Delegat, veš svoj dolg
Veliko govorimo o samou-pravljanju, vendar se zdi, kot da bi imeli dve vrsti sa-mouprav! janja. Enega, ki de-luje v vsaki OZD oz. TOZD in drugega, ki deluje v družbe-no političnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. V prvem prime-ru, poslovodni organi in stro-kovni organi v OZD nudijo vso pomoč delegatom in sa-moupravnim organom, sode-lujejo pri njihovem delu in iščejo najpomembnejše reši-tive, medtem ko v drugem primeru menijo, da so opra-vili svojo dolžnost s tem, ko so izvolili delegata, potem pa se za njegove delovanje največkrat ne zmenijo. Vse premalo je prisotna zavest, da je samoupravljanje enot-no in da je tudi sistem sa-moupravljanja nedeljiv, če želimo uresničiti ustavno do-ločbo, da mora delavec ob-vladovati vse faze družbene reprodukcije. Seveda celote ne more neposredtho obvla-dovati sam temveč le preko delegatske baze in delega-tov, toda moral pa bi dobiti
povratno informacijo o tem kakšni so bili sprejeti sklepi, kaj se bo dogodilo in kakšne so njegove naloge.
V skupščini občine Ljublja-na Center so večkrat analizi-rali dejavnost delegatov še posebej pa delo zbora združe-nega dela. Kot je dejal predsp-dnik občinske .skupščine Center Miroslav Samardžija so pri tem ugotovili več po-manjkljivosti. Osnovni pro-blem je, ker delegat ni stalno vezan na delo v skupščini, druga največja pomajklivost pa je, da potem, ko je v skup-ščini tak ali drugačen sklep sprejet, ni povratne informa-cije. Le redko kdaj delegat v svoji bazi pove, kaj je bilo sprejeto, še redkeje pa se po-tem v delovni organizaciji do-govorijo, kako bodo tak sklep tudi uresničili. Ceprav je prav uresničevanje sklepov po-memben del delovanja dele? gatov se pri tem marsikdaj za-takne, tudi zato, ker ti delega-ti še niso postali sestavni del samoupravljanja v OZD ali TOZD.
Kl jub vsem naporom, da bi
zbor združenega dela tesneje povezali z združenim delom so uspehi dokaj skromni. Eden izmed vzrokov je tudi slaba komunikacija med de-legati in skupščino, saj veči-noma te komunikacije pote-kajo le prek materialov,ki so pripravljeni za seje občinske skupščine, večkrat pa so de-legati z gradivi tudi preobre-menjeni.
Še vedno razširjeni delegat-ski bazi odločanja nismo pri-redili sistema informiranja, ki bi bil primeren. Verjetno, je dejal Samardžija, bi morali za-četi selekcinirati te materiale, predvsem pa način obravnave gradiv. Ob tem pa bi moral izvršni svet dobiti tudi večja pooblastila, da bi lahko ukre-pal v posameznih zadevah, ne pa, da je treba vse zadeve obravnavati na občinski skupščini.
B. P.