na območju občine Postojna tuberkuli-nizacijo govedi. Tuberkulinizacijo je treba opraviti v naslednjih vaseh:Brezje, Vel. Ubeljsko, Žeje, Matenja vas, Rakitnik, Veliki otok, Stara vas, Hrašče, Selce, Slavina, Koče, V. Sušica, Parje, Drskovče, Zagorje, Klenik, Palčje, Jurišče, Trnje, Petelinje, Slovenska vas, Zalog, Postojna.
Tuberkulinizirati je treba osnovne goveje črede organizacij združenega dela.
Tuberkulinizacija mora biti opravljena do 30. 12. 1981, sanacija okuženih in na novo okužbo sumljivih gospodarstev pa mora biti opravljena do 31. 12. 1981. Tuberkulinizacijo opravi NKVZ Ilirska Bistrica, DE Veterinarska postaja Postojna.
13.	člen
Čebelje družine, ki gredo na pašo, je treba pregledati na pršičavost, nosemavost in hudo gnilobo čebelje zaloge.
Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah je treba pregledati na varoatozo. Vzorce zimskega drobirja mora odvzeti veterinarska postaja Postojna do 31. 3. 1981.
14.	člen
Na levkozo je treba preiskati osnovne črede plemenskih govedi.
Kot osnovna čreda plemenskih govedi se smatra vsaka reja plemenskih krav in telic starejših od 6 mesecev, številčnejša od 20 živali.
Preiskava seruma s preizkusom v organskem gelu opravi Klinika za prežvekovalce v TOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljana
15.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati:
—	z mlečno obračkasto preizkušnjo krav v hlevih individualnih proizvajalcev in sicer enkrat na leto;
—	z enkratnim sereološkim pfegledom krvi osnovne goveje črede organizacij združenega dela.
16.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
$t.: 322-7/80-3
Dne, 19. 3. 1981	Predsednik
KALUŽA MIRKO, dipl. oec. 1. r.
Na podlagi 45. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77) in 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS,št. 2/78) ter 223. člena statuta občine Postojna je Izvršni svet SO Postojna na seji 27. marca 1981 sprejel
ODREDBO
O PRISTOJBINAH ZA OBVEZNE VETER1NARSKO-SAN1-TARNE PREGLEDE ŽIVINE IN ŽIVIL ŽIVALSKEGA POREKLA IN PRISTOJBINAH ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA FROl-ZVODNJO MLEKA ZA JAVNO POTROŠNJO V OBČINI POSTOJNA
1.	člen
1 Za obvezne veterinarsko-sanitarne, preglede pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živine, ki se na prevoznih sredstvih odpravlja izven občine ali pripelje iz drugih občin, se določajo pristojbine:
a)	od vagonskih in kamionskih pošiljk	250,00
b)	od kosovnih pošiljk	110,00
Za kosovno pošiljko se smatra:
—	govedo, konj nad 1 leto starosti	do	3	kom
—	žrebeta, teleta, prašiči, drobnica	do	5	kom
—	odojki do 3 mesece starosti	15	kom
—	perutnina	50	kom
—	panji čebel	5	kom
—	polži, žabe, raki, ribe do	159 kg
2.	Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih surovin in odpadkov, prispelih iz uvoza ali namenjenih izvozu, se pri nakladanju, razkladanju in prekladanju določijo pristojbine:
a)	od vagonskih in kamionskih pošiljk	500,00
b)	od kosovnih pošiljk	200,00
3.	Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede klavne živine pred zakolom in mesa po zakolu, se določijo sledeče pristojbine:
— za govedo	60 din
— za teleta	50 din
— za prašiče s trihin. preg!.	40 din
— za odojke	30 din
— za drobnico	30 din
— za prašiče zaklane v gost. obrat.	120 din
— za vsakega naslednjega	100 din
4. za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pfi nakladanju, raz-	
kladanju in prekladanju mesa, mesnih izdelkov, mlečnih izdelkov, jajc,	
upljene divjadi ter živilskih surovin in	odpadkov v notranjem pro-
metu se določijo pristojbine:	
— za vse vrste mesa od kg	0,08
— za mesne izdelke od kg	0,10
— za mlečne izdelke od kg	0,10
— za jajca od kom	0,01
— za ribje konzerve od kg	0,07
— za srnjad od kom.	50,00
— za jelenjad od kom.	100,00
— za zajce in pernato divjad od kom.	50,00
— za divjega prašiča s trih. pregi.	100,00
— za vagonske in kamionske pošilj.	
živalskih surovin in odpadkov	
— nad 1000 ko	270,00
— do 1.000 kg	150,00
njo ter prometom z mlekom m mlečnimi izdelki v mlekarni Hruševje — KZ Postojna, TOZD Mlekarna:
— od vsega odkupljenega mleka iz družbene in privatne posesti	0,017
6.	Za obvezne veterinarsko	sanitarne nadzore nad-objekti	in proi-
zvodnjo mesnih izdelkov v predelavi Nanos — TM1 Postojna:
—	od kg proizvedenih mesnih	izdelkov	0,20
7.	Za obvezen veterinarsko sanitarni nadzor nad objekti, prometom in proizvodnjo brojlerjev, jajc, enodnevnih piščancev, mesom in krmili itd., v Perutninskem kombinatu Pivka:
—	mesečno	190.000,00
8.	Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se plača za vsako kravo molznico 100 din.
Mlečni proizvajalci, ki ne oddajajo mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga dajejo na drugi način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna za odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo.
9.	Za obvezen veterinarsko sanitarni nadzor nad objekti, proizvodnjo in prometom z mlekom na obratih KZ Postojna 0,016 din od enega litra mleka.
2.	člen
1.	Za KZ Postojna — TOZD Mlekarna Hruševje, se uporabljajo samo določila 5. točke 1. člena.
Za Perutninski kombinat Pivka se uporabljajo samo določila 7. točke 1. člena.
3.	člen
Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, veterinarski delavec, ki opravlja veterinarsko sanitarni pregled, pa pride ob določeni uri na dogovorjeni kraj, mora tisti, ki je pregled naročil, plčati zamudnino za vsako začeto uro 250,00 din. ^
4.	člen
Ge se pregled opravlja izven delovnega časa na nedeljo ali praznik ali v nočnem času od 20. do 5. ure, se pristojbinami zamudnina poveča za 50%.
.5. člen
Pristojbine se plačujejo takoj po opravljenem pregledu oziroma ob izdaji dovoljenja, lahko pa se obračunajo tudi mesečno. Pristojbine za veterinarsko sanitarne preglede, se lahko plačujejo tudi v letnem pavšalu, kiga sporazumno določita organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko sanitarni pregledi opravljajo na IS Skupščie občine Postojna.	+
10. aprila 1981 — Št. 12
URADNE OBJAVE
113
6.	č!en
Pristojbina po tej odredbi se odvede na posebni račun za zdravstveno varstvo živali proračuna Skupščine občine Postojna.
7.	č!en
Ko začne veljati ta odredba preneha veljati odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede (Ur. objave, št. 11/79). Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št. 322-3/81-3
Dne, 31. marca 1981	Predsednik:
KALUŽAMIRKO, dipl. oec. l.r.
Na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 1/784 in 168. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. marca 1981 sprejela
ODLOK
O IZVEDB! MELIORACIJSKIH DEL !N RABI KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ PO IZVEDENI MELIORACIJI NA OBMOČJU DELA K. O ŠMIHEL
1.	člen
S tem odlokom se ureja melioracija kmetijskih zemljišč na območju dela k. o. Šmihel in način rabe teh zemljišč po izvedeni melioraciji z namenom, da se zmanjša vlaga v tleh in zniža podtalnica.
2.	člen
Investitorji melioracije so: Kmetijska zemljiška skupnost občine Postojna in kmetje kooperanti združeni v TZO Kmetijstvo, Kmetijska zadruga Postojna
Nosilec investicije je Kmetijska zadruga Postojna — TZO kmetijstvo.
3.	člen
Sredstva za izvedbo melioracije zagotovijo investitorji.
4.	člen
Dela se izvedejo na podlagi tehnične dokumentacije in upravnega akta, ki ga izda pristojni upravni organ SO Postojna.
5.	člen
Nosilec investicije je dolžan zagotoviti amortizacijo objektov in naprav. Osnova za izračun amortizacije so sredstva, ki so bila uporabljena za melioracijska dela
6.	člen
Nosilec investicije in lastniki zemljišč na melioracijskem območju morajo vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabni.
7.	člen
Nosilec investicije je dolžan voditi evidenco o materialnem in finančnem poslovanju in o sredstvih za izvedbo melioracij ter za vzdrževanje objetkov in naprav.
8.	člen
Lastniki zemljišč morajo po izvršenih melioracijskih delih prilagoditi rabo zemljišč proizvodnemu programu nosilca investicije. Raba zemljišč in kulture morajo ustrezati kvaliteti zemljišč po izvedeni melioraciji.
9.	člen
Začetek melioracijskih de! po tem odloku določi nosilec investicije.
K), člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: .320-3/8!
Postojna, 20.marca 1981	Predsednik
ZVONE NASTRAN, L r.
Na podlagi 3. člena zakona o varstvu pred požarom (Ur. list SRS, št. 2/76) drugega odstavka 48. člena zakona o gozdovih (Un list SRS, št. 16/74), 4. odstavka 4. člena zakona o prekrških (Ur list SRS, št. 12/77) in 168. člena statuta občine Postojna (Ur. objave, št. 24/80), je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. 3. 1981 sprejela
ODLOK
O VARSTVU GOZDOV PRED POŽARI
1.	člen
Določbe tega odloka veljajo za vse gozdove ter gozdna in druga zemljišča ne glede na to v čigavi lastnini so in kdo gospodari z njimi
2.	člen
Prepovedano je netiti ogenj na prostem, ob vsakem letnem času, če obstaja nevarnost za nastanek in razširitev požara.
Obstoj nevarnosti za nastanek požara ugotavljajo organizacje, ki gospodarijo z gozdovi ter gozdarska in požarno varnostna inšpekcija.
Obdobje povečane nevarnosti za nastanek požara razglaša Občinski štab za civilno zaščito.
Na območju občine se v obdobju povečane nevarnosti za nastanek požara v skladu z letnim akcijskim programom aktivira protipožarna služba.
3.	člen
V	času povečane nevarnosti za nastanek požara je v gozdovih prepovedano taborenje. *
4.	člen
Ne glede na razglasitev povečane nevarnosti za nastanek požara je na prostem v gozdu in plantaži* gozdnega drevja ali njuni bližini v varnostnem pasu petdesetih metrov prepovedano netiti ogenj.
* Prepovedano je sežigati ledine in travišča na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali uniči rastlinje na degradiranem zemljišču
5.	člen
Osebe, ki delajo v gozdu ali plaptaži, smejo izjemoma netiti ogenj na prostem, vendar le ob primernem nadzorstvu nad ognjem in na takih krajih, kjer ni nevarnosti za nastanek požara. Po končanem kurjenju morajo ogenj in žerjavico pogasiti.
V	obdobju povečane nevarnosti za nastanek požara ni dovoljeno netiti ognja niti izjemoma.
6.	člen
Izjemoma je dovoljeno, ne glede na določbe 2. člena tega odloka, kuriti kres, če so izvršeni vsi uk*repi za preprečitev nastanka požara. Za kurjenje je treba pridobiti dovoljenje občinsk^a upravnega organa za notranje zadeve.
7.	člen
Organizacije, ki gospodarijo z godzovi morajo skrbeti za varnost gozdov pred požari in v ta namen vzdrževati protipožarne zidove, pasove, preseke in druge protipožarne naprave. Ob zidovih je treba v širini 2 m redno odstranjevati travo in drug gorljiv material
8.	člen *
Organizacija, ki gospodari z zemljiščem ob železniški progi, mora skrbeti, da je požarnovarnostni pas od progi stalno očiščen vseh gorljivih predmetov.
9.	člen
Odlagališča smeti in drugih odpadkov morajo biti zavarovana tako, da se požar z njih ne more razširiti.
10.	.člen
Vsakdo je dolžan ukreniti vse, da s svojim ravnanjem ne povzroči nevarnosti za nastanek požara, zato je prepovedano odmetavanje oziroma odlaganje gorečih in žarečih predmetov na prostem.
11.	člen
V gozdovih posebno ogroženih od požara, gozdno gospodarska organizacija lahko zapre gozdne ceste.
12.	čien
Prepovedano je odstranjevati, prestav!jati, zakrivati, poškodovati a!i uničiti protipožarne naprave in opozoriine tab!e.
13.	č!en
Nadzorstvo nad izvajanjem do!oči! tega odtoka opravijajo organi požarne in gozdarske inšpekcije ter deiavci organa javne varnosti.
14.	čien
Z denarno kaznijo do 30.000 se kaznuje organizacije združenega deta a!i druga pravna oseba, če:
1.	neti ogenj na prostem (2. č!en)
2.	tabori v gozdovih (3. č)en)
3.	neti ogenj na prostem (4 č!en)
5.	neti ogenj v gozdu a!i piantaži (5. č!en)
5.	po kurjenju na prostem ne pogasi ognja in žerjavice
6.	kuri kres brez dovoijenja (6. č!en)
7.	ne vzdržuje protipožarne zidove, pasove, preseke in druge protipožarne naprave (7. č!en)
8.	ne očisti požarnovarnostni pas ob železniški progi (8. č!en)
9.	né zavaruje od)aga!išč smeti in drugih odpadkov s požarnovarnostnim pasom (9. č!en)
10.	odmetava a!i odiaga goreče a!i žareče predmete na prostem ( 10. čien)
11.	odstrani, prestavi, zakrije,poškoduje aii uniči protipožarne naprave in opozoriine tabie ( f?. čien)
Z denarno kaznijo do 30.00 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba organizacije združenega deia aii druge pravne osebe.	*
15.	čien
Z denarno kaznijo do 5.000 dinrjev se kaznuje za prekršek oseba,
če:
1.	neti ogenj na prostem (2, 4. in h. čien)
2.	tabori v gozdovih (3. čien)
3.	kuri kres brez dovoijenja pristojnega upravnega organa aii ne iz-poini doiočenih ukrepov za preprečitev nastanka požara (h. čien)
4.	odmevata aii odiaga goreče aii žareče predmete na prostem ( 10. čien)
5.	odstrani, prestavi, zakrije, poškoduje aii unici protipožarne naprave aii opozoriine tabie (12. čien)
h. po končanem kurjenju na prostem ne pogasi ognja in žerjavico (5. čien)
K', čien
Z dnem, ko začne veijati ta odiok, prenaha \eijati odiok o varstvu gozdov in drugih zemijišč pred požari (Ur. objave, st. 7/74).
-	! 7 čien
Ta odiok začne \eljnti osmi dan po obja\i \ Uradnih objavah.
$t. 22/d-1/81
Postojna, 2d. marca i98i
PRÈDSEDNÌK N \Si R \N ZVONE, i. r.
OBČtNA SEŽANA
POPRAVEK
ODLOKA O PRENEHANJU VELJAVNOSi! ODLOKA O USTANOViiVi SKLADA ZA iZGRADNJO OBJEKTOV SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA V SEŽAN!
L
V	prvi vrstici odtoka o ustanovitvi skiada za izgradnjo objektov sred-nješoiskega centra v Sežani (Uradne objave št. iO/8!) se števiio: *141.223,50« nadomesti sšteviiom: *!4i 923,50«.
V	drugi vrstici se datum: *27« nadomesti z datumom: *25«.
Na podiagi 35. čiena zakona o financiranju spiošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni iist SRS. št. 39/74) in 154. in 159. čiena statuta občine Sežana (uradne objave, št. 7/78 in
30/79) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega deia in na seji zborakrajevnihskupnosti, na podiagi staiišča družbenopoiitičnega zbora sprejetega na seji dne 25. marca 1981, dne 25 25. marca 1981 sprejeta
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE SEŽANA
ZA LETO 1980
1.	čien
Sprejme se zakijučni račun proračuna občine Sežana za !eto 1980, katerega sestavni de! je tudi zakijučni račun rezervnega skiada proračuna občine Sežana za ieto 1980.
2.	čien
Prihodki so biii doseženi in razporejeni
1980,	kot siedi: prihodki odhodki
presežek prihrankov
3.	čien
Presežek prihodkov se prenese med prihodke proračuna za ieto
1981.
4.	čien
Doseženi prihodki in odhodki rezervnega skiada po zakijučnem računu za ieto 1980 so znašaii:
prihodki	3,536.153,60 din
odhodki	170.000,00	din
presežek prihodkov	3,366.153,60 din
Presežek prihodkov rezervnega skiada v znesku 3,366.153,60 din se prenese v rezervni skiad občine Sežana za ieto 1981.
5.	čien
Ta odiok začne veijti nastednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 400-8/79
Sežana, 25. marca 1981	Predsednik
^	BORIS BERNET1Č, !. r.
BILANCA PRIHODKOV )N SPLOŠNEGA RAZPOREDA PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE SEŽANA ZA LETO 1980
	Vrsta	pian	rea!.	%
!.	Davek iz os. doh.	20.0! 5.000	23.iOO.973.4S	!!5
2	Prom. d., davek od prem. in na doh. od prem.	3 !.085.000	27.52).285.90	88
3.	Takse	8.500.000	7. i! 0.389.00	84
s.	Doh. po pos. prcdp.	4.Ì90.000	3.720. Ì82.75	89
6.	Doh. upr. org. in drugi dohodki	6.5! 7.906	5.285 364.95	8!
7.	Doh. od drug. DPS	!!.2!0.000	i 3.027.03!.45	!!6
to.	Ptcnescnasred.	L78L848	).78!.847.80	!00
SKUPAJ PRiHODK!		83.299.754	8 i.547.075.30	98
Giavni nanten	pian	rea!.	%
0! Dejav.org. DPS	45.798.200	43.703.545.35	99.7
02 Narodna obramba	2.355.000	2.335.000.00	iOO.O
03 Dejavnost DPO in			
društ.	3.296.330	3.296.330.00	iOO.O
04 Negospodarske inv.	! 0.700.000	iO.735.6i9.83	100.5
08 Sociaino skrbstvo	6.669.047	6.6! 9.2! 7.00	99.2
09 Zdravstv. varstvo	! 70.000	i59.572.55	93,8
!0 Komuna!, dej.	21603.000	i.932.635.30	74.9
!3 Odstopij. dohod.	!.300.000	!.470.000,00	98.0
!6 intervencij, v gosp.	440.000	440.000,00	iOO.O
! 7 Tekoča prorač. rez. in			
obvez, iz prej. !.	8.736.! 77	6.420.94!.25	73.4
!8 Krediti, vezana in			+
iztočena srcdst.	830.000		
SKUPAJ RAZPO. PR]H	83.299.734	79.372.88!.30	93.2
po biianci proračuna za ieto
81.547.075.30	din
79.372.881.30	din 2,174.194,00 din
10. aprila 1981 — Št. 12
URADNE OBJAVE .
115
KMETHSKA ZEMLJ!ŠKA SKUPNOST OBČ!Np !HRSKA B!STR!CA
Skupščina Kmetijske zemljiške skupnosti, občine Hirska Bistrica, je na seji dne 19. marca 1981 sprejeta tate
UGOTOVITVEN! SKLEP
r
1.
'Skupščina Kmetijske zemljiške skupnosti ugotavlja, da je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva in Aneks k temu sporazumu, v občini Ilirska Bistrica za obdobje 1981 — 198$ sprejelo 42 podpisnikov in s tem večina predvidenih zavezancev in je s tem posta! veljaven.
2.
Na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma udeleženci združujejo sredstva iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,45% od osnove bruto osebni dohodek.
3.
Sredstva se nakazujejo na Kmetijsko zemljiško skupnost, občine Ilirska Bistrica in sicer ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka od 1. 1. 1981 dalje. Nakazujejo se na račun pri SDK Ilirska Bistrica številka: 52210-842-012-6436.
4.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah v Primorskih novicah.
$t. 180/81
Ilirska Bistrica, 19. marca 1981 Predsednik skupščine:
VRTOVEC PAVEL, dipl. inž. 1. r.
Zaradi uresničevanja nalog na področju razvoja kmetijstva v občini Hirska Bistrica in ob uporabi določil Zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije ter določi! Zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane
SKLENEJO
delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ostali delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in ki se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem
besedilu: udeleženci)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM IN ANEKS Z ENOTNIM BESEDILOM O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA V OBČINI ILIRSKA BISTRICA
ZA OBDOBJE 1981 — 1985
1.	člen
Zaradi skupnega interesa udeležencev tega samoupravnega sporazuma za skladen razvoj vsega gospodarstva v občini, za povečano proizvodnjo hrane, za bolj intenzivno izkoriščanje kmetijskih zemljišč, za dvig produktivnosti v kmetijstvu in življenjske ravni na vasi, zaradi skupnega interesa ohranitve naseljenosti hribovitih predelov občine, zaradi pomembnosti kmetijstva v SLO, zaradi premajhne akumulativ-nosti zasebnega kmetijstva in zaradi skupnega reševanja socialnih problemov, udeleženci združujejo po merilih tega samoupravnega sporazuma sredstva za najbolj racionalno rešitev nalog iz tega samoupravnega sporazuma
2.	člen
Samoupravni sporazum opredeljuje način finansiranja dejavnosti za pospeševanje kmetijstva zaradi uresničevanja nalog določenih z dogovorom o temeljih družbenega plana občine Ilirska Bistrica za obdobje 1981 — 1985 na področju razvoja kmetijstva in proizvodnje hrane. Hmezad Kmetijstvo Ilirska Bistrica, Kmetijska zemljiška sk^nost, občine Hirska Bistrica, Notranjsko kraški veterinarski zavod Ilirska Bistrica in Skupščina občine Hirska Bistrica morajo kot nosilci in izvajalci kmetijske razvojne politike v svojih letnih planih konkretizirati naloge iz prvega odstavka tega člena.
3.	člen
' Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašajo, da se združena sredstva za pospeševanje kmetijstva v občini zbirajo pri Kmetijski
zemljiški skupnosti. Izvršni odbor bo združena sredstva razporejal za namene, navedene v tem samoupravnem sporazumu, na podlagi srednjeročnih in letnih programov razvoja kmetijstva. Udeleženci imajo pravico zahtevati preložitev programov o pospeševalnem delu in izvrševanju programa razvoja kmetijstva.
4.	člen
Prizadevanja za napredek kmetijstva narekuje uvajanje sodobne tehnologije. Pri tem je treba posvetiti posebno pozornost tistim predelom, ki zaostajajo v razvoju kmetijstva. Krepitev ekonomskih moči kmečkega prebivalstva, da lahko proizvaja tržne viške, je možna le s pomočjo vseh zaposlenih v občini.
5.	člen
Upoštevajoč naravne pogoje, stanje kmetijstva in potrebe po druž-beno-ekonomskem razvoju bodo Skupščina občine Hirska Bistrica, Hmezad Kmetijstvo Hirska Bistrica, Notranjsko kraški veterinarski zavod Ilirska Bistrica in Kmetijska zemljiška skupnost preko svojih izvršilnih organov, v okviru pristojnosti skrbeli, da bodo nosilci nalog za izvršitev programa razvoja kmetijstva, zlasti naslednje:
1.	intezivirali rejo goveda, prašičev, in perutnine zaradi večje prireje mleka in mesa,
2.	skrbeli za povečanje pridelovanja kvalitetnejše osnovne krme z izkoriščanjem vsega zemljuškega fonda, namenjenega za proizvodnjo krme,
3.	skrbeli za izobraževanje kmečkega prebivalstva in ga seznanjali z dosežki sodobne kmetijske tehnologije,
4.	zagotavljali smotrnost investicijskih vlaganj z ustreznimi stimulacijami,
5.	vzpodbujali razvoj kooperativnih odnosov v kmetijstvu,
6.	s stališča splošnega ljudskega odpora, skrbeli, da bodo pogoji v hribovitem svetu za kmetovanje boljši, kar bo vplivalo na večji potencial hrane v izrednih razmerah.
6.	člen
Udeležnci sporazuma bodo združevali sredstva iz bruto osebnega dohodka'po stopnji 0,45% od osnove bruto osebni dohodek.
7.	člen
Udeleženci se zavezujejo, da bodo sredstva nakazovali na poseben račun pri Kmetijski zemljiški skupnosti, občine Hirska Bistrica, številka: 52210-842-012-6436 z navedbo namena nakazila: »Združena sredstva za pospeševanje kmetijstva v občini Hirska Bistrica«.
8.	člen
Sredstva zbrana po tem samoupravnem sporazumu se bodo usmerjala in uporabljala za financiranje pospeševanja razvoja kmetijstva na podlagi sprejetih programov.
Uporaba in način razdeljevanja sredstev bo opredeljena s pravilnikom, ki ga sprejme Kmetijska zemljiška skupnost najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega sporazuma. *
9.	člen
Strokovna in finančna administrativna dela, ki so potrebna za izvajanje tega sporazuma, bo opravljala strokovna služba pri Kmetijski zemljiški skupnosti.
Za izvajanje strokovne pospeševalne službe se lahko skupnost pogodbeno dogovori s temeljno organizacijo združenega dela, pri kateri je taka služba že formirana.
10.	člen
Zavezanci se zavezujejo, da bodo združevali sredstva iz 6. člena tega sporazuma od 1. januarja 1981 do 31. decembra 1985.
11.	člen
Samoupravni sporazum postane veljaven, ko ga sprejme večina udeležencev.
Št. 180/81
H. Bistrica, marec 1981 Udeleženci:
—	temeljne organizacije združenega dela
—	druge organizacije združenega dela
—	samoupravne organizacije in skupnosti
—	obrtno združenje
116
URADNE OBJAVE -
10. aprita 1981 — $t. 12
OBČINSKA SKUPNOST SOC!ALNECA SKRBSTVA !ZOLA
V sktadu s prvim odstavkom 132. čtena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni !ist SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti sociatnega skrbstva Izota na seji zbora izvajatcev in zbora uporabnikov dne 27. 3. 1981 sprejeta
SKLEP
O USKLADITVI PREŽIVNIN S POVEDANIMI ŽIVLJENJSKIMI ' STROŠKI
Preživnine, dotočene do konca teta 1979, se zaradi usktaditve s povečanimi živtjenjskimi stroški vatorizirajo od L 3. 198! datje za 29.8%.
Preživnine, dotočene v tetu 1980, se od 1.3. 198! povišajo za sorazmeren det prej navedenih odstotkov, gtede na čas, kdaj so bite doto-
čene in sicer:
preživnine, dotočene do konca januarja! 980	29,8%
preživnine, dotočene do konca februarja 1980	27,5	%
preživnine, dotočene do konca marca 1980	25	%
preživnine, dotočene do konca aprita 1980	22,5	%
preživnine, dotočene do konca maja !98()	20	%
preživnine, dotočene do, konca junija !980	17,5	%
preživnine, dotočene do konca juti ja 1980	!5	%
preživnine, dotočene do konca^tvgusta 1980	12,5	%
preživnine, dotočene. do konca septembra 1980	10%
preživnine. dotočene do konca oktobra !980	.	7.5 %
preživnine, dotočene do konca novembra !980	5	%
preživnine, dotočene do konca decembra !980	2,5	%
Sktep stopi \ vetjavo z dnem objave in se uporab)ja od L marca
!98!
Št.: 82/8!
Dota. 27 marca t98!
Predsednica skupščine * SHVASA\l8\
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE KOPER
Na podtagi 0 ! čtena Zakona o družhenem varstvu otrok (Uradni tis! SRS št 35/79.) 23. čtena Dogovora o enotnih merititi za pridobitev pravic do minimatnega obsega denarne pomoči otrokom tet Samou-prasnega sporazuma o temetjih ptana Skupnost otroškega varstva občine Koper za obdphjc ! 98 t ! 985 ter po usktaditvi kriterijev v Skupnosti sociatnega \arst\a občine Koper, je skupščina Skupnosti otroškega varstva občine Koper na sep obeh zhoro\ dne 25. marca !98! sprejeta	4
SKLEP
o vistm denarnih pomoči m o dohodkovmh pogojih v tetu !98t
!	i
* Do denarne pomoči so upravičen otroci družin, ki so \ težjem so-ciatnem poto/aju
Pravico do denarne pomoči ima v znesku:
! LUK) din mesečno vsak otrok, če je dohodek na čtana družine. \ kateri otrok živi oziroma v katero spada do 2.4(Mt din mesečno:
2.	700 din vsak otrok, če je dohodek na čtana družine, v kateri otrok žisi oziroma v katero spada 2.-KM) do 3 (MM) din mesečno:
L 350 din mesečno vsak otrok, če je dohodek na čtana družine v kateri otrok živi oziroma \ katero spada 3.000 do 3 9(8) din mesečno.
Pri ugotavtjanju sociatnega potožaja družine se upoštevajo vsi dohodki (pravitoma v pretektem tetu). ne gtede na vir ati predpise, polta-tcrih jih družina ati otrok ima
Dohodek od kmetijske dejavnosti sc upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka
Kot dohodek občanov, ki z osebnim detom z tastnimi sredstvi oprav-tjajo gospodarsko ati negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podtaga za odmero jirispevtra oziroma davka.
Občanu, ki opravlja dejavnost po prejšnjem odstavku in mu je dotočen pavšatm tetni znesek prispevka se kot dohodek upošteva znesek, ki ustreza temu prispesku gtede na predpisane prispevne stopnje za stopnje za storicene obrtne dejavnosti oziroma za mtetektuatne storitve
H
Do denarne pomoči v višini 350 din je upravičen otrok iz kmečke družine, ki ji je dohodek iz kmetijstva gtavni vir dohodka in druge družine. ki je brez sredstev in je ugotovtjeno, da je v težjem sociatnem po-tožaju Pravitoma se dodeti otroški dodatek družinam, ki živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din tetno oziroma 2.800 din tetno na čtana družine.
Komisija za denarne pomoči tahko prizna pravico do denarne pomoči tudi v primeru preseganja navedenega katastrskega dohodka, če družina živi v težjih razmerah zaradi večjega števita otrok, botezni, in-vatidnosti in podobnih vzrokih
Komisija za denarne pomoči tahko v izjemnih primerih dotoči vi$jo ati nižjo denarno pomoč kot je dotočeno v prvem odstavku tega čtena. če je to utemetjeno s sociatnim stapjem družine.
Pri ugotavtjanju sociatnega stanja družine se poteg katastrskega dohodka upoštevajo t^di vsi ostati dohodki družine
111
Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku:
—	3500 din mesečno, tetesno ati duševno težje prizadet otrok,
—	150 din mesečno otrok, ki ima edinega hranitca, če je ugotovtjeno. da je družina zaradi otrokove prizadetosti ati zato, ker ima edinega hranitca v bistveno težjem sociatnem potožaju.
-
Pri ugotavtjanju sociatnega stanja družine se za čtane družine štejejo občan, pri katerem otrok živi oziroma h katerem spada, njegov zakonec, oziroma oseba, ki živi z občanom v živtjenjski skupnosti v sktadu z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, otroci in stari starši.
Otroci in stari starši se štejejo za čtane družine, če so brez dohodka, oziroma imajo tasten vir dohodka, ki ne presega 2.400 din mesečno, razen če komisija za denarne pomoči ugotovi drugačno stanje
V
Občanu, ki s čtani svoje družine živi na posestvu sorodnika, po katerem ima on ati katerikoti čtan njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek od kmetijske dejavnosti, vkotikor občan ne dokaže nasprotno. Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako. da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deti na tastnika posestva in čtane njegove družine, ki jih on preživtja ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima.
VI.
Občani, ki so uvetjavtjati pravico do denarne pomoči po dosedanjih predpisih, morajo predtožiti izpotnjeno Izjavo (Obrazec DZS 8.40) najpozneje do 30 3 1981 sicer se jim s 15. 198! ustavi izptačevanje denarne pomoči
VIL
ta sktep začne vetjati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin tzota. Koper in Piran, uporabtja pa se od L 5. 1981 datje.
Štev. 193-3/8!
Koper. 6. marca 198!
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA ORDINE KOPER Predsednica skupščine !DA GEC !. r.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KOPER
Na podtagi 60. čtena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. tis! SRS št 3/8!) ter 31 in 32 čtena o temetjih ptana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper za obdobje 1981 — 1985 (v nadatj-njem beseditu samoupravni sporazum) je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper na svoji ! L redni seji dne 24 marca !98t sprejet
PRAVILNIK
O NAMENU UPORABE SREDSTEV ZA VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HIŠ IN POSLOVNIH PROSTOROV V DRUZ-O DOBI TRAJANJA POSAMEZNIH ELE-
MhN TOV
10. apri!a 1981 — Št. 12
URADNE OBJAVE
117
1.	člen
Materialna osnova za združevanje sredstev za vzdrževanje stanovanjskega sklada je stanarina. O uporabi stanarine odločajo delovni ljudje in občani preko svojih delegatov v zboru uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti in stanovalci v skupnostih stanovalcev in hišnih svetih.
2.	člen *
Del sredstev za vzdrževanje stanovanjskega sklada se združuje na podlagi 31. člena samoupravnega sporazuma pri samoupravni stanovanjski skupnosti in na podlagi vsakoletnega programa dela in finančnega načrta samoupravne stanovanjske skupnosti.
3.	člen
Z ostalim delom sredstev gospodarijo skupnosti stanovalcev same na podlagi 32. člena samoupravnega sporazuma. Sredstva so namenjena za vzdrževanje stanovanjskih hiš in zamenjavo dotrajanih elementov, instalacij in opreme v stanovanjskih hišah v skladu s sprejetimi normativi. Višina teh sredstev je določena v vsakoletnem finančnem načrtu samoupravne stanovanjske skupnosti.
4.	člen
Dela, ki se financirajo na podlagi 3. člena tega pravilnika morajo skupnosti stanovalcev predvideti v vsakokratnem programu vzdrževalnih de! in finančnem načrtu stanovanjske hiše, ki ga sprejemajo na zborih stanovalcev stanovanjskih hiš.
5.	člen
Poleg sredstev, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev na podlagi 32. člena samoupravnega sporazuma imajo ti možnosti pridobiti brezobrestno posojilo iz neizkoriščenih sredstev ostalih skupnosti stanovalcev O tem odloča zbor uprabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti.
6.	člen
Med vzdrževalna dela spadajo:
a) Dela, ki se financirajo na podlagi 31. člena samoupravnega sporazuma (celotna in delna zamenjava dotrajanih konstrukcij, elementov in opreme ter obnovitve dela na dotrajanih konstrukcijah, elementih in opremi.
B) Dela, ki se financirajo na podlagi 32. člena samoupravnega sporazuma: manjša popravila v zvezi z normalno uporabo skupnih prostorov in naprav.
c)	Dela, ki spadajo med obratovalne stroške.
d)	Dela, ki spadajo med funkcionalne izdatke.
7.	člen
a) Pod točko a. 6. člena spadajo dela, ki se financirajo iz sredstev, ki se združujejo pri samoupravni stanovanjski skupnosti in za katere se zahteva priglasitev, gradbeno dovoljenje in strokovni nadzor
Ta dela so:
doba trajanja (v letih)
1.	Zamenjava strešne konstrukcije in kritje
2.	Večja popravila ali obnova izolacij ravnih streh, balkonov in teras
3.	Obnova ali zamenjava dimnikov in zračnikov, obrob, žlot ali strešnih žlebov
4.	Obnova ali zamenjava instalacij in naprav v hiši
5.	Obnova ali zamenjava priključkov na komunalne naprave individualne rabe
6.	Obnova sekundarne naprave toplovodnega in plinovodnega ogrevanja
7.	Obnova ali zamenjava dvigal
K. Obnova vertikalne in horizontalne hidroizolacije 9. Obnova greznic in ponikovalnic
10.	Obnova drvarnic in drugih pomožnih objektov. ki spadajo k stanov, hiši in so točkovani
! !. Obnova podpornih zidov, če je to potrebno zaradi normalne uporabe stanovanjskih hiš
12.	Obnova ali zamenjava navadnega lesnega ih ladijskega poda
a)	položen na izolirano podlago
b)	položen na ncizolirano podlago
12.	Obnova ali zamenjava lamelnega parketa
13.	Obnova ali zamenjava bukovega in jesenovega parketa
40
30
40
30
33
30
20
60
SO
SO
SO
23
10
30
30
14.	Obnova ali zamenjava hrastovega parketa	80
13.	Obnova ali zamenjava teraca ali venccianskega tlaka	50
16.	Obnova ali zamenjava betonskih ta!	40
17.	Obnova ali zamenjava tlaka iz keramičnih ploščic ali kera-
mita	.	50
! S. Obnova ali zamenjava tlaka iz marmorja ali klinkerja	! 00
19.	Obnova ali zamenjava lesenih vrat — zunanjih
a)	iz trdega lesa	40
b)	iz mehkega lesa	30
20.	Obnova ali zamenjava lesenih vrat notranjih	60
2	!. Obnova ali zamenjava lesenih vratnih okvirjev	60
22.	Obnova ali zamenjava lesenih okenskih kri! in okvirjev na
fasadi	40
23.	Obnova ali zamenjava lesenih okenskih kril, notranjih	50
24.	Obnova ali zamenjava kovinskih kril. okvirjev in polkcn na
fasadi	60
25.	Obnova in zamenjava keramične obloge zidu	50
26.	Obnova ali zamenjava električne instalacije
a)	nadometne	20
b)	podometne ali kabelske	'	50
'	S. člen
B) Iz sredstev na podlagi točke B 6. člena, to je iz sredstev, s katerimi upravljajo skupnosti stanovalcev, se opravljajo naslednja dela:
1. Zamenjava ali obnova elementov po poteku dobe trajanja:
doba
^	trajanja
!. Obnova ali zamenjaya strelovodov	! 5
2.	Obnova ali zamenjava oken. vrat in varovalnih	ograj	30
3.	Obnova fasade hiše	40
4.	Popravilo ali zamenjava stopnišč	20
5.	Obnova ali. zamenjava centralnih bojlerjev toplovodnega
ali plinovodnega onyrežja	25
6.	'Obnov a dostopnih poti. ki so na območju funkcionalnega
zemljišča	30
7.	Obnova ali zamenjava tlakov iz umetnih mas
a)	guma. linolej, podolit, likolit. tapison	20
b)	topli pod. vinaz	17
8.	Obnova ali zamenjava ksilolit tlaka	25
9.	Zamenjava zidnega štedilnika
(po preteku dobe se odpiše)	40
10.	Zamenjava lončenih peči z dvakratno prezidavo	30
1.	prezidava po 10. letih
2.	prezidava po 20. letih (po preteku dobe sc odpiše)
! 1. Zamenjava Lutzovc peči	20
(po preteku dobe sc odpiše)
12.	Zamenjava termoakumulacijske peči	15
(po preteku dobe se odpiše)
13.	Zamenjav a emajlirane peči na plinsko olje	13
(po preteku dobe se odpiše)
14 Zamenjava trajno žareče peči na trdo gorivo	15
(po preteku dobe^e odpiše)
15.	Zamenjav a toplovodnega pločevinastega radiatorja	20
16.	Zamenjava toplovodnega litoželeznega radiatorja*	33
! 7. Zamenjava plinskega radiatorja	35
!8.*Zamenjava infra peči	10
(po preteku dobe se odpiše)
19.	Zapienjava WC školjke in bideja iz fajansc ali porcelana	25
20.	Zamenjava umivalnika iz fajanse *	25
2	!. Zamenjava WC rezervoarja emajliranega ali litoželeznega	23
22.	Zamenjava WC rezervoarja, plastičnega	20
23.	Zamenjava pomivalnega korita iz nerjaveče pločevine	40
(po preteku dobe se odpiše)
24.	Zamenjava plinskega bojlerja	15
23. Zamenjava električnega bojlerja v kopalnici	15
26.	Zamenjava električnega bojlerja v kuhinji	10
27.	Zamenjava kopalne kadi — emajlirane	30
28.	Zamenjava kopalne kadi — litoželezne emajlirane	40
29.	Zamenjava vgrajenega sobnega pohištva
a)	mehki les	40
b)	trdi les	50
(po poteku dobe sc odpiše)
30.	Obnova ali zamenjava lesenih rolet (eselinger ali polkna)	25
3	! Obnov a ali zamenjav a pločevinastih ali plastičnih žaluzij	30
32.	Obnova a!i zamenjava ptatnenih zaves s namonavijatci	!0
(po preteku dobe se odpiše)
33.	Obnova a!i zamenjava domofonske instalacije in etektrične
ktjučavnice	*
H. Ostata deta in popravita:
—	popravita dimniških kap in zamenjava dimniških vratič,
—	detna zamenjava in popravita stopnic ter strešne kritine in podstrešnih tat,
—	stikanje in pteskanje skupnih prostorov, vhodnih in stopniščnih vrat,
—	pteskanje zunanjih detov oken in vrat, rotet, vetrnic in batkon-skih ograj,
—	popravito in čiščenje svettobnih jaškov in zaščitnih mrež,
—	popravita kteparskih izdetkov, čiščenje ter detni optesk, čiščenje žtebov in peskotovcev ter usedatnikov,
—	manjša popravita izotacije ravnih streh in teras, batkonov,
—	popravita stretovodov in meritve upornosti,
—	popravita na vratih, oknih in rotetah v skupnih prostorih in na pročetjih zgradb,
—	popravita podov, pragov, ttakov in pretaganje parketa v skupnih prostorih,
—	pteskanje komptetnih vhodnih hišnih in stanovanjskih,vrat s stopniščnega vretena ati hodnika in detni optesk fasadne zapore,
' — pteskanje strešnih žtebov, dimniških in strešnih obrob in stretovodov,
—	popravita vhodnih vrat in oken v stopnišču in vetrotovu ter brano zapirat,
—	popravita stikov, tesni! in ventitov na gtavnih vhodnih ceveh pri gtavnih ptinovodih, kanatizaciji in vodovodu,
—	popravita etektričnih instatacijskih vodov v skupnih prostorih,
—	zamenjava manjših dotrajanih detov na instatacijah v skupnih prostorih,
—	popravita in pteskanje instatacij centratne kurjave, ptina, radiatorjev v skupnih prostorih,
—	popravita centratnih bojterjev,
—	stroški rednih servisov za osebna in tovorna dvigata, toptovodnih postaj, števcev in hidroforov,
—	naprava požarno-varnostnih naprav in opreme za civitno zaščito,
—	nadomestitev in vzdrževanje opreme za civitno zaščito in reše-vatne garniture,
—	redno vzdrževanje in obnova požamo-varnostnih naprav,
—	nabava, vzdrževanje i nadomestitev drogov za zastave, zastave, ogtasnih desk, okvirjev za hišni red in seznam stanovatcev, poštnih nabiralnikov ter opreme skupnih prostorov hišnih svetov in posod za odvoz smeti,
—	stroški rednih predpisanih pregtedov za pridobitev uporabnega dovotjenja za obratovanje dvigat,
—	vzdrževanje skupinskih naprav, domofonov, etektričnih ktjučav-nic ter vzdrževanje in pregtede skupnih TV in radio antenskih naprav,
—	odmašitev in čiščenje vertikatne in horizontatne kanatizacije, ka-natskih priktjučkov na zgradbi ter čiščenje greznice,
—	dimnikarske storitve (čiščenje in izžiganje dimnikov),
9.	čten
Popravita ati zamenjava po 7. in 8. čtenu tega odtoka se izvajajo po predhodni ugotovitvi, da je etement ati oprema resnično dotrajana ob normatni uporabi irf po preteku dobe trajanja.
Stroški popravi! zaradi poškodbe etementov in opreme po krivdi imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov gredo v njihovo breme.
Prav tako gredo v breme imetnikov stanovanjske pravice vsi stroški, ki nastanejo vsted nepravdne uporabe posameznih etementov in opreme v skupnih prostorih, stanovanjskih in postovnih prostorih.
10.	čten
Tudi po preteku dobe trajanja navedenih etementov opreme gre zamenjava iz stroškov vzdrževanja te v primeru, če obstoječega stanja ni mogoče popraviti. Za elemente opreme, ki jih pred iztekom dobe trajanja ni mogoče uposobiti s popravitom prispeva samoupravna stanovanjska skupnost, oziroma skupnost stanovatcev izjemoma amortizirani de! stroškov te, če je etement opreme posta! neuporaben brez krivde stanovatca.
Za ugotovitev neuporabnosti je potrebna strokovna ocena ati atest pristojne strokovne stužbe za tiste etemente, katerim doba trajanja ni potekta.
Za etemente, kjer je doba trajanja potekta po tem pravitniku in kateri so neuporabni izda stanovanjska skupnost sktep o zamenjavi.
11.	čten
Za vso kuhinjsko in sobno opremo (razen sanitarij), je doba trajanja po tem pravitniku 20 tet. Po tem roku se odpišejo in se sorazmerno s tem zniža števito točk za stanovanjsko enoto. Ko se etement prej pokvari ati ga je potrebno zamenjati, je to strošek stanovatca
Doba trajanja vseh etementov in opreme v stanovanju je 20 tet v kolikor za posamezne etemente ati opremo ni predvidena krajša doba trajanja.
Vsa vzdrževatna deta pri opremi kot so: čiščenje bojterjev, zamenjava tesnit, zamenjava pip, redni pregtedi, popravita ati zamenjava nadomestnih priktjučkov etektričnih in vodovodnih instatacij, popravita ati zamenjava sifonov (nadomestnih) in druga tekoča vzdrževatna deta, je strošek stanovatca.
12.	čten
C) Med obratovatne stroške pod točko C 6. čtena spadajo:
1.	Vzdrževanje stanovanja, ki gre v breme imetnikov stanovanjske pravice in etažnih tstnikov,
Ta deta so:
—	betjenje stanovanja (stikarska deta), zamenjava tapet ter otjni optesk,
—	pteskanje notranjih detov oken, vrat in drugih etementov opreme stanovanja,
—	popravita in nadomestitev varovatk, stikat etektričnega zvonca, tetefonov,
—	nadomestitev etektričnih svetitk in žarnic,
—	popravita in nadomestitev ktjučavnic, ktjuk in okovja,
—	popravita in nadomestitev vseh vrst iztočnih pip in mešatnih baterij.
—	nadomestitev in popravito etementov, ki so biti poškodovani po krivdi — imetnika stanovanjske pravice,
—	čiščenje in odmašitev straniščnih škotjk, pomivatnih korit, ko-patnih kadi in tatnih sifonov,
—	popravito in nadomestitev straniščnih desk in škatetj za toatetni papir, kot tudi poteznic — vrvic z ročajem, ptavačev in odsesačev v rezervoarjih,
—	redno tekoče vzdrževčanje vseh ostatiti naprav in opreme v stanovanju,
—	nadomestitev steke! na oknih in vratih,
—	vsa popravita, ki so potrebna zaradi stabega vzdrževanja stanovanj in zaradi poškodb s strani uporabnikov,
—	vsi ostati stroški, ki bremenijo imetnika stanovanjske prvice in drugih sptošnih predpisih,
2.	Vzdrževanje skupnih prostorov in storitve, ki gredo v breme imetnikov stanovanjske pravice in etažnih tastnikov:
—	poraba vode, etektrike in ptina za skupne prostore in naprave,
—	čiščenje skupnih prostorov in funkcionatnega deta zemtjišča, ki je dodetjen hiši in dano stanovatcu v uporabo, ves potrebni materia! in orodje ter osebni dohodki zapostenih (hišniki, snažitke, kurjači, upra-vitetji),
—	čiščenje snega in teda po vetjavnem odtoku o zimski stužbi s pripadajočim orodjem in potrošnim materiatom,
—	zamenjava žarnic v skupnih prostorih in hišnih varovatk.
—	popravita ktjučavnic in zamenjava razbitih steke! v osebnih in tovornih dvigatih ter v vseh skupnih prostorih in napravah,
—	izobešanje in snemanje zastav,
—	vzdrževanje in čiščenje košev za smeti ter odmašitev jaškpv in smeti,
—	vzdrževanje dostopnih poti, parkirnih prostorov, zetenih površin, živih mej, ograj, peskovnikov, gugatnic ter naprav, ki so dodetjeni hiši in dani na razpotago stanovatcem,
—	stroški organizacije za vzdrževanje s stanovanjskimi hišami, če opravtja na podtagi odločbe Samoupravne stanovanjske skupnosti, oziroma pristojnega upravnega organa občinske skupščine zadeve, ki bi jih mora! opravtjati hišni svet,
—	stroški za popravito poškodb in za odtujitev v skupnih detih, prostorih in napravah zgradbe, če krivca ne bi bito mogoče ugotoviti,
—	stroške komunatnih storitev individuale komunatne porabe (voda, kanatizacija, etektrika, PTT, ptin, odvoz smeti, centralno ogrevanje),
—	vzdrževanje zetenic in parkov.
10. aprila 1981 — Št. 12
URADNE OBJAVE
119
3.	Vzdrževanje skupne centrale kurjave, ki gre v breme imetnikov stanovanjske pravice in etažnih lastnikov — kotlovnic, ki so:
—	stroški porabe goriva, elektrike, vode,
—	stroški kurjačev in vzdrževanja centralne kurjave,
—	stroški čistilnega in ostalega potrošnega materiala,
—	stroške finančno-administrativnega in tehničnega upravljanja centralne kurjave,
—	stroški za komunalne usluge, oz. storitve (odvoz smeti, dimnikarske usluge, PTT stroški, itd ),
—	stroške tekočega vzdrževanja centralne kurjave, ki so: manjša popravila na centralnih bojlerjih in hišnih protitočnikih, redni servisni pregledi, nastavitev in popravila goničev in ventilatorjev, popravila odtočnih in tlačnih črpalk (zamenjava ležajev, previtje elektromotorjev, zamenjava delov sklopk, itd.) nabava rezervnih delov, popravila in za- . menjava ventilov v kotlovnici, hišne postaje in dvižnih vodov, redni pregledi in popravila avtomatike,
4.	Ostala dela, ki spadajo med obratovalne stroške so:
—	redno čiščenje in vzdrževanje tal, parketa, podov in tlakov iz točke 18 do 27, 3. člena, pred pretekom dobe trajanja, vključno z manjšimi popravili, pranjem, loščenjem, struženjem in likanjem,
—	redno vzdrževanje ali nadomestitev vrat in oken ter okesnkih okvirjev iz točke 28—33, 3. člena, pred potekom dobe trajanja, t j. popravilo ali nadomestiev ključavnic, kljuk, ščitnikov, tečajev, oliv, profilov in ostalega okovja,
—	redno vzdrževanje in čiščenje keramičnih oblog zidu iz točke 34 — 3. člena (nadomestitev razbitih in odlepljenih ploščic ter stičenje)
—	redno vzdrževanje električne instalciije iz točke 35 — 3. člena (nadomestitev varovalk, stikal, vtičnic — doz, svetlobnih teles),
—	vzdrževalna dela grelnih elementov v stanovanju iz točke 1 — 10.
4.	člena pred pretekom dobe trajanja, to so: čiščenje štedilnikov, plošč in dimnih cevi, popravilo ali zamenjava šamotne obloge, nadomestitev kurilnih rešetk in pločevinastih vložkov vzdrževanja in nadomestitev električnih kablov, stikal, gumbov in kontrolnih luči, pregled vleke dimnika in podobno.
—	vzdrževalna dela sanitarnih elementov iz točke 11 — 20 4. člena, pred pretekom dobe trajanja, to so: redno čiščenje, popravilo in nadomestitev sedežne deske, manšete, škatle in nosilcev za toaletni papir, sifona, zamaške, verižic, tesnil, plovca, redno čiščenje in odstranjevanje kamna vsaki 2 leti, vzdrževanje in nadomestitev grelca, termostata, varovalnih ventilov, kontrolnih luči in termometra.
—	redno vzdrževanje in pleskanje vgrajenega sobnega pohištva iz točke 214. člena ter nadomestitev okovja.
—	redno vzdrževanje vseh vrst rolet in zaves iz točke 22—24 4. člena t j. vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice, avtomata in okovja, namestitev posameznih letvic, pleskanje in podobno.
—	redno vzdrževanje in pregledi domofonske instalcije in električne ključavnice iz točke 25,4. člena t j. nadomestitev tipkal, slušalk, mikrofonov in priključnih vrvic.
13.	člen
Imetniki stanovanjske pravice in etažni lastniki plačujejo obratovalne stroške in stroške komunalnih storitev skupnih stanovalcev v višini dejanskih troškov, skupnost stanovalcev lahko določi akontacijo za plačilo teh stroškov.
14.	člen
D) Pod točko D 6. člena spadajo dpla, ki jih štejemo med funkcionalne izdatke. To so: zavarovalne premije, prispevek za zaklonišča, deratizacija, dezinfekcija, sanitarni pregledi, prispevki in članarine, sodni stroški in stroški v zvezi z izvajanjem nalog ljudske obrambe.
15.	člen
Pravilnik sprejme zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti in začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana.
Po sprejetju tega pravilnika se preneha uporabljati Odlok o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah na območju občin Izola, Koper in Piran (Uradne objave št. 5/1976).
Številka: C 11/2-50
Koper, dne 24. marca 1981	Predsednik zbora uporabnikov
.	* skupščine Samoupravne stano-
,	vanjske skupnosti občine Koper
ŠRAMEL ALEKSANDER, 1. r.
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA !NTERESNA SKUPNOST KOPER
Na podlagi pooblastila sprejetega na 8. seji skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti Koper dne 26. decembra 1980 je izvršilni odbor skupščine na svoji 22. seji dne 26. februarja 1981 sprejel
SKLEP
O UGOTOVITVI VELJAVNOSTI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI KOPER ZA OBDOBJE 1981—1985
Izvršilni odbor skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti Koper je na svoji 22. seji dne 26. 2. 1981 ugotovil, da je k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti Koper za obdobje 1981—1985 pristopilo 78 % delavcev v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter 76% občanov v krajevnih skupnostih z območja občine Koper in je s tem samoupravni sporazum veljaven.
Koper, 26. februar 1981	Predsednik skupščine
samoupravne komunalne interesne skupnosti Koper BARBIČ DUŠAN, 1. r.
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OB&NE P!RAN
Na podlagi 61. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 23. člena dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarnih pomoči otrokom in 13. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva občine Piran za obdobje 1981—1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva občine Piran na seji dne 31. marca 1981 sprejela
SKLEP
O VIŠINAH DENARNIH POMOČI OTROKOM IN DOHODKOVNIH POGOJIH V LETU 1981
!	I.
Pravico do denarne pomoči ima v znesku:
— 1. 1100 din otrok, če je celotni dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, do 2400 din mesečno na družinskega člana;
2.	700 din otrok, če je celotni dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada 2400 do 3000 din mesečno na družinskega člana;
3.	350 din otrok, če je celotni dohodek družine, v kateri otrok živi ozrioma v katero spada, 3000 do 3900 din mesečno na družinskega člana.
Pri ugotavljanju socialnega položaja družine se upoštevajo vsi dohodki (praviloma iz preteklega leta), ne glede na vir ali predpise, po katerih jih družina ali otrok ima.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka.
Kot dohodek občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka. .
Občanu, ki opravlja dejavnost po prejšnjem odstavku in mu je določen pavšalni letni znesek prispevka, se kot dohodek upošteva znesek, ki ustreza temu prispevku glede na predpisane prispevne stopnje, za storitveno obrtne dejavnosti oziroma intelektualne storitve.
II.
Otroci iz kmečkih ali drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna, imajo pravico do denarne pomoči v znesku 350 din mesečno na otroka.
, III.
L Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da je dohodek iz kmetijstva glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin, ali so brez dohodka;
—	da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9000 din oziroma 2800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana.
2. Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka, določenega v drugi alinei prve točke, se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah, zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev.
120
URADNE OBJAVE
10. aprita1981—Št 12
3.	Komisija za denarne pomoči tahko v izjemnih primerih do!oči višjo a!i nižjo denarno pomoč kot je dotočeno v H. točki tega sk!epa, če je to utemetjeno s sociainim stanjem družine na predtog Centra za so-cia!node!o Piran.
4	Pri ugotavtjanju sociatnega potožaja družine, se poteg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki.
tv
Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku:
—	350 din mesečno tetesno a!i duševno prizadet otrok;
—	!50 din mesečno otrok, ki ima edinega hranitca.
Pravico do povečane denarne pomoči iz prve in druge atinee te točke ima otrok, za katerega komisija za denarne pomoči ugotovi, da je družina zaradi otrokove prizadetosti a!i zato. ker ima edinega hranitca, v bistveno težjem sociatnem potožaju (botezen, šotanje večjega števita otrok, invahdnost).
V
Otroci in stari starši se štejejo za čtane družine, če so brez dohodka, oziroma imajo tastni vir dohodka, ki ne presega 2400 din mesečno, s tem. da je dohodek iz kmetijske dejavnosti upoštevan v šestkratnem znesku katastrskega dohodka, razen, če komisija za denarne pomoči ugotovi drugačno stanje.	^
V!
Občanu, ki s čtani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika. po katerem ima on a!i k&terikoti č!an njegove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, v kotikor ne dokaže nasprotno.
Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako. da 'e dohodek tz kmetijske dejavnosti deh na tastnika posestva in č!anc. njegove družine, ki jih je on dotžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima.
V!!
Občani, ki 'O uve!ja\!jah pravico do denarne pomoči po dosedanjih predpisih, morajo predtožiti dokažita o upravičenosti do denarne pomoči najpozneje do 3(). tnarca t98!,sicerseji'iis l. majem 198! ustavi izptače\ atije denarne pomoči.
^	Vlil.
Ta sktep se objavi v Uradnih objavah Primorskih novic, in začne ve-tjatfl. maja 1981 teta.
St. 193-8/79 8!
Piran. 31. marca 1981	Predsednica skopščine
SOV občine Piran IVANKA JOVANOVIČ. t r.
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA POSTOJNA
Na podtagi 61. čtena zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. tist SRS št. 35/79), samoupravnega sporazuma o temetjih piana Skupnosti otroškega varstva Postojna za obdobje 19H ! — 1985 in dogovora o enotnih merititi za pridobitev pravice do minimatnega obsega denarne pomoči otrokom (sprejet na skupščini SOV Postojna dne Ì9. t2. 1980), je skupščina Skupnosti otroškega varstva Postojna na seji 26. 3. 1981 sprejeta
SKLEP
O VlSlN! DENARNIH POMOČ!
IN DOHODKOVNIH POGOJIH V LETU 1981
1.
Do denarnih pomoči so upravičeni otroci družin, ki so v težjem socialnem potožaju.
Pravico do denarne pomoči ima v znesku:
1.	— 1100 din prvi in vsak nastednji otrok, če je dohodek družine, v kateri živi oziroma v katero spada, do 2200 din mesečno na družinskega čtana.
2.	— 650 din prvi in vsak nastednji otrok, če je dohodek družine, v kateri živi oziroma v katero spada, od 2200 din do 2800 din mesečno na družinskega čtana,
3.	— 300 din otrok, če je dohodek družine, v kateri živi oziroma v katero spada, od 2800 do 3900 din mesečno na družinskega člana.
Pri ugotavtjanju sociatnega potožaja družine se upoštevajo vsi dohodki ne giede na vir ati predpise, po katerih jih družina ati otrok ima
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka.
Kot dohodek občanov, ki z osebnim detom z tastnimi sredstvi oprav-tjajo gospodarsko ati negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podtaga za odmero prispevka oziroma davka.
Občanu, ki opravtja dejavnost po prejšnjem odstavku in mu je dotočen pavšatni tetni znesek prispevka se kot dohodek upošteva znesek, ki ustreza temu prispevku gtede na predpisane prispevne stopnje za stopnje za storitvene obrtne dejavnosti oziroma za intetektualne storitve.
1!
Otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna imajo pravico do denarne pomoči v znesku 3(M) din. če so v težjem so-ciatnem potožaju.
Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči, če:
—	je dohodek iz kmetijstva gtavni (pogtavitni) vir dohodka njihovih družin ati so brez dohodka,
—	živijo pravitoma v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni kata-
strski dohodek ne presega 9000 din oziroma 2800 din katastrskega dohodka tetno na družinskega čtana.	*
Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka, dotočenega v drugi atinei drugega odstavka te točke, se tahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah zaradi večjega števita otrok ati botezni oziroma invatidnosti staršev.
Pri ugotavtjanju dohodka družine se poteg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki.
!!!,
Komisija za uvetjavtjanje pravic pri skupnosti otroškega varstva tahko v izjemnih primerih dotoči višjo ati nižjo denarno pomoč kot je dotočeno v prvi in drugi točki tega sktepa, če je fo utemeljeno s sociat-nim stanjem družine.
IV.
Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku:
—	3()() din mesečno tetesno ati druševno prizadet otrok,
—	150 din mesečno otrok, ki ima edinega hranitca
Pogoj za pridobitev pravice iz prve in druge atinee te točke je, če je ugotovtjeno, da je družina zaradi otrokove prizadetosti ali zato, ker ima edinega hranitca, v bistveno težjem socialnem potožaju.
V.
Pri ugotavtjanju sociatnega stanja družine se za čtane družine štejejo občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v iivtjenjski skupnosti v sktadu z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, otroci in stari starši.
Otroci in stari starši se štejejo za čtane družine, če so brez dohodka oziroma imajo tasten vir dohodka, ki ne presega 140(1 din mesečno s tem, da se dohodek* iz kmetijske dejavnosti upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka.
VL
Občanu, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu, po ka-^ terem ima on ati katerikoh čtan njegove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, v kotikor ne dokaže nasprotno.
\ išma odhodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deti na tastnika posestva in čtane njegove družine, ki jih on preživtja ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima.
V!!.
Občani, ki so uvetjavtjati pravico do denarne pomoči po dosedanjih predpisih, morajo predtožiti dokažita o upravičenosti do denarne pomoči najpozneje do !5.apri!a 198!,sicerse jims ! majem 1981 ustavi izplačevanje denarnih pomoči.
V!!!
Ia sktep se objavi v Uradnih objavah občin Hirska Bistrica, Izota, Koper, Ptran, Postojna in Sežana in začne ve!jati 1. maja 1981. teta.
Skupnost otroškega varstva Postojna Predsednik skupščine* Dr MITA SlC-STEGEL. !. r.