Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. ^ Sklep urejevanja o. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; * vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 li. ' večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 10. junija 1908. Poštno-hran. št. 849.872 Kmetijstvo. Gozdarstvo. Kmetovalčev gozdni vrt. Kmetijstvo in gozdarstvo sta brat in sestra in spadata neločljivo skupaj. Vedno pa opažamo, kjer se gozd in kmetija tičeta, da je gozd bil vedno tisti, ki je dajal, kmetija je pa jemala. To pa ni čisto po krščansko, da bi vedno le eden dajal in drugi prejemal in korist gospodarja samega zahteva, da si vzredi po svojih okoliščinah kar najprimernejši gozd ali da vže obstoječega tako oskrbuje, da bo imel od njega stalno čim večjo korist. Nujno potrebno je tudi mnogoštevilne goličave, dalje zelo oddaljena in nerodovitna zemljišča spremeniti v lesno zalogo, s tem da jih pogozdimo. Če hočemo kak svet na novo pogozditi ali pa kak slab gozd zboljšati, potrebujemo v prvi vrsti dobrih, našej zemlji primernih in pa cenili sadik, kajti sajenje stoji med vsemi pogozdovalnimi načini vendar-le na prvem mestu. Zato je važna naloga kmetovalca, da si potrebnih gozdnih sadik sam preskrbi. Na ta način dobi najprimernejši in najcenejši materijal ter ima v svojem gozdnem gospodarstvu na razpolago močnejše in slabejše rastline, s prstenimi gručami ali pa brez njih. Da, ravno v črno bi pa zadel oni gospodar, ki bi si napravil nekoliko večji gozdni vrt, ki bi ne zadoščal samo njegovim potrebam, ampak bi mu dajal tudi še sadik za prodaj; na ta način bi si pridobil dotičnik veliko zaslugo za gozdno gospodarstvo svoje okolice sploh, poleg tega bi mu bil pa gozdni vrt tudi neusahljiv vir dohodkov. Najbolje je napraviti gozdni vrt v neposredni bližini onega prostora, kamor imajo priti saje-nice za stalno. Svet je treba seveda preje dobro prekopati in pripraviti. Kar zadeva lego, se je južne in vzhodne po možnosti ogibati, kakor sploh vseh leg, kjer rastlinstvo rado pozebe. Najboljša je ravna ali pa na lahno nagnjena proti severu ali vzhodu, če ima ob enem na južni ozir. zahodni strani gozd, kot varnostni plašč. Premočnih solnčnih žarkov se je ogibati, ker 1. se v taki legi zemlja preveč osuši in so rastline v nevarnosti žeje posahniti, 2. pa se na takem prostoru mlade rastline prekmalu vzdramijo iz zimske dremote, zatem pride pozna zmrzlina in — škoda je velika. Mraz in vročina, to sta dva činitelja, ki imata ravno za gozdne vrtove največji pomen. Takih leg, in naj bi imela sicer prst najboljše kemV' j h'«' usti, se izogibajmo, raje se odločimo za slabejšo prst v boljši legi. Saj slabo prst i kemično i fizikalično lahko v marsičem zboljšamo z umnim obdelovanjem in gnojenjem, proti solnč-nemu piku in ledeni smrti pa imaš zavezane roke. Zelenjko Detal. Vinogradništvo in vinarstvo. Kako pospešiti cvetenje in boljši razvoj grozdja Z Nekatere trtne vrste se zarastejo še pred cvetjem tako, da so grozdički popolnoma zakriti, da jih solnce ne more obsevati; pri škropljenju in žvepljanju pa ne pridejo vsi deli poškropljeni oziroma požveplani, vsled česar jih bolezni lažje napadajo. Največjo pozornost pa je obrniti na kolikor mogoče hitro in enakomerno cvetenje grozdja, kajti čim hitrejše se to izvrši, tem boljši. Da se to doseže, je v prvi vrsti potrebno lepo, suho, mirno vreme. Pri grdem, deževnem vremenu, ne samo da grozdje počasi, marveč tudi slabo odcvete in veliko grozdkov se popolnoma po-zgubi, ter gredo, kakor pravimo, v „vilice11. To se zgodi radi tega ker se cveti ne oplode; prašniki namreč ne razpokajo pravočasno, da bi se strosilo njihovo seme na pestič t. j. ženski del, in oni del pestiča, na katerem obtiči moški prali, mesto, da bi bil smolnat in sladak, pa postane polzlo-voden, in tako se seme ne more sprijet in razviti ter pestiča oploditi. i Za hitrejše cvetenje je potreben tudi zrak. Če so grozdki bolj na prostem, jih obletijo med cvetenjem razni hrošči, mrčesi in čebelice, ki prenašajo prah iz cveta na cvet in tako ploditev pospešijo. Enako ugodno vpliva prav lahak veterček. Da pride grozdje na jasno, treba je še pred cvetenjem, popolnoma odstraniti vse listke pod zadnjim grozdkom, dočim morajo vsi, od nasproti grozdu ležečega listka naprej, nedotaknjeni ostati, ker ti dajejo grozdju hrano in je obvarijo pred solnčnim pripekom, točo itd. Isto tako je odstraniti vse one poganjke na napnencu ali šparonu ter one na starem spodnjem lesu, ki niso nič zaredili, dočim se morajo pustiti oni poganjki, ki so namenjeni za prihodnje leto, nedotaknjeni. Nadalje se prikrajšajo vsi poganjki, ki niso za prihodnje leto namenjeni pri 4. ali 5. listu nad najvišjim grozdkom. Poslednje delo se mora vršiti osobito, ko se začne grozdje debeliti, ker na ta način postane grozdje znatno lepše in tudi hitrejše in enakomernejše dozori. Tako čiščenje ali mandanje se vrši lahko tudi če je grozdje deloma že pričelo cveteti, bolje je pa le, če se to malo pred in potem po cvetju izvrši, ker takrat še ni treba tolike pazljivosti in žvepljanje ter škropljenje se lahko takoj po končanem mandanju izvrši. Ob enem se morajo vsi poganjki privezati na rahlo h kolom ali pa na drat, da jih veter ne polomi in da ne ovirajo hoje odnosno raznega dela med vrstami, ter da se ne zarastejo eden v dru-zega. Iz palcev (rogačev, Čapov) nastali in drugi za prihodnje leto namenjeni poganjki, se prikrajšajo šele v drugi polovici avgusta in sicer za J/4—1/2 prvotne dolgosti. Kar se izda za tako čiščenje in privezovanje, se pa prihrani že na žveplu in galici, ker se potem obeh sredstev mnogo manj porabi in delo hitrejše konča. Oni listki pod zadnjim grozdom blizu starega lesa, pozneje tako po rumene in odpadejo največ vsled tega, ker jim primanjkuje zraka, svetlobe in tudi hrane. Zato se opaža poleti v gostem trt ju vse polno rumenih listov po tleh. Pozneje je odstranjevati tudi vse stranske izrastke ali zalistnike, pa ne z močjo in popolnoma tik listov, marveč jim je pustiti še eno oko, da rajši to še enkrat požene, ne pa mogoče ono glavno za listom. Dobro je, če se pri takem delu vsi zamotani grozdki na prosto spravijo, da se isto tako bolje razvijejo in da olahkočijo trgatev. Ker enkrat prikrajšani poganjki zopet poženo, jih je treba čez nekaj časa, ko razvijejo kakih 5, 6 listkov, zopet na prvotnem mestu prikrajšati. Kdor bo s svojimi trtami le eno leto tako postopal, gotovo ne opusti tega važnega dela nikdar več. Ne moremo pa zamolčati, da bi ne imelo tudi tako postopanje nekaj zlih posledic; to pa le tedaj, če nastopi kaka uima n. pr. toča. Ako so trte že pred cvetjem tako očiščene, so takrat še vsi poganjki jako nežni in če je grozdje popolnoma na jasnem, ga seveda toča mnogo bolj pokvari, kot če je skrito med listjem; pozneje pa, ko se listi in celi poganjki bolj utrde, jih toča ne.more tako hitro prebiti in dosledno tudi grozdja tako ne pokvariti. Tako mandanje ostane torej brezuspešno le tedaj, če pada prav močna in dolgo trajajoča toča, kar se pa povprečno vsakih 5 do 6 let, v toči malo izpostavljenih krajih, pa komaj vsakih 10 let, enkrat dogodi. X. Sadjarska In vinarska razstava v Prvačini pri Gorici: Da pokaže goriška vipavska dolina, kakšno sadje, osobito češnje da pridela in kakšna ter koliko vina da imajo nekateri posestniki na prodaj, priredilo je sadjarsko in vinarsko društvo v Prvačini na Binkoštno nedeljo sadjarsko in vinarsko razstavo v Prvačini, ter je s to razstavo združilo tudi kmetijski shod, na katerem so govorili gg. deželni tajnik E. Klavžar, potovalni učitelj za Goriško gosp. Ant. Strekelj, potovalni učitelj za Kranjsko g. Fr. Gombač, deželni poslanec g. Jelenc i. dr. Sprejele so se razne resolucije, tičoče se vinske in sadne kupčije, ugonab-Ijanja bolezni itd. Vsi govori in resolucije so bile z odobravanjem sprejete. Udeležba je bila jako mnogobrojna, kar kaže, kako uka-želen in vnet za napredek je vipavski kmetovalec. Razstava, katero je dičilo mnogo lepega sadja, največ pa češenj raznih vrst, je bila okusno urejena, kar je posebno hvalevredno, ker so isto aranžirali domačini sami. Otvoritve so se udeležili med drugimi goriški deželni glavar grof Attems, ki je s primernim nagovorom otvoril razstavo, ter c. kr. deželni kulturni nadzornik v Trstu g. Fruhauf; popoldne istega dne osobito pa na Binkoštni ponedeljek je posetilo razstavo mnogo posestnikov, kupcev in drugih interesentov iz bližnjih in daljnih krajev. Od razstavljenih češenj so se posebno odlikovale po svoji lepoti: Pr vaške, Verderjeva srčica, Ben-čanke, Beneške in čufarce. Benčanke so najzgodnejše češnje, črnkaste barve, ki dozorijo tam že v drugi polovici aprila. Pr vaške, v Prvačini najbolj udomačene češnje, so debelejše od Beneških, ter postanejo celo prav debele, barve so črne, finega okusa, sladke in dozorijo koj za Beneškimi in sicer ob ugodnem vremenu tudi proti konci aprila, drugače pa začetkom maja. Verderjeva srčica je Prvaskim češnjam precej slična in tudi zgodnja vrsta. Med zgodnje vrste spadajo tudi Cufarce. Beneške ali nemške češnje so poznejše od teli, toda debelejše ter bledordeče barve. Baje rade gnijejo. Vipavske češnje se razpošiljajo na vse strani, posebno nemški trgovci jih veliko pokupijo ter plačujejo prav zgodnje vrste po 1-20 —2 K leg. Razun češenj so bile razstavljene tudi lepe jagode in sicer Gaeteve jagode in Langstons Royal Souer, ki se po svoji izvanredni velikosti in tudi dobroti odlikujejo. Tudi lepega raznovrstnega graha krasnih špargelnov, zgodnjega krompirja in mnogo vrtnic smo videli v obilici. Kar se pa razstavljenega vina tiče, omenimo, da razun mnogo, med temi nekaj prav dobrih, po umnem kletarstvu napravljenih navadnih vin, so bila razstavljena tudi finejša vina kakor n. pr. sauvignon blanc (sovinjon blank) iz 1. 1899 in modra frankinja, oboje od slovenske kmetijske šole v Gorici, dalje muškat aleksandrin črni burgundec, rizling, malvazija i. dr. Ozirovrednim razstavljalcem so se priznala razna odlikovanja. S prireditvijo te sicer male a zanimive razstave so ondotni posestniki svetu pokazali, kaj more roditi Vipavska dolina sploh in izreči se jim mora posebna hvala na tem podjetju ter želeti bi bilo, da bi posestniki tudi drugih krajev, kjer jim krajevne in podnebne razmere dopuščajo tu navedeno izkoristili. Splošno. Valeča koklja. Nagon za valjenje leži v naravi kokoši. Ako se žival natančno opazuje in ž njo temu primerno ravna, se doseže tudi vspeh pri nji, drugače pa se je težko izogniti nezgodam. Mnogokrat uniči nerazumnost človeška to, kar hoče naravni nagon kokoši izvršiti. Sicer pa še nikakor ni zanesljivo znamenje, da hoče kokoš gotovo obsedeti, ako ostane nekaj ur dneva in čez noč na gnjezdu. Treba je, da ostane trajno na gnjezdu, da srši perje in da koči z glasom. Za nasajo naj veljajo naslednja pravila: 1. Tam kjer druge kokoši neso, se ne sme tudi nasajati. 2. Koklja naj se postavi vselej na večer na mesto, kjer želimo, da naj vali. 3. JCoklji ne podložimo takoj pravih jajec, ampak ji damo poprej za poskušnjo skozi 24 ur podložke iz porcelana. 4. Gnjezdo in koklja morata biti čista vsacega mrčesa; to se doseže z naj večjo snago, če treba tudi z mrčesnim praškom. 5. Za vsako kokljo je treba napraviti novo gnjezdo, staro pa vreči proč. 6. Gnjezdo ne sme biti na svetlem, po zimi mora biti prostor topel. 7. Zelo divje in pa koklje z vapnenastim! nogami naj sc ne jemljo za valjenje. 8. Najboljše valilke so srednje velike kokoši. 9. Ne nasajaj več jajec, kot jih more kokoš dobro pokriti. 10. S kokljami ravnaj vedno mirno in prijazno. 11. Koklja ne sme dobivati mehke ali razmočene piče. 12. Sveža jajca so najboljša za nasad. 13. Jajca, ki so prišla iz daljšega kraja, pusti najpreje 24 ur pri miru, potem jih šele nasadi. 14. Zelo dragocena jajca podložimo zavoljo gotovejšega vspeha več raznim kokljam. Švicarski perotninar. Gl ladij ola ali meček. Deklica, ki ljubiš prijateljice svoje mladosti, cvetlice, ki jih najbrže tudi sama gojiš v domači zagradi, gotovo si šla že mimo boljšega vrta, kjer si občudovala prekrasno cvetje majnikovih in rožnikovih dnij. Posebno ti je morda ugajal tudi krasni šopek rdečih cvetlic na Marijinem oltarji, podobnih onim ljubkim cvetlicam, ki si jih kot otrok tako rada nabirala po nekoliko vlažnih travnikih in jih nazivala s tovarišicami vred z nežnim priimkom „Jezusove srajčke*4, krasne cvetlice v vrtu in na oltarji so gladijole. Spadajo mej najlepše in najbolj živobarvne čebulnate rastline, naše gladijole ali mečki (gladius = meč), imajo tudi to prednost, da se ne pritožijo nad nobeno vrtno zemljo in da ne potrebujejo skoro nobene postrežbe, so tedaj velikega pomena kot vzor ljube skromnosti, zato ne žabi nobena mladenka, nasaditi si gladijol, belih lilij, modrih žlahtnih vijolic, bodečih vrtnic in hoditi k tem učiteljicam z njihovimi pomembnimi imeni v šolo. Čebule gladijol (dobe se pri vsakem vrtnarji prav po ceni) se posade v aprilu, majniku do junija v vrtne gredice in potem ni treba druzega, kot da rastline tu pa tam malo poškropimo, vendar pa tudi to ni nujno potrebno, pač pa se cvetlica pokaže hvaležno za tako postrežbo s tem, da dalje in lepše cvete. Čebule se sade v razdalji kakih 15 cm. Ako jih sadimo v le majhne skupine, potem zadostuje že tudi 10 do 12 cm- ako pa so skupine večje, je bolje, če jih oddaljimo 15 do 25 cm. Čebule sadimo tako globoko, da so 3 do 4 cm na debelo pokrite s prstjo. Rastline napravijo 80 do 100 cm visoko steblo, s sablastimi listi in krasnimi cveti, ki se odpirajo po vrsti, od spodaj navzgor. — 164 - Število gladijolnili varijitct ali različic je jako veliko; imamo bele, inesnordeče, rožnate, karmi-nove, škrlatne, rmene, ognjeno-rdeče, purpurne mečke, zastopane so skoro vse barve. Gladijole pa niso samo za kinč vrtov, ampak tudi lep okrasek cerkvi! in naših sob; ako cvetoče steblo odrežeš in deneš v vodo, se ti ohrani skoro 3 tedne sveže. Jeseni, ko nastopi zmrzlina, se pobero čebule iz zemlje, kar je še listja, se odreže in shranijo se čebule na suhem kraju, v katerem ne zmrzuje, da se spomladi na novo posade. Majhne čebulčke lahko potrgamo od velikih čebul, ter jih posadimo na posebno gredico; naslednje leto se nam že razcveto. (Vrtnarski 1. iz Erfurta.) Koliko časa naj človek spit K najvažnejšim, da najpotrebnejšim predpogojem za ohranitev zdravja spada brez dvojbe izdatno in urejeno spanje. V njem si spočijejo možgani in živci, in oba trpita škodo, ako primanjkuje spanja. Seveda ni ravno lahko, podati v ta namen splošno veljavnih pravil. Pri odraslem človeku je potreba spanja različna, na njo vpliva i telesno razpoloženje, kakor tudi kakovost dela. Vendar so pa izkušeni zdravniki določili povprečna števila, katera si more sleherni prilagoditi po svojih okoliščinah. Pred vsem se meri čas spanja po starosti. Ruski zdravnik prof. Monasein je postavil naslednja pravila. Kar zadeva novorojence, se ne sme njihovo spanje niti prekirije-vati, niti umetno podaljševati: 1 do 21etni otroci potrebujejo 16 do 18 ur spanja, od katerega pride 12 ur na noč, to je od 7 zvečer do 7 zjutraj, ostale na dan, kadar se otrok utrudi. 2 do 31etni otroci naj spe 15 do 17 ur, 3 do dietni otroci 14 do 16 ur, 4 do Glctni 13 do 15 ur, 6 do Dietni 10 do 12 ur, 9 do 13 letni 8 do 10 ur. V prehodni dobi, ko se razvijajo otroci v mladeniče in dekleta, naj se spanje nekoliko podaljša, proti koncu te dobe pa se zopet lahko okrajša spanje na 7 do 8 ur. Ko je rast končana, torej z 19. do 20. letom je pravilno, da se spanje omeji 6 do 8 ur. Zrelejša doba od 25. do 47. leta se sme zadovoljiti s 5 do 7 urami spanja, toda [le pri popolnem zdravji, slabotne, bolehne osebe potrebujejo tudi sedaj daljšega spanja. Kar zadeva stare ljudi, se ima trajanje njih spanja ravnati po tem, kakšno da je njih telesno in duševno stanje, to se pravi, ali je normalno (pravilno), ali pa je bolj ali manj oslabljeno. Vendar pa naj ne spe čez 9 do 10 ur na dan. Glavni čas spanja mora biti seveda po noči, popoldne le kratek čas. Ne sme se pozabiti, da se telo lahko privadi tudi takim rečem, ki mu škodujejo. Ako človek spi dalje časa, nego to zahteva počitek njegovega duha in telesa, s tem prvič slabi svoje telesne in duševne moči vsled pomanjkanja vaje, drugič se pa navadijo organi na nepravilno stanje hranitve, vsled česar je tudi njih delovanje v čuječem stanu oslabljeno. Gospodinja. Narodnogospodarske drobtine. I. Kako mogoče maslo dolgo ohraniti 1 Zmešajmo soli, solitra in sladkorja vsacega enako. Nato vzemimo za 1 kg masla 7 dkg te mešanice, ju dobro zmešamo in shranimo v glinastej posodi čvrsto potlačeno in dobro zavezano na hladnem prostoru. Tako shranjeno maslo obdržalo bode lepi vonj in okus dolgo časa. 11. Kako obdržati mleko dolgo sveže 1 Da se mleko zlasti poleti dalje časa obdrži, pomagajo si naše gospodinje s tem, da ga ali prekuhajo, ali pa denejo v posodi nad žerjavico, da se topi in na vrhu napravi smetano. Toda jedno ali drugo odvzame mleku pravi okus in zmanjša redilnost. Da se mleko dalje časa sveže ohrani, priporoča se sledeči način: Nalijmo svežega mleka v čiste steklenice z ozkim vratom, jih dobro zamašimo ter jih postavimo v toplo, ne v vrelo vodo, tako da moli steklenica z vratom iz vode. Tako jo pustimo za kaki dve uri in potem jo shranimo v enakej gorkoli. Takšno mleko počaka precej časa, brez da bi zgubilo kaj na dobroti, vonju ali okusu. III. Iz stare smetane dobro maslo. Pri hišah, kjer ni veliko krav, se ne gnjete smetana pogosto, zato pa se rado prigodi, da postane kisla in plesnjiva, od česar je potem maslo žaltavo. To se zabrani, ako se smetana sproti osoli in sicer se vzame na liter smetane do 30 gramov soli. Sol tudi gnje-tenja potem ne obtežuje, temveč šele pospešuje, kar se lahko sami prepričamo. IV. Perilo s črešnjami omazano, kako oprati'{ Madež od črešenj se najprej po navadi izpere z vodo in milom, potem pa namoči perilo v mleku in pusti tako stati čez noč. Drugi dan se perilo opere po navadi v toplej vodi. V. Kako odpraviti mravlje od čebelnjaka? Kako so sitne mravlje pri čebelnjaku, ve skoraj vsak čebelar. Da se jih brani, natrosi okoli panjev pepela, pa veliko to ne pomaga. Svetuje se sledeča skušnja: Namoči gobo v vodi, nato jo pa potresi z sladkorjem. Kadar se mravlje obesijo na gobo, vzame se ta in vrže v vrelo vodo. To se ponavlja, dokler niso vse mravlje ugonobljene. Seveda je treba poiskati mravljišča na okoli, katera se z vrelo vodo poparijo. VI. Posoda od pleha, kako sc očisti 1 Znano je, če stoji taka posoda ob ognju, postane kmalu črna. Navadno umivanje ji nič ne pomaga. Da se zopet lepo očisti, treba vzeti nekaj pepela, nekaj zdrobljenega oglja in nekoliko olja. To vse se zmeša v nekako kašo, s katero se potem posoda riba, pa se bode svetila, kakor nova. VII. Kaj storiti, da bode imelo maslo lepo barvo? To velja posebno za ženske, katere prinašajo maslo na trg, pa tudi za druge gospodinje. Lepo in snažno napravljeno maslo dene se v posodo. Nato se vzame nekaj belega sladkorja, (eno žlico na četrt litra vode) se na ognju raztopi iu precej segreje. S to tekočino se maslo po vrhu namaže jeden ali dvakrat, kar se najlažje zgodi s čopičem. Od toplote tega se na maslu napravi neka skorja, katera brani, da zrak ne prihaja v maslo in ono vstane kakor sveže, lepe rumene barve in okusa dolgo časa. Posebno v Angliji je navada na ta način pripraviti maslo za na trge. VIII. Kruh od skaljenega žita, kako ga peči? Znano je, kako težko se peče kruh iz žita, katero je bilo vsled mokrote scimano. Ono je namreč preveč vodeno, da je moka vsa vlažna in tako testo ne more vski-peti v neškah. Temu se da nekoliko pomagati s tem, da se takšno zrnje prej na zraku ali v peči dobro presuši. Enako je treba presušiti še moko, na odprtem zračnem prostoru, imeti razgrnjeno v posodah in jo večkrat premešati. Kadar se kruli peče, naj se vzame k takej moki nekaj manj vode, nego k navadnej, ta pa ne sme biti vrela, nego primerno topla, k testu pa je še dobro primešati nekaj kumine. Množina takšne moke naj bode rajše manjša kot po navadi, da ta lažje vzkipi. Peč mora biti zakurjena z suhimi drvami od mehkega lesa, pa ne prevroča, zato pa se naj raje kruh dalje časa v njej pusti. Konečno je še svetovati, da se tak kruh peče vsaj za par dnij prej, nego se rabi, med tem pa se shrani na zračnem prostoru ter še-le tretji dan začne zavživati. Nov takšen kruh namreč rad želodcu škoduje. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 36.: Imam nov sodček, katerega sem dobro s sodo in z gorko ter mrzlo vodo večkrat izpral. Sedaj teče iz njega popolnoma čista voda. Ali bo dobilo vino duh po lesu, če bo dlje časa v tem sodčku ostalo? G. B. v Sk. Odgovor 36.; Izperite in izlužite nov sod še tako dobro, bo prvo vino vendar dobilo nekaj duha. Mnogo manj pa, če že po gori navedenem načinu opran sod še z vinom zakuhate dobro zamašite, ter pustite dotično zakuho več ur notri. In še v tem slučaju napolnite ga najpred z navadnim vinom. Vprašanje 37.: R. Ž. v Sk. V mojem novem vinogradu mi napravljajo črvi mnogo škode s tem, da objedajo trtne korenine in steblo, vsled česar trte bolehajo in tudi poginejo. Kako lahko te preženem? Odgovor 37.; Lahko jih ravno ne preženete, pač pa z velikim trudom. Najbolje je zrnastih vsakega črva pri kopanju, oziroma odkopati vsako bolehajočo trto ter poiskati navedene črve. Ker se črvi najraje zbirajo v gnoju in gnojnih ali trhlih stvareh, je dobro, tu pa tam zakopati več gnoja cunj in takih reči skupaj, ter večkrat pregledati, in vse notri nahajajoče črve pomoriti. Istotatako važno je tudi zatiranje hroščev samih, kar je laglje, kot črve. Kdor zmore, naj v zemljo sika žvepleni ogljik, kakoršnega sc rabi za pokončavanje trtne uši sploh. Vprašanje 38.; J. B. v St. Ali je dobro čistiti vino z mlekom in koliko se ga vzame na 100 litrov vina? Odgovor 38.: Posebno priporočljivo to ni in prvič že radi tega ne, ker je mleko lahko bolno in se vino na ta način pokvari in drugič se čiščenje vedno ne sponese, nasprotno, vino ostane vedno nekako megleno. Treba je torej najpred z majhno množino poskusiti, v to zadošča 1 liter vina ter 10 — 20 cm3 svežega mleka. Vprašanje 39.: R. P. v Vel. Na moje posestvo molijo veje sosedovih dreves in tudi sadje pade tokraj, katerega pa sosed pobira in mi večkrat tudi škodo na polju odnosno na travniku napravi. Ali ima on pravico to pobirati, oziroma smem jaz odškodnino za pokvarjene poljedelske pridelke od njega zahtevati ? Odgovor 39.: Vi imate pravico ravnati z deli dotičnih dreves t. j. s koreninami in z vejami, ki molijo na Vaš svet, ravno tako, kot bi bilo popolnoma Vaša last. Vi ga lahko prisilite, da vse dotične veje in korenine odseka in če tega ne stori, smete sami to izvršiti. Tembolj imate pravico zahtevati odškodnino za storjeno škodo. Vprašanje 40.: J. B. v Ar. Ali škoduje škropilnicam, če se jih takoj po škropljenju čisto ne izmije? S kom se odstrani ona plavozelena skorja, ki se naredi na bakrenih škropilnicah? Odgovor 40.: Da se škropilnice kmalu pokvarijo, če se jih po vsaki rabi čisto ne izmije, je pač samo-ob sebi umevno, in vsakdo se je že sam prepričal, da dobro snažena škropilnica še enkrat ali dvakrat dlje traja, kot slabo snažena. Plavozelena skorja se odstrani najhitreje in najbolje s solno kislino, ta ne razje bakrenih delov, pač pa železne in obleko. Doličnik, ki s tako kislino čisti, ne sme imeti ranjenih rok. Dovelj se očisti tudi s citronovo kislino ali z limono, kar je isto, ter ne škoduje ne obleki, ne zdravju. Vprašanje 41: A. Št. v Pa. Škoduje čebelam mokrota v panju in kako se ta odpravi? Odgovor 41.: Mokrota v panju je čebelam jako škodljiva. Primorane so posrkati vso vodo, vsled česar dobe drisko, pa tudi drugače jim to škoduje ter sc čutijo v panju nejevoljne. Pridni čebelar mora tedaj svoje panje od slučaja do slučaja pregledati, ter mokre dele, ovitke itd. s suhimi nadomestiti, in če mogoče, le- — 166 -- šene dele na solncu osušiti. Vsekakor pa se morajo odpreti vse luknjice, da se panj prezrači. Dobro je tudi, če se postavi v kotiček v malo skledico nekoliko klo-rovokislega apna, ter istega s tanko mrežico pokrije, da čebelice vanj ne padejo. Tako apno vleče vso vlago nase. Vprašanje 42.: Ž. S. v R. Katere vrste jabolk so za gorke in katere za bolj mrzle lege? Odgovor 42.: V gorkih legah se sponašajo: Kanadska, Baumanova, Baselska, Ananasova in Orleanska rej-neta, dalje: Viržinski rožnik, kardinal, zlata rimska parmena, dancarski ro-bač, rdeči zimski kalvil, mašančkar, belefler in beli ostrakan. V mrzlih legah se pa dobro sponašajo: Parkcrjev peping, zeleni kne-žak, Šar!amovsky, poletni kalvil, rdeči štetinec in dancarski robač. Vprašanje 43.: Lud. Š. v R. V moji izdelovalnici sodavice mi ostane na dan z žvepleno kislino namočen pesek. Bi bil to dober gnoj za gnojenje travnikov? Odgovor 43.: Preden se mora zatrditi, jeli bi bil dotični pesek dober gnoj, poznati treba njega sestavino, kar se pa da le kemičnim potom dognati. Svetujemo Vam, da pošljete nekoliko dotičnega peska kemičnemu preskušališču v Ljubljano. Doma pa napravite sami več poskusov na Svojih travnikih. Odmerite si več tabel po 100 kvadratnih metrov na dobrih in slabih travnikih ter pognojite dotične table z različnimi množinami gori navedenega materijala. Sejmi. Na Kranjskem: 11. junija v Senožečah. 13. „ v Starem trgu pri Poljanah, Polhovem gradcu, Bruniku, Hotemožah, Zdenski vasi, Trebnjem in Žireh. 14. „ v Hotederšici. 15. „ v Premu, Dobu, Kočevju, Št. Vidu pri Zatični in Vipavi, Kočevju in Jagnenci. 18. „ v Zalogu. 19. „ v Rovišah. 21. „ v Moravčah in Lašičah. 22. „ v Št. Vidu pri Blokah, Bučki. 23. „ Tržiši. 24. „ Št. Jurju pri Svibnem, Cr- mošnjicah, Matenji vasi, Drnovem, Loki, Bistrici, (Bohinju) Rovtah (Planinski kant.), Mirni, Češnjicah, Ribnici, Višnji gori. 27. junija v Strugah pri Cirkvi. 28. „ v Radečah. 29. „ v Dvoru, Šentjanžu. 30. „ v Mozelju, Zagorju (za Savo), Mirni peči, Mali gori, sv. Mohorju in Rakeku. 1. julija v Velikem gabru, Žireh in Krškem. 2. „ v St. Gothardu in Srednji vasi. 5. „ v Vidmu poleg Krke. 6. „ v Ljubljani, Trnovem, Pol- šnjiku, Slavčjemvrhu in Travi. 7. „ v Črnomlju. 9. „ v Žužemberku, Tirni. Na Štajerskem: 13. junija v Brežicah, pri sv. Duhu, Ločah, Št. Janžu (pri Ta-berzi) Rogatcu, Žavcu. 15. „ pri sv. Barbari, Kostrivnici, Mozirji, Lambahu, Planini, sv. Rozaliji, sv. Vidu (blizo Ptuja). 20. „ v Poličanah. 21. „ v Bočah, Vremski gori in Šmarju pri Jelšah. 22. „ v Št. Jurju ob juž. želez. Sevnici (na Savi), Šoštanju, 24. „ v Št. Jurju (pod Tabrom), Konjicah, na Laškem, pri sv. Lenardu (Slov. Goricah) v Podsredi (Horberg) Se-talih, Strasi in na Ljubnem. 29. , v Gomilnici. 30. „ v Olimji.Rajhenbergu, Spod. Polskavi in Zrečah. 2. julija pri Novi Štifti (na Ptujski gori), v Pletrovčah, na Šin-skem, pri Sv. Tilnu in Vil-donu. 4. „ v Vidmu, Marenbergu, Voj- niku, Rečici in Spod. Kostrivnici. 6. , v Lembergu. 8. „ pri sv. Jurju v Svičini. 10. „ v Dolovi. Na Koroškem: 14. junija v Obcrdravberzi. 16. „ v Traberku in Grajfcnberzi. 24. „ v Gutšlanju. 28. „ v Grajfenberzi. 30. „ v Pontalfelnu. 2. julija v Kaplji. Na Primorskem: 13. junija v Medeji (Karm. k.) Koba- ridu (za živino in blago) 15. n v Pavjeru. 23. v Komenu. 24. 9 v Ajdovščini, Št. Evani (dnino) Boljunci (za blago in živino) 25. v Karminu (3 dni). 28. n v Kastelnovi (Novi grad), Ospu. 30. n v Terčetu (Nidem. kan.) in Št. Petru (Nidem. kant.) 3. julija v Brezovici. 4. » v Rifenbergu in Jelšah. Prinnrnča ©o ■ Vzajemna zavarovnl- rnporuLd se. Ilica I)r()tl ltožarnim škodam in poškodbi zvonov. Edini domaiM zavod te stroke: ljubljana, Medjatova hiša. Tkfl 7fili izvrstnoga naravnoga vina, istri-I IVU 4011 janca čnmga i beloga kupiti, neka se naravnost obrne na posestnika in kmeta Vencesliua Križmanič v Ježenjn, pošla : Tinjan, Istra, kateri se obveže za odgovarati sa pismi in na zahtev pošilja Rnhiifi 80 ^kafi večji in manjši z lesenimi UUUIJU in železnimi obroči, kakor tudi če-hriči, brente brentače, barigle, puterbi in žlice iz javorovega lesa v različnih velikostih. 173 (i—4 Naročila izvršuje točno in po najnižji ceni Anton Peterlin posestnik v Dolšaku pri Robu, pošta Velike Lašče. Oglas iz Istre! kupovanju vina. Opozorujejo se na to trgovci z vinom. Društveni urad je v hiši predsednika dr. Kurellčn. 30 orehovih drevesc vAh^ib”1 do 25 mm debelih po 50 vin. kos proda Ludovik Ševnr, Itakck. 7imn za postelje in konjsko opravo, raz-4.IIIIU |jčne kakovosti izdeluje Jos. Knific 183 5—2 Stražišče pri Kranju. Klipi S6 oprava za manjšo trgovino. PrnHa ©o • Supa in svinjak, otepi, pše-riuua »U. nica in pr0s0. Kje? — pove „Gospodarska zveza“. I pil nne Leonberski-Bernhardinec, 9me-Lcr H0®! secev star, izvanredno inteligenten in ubogljiv, vže precej dresiran, proda Lud. Šerar, na Rakeku. Preselitev. kemična tovarna Mihael Barthel & Comp. Dunaj, X. Posebnosti: Krmilno apno, karbolineum, lepenko za strehe, olje in mast, kako an-timerulion proti hišni gobi.) bo svoje pisarne in skladišča od 12. t. m. naprej iz X., Kepplergasse 20 v X/3 Siccardsburg-gasse 44 preselila. Trgovina in obrt. Trgovina. Trgovske novice. Izvoz avstrijskega sadja na Nemško. Samo iz Češkega in Moravskega izvozilo se je v letu 1902. svežega sadja na Nemško, osobito v Berolin nad 90 tisoč meterskih stotov samo jabolk in hrušk, poleg tega še veliko število stotov črešpelj. Lesni trgovci in producenti češki vložili so prošnja na poljedeljsko ministerstvo, v kateri zahtevajo, da se na neobdelan les naloži vvozna carina nikakor pa ne izvozna carina. Priprave za trgovinske pogodbe so v toliko napredovale, da so se končale enkete glede industrije in trgovine. Za- slišanih je bilo okolo 2000 zadevnih izvedencev. Obrt V pekarski obrti skušajo nekateri doseči spremembo dotičnih določb glede nedeljskega počitka. Nekateri drž. poslanci se zavzemajo za to, da bi se kot nadomestek za nedeljsko prostost ne dovolil prost delavnik ali pa dvakrat po šest prostih ur, marveč le enkrat šest prostih ur in sicer od 6. ure zjutraj pa do 12. ure dopoludne. Proti temu se seveda upirajo pomočniki. ZADRUGA Zadružništvo na Španskem. V Španiji pričelo se je zadružno gibanje jako pozno; še-le leta 1900 izšel je zadružni zakon. Španija ima do 300, po največ manjših zadrug, med temi je kakih 25 posojilnic, 25 produktivnih zadrug in do 250 konsum-nih društev. (Jlani zadrug so po največ častniki in uradniki, delavcev ne sprejemajo. Pač pa imajo delavci v Kataloniji svoje delavske zadruge, ki so spojene v lastno zvezo in izdajajo lasten list: „Re-vista cooperativa Catalana11. V kmetijskih pokrajinah, posebno onih, kjer se goji kmetijstvo z napajanjem, tako zvane „huertas11 ali „vegas“ — ustanovile so se zadruge, ki skrbijo in razdeljujejo za napajanje potrebno vodo. Navod za poslovanje in knjigovodstvo. Kakor smo že naznanili, izda „Gospodarska zveza11 svoj ofici-jelen „Navod za poslovanje in knjigovodstvo41 posojilnic in drugih zadrug. Rokopis knjige je dogotovljen in ga damo tekom tega meseca v tiskarno. Ker smo prejeli z vrst naših zadrugarjev mavsikoji dober nasvet glede vsebine, ureditve itd. te knjige — in ker je še čas, — zadnji čas, da bi se še mogli ozirati na kake želje oziroma nasvete, pozivamo prav prijazno zadrugarje, posebno pa še strokovnjake, da nam blagovolijo poslati tozadevne dopise vsaj do 20. junija t. 1. ter s tem pripomoči, da dobi slovensko zadružništvo popolen in praktičen navod. K praksi zadružnega zakona. Hranilne knjižice naših hranilnic in posojilnic. Pred kratkim izdalo je c. kr. upravno sodišče velevažno razsodbo, koje se je razveselilo poso-jilništvo cele Avstrije, ta razsoba namreč pravi, da hranilne knjižice naših hranilnic in posojilnic niso imejiteljske listine, da toraj ni treba pridobiti si v §§ 92 oz. 93 zadružnega zakona predpisane koncesije, ki se je tolikrat zahtevala. Ker je to pomembno razsodbo izvojevala slovenska hranilnica in posojilnica — naša članica — v Marezigah — po svojem zastopniku gosp. drž. in dež. poslancu dr. Ivanu Šušteršič — jo naslednje priobčujemo v dobesednem prevodu : Št. 416 ex 1903. U. S. Vimenu NjegaVeličanstva cesarja. C. kr. upravno sodišče je odločilo pod predsedstvom c. kr. senatnega predsednika viteza plem. Hennig, v navzočnosti svetnikov c. kr. upravnega sodišča, in sicer c. kr. dvornih svetnikov barona plem. Jacobi, Truxa, dr. Ploj in dr. Balko, dalje zapisnikarja c. kr. okrajnega komisarja viteza pl. Schneid, z ozirom na pritožbo „Hranilnice in posojilnice v Ma- rezigah11, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, proti razsodbi c. kr. ministerstva za notranje z dne 13. julija 1901, št. 14.973, zadevajoči poslovanje s hranilnimi vlogami, po javni, ustmeni obravnavi 12. januvarja 1903. in sicer po zaslišanju referentovega poročila in izvajanj c. kr. mini-sterskega tajnika Millim, v zastopstvu prizadetega ministerstva za notranje tako-le: Razsodba, proti kateri je vložena pritožba, se kot postavno neutemeljena razveljavi. Vzroki razsodbe. Z razsodbo c. kr. ministerstva za notranje z dne 13. julija 1901, št. 14.973 se je potrjevaje odlok c. kr. namestništva v Trstu z dne 9. januvarja 1901, št. 22.095 naročilo „Hranilnici in posojilnici v Marezigah11, registrovani zadrugi z neomejeno zavezo, da mora dobiti pred izdajanjem hranilnih knjižic, ki nimajo izrecno pripomnjenega pridržka, izplačati hranilne vloge onemu, na čegar ime se knjižica glasi ali njegovemu pooblaščencu, dovoljenje od c. kr. ministerstva za notranje. Odlok se opira na določbe §§ 92 in 93 zakona z dne 9. aprila 1873. drž. zak. št. 70 in na določbo, da imajo od imenovane hranilnice in posojilnice izdane hranilne knjižice značaj na imetnika se glasečih papirjev. V pritožbi se oporeka veljavnosti te določbe in se zatrjuje, da hranilne knjižice tožečega društva niso nikake ijnejiteljslce li-stine, ampak se glase v smislu pravil društva na ime vlagatelja in tudi izplačuje se vlagatelju ali njegovemu pooblaščencu, kot kateri se smatra imejitelj hranilne knjižice z učinkom, da nima potem zadruga nobene dolžnosti več, preiskovati njegovo legitimacijo pri vzdigovanju vlog. Dotične določbe zadružne pogodbe se glase : „§ 36. Glede hranilnih vlog veljajo naslednja določila: . . . . 3. Vlagatelj sprejme o svoji vlogi hranilno knjižico, v kateri je sprejem vloge potrjen s podpisom dveh udov načelstva. Na hranilni knjižici mora biti razvidna zadružna tvrdka. 4. ) Hranilna knjižica se glasi na ime vlagatelja in se izplača le temu samemu ali pa njegovemu pooblaščencu. Kot pooblaščenec vlagatelja se smatra vsak, kdor je v posesti hranilne knjižice, in tedaj posojilnice ne zadeva nikaka dolžnost, preiskovati ali presojevati legitimacijo vzdigovalca, razim če je na knjižici sami na zahtevanje vložnika zabeležen poseben pridržek, ki nalaga posojilnici dolžnost, preiskovati legitimacijo [pravico) vzdigovalca za prevzetje vloge. Ta pridržek pa mora biti po zadrugi zabeželen v glavni knjigi hranilnih vlog in pa v hranilni knjižici sami; v poslednji s pravilno podpisanim potrdilom zadruge. 5. ) Izplačila hranilnih vlog se odklonijo i a) radi sodnijske prepovedi, b) če je vpeljana amortizacija knjižice. § 37. Obresti hranilnih vlog določa načelstvo v sporazumu z nadzorstvom, primerno denarnim in časovnim razmeram. Ako se izpremeni obrestna mera v škodo vlagateljem, se mora ista vsaj en mesec preje, kot stopi v veljavo, na v § 29. označeni način javno proglasiti, s pristavkom, da je vložnikom prosto, v primernem roku, ki pa mora preje poteči, nego stopi izprememba v veljavo, vzdigniti svoje vloge. § 38. Hranilne vloge se morajo ako se jih hoče vzdigniti, odpovedati po določbah načelstva, katere morajo biti razglašene po v uradnih prostorih nabitih oznanilih. Vsaka odpoved se mora zaznamovati v glavni knjigi hranilnih vlog, v posebni zapisni knjigi (,,skadenci“) in pa v hranilni knjižici, na kateri mora potrditi odpoved tudi posestnik knjižice. Z ozirom na tako v smislu pravil določeno uravnavo vložnih knjižic tožeče hranilnice in posojilnice ni moglo upravno sodišče pritrditi mnjenju ministerske razsodbe, da se gre tu za imejiteljske listine, na katere se ozira določba § 93 zakona z dne 9. aprila 1873, drž. z. št. 70. Po § 93 navedenega zakona imajo pridobitne in gospodarske zadruge, torej tudi hranilnice in posojilnice, dolžnost, dobiti državno dovoljenje „za izdavanje zastavnih pisem, zadolžnic, slovečih na imc-jitelja, in obrestnosnih blagajničnih nakaznic, kakor tudi za zavarovalna opravila. Ako določa ministerska razsodba z ozirom na preje opisane vložne knjižice, da se smejo izdati le z državnim dovoljenjem, potem gotovo obrača ta razsodba na vložne knjižice ono določbo § 93 navedenega zakona, ki govori o zadolžnicah, glasečih se na imejitelja. Jasno je pa najpreje, da se tozadevne vložne knjižice vsled svoje uravnave ne morejo smatrati za listine, glaseče se na imejitelja, ker se glase te knjižice po pravilih na ime vlagatelja in ker se tudi vsi drugi vpisi označujejo kot taki, ki se tičejo vlagatelja. Ako pa je razsodba, proti kateri je vložena tožba, vložne knjižice označila kot imejiteljske listine, ker se mora vloženi znesek izplačati vsakemu imejitelju knjižice, tedaj je temu dokazu najpreje pripomnili, da se to nikakor ne vjerna z besedilom § 93 in bo pač temu besedilu, ki govori ravno le o zadolžnicah, glasečih se na imejitelja, pri- pisovati tem večji pomen, ker velja pridržek posebnega državnega dovoljenja za popolnoma določene [tipične), natanko opisane listine in pravne posle, kot zastavna pisma, obrestne blagajniške nakaznice, zavarovalna opravila, tako da se pač zamore sklepati, da se je hotelo tudi z besedami „zadolžnice, sloveče na, imejitelja^ označiti ravno tako tipičen, natanko opisan pravni posel. Pa tudi v slučaju, ako bi preko posebnega pomena besedila § 93 ne pripisovali okolnosti, da vložne knjižice ne slove na imejitelja, nobene važnosti, in ako bi se pripisovala vsa važnost okoliščini, da se mora po določilih pravil vršiti izplačevanje v roko imejitelja listine, bi se ne mogle vložene knjižice označiti kot imejiteljske listine. Glede vprašanja, katere listine veljajo za imejiteljske listine in pod katerimi pravnimi pogoji postane kaka listina imejiteljska listina, so vsekako mnoga nasprotja. A v tem se vendar ujemajo vsi nazori, da se gre pri imejiteljskih listinah za strogo formalni, enostranski pravni akt, po katerem se oni, ki izda listino, zaveže napram vsakomur, kdor ima to listino, in le napram temu. Ne more biti torej dvomljivo, da zamore veljati kot imejiteljska listina edino le taka listina, iz katere se razvidi jasno in določno volja izdajatelja, da hoče napraviti imejiteljske listino, utemeljiti imejiteljsko zahtevo in prevzeti pravne posledice istega pravnega posla (§§ 861, 863, 269 drž. zakonika, člen 278 trgovinskega zakonika). Ta volja je vsekako pre-gnantno iražena v onih listinah, ki se glase na imejitelja ali prinesca, in v katerih se izdajatelj zaveža nasproti prinesen, imejitelju za neko v listini izraženo dolžnost v smislu besedila listine. Tudi tedaj, ako se ne smatra taka oblika listine kot edino dopustna, se vendar ne more označiti kot imejiteljskih listin onih listin, ki te volje ne izražajo določno in jasno, ampak ki po svo- jem umevanju dovedejo do prepričanja, da ni imel izdajatelj namena, napraviti kake imejiteljske listine, dasi je hotel uvesti v nameravanem pravnem razmerju ta ali oni imejiteljskim listinam lastni pravni znak. Ako se v smislu pravil določena uredba vložnih knjižic, katere izpodbijana razsodba označuje kot imejiteljske listine, natančneje pregleda, je mogoče priti le do tega sklepa, da hoče stopiti hranilnica in posojilnica pri izdaji vložnih knjižic edino le z vlagateljem, torej z neko gotovo osebo, v dolžnostno razmerje, da si pa vsekako hoče zagotoviti za pravne odnošaje, sledeče iz tega pravnega razmerja med vlagateljem in med hranilnico in posojilnico pravno prednost pri izplačevanju zneskov v tem smislu, da sme izplačevati imejitelju knjižice s pravnim nasledkom za vlagatelja. V določbah pravil o vložnih knjižicah hranilnice in posojilnice v Marezigah pa se ne nahaja niti eden moment, ki bi se dal razlagati tako, da se zaveže hranilnica in posojilnica nasproti vsakomur izplačati hranilno vlogo. Kakor sledi iz § 36 pravil {točka 3.), sc izroči vložna knjižica vlagatelju o njegovi vlogi in se določa (točka 4.), da se na vložno knjižico izplača le njemu samemu ali njegovemu pooblaščencu. Ako se nadalje določa, da se ima za pooblaščenca vlagateljevega imejitelj knjižice, potem je pravno stališče imejitelja knjižice nasproti hranilnici in posojilnici brezdvomno tako, kot pooblaščenca in nikakor se določba v smislu besedila ne more tolmačiti in razlagati tako, da hoče in mora hranilnica in posojilnica nasproti vsakemu imejitelju knjižice zavzemati pravno stališče dolžnika, in da hoče hranilnica in posojilnica nasproti temu imejitelju konstituirati zadolžno razmerje. Določba § 38. o odpovedi vlog govori tudi zato, da se ne gre pri izdaji vložnih knjižic za nič druzega, kot za dokazilno listino o pravnem in dolžnostnem razmerju med hranilnico in posojilnico ter vlagateljem. Iz doslej omenjenega nujno sledi, da tozadevne vložne hranilne knjižice vsled svoje uredbe v smislu pravil ne morejo biti imejiteljske listine. Ako pa se zavzema stališče, da se pride pri izvrševanju § 93. zakona z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70, v bistvu do tega, da je izdaja zadolžnic, ki — že v prometu — so v svojih pravnih posledicah enake imejiteljskim listinam, odvisne od državnega dovoljenja, akoravno bi zadolžnice po svoji obliki ne bile imejiteljske listine, tedaj bi se moralo na to odgovoriti sledeče: Neizogibna in gotovo najbistvenejša pravna posledica imejiteljske listine je ta, da preide pravica iz-tirjavanja napram izdajatelju zadolžnic zaradi prehoda imejiteljstva na tačasnega imejitelja, kateri po- Pregled tleiinntega prometa „Centralne blagajne" za mesec maj 1903. Predmet Vloge K r e d i t Denarni promet vloženo vzdignje 10 IT izplačano povrnjeno K h K K h K h K Stanje 30. aprila 1903 1,690 433 68 — — 2,633450 53 — — V ines. maju 1903 . . 159 820 96 190 846 59 79020 17 94 830 04 Skupaj . . . 1.856 254 64 — — 2,712 470 70 — — 6,364550 75 Po odbitku 190 846 59 — — 94 830 04 — — Stanje 31. maja 1903 1,665.408 05 — — 2,617.640 66 — — Bilance. Hranilnica in posojilnica v Cerknici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za osmo upravno leto 1902. Člani: stanje začetkom 1. 1902 487, v letu pristopilo 39, odpadlo 20; koncem leta 1902 506. Deleži: stanje začetkom 1. 1902 K 978, prirastlo Iv 78, odpadlo K 40, stanje koncem I. K 1.016; odpovedano: 0. Denarni promet: K 498.411 37. T Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila Inventar premični .... . nepremični .... Zaostale obresti posojil. . . Delež pri Kons. dr. in obresti Vrednost tiskovin Nepovrnjeni upravni (za drva) Prehodni ........ Delež pri Gosp. zvezi . . . Terjatev na nejernnini . . . Gotovina 31. decembra 1902 . 243.363 748 54.806 5 836 230 100 248 100 1.000 2.975 10.394 15 38 10 89 01 Deleži Hranilne vloge s kapitalizova- nimi obrestmi Predplačane obresti posojil . Rezervni zaklad Cisti dobiček 1 016 310.901 1.120 6 560 202 15 74 65 99 319 801 | 53 || 319.801 53 1 | n ii stane z imejiteljstvom zadolžnice sam upnik izdajateljev. Nasprotno pa je dolžnik zavezan, izplačati svoj dolg le imejitelju zadolžnice, in sicer tako, da se plačilo drugi osebi, tedaj tudi prvotnemu upniku, imejitelju zadolžnice ne more ugovarjati. Kjer ni tega pogoja, tudi ni govora o zadolžnici, ki je v svojem učinku enaka ali le slična imejiteljskim listinam. Kakor se je pa že zgoraj reklo, ni omenjenih pogojev pri vložnih knjižicah, o katerih je govor. Z ozirom na hranilne knjižice „Hranilnice in posojilnice v Ma-rezigah11, določa že navedeno besedilo § 36. pravil izrecno, da se mora izplačati vloga le vlagatelju ali njegovemu pooblaščencu. Po določbi pravil ostaja tedaj vedno prvotni vlagatelj upnik društva, in če tudi bi jenjal biti imejitelj vložne knjižice. Novi imejitelj bi ne mogel nastopiti tedaj na podlagi samega imejiteljstva knjižice osebno kot upnik zadruge. Ne more se torej z ozirom na hranilne knjižice pritožujoče se posojilnice reči, da preide tirjatev na vsakočasnega imejitelja knjižice. Ravno tako se ne more trditi, da sme izplačati posojilnica vloge, pra-voveljavno le na vsakočasnega imejitelja hranilne knjižice. Nasproti temu se ji po pravilih naroča izplačati dolg le vlagatelju in sicer ali ad personam (osebno njemu samemu), ali njegovemu pooblaščencu, torej ne imejitelju vložne knjižice kot takemu. Pridržek, da zadruga ni zavezana preiskovati osebne identitete vzdigovalca, ne nalaga zadrugi dolž-noslij, izplačati vloge na zahtevo vsakemu imejitelju knjižice, ampak ji daje le olajšavo, ne da bi ji jemal pravico, v slučaju dvoma vendarle preiskovati identiteto osebe in ako bi se dokazalo, da vzdigatelj ni identičen z vlagateljem in tudi ne njegovim pooblaščencem, tudi odreči izplačilo imejitelju vložne knjižice. Hranilnica in posojilnica v Domžalah, rcgislrovana zadruga z neomejeno zavezo, za peto upravno leto 1902. Člani: v 1.1902 pristopilo 14, odpadli 4, koncem 1. 160; s vplačanimi deleži K 320; odpovedano: 0. Denarni promet: K 146.41320. Imetje (Alttira) K h Izguba (Pasiva) K h Inventar 141 43 Deleži 320 Posojila 46.956 78 Hranilne vloge s kapitalizova- Zaostale obresti 434 86 nimi obrestmi 42.973 40 Nal. denar pri drnzih zavodih 1 004 — Preplačane obresti od posojil 33 83 Vrednost posestva . . . . 19.346 72 Izposoji la 31.066 — Terjatev na prod. posestvu . 5.962 — Obresti od izposojil na dolgu 791 65 „ „ °/o prod. posestva 190 — Dolg na zemljišču .... 93 96 „ „ najemnini . . . 101 76 Rezervni zaklad 580 34 Nepovrnjeni prehodni . . . 1.084 64 Čisti dobiček 129 81 Gotovina 31. decembra 1902 . 766 80 75.988 99 75.988 99 II 1 Ljudska hranilnica in posojilnica v Idriji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za prvo upravno leto 1902. Člani: 39. Deleži: v upravnem letu vplačano K 78; koncem leta K 78; odpovedano: 0 Denarni promet: K IGO.S??^. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila Naloženi denar Inventar premični .... Vrednost tiskovin Gotovina konec leta 1902 . . 11.439 34.669 233 450 10 33 80 86 58 Deleži Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi .... Predplačane obresti posojil . čisti dobiček 78 46 571 112 41 41 39 77 46 803 57 46.803 57 Posojilnica in hranilnica v Rovtah pri Logatcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1902. Člani: začetkom leta 167; v 1.1902 pristopilo 10, odpadlo 7, koncem leta 170. Deleži: stanje začetkom leta K 334; prirastlo K 20, odpadlo 14, koncem 1. 1902 K 340; odpovedano: 7. Denarni promet: K 199.420 25. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila Naložen denar Inventar premični .... Zaostale obresti posojil. • . Predplačane obresti izposojil . Vrednost tiskovin „ kolekov Gotovina 31. decembra 1902 84.716 3.228 251 1.363 25 90 30 4.398 66 89 35 20 67 80 61 Deleži Hranilne vloge s kapitalizova- nimi obrestmi Izposojila Rezervni zaklad Čisti dobiček . . , , . . 340 69.138 22.404 1.682 542 81 48 03 86 94.108 18 94.108 18 — 171 -- Društvo za štednju i zajmove u Staromgradu, registrovana zadruga na ograničeno jamčenje, za treću upravnu godinu 1902. Članovi: u I. 1902 pristupilo 34, odstupilo 3; krajem I. 1902 172 s uplaćenih diela K 14.280; odpovedano: 0. Novčani promet: K 137.15V54. Imetje (Aktiva) K li Izguba (Pasiva) K h Gotovina 31. prosinca 1002 . 5.8<>7 70 Zadružni dielovi 14.280 Ulož. novci kod drugih zavoda 8.341 02 Stedionički uložci 14.499 33 Zajmovi kod zadrugara. . . 48.524 22 Predplaceni interesi za g. 1903 178 53 Zaostali interesi 525 26 Neuplaćeni gubitak god. 1900 Vriednost knjiga 54 85 za godinu 1902 . . • . . 69 — „ tiskanica . . . . | 144 38 Interesi neup gub. od godine , pokućstva .... 89 84 1900—1902 19 85 Pribrana 81 57 Saldo na rač. dobitka i gubitka 1.238 99 | 63 367 27 63.367 27 1! Hranilnica in posojilnica v Tomišlju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1902. Člani: začetkom leta 291: v upravnem letu pristopilo 21, odpadlo 14; koncem leta 1902 298. Deleži: začetkom leta K 592; v letu 1902 prirastlo 42, odpadlo 28; stanje koncem leta K 606; odpovedano 0. Denarni promet: K 171.411"85. 1 ~ Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila Naložen denar Inventar premični .... Zaostale obresti posojil . . Prehodni Gotovina 31. decembra 1902 . 89.769 10.383 137 2.523 20 2.537 97 36 52 98 31 Deleži | Hran. vloge s kapital, obrestmi | Predplačane obresti posojil . Rezervni zaklad čisti dobiček 606 101.770 714 1.630 650 83 37 49 44 105 372 13 105.372 13 Hranilnica in posojilnica v Trnovem, registrovana zadruga z neom. zavezo, za deveto upravno leto 1902. Člani: začetkom 1. 594; v 1. 1902 prirastlo 46, odpadlo 13, koncem 1. 627. Deleži: začetkom leta K 1.188, prirastlo K 92, odpadlo K 26; stanje koncem leta 1902 K 1.254; odpovedano 0. Denarni promet: K 655.032-58. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila Naložen denar Inventar premični • • Zaostale obresti posojil. . . Predplač. obresti izposojil . . Vrednost tiskovin „ kolekov Delež pri „Ljud. pos.“ . . . Delež pri ,Gospodarski Zvezi1 Gotovina konec leta 1902 . . 485 993 5 489 753 8.921 25 180 9 4 1.000 3.218 40 37 58 68 27 30 Deleži Hranilne vloge s kapilalizova- nimi obrestmi Izposojila Predplačane obresti posojil . Rezervni zaklad čisti dobiček 1.254 310.996 182 029 3.802 5.486 2 025 35 54 40 78 53 505.594 60 505.594 60 Pravila tožečega društva tudi nimajo nikake določbe, iz katere bi se moralo sklepati, da društvo ni opravičeno, izplačati vlagatelju svojega dolga, ne da bi vlagatelj mogel pokazati vložno knjižico. Vložne knjižice tedaj tudi v svojih pravnih posledicah niso enake imejiteljskim listinam in bi se tudi s tega stališča ne mogla opravičiti uporaba § 93 navedenega zakona v navedenem slučaju. Iz teh razlogov se je razsodba, proti kateri se je vložila pritožba, po § 7. zakona z dne 22. oktobra 1875, drž. zak. št. 36 ex 1876, razveljavila. Na Dunaju, dne 12. jan. 1903. Hennig, l. r. Schneid, 1. r. Kmetijska itd. društva, ki nam še niso odgovorila na našo okrožnico z dne 17. aprila t. 1. nujno pozivamo, da nikar več ne odlašajo z odgovorom, ker sicer v lastno škodo ovirajo izvršitev v okrožnici navedenih velevažnih sklepov. Čakamo samo še do 20. junija 1903 na odgovor. Računski zaključki za leto 1902. Se nimamo vseh računskih zaključkov za leto 1902 — a je nujno rabimo ; — naj se nam torej zaostali takoj pošljejo. Ustmena odpoved članstva neveljavna, če predpisujejo zadružna pravila pismeno odpoved. Kakor čitamo v strokovnih listih, pripetil se je sledeči slučaj: Hranilnica in posojilnica v Nuss-dorf-u na Nižje-Avstrijskem primorana je likvidirati. Bivši njen član I. I. vložil je pri deželnem sodišču tožbo, naj se prizna, da on ni več članom zadruge smatrati in da je toraj tudi njegovo jamstvo minilo, ker je pravilno izstopil iz zadruge in mu ja ta to priznala, ker mu je izplačala delež. Hranilnica in posojilnica v Zgornjem Tuhinju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za šesto upravno leto 1902. Člani: 145. Deleži: začetkom 1. K 314; v I. 1902 prirastlo K 22, odpadlo K 34; stanje koncem leta 1902 K 302; odpovedano: 0. Likvidator zadruge „dr. R.“ pritrdi, da je I. I. v L 1898 prijavil svoj izstop ustmeno blagajniku in se mu je delež izplačal a zanikuje pravilnost tega izstopa z ozirom na § 5 zadružnih pravil, ki pravi, da se mora članstvo štiri mesce pred pretekom računskega leta pri načelstvu pismeno odpovedati. Odpoved tožnika I. I. toraj ni pravoveljavna, in bi bila celo tedaj neveljavna, če bi jo načelstvo odobrilo. Denarni promet: K 179.980-53. 1 Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila 70 20 i! 14 Deleži 302 Naloženi denar 42.425 56 Hranilne vloge s kapitallzova- Inventar premični . . . . 110 — nimi obrestmi 113.185 39 Zaostale obresti posojil . . . 814 42 Predplačane obresti posojil 47«) 78 Vrednost posestva . . . . 240 67 Rezervni zaklad 935 69 Delež pri Ljudski posojilnjci . 4 — Čisli dobiček 202 36 Gotovina 31. decembra 1902 . 1.308 43 115.105 22 115.105 22 | | Kmetijska zadruga v Cerknem Primorsko, Deželno sodišče se je oziralo na te vzroke in je tožbo odbilo. I. I. je vložil proti tej razsodbi pri deželnem nadsodišču pritožbo; a deželno nadsodišče je potrdilo prvo razsodbo, to radi tega, ker se izstop I. I. iz zadruge ni tako zvršil, kakor pravila predpisujejo. V smislu te razsodbe smatrajo sc vsi bivši člani, če so tudi že davno izstopili, pa se njihov izstop ni izvršil strogo po predpisu pravil, še članom ki še vedno jamčijo za obveznosti zadruge. registrovana zadruga z omejeno zavezo, za šesto upravno leto 1902. člani: v letu 1902 pristopilo 21, izstopili 4; koncem leta 1902 210 s vplačanimi deleži K 3.977, odpovedano: 8. Denarni promet: K 140.707-57. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Nal. denar pri družili zavodih 279 74 Deleži 3,997 Obresti od naloženega denarja 13 88 Neizplačane obresti deležev . 333 40 Vrednost blaga 1.399 35 Izposojila 17.000 — Terjatve na blagu pri zadruž 2.376 89 Dolg na blagu zadružnikom . 1.314 82 Terjatve na blagu pri nezadr. 4,369 78 Dolg na blagu nezadružnikom 844 15 Vrednost inventarja .... 3.111 20 Stavbeni deleži 567 „ nepremičnin invent 27 365 37 Rezervni zaklad 9.509 13 Gotovina konec leta 1902 76 03 čisti dobiček 5.426 74 38 992 24 38 992 24 II 1 Denarni promet. Na tekoči račun so nam vposlali sledeči zavodi: Višnjagora hr.in pos. (1. 6.) K 220-22 Tržišče Vrhnika Škofjaloka Ij. Zagradec Tržič Staraloka Škof. loka Ij. Žužemberk , Gore Šebrelje Gojzd Semič Tržič Struge Vrbnika „ (28. 5.) „ 600"— Kmetijsko društvo v Črnem vrhu nad Idrijo, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za peto upravno leto 1902. Člani: v 1. 1902 pristopilo 12, izstopili 3; koncem leta 1902 233 s vplačanimi deleži K 2.198-26; odpovedano: 5. Denarni promet: K 137.040-78. n n n n 7) v n n n » ouvu 1000-— 1000-— Imetje (Aktiva) K li Izguba (Pasiva) K h n n (29.5.) n 537-20 Nal. denar pri druzih zavodih 200 Deleži 2.198 26 n n n n 3000-— Vrednost blaga 27.552 — Neizplačane obresti deležev . 91 88 3000'— Terjatve na blagu pri zadruž. 11.188 27 Izposojila 17.989 81 Tejatve ua blagu pri neza- Dolg na blagu nezadružnikom 25.174 50 v * (30.3.) » 3000-— družnikih 39 83 Dolg na obresti od izposojil . 362 50 3000-— Vrednost inventarja .... 1 379 97 Dolg na ilrviii 245 32 n „ hiše 7.156 73 Pristopnina 12 n n n 1200-— Terjatev na najemnini . . . 60 — Posebna rezerva 703 83 (31.5.) 493-33 „ na zakupnini . . . 64 — Obresti posebne rezerve . , 28 21 JJ „ na drviti ... 82 32 Rezervni zaklad 1.098 86 » n n n 1000"— Gotovina 31. decembra li)02 . 357 48 Obresti rezervnega zaklada . 43 92 (1. 6.) 500 - čisti dobiček 131 51 n n n v 1000-— 48.080 60 48 080 60 n n (4. 6.) n 4000"— | Konsumno društvo v Cerknici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za šesto upravno leto 1902. Člani: v 1. 1902 pristopilo 17, izstopila 5; koncem leta 1902 347 s vplačanimi deleži K 7.579‘86; odpovedano: 0. Denarni promet: K 211 017 97. Imetje (Aktiva) K li IzgfHba (Pasiva) K 1 h Nul. denar pri družili zavodih 815 94 Deleži 7 579 86 Obresti naloženega denarja 30 15 Neizplačane obresti izposoji! . 532 — Vrednost blaga 48 178 45 izposoji la 38.200 — Terjatve na blagu pri zadruž. 12 92(> 88 Dolg na blagu nezadružnikoni 13.158 70 Vrednost inventarja . . . ' 1.372 58 Dolžna najemnina 2.375 Predpl. obresti od izposoji! . 275 — Hezervni zaklad . , 3 652 78 Gotovina konec leta 1902 . . 2.328 67 Čisti dobiček .... 439 33 65.937 67 65 937 67 Prva žrebljarska in železo-obrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za osmo upravno leto 1902. Člani: v 1. 1902 pristopilo 25, izstopilo 3; koncem 1. 1902 122 s vplačanimi deleži K 35.495; odpovedano: 3. Denarni promet: K 723.209 82. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Naloženo pri Ljub. kred. banki Nal. denar pri druzih zavodih Vrednost blaga Tirjatve blaga Vrednost inventarja .... „ nepremičnin . . . V avstr, pobtno hranilnice V ogr. poštno hranilnico . . Gotovina konec leta 1902 . . 7.489 1.625 80.683 39.396 17.006 12 684 4.123 1036 489 94 81 25 37 91 62 36 Zadružni glavni dnleži . . . » opravilni deleži . . Neizplačane obresti deležev . Izposojila .... Dolg na blagu .... „ nepremičnin „ inv. (stroji c. k. trg. min) Rezervni zaklad 1. 1901 . . 4°/o obresti za 1. 1902 . . Čisti dobiček leta 1902 . . . 35 400 95 3.028 40 202 163 13 293 10 573 422 3 356 19 83 34 30 61 94 05 164.535 26 164.535 26 1 1 Mošnje hr. in poe. (4. 6.) K 3000 Št. Jur p. K. * » » n * 500 Naklo „ n Jf n 900 Smlednik „ » » n 620 Škof. loka Ij. „ »» » n 1000 Št. Jur ob j. ž. „ n n n 9 2500 Tržič n » (5- 6.) a 600 Leskovica „ * » n 9 1000 Dobrepojje „ v 9 n n 3000 S. Križ p. Lit. „ n n 9 jj 2000 Struge n 9 9 9 1000 Št. Ilj p. T. „ n n n JJ 2000 Naklo „ JJ JI 9 n 300 Tržič „ a a (6- 6.) n 469 Škof. loka Ij. „ 9 9 n jj 4000 Št. Jur p. K., 9 n jj n 800 Rovte „ a a (7- 6.) a 2000 Izlake „ »n 9 a 4000 Št. Jur p. K. „ 9 n JJ a 800 Šmartno pri Litiji hr. inpos. (7.6.) 9 1000 Kranjskag. , a , (9. 6.) n 3000 Rečica , JJ 9 J) 5000 Št. Ilj p. T. „ v n jj „ 2000 VABILO na izredni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Škofji Loki, registrov, zadruge z neomej. zavezo", ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. junija 1903 v uradni sobi hranilnice in posojilnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Prememba pravil. 3. Slučajnosti. Škofja Loka, 5. junija 1903. ' Načelstvo. MIHAEL KASTNER, Ljubljana priporoča svojo najmnogovrstnejso zalogo vedno sveže napolnjenih tu- in inozemskih mineralnih voda......—, : vrelčnih pridelkov. Najcenejša prodaja morske soli in soli za živino, voznine prosto na vsako železniško postajo. = Zgalnica za kavo = vedno sveže žgana kava, vsakdanje pošiljatve po železnici in pošti. 186 10_2 =Zaloga petroleja in olja = za poljedelske in druge stroje ter mline.. Ponudbe, vzorce in cenike na zahtevanje brezplačno in poštnine prostt1. mr Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza« po orig. cenah. — m — „Gospodarska Zveza" v Ljubljani, Gradišče št. 1 naznanja, svojim udom, da ima vedno v zalogi vsa potrebna umetna gnojila, kakor Tomaževo žlindro, kalijevo sol, solitar, superfosfat (koščeno moko) in Barthel-ovo klajno vapno. Kfaročila se točno izvršujejo! Kupim irJUL'g: bukove palice -»g rezane 4X4 cm, 3X3 cm • dolge 1 m 50 cm, 1 m 60 cm, 1 m 80 cm in 2 m 40 cm. Cena po dogovoru za kubik meter ali pa na kos oziroma na meter, franko postaja Darovnica, in sicer proti takojšnemu plačilu. Naročila naj se naslove: ige x—2 FRAN tk VlfiFI I tovovnlca stolov na Bregu, pošta in postaja rnfln OVIUCU, Borovnica na Kranjskem. 'V';"..' . ' • ' Delniška družba tovarne strojev N. HEID v Stockerau, Trijerji (čistilniki) za vsakovrstne namene s kovanimi plehi patent „Heid“. Trijerji gg za laneno seme, “ deteljo, rž, lečo in bob. Vprave za skladišča, posebno dober sistem in popolna izvršitev. Excelzior, mlin za šrotanje, pat. „Heid“. Lahek za goniti! Veliko naredi! Nizka cena ! ________Nad šestdeset prvin odliUovanj 1 179 12-5 C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlerstlugel založnik Raiffeisnovih posojilnic Dunaj, L, Franz Joscplis-Ouai št. 13. ,w. ____________(170) 24—10 ^33303333333333333333333333333333030335 Zarezane strešnike vštnene (Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel) zidarsko opeko -h- -h- -h. cement, roman in portland glinaste peči in štedilnike plOŠČe Za tlak, Samotne In cementne kot vse drugo sta^vbinsko blago ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah (i84) 10-3 3. ?. Vidic & Comp. Ljubljana. Patentovane sprave za žveplanje trt jednostavno i duplo delajoč » ŠKROPILNICE PR0ir\ PERONOSPORI TER VSE POTREBNE VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE 1 VINOGRADARSKE STROJE, prodaja v najboljši izvršitvi, J&.HELLERnaDUNOJIJ H. Praterstrasse 49 | Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno. 171 12—8 Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp, Zveza« po orig. cenah, 175 - E rti5ti>6 „5cspcdar“ vHustopečich-H ranic, Moravsko. Denar si prihranite, če vsakovrstne poljedelske stroje, oroc^ja, šivalne stroje, trombe, cevi, kakor tudi mašinsko olje in motore, splošno za najboljše, priznane, kupite v zalogi Stanc Zemana, NB kodov mi preskrbi naročila, odškodujem ga za njegov trud dobro!!! 182 7__3 —-rrt Ljubljana Poljanska cesta št. 24. $pretni z«5topnil