—\ (ara to: If ndtHrtTMi ret« GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 1004 N. Chicago Street. JOLIET, ILL. Return Poeta«« Guaranteed. The largest Slovenian Weekly in the United State« of America. Issued every Wednesday Subscription ra'e; For members yearly....$1.20 Fot boo members.......$2.00 Foreicn Countries..... $3 00 Telephone 1048 V---/ ^Največji slovenski ▼ Združenih driavah. Izhaja vsako sred«. Naročnina: OF THE OR AND CARNJOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Ent« r a« Second-Class Matter December 9, 1920,at the Po«t Office at Joliet, Illinois, Under the Act of August 24, 1912 Za iUsi, aa loto Za aaeiaae...... Za isouaitfs .. NASLOV aredaiitT« in apramiitTS jat 1004 N. Chicago Street, Joliet, UL Telefon; 104« ^__ ACCEPTANCE P0R MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED P0R IN SECTION 1103, ACT OP OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. štev. 15.—No. 1,5. J0UET, ILL., 12. APRILA (APRIL), 1922. Leto VIII. — Volume VIII. K STAVKI PREMOGARJEV. (Razna poročila.) John L. Lewis, mednarodni predsednik unije premogarjev zatrjuje, da je prvi teden splošne stavke premogarjev uspešno potekel. Skoro vse delo po okrajih trdega in mehkega premoga počiva. Pozivu k stavki se je odzvalo 100 odstotkov organiziranih premogarjev; tako se je tudi obrat po neunijskih premogovnih okrajih zadnji teden za polovico znižal, ker je stopilo v vrsto stavkarjev do 75,000 nemi i jsk i h premoga rjev. Pred stavko se je po raznih okrajih nakopalo 11,430,000 ton premoga; takoj prvi teden stavke pa samo 2 milijona ton. V Pennsylvania i počiva do cela ().'» premogovnikov. Washington, D. C., 8. aprila. —Vsi poskusi kongresa, da bi .se med operatorji in stavkarji doseglo sporazum v svrho sestave nove plačilne lestvice so ostali brez uspeha. Nek zastopnik premogovnih družb se pri tem izgovarja, da se kompani-je boje posledic kršitve proti-tnfrtrrtli poštah. V tej zadevi je danes kongresna zbornica sprejela amendment za justični department, da vlada pri mirovnih pogajanjih med operatorji in premoga rji ne bo delala nikakih ovir. Razočarani operatorji. Ker se v bližini mesta Gal- ■ lup, N. Mex. tudi vrši stavka premogarjev, kjer je že prišlo do resnih nemirov in je bilo dne 1. aprila ondi proglašeno vojno stanje, se je guverner države N. Mexico obrnil na vojnega tajnika za vojaško pomoč. Vlada je pa to prošnjo k rat komalo odklonila. Radi te vladne določbe so tamošnji lastniki premogovnikov zelo razočarani. * ''Mati" Jones odpotovala v Pennsylvanijo. Nad 90 let stara zaščitnica in prijateljica stavkujočih rudarjev, "mati" Jones se bo te dni napotila v Pennsylvanijo, kjer bo zbrala vse žene in otroke stavkajočih premogarjev in ž njimi na čelu korakala do operatorjev. "Mati" Jones zatrjuje, da pri vsaki veliki stavki bas žena in njena deca največ Škode trpijo; vsled tega bo sedaj organizirala cel bataljon žena, da bodo pripomogle k zmagi premogarjev. Obhod stavkarjev. Charlestown, W. Va., 8. apr. —Jutri bodo vsi tukajšnji u-nijiski premogarji priredili velik obhod v Winding Gulf pre mogovni okraj, da pregovorijo tamošnje neunijske rudarje k stavki. Pot do tja je dolga 12 milj. V Sullivanu, Cooks-townu in drugih naselbinah se bodo spotoma vršili velki javni shodi stavkarjev. Župan mesta McMechan v Severni W. Virginiji se je zaklel, da ne bo pripustil niti e-nega državnega policaja v mesto, ker predobro pozna njih surovo počtje z delavskim ljudstvom. Označena policija je namreč žj> brez vsakega vzroka napadla unijske stavkarje. Družine stavkarjev stradajo. Washington, D. C., 8. apr.— Republikanski kongresnik iz Ohio, Ed. Ricketts, bivši rudar, je danes v kongresni zbornici orisal žalosten položaj družin stavkujočih premogarjev v Za-padni Virginiji. Naprosil je zbornico, da naj se tem družinam določi kaj ^državne podpore; njegova prošnja je bila pa odklonjena.. V Hocking dolini, W. Va., je najmanj 130 tako prizadetih družin, ki so danes le od miloščine odvisne; ako se tem družinam žq na ta, ali oni način ne bo pomagalo, lahko od gladu umrjejo. V tem premo-, garskem okraju živi okrog 6000 stavkujočih premogarjev, ki niso lansko leto niti tri cele mesece delali. Skrivnost v umetni nogi. Spartansburg, S. C., 8. apr.—' Ko je šel zamorec Aleksander Ballenger danes po cesti, mu je nekaj čudnega v njegovi u-metni (leseni) nogi ropotalo, kar je zbudilo pozornost mi-moidočemu policaju, da ga je odvedel na stražnico. Ondi so naš1)i v zamorčevi leseni nogi malo steklenico-viske. Zamorec je moral vsled tega $100.00 globe plačati. Čudna stavka. Chicago, 111., 10. aprila —V zgodovini chikaškega mesta še ne pomnijo dneva, da ne bi bil ukraden kak avtomobil, kar se je včeraj zgodilo. Policija zatrjuje, da so šli tatovi avtomobilov na štrajk. Pošta bo vrnila denar nazaj. Washington, D. C., 8. aprila. —Ker je bilo za časa vojne, leta 1916 in 1917 iz Združenih držav v Nemčijo po pošti nakazanih okrog $500,000.00, in ker tega denarja v Nemčiji naslov-ljencem ni bjlo mogoče izplačati, se bo ta denar sedaj odpošil-jateljem vrnil; vseh teh nedo-stavljenih poštnih nakazne je 334,971. Izdajalec Edith Cavell usmr-čen; Bruselj, 8. aprila. —, Tragedija znane angleške vojne mir čenice, Miss Edith Cavell, bolničarke izza'minule svetovne voljne, katero so Nemci kot iz-dajalko ustrelili — se je včeraj s tem končala, da je bil izdajalec navedenke, M. Jean-nes včeraj v Monsu vsled tega obr-švii. Razlika v plači. Middletown, N. Y.—Te dni je imel na tukajšnji višji šoli nek pastor iz Brooklyna predavanje o današnjih šolskih raz-| merah in plačah učiteljev v I Združenih državah. Pri tem je omenil slučaj, o-ziroma razliko med plačo ljudskih učiteljev in vežbalcev konj. V New Yorku plačuje nek bogatin vežbalcu svojega dirkalnega konja $5000.00 na leto ^nedaleč od New Yorka pa j živi ljudska učiteljica, ki dobi-i va za poduk 42 učencev samo $1,250 na leto, torej ravno štirikrat manj kot konjski vež-| balec. 1 GOSPODARSKA KONFERENCA V GENOVI OTVORJENA. Navzočih okrog 1000 delejatov iz vseh svetovnih delov. Genova, 10. aprila. .—Danes popoldne je bila gospodarska konferenca v tukajšnji zgodovinski palači sv. Jurija formalno otvorjena. Konferenco je otvoril italijanski ministrski predsednik Facta. Genova, 10. aprila (Po Associated Press) Zastopniki narodov iz vseh svetovnih delov so se danes tukaj zbrali v svrho zopetne uvedbe normalnih svetovnih razmer; vsi glavni načrti tega mednarodnega kongresa so izdelani. Od znane verzaljske mirovne konference, je smatrati sedanjo genovsko konferenco najbolj važnim. Na isti so zastopani delegat je 33 raznih držav, ki bodo skušali rešiti zamotano ekonomsko v-prašanje Evrope v svrho rekonstrukcije. Skupno število rednih delegatov znaša 690; k temu je pa treba še prišteti razne izvedence in svetovalce, tako da bo štela konferenčna v bornica nad tisoč oseb. Pred vsem se bo ta kongres bavil z vprašanjem centralne Evrope, ali rehabilitacijo Rusije in še nekaterih drugih držav. Kakor znano, Združene države na tej konferenci niso formalno zastopane; pač ima pa ameriški poslanik za Italijo, Richard Washburn Child nalogo, da zasleduje potek te konference v družbi številnih a-meriških finančnikov. Za ameriškega poslanika je v zboro-valni dvorani določeno posebno častno mesto. Zborovanje se vrši v največji in najbolj sloveči zgodovinski palači sv. Jurja, ki je bila zgrajena že'leta 1260. Na konferenci so zastopane sledeče države po številu svojih delegatov: Južna Afrika 4; Albanija 4; Avstrija 6; Avstralija 14; Belgija 14; Bolgarija 15; Kanada 30; Češkoslovaki-ja 30; Dansko 10; Esthonia 25; Finska 7; Francija 80; Nemčija SO; Velika Britanija 128; Grška 22; Irska 6; Italija 6; Latvija 6; Litvanija 7; Luksem burg 4; Norveška 8; Nova Zelandija 16;Holandska 16; Poljska 40; Portugalska 9; Ru-munska 22; Rusija 15; Jugoslavija 12; San Marino 6; Span ska 16; Švedska 10; Švica 8 in Ogrska 7. Angleško delegacijo pod vodstvom ministr. predsednika Lloyd George, ki je došla že 8. t. m. semkaj, je načelnik italijanske delegacije Facta prisrčno pozdravil. Sploh zbuja na konferenci Lloyd George mnogo zanimanja in pozornosti. ^ ; Lloyd George se. je glede te konference še pred otvoritvijo iste sledeče izrazil: "Jaz sem prepričan, da se vse delegacije saj v eni točki strinjajo in sicer: sporazum za odpravo v-sakega nadaljnega mednarodnega spora; da se zopet uvede mir in medsebojno zaupanje od strani raznih držav na podlagi ekonomske prosperitete." Tudi francoska delegacija je vsa vneta za dosego najboljših uspehov na tej konferen* ci. Izmed 1000 ziborovalcev navedene konference, zbuja največ pozornosti mala skupina (12) ruskih delegatov pod vodstvom Jurij čičerin-a, boljše-viškega vnanjega ministra. Letos meseca januarja se je na seji Vseruskega centralnega eksekutivnega odbora določilo 15 znanih sovjetskih državnikov, kateri naj bi na genovsko konferenco vodil ministr. predsednik Nikolaj Lenin. Tej delegaciji je bila poverjena vsa moč in oblast zastopati sovjetsko Rusijo na gospodarski konferenci v GenovL Ker je pa Lenin nevarno zbolel, se ni mogel svoji delegaciji pridružiti. Eni pripisujejo drug vzrok Leninove neodsotnosti: strah, da bi ga kdo na tej misiji umoril. Ruski delegat je so potovali preko Rige in Latvije; za vsaka ja ko varnost njih življenja jim je dala Italijo posebno garancijo. Dospevši v Italijo jim je vlada odkazala primeren hotel v Rapallu, 35 milj oddal-jeno od Genove. (Rapallo je z-godovinsko znano mesto vsled ondi sklenjene pogodbe med Jugoslavijo in Italijo). Rusi niso s tem nič kaj zadovoljni, ker se bodo morali vsak dan z avtomobili tako daleč v Genovo voziti. Italija je boljševiš-ke delegate vsled tega v Rapallu *na£taila, ker se, boji stika med njimi in italijanskimi anarhisti. čičerin je star okrog 60 let. Svojo diplomatično ulogo je začel igrati že za časa carskega režima. Ko je v Rusiji izbruhnila boljševiška revolucija se je čičerin nahajal kot zastopnik Rusije v Londonu. Istočasno ga je pa Lenin k sebi pozval, ker ga je smatral za i zbornega?? državnika. Njegov sodrug, ali tovariš na tej konferenci je Leonid Krasin,, boljševiški vnanji trgovinski minister, ki je bil 1. 1917 še nasprotnik boljševizma, a po zmagi Lenina se je končno komunistom pridružil. Krasin je star 45 let; po poklicu je električni inženir. Ostali sovjetski delegatje so: Adolf Joffe, ministrski predsednik sovjeta v Turkestanu, Dr. Jakob Jan s on, zastopnik iztočne Rusije (Letvije), rodom Žid. Pred leti je živel v New Yorku pod imenom Tobinson; dalje A-leksander Sljapnikov, sovjetski delavski komisar iz Petro-grada; po poklicu kovinski delavec; tudi ta je že živel v A-meriki; dalje Kristijan Rakov-skv, predsednik ukrajinske republike, rodom rumunski Žid; dalje Nazimovov, predsednik sovjetske republike v Azerba-jamu (Kavkazu) po poklicu zdravnik in politik. Drugi ruski delegatje so še: M. Litvinov, ruski sovjetski minister vnan-jih zadev; M. Novosky ruski minister za Italijo, M. Nidiva-ni zastopnik sovjetske Georgi-je, M. Bekzadiau, zastopnik sovj.r- Armenije, M. Hadijev zastopnik Bpkhare in M. Roud-.zufack in Salronov, zastopnika strokovnih unijskih delavcev. Izjava Rusije in Nemčije. POGREB POK. KAROLA Genova, 7. aprila. — V ko- HABSBURGA. likor se je zamoglo od ruskih1 Funchal, Madeira, 6. aprila. in nemških delegatov izvedeti, I ~ Včeraj popoldne se je vršil se tr dve države na gospodar- pogreb dne 1. t. m. tukaj u-ski konferenci ne bosta dali vrlega bivšega avstrijskega zapovedati od strani zavezni- i cesarja Karola. Sprevoda v kov, ampak bosta odločno na cerkev se je udeležila velika tem obstojali, da se pravice množica ljudstva. Med drugi-ter suvereniteto teh dveh dr- mi ie poslala krasen venec na žav ščiti. Ruski delegatje so se krsto Pokojnika tudi portugal-na svojem potovanjem oglasi- ska v,ada in *Pa"ski kralj Al-li tudi v Berlinu, kjer so imeli glede tega z nemškimi Truplo pok. Karola Habs-delegati važno posvetovanje. br,,Ka ho Gasilo tukaj poči-Rusija in Nemčija trdita, da val° v neki grobnici; kasneje ta gospodarska konferenca ni | P« je mislijo poslati na Ogrsko, vrhovni svet zmagovalnih za- Pred pogrebom so zdravniki veznikov. Rusija je pri volji zrezali Karlovo srce, koje bo priznati državni dolg se pod v-! v »tekleui in srebrni posodi po-lado bivšega carja, pri tem pa s,an° lia 1)u,iaJ in »hranjeno v zahteva tudi od zaveznikov | kaP«ciski kapeli kjer počivajo primerno vojno odškodnino iz- tudl dru-1 umrh avstrijski vla-za časa protiruskih kampanj!^1 habsburškega rodu. (Denikina, Kolčaka, Judeniča in Vrangla), kojo kampanjo so ua plan spravili zavezniki. Genova, 10. aprila — Rusija se je danes oficielno pridružila evropejskim narodom s tem, da odobrava štiri stavljene ji zahteve Canneške konference; te zahteve so samo manjšinske in sicer: 1.) Narodi ali države Karol zastavil kronske dragulje. Pariz, 8. aprila.—Vsled stiske je bivši avstrijski cesar Karol štiri mesece pred svojo smrtjo zastavil nekemu švicarskemu zlatarju skoro vse kronske dragulje ter zlatnino za znesek $10,000,000; samo en |HH HPHBH biserov, starih že nad se ne smejo braniti izplačeval o^ let je hj| vreden m{Ujfm (]o_ ju državnega dolga; 2.).ne ' larji^v mejo napovedati vojne in^titu- ^ tofi ^^nik Cite do-cijam; 3.) se ne smejo vdelezi- ti6liega ziatarja vsled oderušt-ti agresivnih operacij; 4.) La, ker je pri tem posojilu Ka-porne zadeve kake države ahjrolu ra(,unal 31 odstotkov za-naroda se mora podvreči ne- nmdllih obresti. pristranski razsodbi posebne-! _g mu razsodišču. Ko so ruski delegatje dospeli v zborovalno dvorano, so bili oil navzočih delegatov burno Angleški prestolonaslednik obišče Japonsko. Tokio, 8. aprila—Japonska , ... . v . dela velike predpriprave za pozdravljeni; za prisrčni spre- , . . .__ . i ' i. v rdostojen sprejem angleškega jem se je navzočim načelniki ; ,v , /v . .. . j i prestolonaslednika, ki dosp^1 ruske delegacije Cieerin lepo 1 zahvalil in naglašal,da je predvsem in najprvo treba rešiti točko glwle razorožitve narodov; še le zatem je mogoče nadaljevati, oziroma reševati e-konomske zadeve. ■ V obče se sodi, da bo ^ospo- potrel;nl koraki. ferenca v (lenovi _ semkaj prihmlnji teden. Anglija bo na ta način vrnila o-bisk japonskega prestolonaslednika, ki se je lanstko leto mudil v Londonu, v svrho oseb ne varnosti angleškega gosta i na Japonskem so ukrenjeni vsi darska konferenca trajala 1 mksee, celo 2 meseca? ali pa morda Združ. države bodo priznale Rusijo. Washington, D. C., 7. aprila. —Na današnji seji kabineta se je razpravljalo glede pripozna- nanja ruske svojetske vlade od strani Združenih držav. To va-, • • • nodrtih his potegnili vprašanje je pa v prvi vr- I' '''1 1 ^ nlh ^ov v Ballinger, Texas Žrtve ciklona. Dallas, Texas, 8. aprila. — Vsled velikega neurja in orkana, ki je sinoči razsajal po severnem delu države Texas in v južni Okla bom i je bilo v kolikor je doslej znano ubitih 36 oseb, materijalna škoda pa znaša več milijonov dolarjev. Sa-naselbini Ardmore so iz 14 trupel, pa 6. IV> nekaterih krajih je naredila tudi poplava vsled utrganega mo v zno sti odvisno od poteka genov ske konference. Ako se bodo tudi ostale evropske države i- u • •• „ ob aka veliko škode, zavezale pomagati Rusiji, se «""«*» _ temu tudi Amerika ne bo ustavljala, ter bo tudi ona priznala njeno sedanjo vlado in sklenila z njo medsebojno trgovsko pogodbo. Glavna zapreka glede te važne točke je že odstranjena, kaj- Čuden samomor. Philadelphia, Pa., 8. aprila.— 32 letni Karol Little je danes v svojem stanovanju izvršil samomor z za strupi jen jean s plinom. Navedenec je zlezel v velik kovčeg, istega zaprl in ti Rusija je obljubila plačati j ^ k] ]V,avllici impeljal plino- Ameriki ves vojni dolg, ki je vo cev. Čez nekaj ur so našli bil narejen še za časa pok. ru- saniomorilca mrtvega skega carja Nikolaja; ta dolg j kov5eglL znaša $137,000,000. Današnje kabinetne seje sel je po daljšem odmoru vdeležil tudi trgovinski tajnik Hoover, ki je omenil, da je naročil na- tem Rockefeller je vi interesi v Palestini. Washington, D. C. 8. apr.— Anglija je dovolila Rockefel-šemu poslaniku v Itadiji, da naj ierjevi Standard oljni družbi, pazno zasleduje razvoj gospo- sme v Palestini eksploatira-darske konference v Genovi, [ti tamošnje petrolejske vrelce. POPRAVEK. V zadnji številki priobče-dopisu predsednika dru-a Sv. Frančiška Salešk. št. Joliet, 111. glede smrti sobr. tija Rogan, zaslužnega ela-označenega društva, se j« stavcu urinila pomota proti koncu, da je izpustil eno vrsto. Pravilno naj se konec glasi: 44 Z neumorno marljivostjo jo kodno deloval za pridobivanje novih članov, ali za korist in kapredok našega društva, zato |ga bomo vsi težko pogrešali. — I Tem potoni izražam v imenu našega društva njegovi žalu-ijoči ženi iskreno sožalje" itd. I Uredništvo. proda, in da na ta način pripomore k lepemu finančnemu u-spehu, kar je pri takih prilikah vsakega člana dolžnost. Za vse drugo pri tej prireditvi bo skrbel odbor. Odbor* NAZNANILO. Na zadnji mesečni seji društva Sv. Roku št. 15, Pitts-j burgh, Pa. se je sklenilo, da so I prihoelnja mesečna seja v aprilu vrši namesto tretjo neeleljo na četrto n zdel j o, dne 23. aprila; to pa tfaradi velikonočnega praznika in sicer v navadnem zborovalnem prostoru. K.S. Domu. To naj blagovolijo vsi člani vpo&evati ter se prihodnje seje polnoštevilno udeležiti. S pozdravom Vi^ko Besal, tajnik. Društvo sv. Vida št. 25, Cleve land, Ohio. Iz urada tajnika društva sv. Vida št. 25, K.S.K.J. Oleve; land, O., se naznanja članom goriomenjenega društva sklep seje z dne 2. aprila, da se nase društvo korporativno v deleži sv. maše ob 10:30 dop. v cerk vi sv. Vida na velikonočno nedeljo dne 16. aprila t. 1. Tore(j prosim člane, da se polnoštevilno zberejo v Knav-sovi dvorani ob 10. uri dop. z regalijami. Nadalje naznanjam onim članom, ki niso se vrnili svojih glasovnic, da naj jih prinesejo s seboj na dotično nedeljo in- jify izročijo meni ali pa predseelniku. Z bratskim peszdravom Anton J. Fortuna, taj. VABILO. Ker bo društvo Sv. Frančiška Saleš. št. 29, K.S.K.J. v Jolietu, 111. priredilo svojo prvo gledališko igro "ČAROVNICA", v nedelje), dne 23. aprila v "Slovenija" dvorani na 803 N. Chicago St.^e tem potom uljudno vabi vse Slovene ce in Slovenke ter Hrvate in Hrvatice, mlade in stare, ela nam zopet izkažejo naklonjenost in se udeležijo te lepe in pod uči ji ve igre. Ker ima naše društvo Sv. Frančiška Šaleškega v Jolietu in Rockdale na tisoče prijateljev, so4 nam doslej pri v-saki priliki izkazali svojo naklonjenost in se udeležili naših prireditev v obilnem številu, upamo, da nas tudi pri tej naši prvi igri ne bodo pozabili. Vstopnina znaša 50c, in 35c; za otroke pa 15c. Zatorej ne pozabite dne 23. aprila (na Belo nedeljo) in se u-deležite te naše prve igre. V-sakdo bo popolnoma zadovoljen, ki se bo te prireditve n deležil, kajti navedena igra bo v Jolietu prvič na odru vpri-zorjena. Člane in članice se tudi prosi, da naj pridejo s svojimi otroci k popoldanski igri, ker er ne bo za o,troke prosto- NAZNANILO. I* urada tajnika dr. sv. Alojzija št. 42, Steelton, Pa. Jragi mi sobratje: — Ker bo prihodnja, ali tret ja nedelja v mesecu velikonočna, ne bomo imeli rodno mesečne seje, ampak se le zadnjo nedeljo v mesecu, to bo 30. aprila ob 2. uri popoldne. Kakor navadno, tako mora biti na člane od Jednote razpisani asesnient plačan najkasneje do 25. aprila. V zaupanju na Vas, založilo se bo denar iz društvene blagajne v svrho plačila asesmonta za K. S.KJ., tako, ela v slučaju kakega ponesrečen ja ne bo nihče oškodovan. Vkljub temu je pa vaša dolžnost, da tem bolj poravnate svoj dolg, ter plačate mesečni ases. na pri hodu ji seji dne 30. aprila. Omenim naj še, da bolniško podporo in druga izplačila se bo izplačalo s 1. majem, ali prihodnji mesec. S premembo mesečne seje smo v tem ozim nekoliko zaostali, kar upam, da boste gotovo za enkrat oprostili. Na dalje, ali zanaprej bomo i-meli mesečno sejo kakor do-sedaj po navadi vsako tretjo nedeljo. Torej še enkrat o-nienjam, da velja ta premenr ba samo za ta mesec, za kar sem prepričan, ela Vam bo s 11 ni ustreženo. K sklepu Vam vošči vesele velikonočne praznike, Vam vdani Anton Malesič, tajnik. kateri res ni mogoče priti na sejo, lahko zdaj pred sejo po dnevu plača pri meni na domu. Rada bi tudi videla, da bi na prihodnji seji vse članice od dale spovedih* listke in vrnile, ozir. plačale vse tikete od cerkvene in društvene prire ditve; o sob i to opozarjam tiste, ki j*e niste vrnile tiketov od igre, ki je bila prirejena za cerkev, da to gotovo ta mesoc storite. . Želeča Vitem članicam vesele Velikonočne praznike ostajam s sosestrskim pozdravom Marija Blaj, tajnica. 1853 W. 21 St. Chicago, IU. 1 Prosimo tudif člane našega društva, da pripeljejo s sabo največ mogoče svojih pri-?ljev; čim večja bo ude-tem boljši bo naš uspeli. ?liramo tudi na jiaše člane, vsak čim več tiketov Društvo sv. Srca Jezusovega št. 70, St. Louis, Mo. Uradno poživljam vse člane (ice) na prihoelnjo reelno me ^ečno sejo, dne 16.>aprila. Na dnevnem redu imamo glasovanji o iniciativnem predlogu glede točke 14. Jednotinih pra vil, oziroma predlog za znižan je konvenčnega asesmenta n»a 5 centov; dalje moramo glaso vati «*e za neko resolucijo ko dodatek k člpnu XXXV. točka 188 A. Dalje tem potom vabim vse člane našega društva, da se udeležijo parade dne 30. aori la, ki jo priredi Hrvatsko dru štvo Sv. NikolHa št. 49 N.H.Z ob 2. uri popoldne na 1041 Cha teau Ave. Rudolf Grabrijan, tajnik NAZNANILO. Društvo sv. Barbare št. 74 K.S.KJ. • Springfield, 111. bo melo velikonočno spoved dne 22. aprila in skupno sv. obhajilo pri 8. sv. maši v nedeljo dne 23. aprila. Vsi člani so prošeni, da se tega udeleže. Vsakdo naj od da listek spovedniku, katere ga. bo dobil oel tajnica. Sobratski pofcdrav: Anton Kužnik, tajnik. NAZNANILO. Iz urada dr. Marije Pomaga št. 78, Chicago, 111. Članicam društva Marije Pomagaj št. K.S.KJ. Oh i eago, lil., naznanja, da bode seja za mesec april v ponde-ljek po Veliki noči, t. j. 17. aprila ob 8. uri zvečer. Zaradi več točk, ki jih je treba rešiti, opominjam članice, naj se vsaka vdeleži te važne seje. Vse tiste tudi, ki niso plačale ase«, zadnje ta,esece» opominjam, da naj to gotovo store ta mesec. V slučaju, da NAZNANILO IN VABILO. V nedeljo, dne 23. aprila zv'čer priredi društvo Sv. A-iie, št. 127, K.S.KJ. Wauke-gan, IU. v Opekovi dvorani na 0. ceisti zanimivo gledališko igro "Ali plavaj, ali utoni", gra se bo pričela točilo ob pol 8. uri zvečer. ' Ker je ta igra ako lepa, zanimiva in smešna, zatorej vabimo vse Slovence, tlrvate in Slovenke iz Wauke-gana, North Chicago in okolice, ela nas v obilnem številu posetite, ker mi potrebujemu vsi pomoči eden od drugega, saj v slogi je moc. Dalje, kakor je bilo sklenjeno na zadnji mesečni seji — mora vsaka članica našega društva nekaj darovati v korist društvene blagajne, da bo čisti prebitek te prireditve tem večji. In to je, ene bomo spekle kaj dobrega za pod zobe; ker to je že stara navada pri našem društvu; druge, se naj pa postavijo vsaka s kakim lepim dobitkom, kar se bo na igri izžrebalo. Zelaj pa prosim članice, ki boste darovale kak dobitek, naj ga vsaka prinese k sosest-ri Tereziji Umek na 1426 Mo A lister Ave. in to najkasneje do 22. aprila; one pa, ki boelo darovalo kako jestvino za našo veselico, naj stvar same v dvorano prinesejo na dan prireditve 23. aprila, najkasneje do 7. ure zvečer. Dalje bi prosila naša vrla dekleta, med katera «em razdelila tikete, naj se vsaka potrudi, da jih bo prodala; jaz želim, da bi kmalu teh vstopnic zmanjkalo; vsaka razpro-dajaika naj se po,tem zglasi po nove tikete pri tajnici društva, ker jih imamo še. dosti na raz; polago. Dalje prosim vsa ta dekleta, ko bo seja dne 23. aprila točno ob 1. uri pop., ela izročijo neprodane, tikete in denar na tej seji, da bo potem v dvorani glede vstopnic vse v redu. K sklepu vas cenj. članice še opozarjam, da se naše prihodnje igre 23. aprila gotovo udeležite; kdor se iste ne udeleži, bo morala plačati 50c kazni v društveno blagajno. Tiketi so na prodaj po 50c za odrasle, za otroke do 12 leta pa po 10c. Zdaj pa še enkrat uljudno vabimo vse skupaj, na našo prihodnjo veseflfuco. Gotovo uo bo nikomur žal veleležbe; po igri shdi ples in prosta zabava. Za dober prigrizek in dobro postrežbo bo skrbel odbor. Godbo bomo imele na " Sejue-eze box" Kakšna je ista, jo bdste čuli v Opekovi dvorani čo prjdete. Na veselo svidenje torej dne 23. aprila! S< »sest rsk»i; i>ozdr&v Katarina Mauser, tajnica. za pokojnim članom po predpisanih pravili; društvo tudi nima denarja za pokri*|§ takih stroškov, in kdor si noče sam že prej preskrbeti za dostojen in katoliški pogreb ob slučaju njegovo smrti, društvo ne prevzema nobene odgovornosti kako bo dotičnik pokopan. Prihodnja društvena seja so uo bo vršila dne 16. aprila za mesec april, ampak dne 23. aprila popoldne pol 2. uri. Vsak član naj pazi, da plača svoje mesečne doneske pravočasno, ker drugače že sam ve, kaj se mu lahko pripeti. Do 25. dne v mesecu mora biti denar (a-ses.) že v glavnem uradu Jednote ne pa v žepu članoV. Opominjam vas tudi, da bt>s-te sedaj, ko jo bolj malo dela tukaj, kakor tudi drugod, paz-no prečitali pravila K.S.K. Jednoto in se. po njih ravnali in tako tudi spol nov al i svoje dolžnosti napram Jednoti in društvu. .Velikonočni čas je tukaj in vsak kristjan ve in mora znati kaj je njegova dolžnost in posetbno člani katoliških organizacij,kot je naša; torej da boste izvršili kar ste se opraviti zavezali ako ne,naj posledico vsak sam sebi pripiše ne pa drugim. S pozdravom: Frank Kerzich, tajnik. dnje čase je pa prenehal. Po- soelc, da bi v enem semeni hdi-vedali so mi pa, da bo ta rudnik ko kaka mala družina stano- zopet in menda kmalo za obra ZAHVALA. Iz urada tajnika dr. Sv. Miha-lja br. 163, Pittsburgh, Pa. * Najprisrčneje se zahvalim sv i m članom i članicam zgora imeuovanog društva, na lepem i obilnem številu prošle, skup- no še štiri slovenske družine. Nižjo pod temi gorami 365 čevljev nad morsko gladino, 71 milj od San Fraaioisca, leži starodavno mesto Oalistoga; semkaj se pride polovico pota po morju, drugo polovico pa po železnici. Vožnja jo naravnost divna, ker se vije med 7rijazaiimi hribčki in dolinami z vinogradi in sadnimi vr tovi. Tu naokrog ima tudi več naših Slovencev svoje kine-ije. Mesto Calistoga se je jelo osobito razvijati let?a J 871. Cela ravnina je polna vull$ttiiično vročih studencev; vsled tega lastujo mestna u-pmva številno raznih kopališč (Mud baths). Pozimi ni kaj prida obiskano, pač pa na spomlad, koncem marca. Tu, tem kraju je poizimi dokaj čudno vreme, ker »nekako od decembra do maja večkrat dežuje, med tem ko visoko v hribih snega zap;ide; posebno vi bližnjem Shasta gorovju ga jo videti šo do julija meseca. Kadar dežuje v Kaliforniji, ni kaj prijetno vsled vlake, pri koji priliki se človek kaj lahko prehladi. Vse drugače jc pa tukaj na spomlad in v poletnem času. Kopališča v Calistogi obis-kuj:ijo bolniki z rovmatiz-uiorn; v tem volkanionem kopanju v blatu baje na okrevanje izvrstno učinkujejo. Po no velikonočne spovedi^ jed nom su oba vili svoju vijersku I več krajih imajo pacienti svo- NAZNANlLO. Člani dr. Marija sv. Rožnega Venca št. 131, v Aurora Minn., se uradnim potom opozarjajo, da kdor ima v oporoki (certifikatu) samo $100.00 za pogrebne stroške določeno, naj prinese svojo oporoko (certifikat) na društveno se jo, da se isto preuredi, ker s $100.00 danes ni mogoče napraviti pogreba, oziroma plačati stroškov dužuust, a drugo našemu dič-nemu društvu kredit izkazali medju narodom. Neka bude onima na promišljavanje, koji nisu mogli, da prispiju onaj dan, zato prosim sve one, ki še niso bili, da obave svoju du-ŠUOSt čim pri je, po pravilima naše čislane organizacije K.S. K.J. Sada čestitam s vim članom i člal^cuin našeg društva i K.S.K. Jeelnote velikonočne^ ili uskrsne praznike.. Isto čestitam gl. odboru K. S.K.J. Sobratski pozdrav Math Brozenich, tajnik. Iz Kalifornije. — Naprej, naprej, dokler jo vetra kaj,--tako sem v mestu Sacramento žvižgal, ko sem dospel v Kalifornijo. Mrzlo je bilo začetkom februarja, kakor še tudi v marcu, kar o-bičajno v tej državi ni liavadu. Vsled dolgotrajne zime so bila ta čas še vsa oranžna, limonina in druge drevesa bolj ru-javkasta, dasiravno so navadno v tem času že v cvet ju. V mestu Sacramento, ki leži na severni stiiani San Fran-dtaea ob mor-skal strani, sem se mudil samo par dni. Tukaj nisem naletel na nase rojake, pač po. živi v označenem meltn dosti Dalmatincev; nekateri izmed teli so y,elo imovi-ti. Spotoma sem se dalje v-s ta vil tudi v Oaklandu, kjer živi par slovenskih družin; od tai sem se pa poetal v gorate kraje med prijazne doline vr nogradnih in sadnili goric. V nižini visoko gore St. Helena in njenem okrožju-se dviga ta skalovita gora, katero je tisočletni tek č-asa nakopičil z ravnine z vulkanično silo. Na površju te gore je še dandanes najti lavi podobne plasti ter kamenja iz katerega so Indijanci delali raznovrstno o-kraske, osobito sulice in puši- ce pri svojih lokih. Na drugi strani čez hribe, ki se dozdevajo potniku ležeči na koncu sve Ja se (lviga druga, visoka gorska ravnina, kjer leži stara kmctska slovenska naselbina Oat Hill (Ovseni hrib) kjer je bilo osobito leto 1906 precej živahno, ko je posloval ondot-ni rudnik živega srebra; a za- __________________ vala. Pravili so mi, da so tovanje odprtT "Od onega ca-1Uaš tukaj v Santa Nosa nnlia-sa naprej se je več kmetov-al- jfe največji vinski hram na ce-cev in posameznikov drugam lem svetu, kjer imajo tudi naj-preselilo; zdaj živijo tukaj sa- j večji vinski sdd. Dobro obdelano zomljfi se tukaj dobi po $400.— aker in višje; bolj slabo pa tudi po $200.— V označenih krajih živi številno Italijanov, ki imajo razne trgovine, hotele, in tudi kmetije. Na marsikaterem, palači podobnem poslopju je videti velik napis: "Bank of Italy". V mestu Santa Rosa sem prišel v dotiko s slovenskim krojačem Čufrom, ki je pred leti žiVel v Brooklynu, N. Y. zatem pa v St. Paulu, Minn. Tukaj mu gre dobro. Navedeni rojak je doma blizo Gorice. V bližini Sebasto- pola, Calif, kjer je fina zemlja, živi tudi več slovenskih kmetovalcev, ki se pečajo s sadjerejo in pridelovanjem zelonjadi; le za vinograde ta zemlja ni ugodno. Tamkaj sem opazoval pri neki indijausko-francoski družini krasno vdomačeno srno. Dobili so jo še mlado, ker ji je divja zver mater raztrgala; zdaj se je pa ta srna domačih tako privadla kot hišni pes, ki noče z doma; hrano vam jemlje celo iz roke. Ljudje, živeči v Sebastopolu se ponašajo tudi z izborilo stu-denčico, kakoršno je treba daleč naokrog iskati. V tem mestu živi nek rojak že 30 let. V okolici te naselbino je zemlja precej draga; računajo do $400.— za en aker neobdelvuie, ali z gozdom poraščene. Naj še omenim glavno mesto Kalifornije, San Francisco, metropolo našega za pad a. Leta 1903 jo tukaj živelo s.mio kakih 40 slovenskih družin in danes jih je pa 5krat tolike*. Vseh Slovencev živi tukaj o-krog tisoč, to je menda polovica vseh, v Kaliforniji živečih naših rojjikov. Pač pa živi v tej državi dosti drugih Slovanov, osobito Dalmatinci, izmeni katerih je dosti jako premožnih, ela so celo milijonarji. Ti se pečajo z sadje — in ri- borejo. Dalmatinci so v Kaliforniji ustanovili gotovo prvo slovansko podporno društvo in sicer še leta 1857 p<>d i-uienom "Slovensko Ilirsko Podp. Druš,tvo". To društvo »e danes obstoja in šteje več sto članov; staro je torej že 65 let. San Francisco osobito po znanem potresu 1906 lepo napreduje. Vseeno je še danes videti sleeloite te velike elementarne katastrofe, ker se še danes tu in tam vidi kako razvalino. Zdaj graelijo samo trdne in močne hiše, ki so bolj prod potresom varne. Začetkom marca je priplula semkaj v San Frisco velika danska vojna jadernica. Zmeni sem jo z mojimi koraki ter jih naštel 151 v dolžini. Tu je videti raznovrstne parnike in ladje iz vseh delov svet'a. Mislim, da kake ladje iz naše "mile" Jugoslavije semikaj še ni bilo in je morda tudi ne bo ?--— Ko sem opazoval ono dansko ./adernico, sem ?><>" slu šal pe>govor elružbe ruskih mornarjev; eni so hvalili Lenina, elrugi pa, Trockija; zopet drugi so pa oba kritizirali, ker sta preveč krut*a in sa-mooblastna. V tem mestu je še danes videti sleeli izza minule svetovne razstave leta 1915. Na velikanskem razstavnem prostoru poleg morja je dandanes v-se prazno in podrto; le v enem p osi up ju ali muzeju še hranijo nekaj slik te-r drugih vrednosti zaeetku je posamezne celice kar na prostem, kjer mirno živijo in se kopljejo po nuvodilu zdravnikov. Mnogi vživajo sprva samo kozje mleko, kojega jo ondi dosjti na razpolago. V teh toplicah moče vulkanična sila no nekem mestu vsakih 15 minut vročo vodo v zrak; pod hribom sv. Helene je pa gora k vrelec, ki bruha iz sebe vodo do 200 čevljev visoko vsako drugo uro; takih vrelcev je tu-naokrog več. Kakih 5 milj oddidjeno od Calistoge leži zanimiv okamenili gozel (Petrified forest). Tu je videti debele4, okamonele klaele in J a pol polomljena drevesa t r poro b k i, po katerih cveto rože. Ta čudoviti gozd je mihjons* lSa doba let pretvorila in Jdo danes ohranila. Ko to pišem je v marca. Koliko veselja in novega življenja v naravi. Bumenokljuni kosi, drozgi, škorci in drugi ptiči se zbijajo v jatah, da pobite v druge, bolj hladne i raje. Kake;- so mi tukajšnji stanovalci pripovedi dovali v tem kraju čez poletje ne ostane dosti ptic vsled lMiele vre>čine, razun grlic ter žoln. Ljudstvo v teh krajih se večinoma peča z vinorejo in sadjerejo; v bližini so pa tudi še vpliki gozdovi, kjer sekajo l^s in se ukvarjajo z drvarstvom. Posebno le>pa črta je čez gorovje in Napa dolino do Samo-ma doline v razdalji 20 milj; pot tukaj so vije po strmih prepadih ponekod s puščobo zaraščenim grmovjem, v senčni strani ob vodah pa z lepim jelkovim in drugim dre.vjem. Povsod jo pa najti kakega po-saniaznego kmetovalca, ki mora kar v strmini orati tor Obdelovati rodovitno, rdeeebarv-no zemljo. Na svetovnem glasu znana dolino St. Rosa se elviga kakih, 150 čevljev nad morsko gladino; okrog in okrog je Obdana z gorovjem in lepimi kmetijami. Poleg j.' videti tukaj velikanske zidanice (vinske hrame) še izza srečnih " mokrih'* časov, ko so git>zdje prešali kar >z c-lektrično silo. V teh hramih je videti tako velike prazne izza ra«a te razstave. Ako bi hotel ves ta prostor preglej dovati, bi mi vzelo več dni časa. Nekdaj tak sijaj, danes pa — prah. Nihče bi ne vrjel tega, kdor ni osebno vi- ——-- minule razstave. Vse etu se spreminja in ghie. naprej <>(i razstav n isle- gft prostom se dviga ob morju s tarok rajski 'graščini podobno poslopje "Cliff House;' tik nad morskimi pečinami V bližini se Ha teh pečinah včasih solnči do 50 morskih levov; pravijo, da je eden izmed teh slW ž 65 lot Kako zanimivo je te morsko živali gledati Jco se igrajo v valovih in tulijo. Tik ob morju jo krasen zapuščeni park s številnimi starozgodovinskimi kipi sobami in spomeniki še izza rimske d< he. Tuktoj je pred leti živel neki milijonar, kf je pa obubožal. • ' Ta zapuščeni park ima sedaj mesto v svoji oskrbi, kamor prihaja mnogo glodalcev. Še dosti drugih zanimivosti tega mosta bi lahko človek navedel; pa naj to za danes zadostuje. Poročevalec. Olentana, Mont. Ko som prejel lKštev. "Glasila" tukaj v zahodni severni državi Montani, sem se nehote zopet spomnil N nepozabne mi jolietske naselbine, kjer sem preživel celih 28 let (od 1. 1890 — 1918). V tej številki sem eital, kako tam vedno napredujete v raznih zadevah: na društvenem, političnem dramatičnem in tudi glasbenem polju. Tudi jaz sem šp vedno velik ljubimec glasbe in petja. Dramatika, petje in glasba je osobito za naše slovensko ameriško mladino ve-»I i koga pfomenia, ker to vpd# človeka do večje izobrazbe. Boljše je, da-hodi mladina zvečer k raznim takim vajam, kakor pa da* bi postopala po vogalih in biljardu i h prostorih. Slovenski stariši ! Bodite v tem ožim zelo pozorni! Ali ni veselje za očeta, ali mater ko vidi svojega sina, oziroma hčer pri kakem javnem nastopu ? Pri tem gre čast in zasluga tudi vam, ker dajete otroku priliko do muzika-lične ali pevske umetnosti. Še enkrat vam svetujem, da varujte svojo mladino pred slabo družbo! Gdč. Elizabeto Grahek, o kateri sem v gori označeni številki čital in vso njeno družino poznam osebno. Zares, čestitati se mora tako napredni in vrli amer. slovenski družini. Gdč. Elizabeti želim, da hi kmalu postala izborna koncertna ali operna pevka; to bo potem prva iznuj naše vrste. V Jolietu sedaj bolj lahko napredujete, kot pa pred 30 leti nazaj; ker so dandanes razmere vse drugačne in ker imate dosti sposobnih mož in slovenskih -voditeljev. Povem vam odkrito, da sem na svojem potovanju po Mon-. tan i sreča l že mnogo Slovencev ter bratov Hrvatov in vsi čislajo jolietsko naselbino; pravijo, da je to ena izmed najboljši^ y celi Ameriki; v-sakdo želi v Jolietu stanovati. Ko pridejo tja na obisk naletijo vsepovsod našo milo slovensko govorico, prijazno ljudstvo, številno raznih društev in krasno cerkev. Ta cerkev je podobna škofijski cerkvi v Helena, Mont., samo jolietska slovenska cerkev je aje enkrat večja. Torej živeli Jolietča-ni! Le tako naprej! Naj pri tem še nekaj o državi Montana omenim. Tukaj so zdaj zelo slabi časi bodisi po kmetih, ali po mestih. Lansko zimo sem prehodil sredino te države: Great Falls, Belt, Sami coolie, Stocket E^ den, Lewiston in Roundup Povsod sem našel naše rojake in Hrvate, ko jih se veliko s kme t i jam i peča, drugi pa delajo v premogovnikih. Tukaj so zdaj zelo slabi časi; že zadnjih 5 let je bila vedno velika suša, da je vse uničila; to je kar se kmetov tiče; dru«;-i so pa po j jejo samo 50c na mesec v dru- rudnikih ob vojnem času dobro služiili. Zdaj pa tudi že leto dni to delo počiva. štveno blagajno plačuje $30.00 na mesec bolniške* podpore. Pri toni društvu bi morala bi- Jaz imam tudi tu veliko ti vsaka Slovenka, ker dr. sv. kmetijo, all zalLbog'm sreče zraven; lani mi je. huda sula vse uničila in toča; še celo korenje na njivi. Lani novembra sem se vsled tega kupčij-skim potom v druge kritje napotil. Dne 15. dec. me je pa tak sneg zapadel, da m0" rem nikamor dokler se ne sto*- pi. Vstavil s m fce pri kmetu rojaku Jakob Doltarju iz Se-miča, kjer delam ©amo za hrano, dokler ne nastopi lepše vreme.. To je edini Slovence tukaj, oddWjen (>() milj severno od mosta Glasgow,'40 mil zapadli o od Scobey in 8 milj južno od kanadske meje. Tu je bila lani še dobra letina, le cena pšenice je tako padla, da se ni izplačalo žita na trg voziti. 506 za 1 hnšelj in bi mu vzelo 4 dni za vožnjo s konjem. Tu so imeli, v 5 letih še le prvi pridelek; zato nimajo kmetje nič denarja; povsod je velika revščina in ljmb stvo zapušča kmetije. Letošnjo spomlad bom v Mon ta ni jaz že enkrat zasejal in sicer poslednjič, ako ne, jo 'bom pa s svojo Fordovo "Lizzie" zopet proti Jolietu p rimah al Zdaj pa pozdravljam vse znance Joliikčane in rojake.po Montani. — Č?ravno nam gre bel j slabo — bodimo veseli, ker veselje je ravno tako 'poceni kot otožnost. Srečne in zadovoljne velikonočne praznike vsem skupaj. Joseph Stukel. Chisholm, Minn. V nedeljo, dne, 2. aprila smo tukaj ustanovili "Slovenski Amerikanizacijski Klub" • (Sloven(i An Ameri ca&a^ion: Club.) Takoj je. zraven pri- Ane je najcene.j\ s katerim se ne more kosati nobeno drugo drustvo,kake druge Jednote na ('iiNholmu. — Fantje in nK®6 pa pristopajte.k dr. 44 Friderik Baraga št. k.S.K.J.; društvo plačuje $35.00 bolniške podpore na mesec in obenem se pa zavarujete za smrtnimi pri naši dični K.S.K. Jednoti, kfltei 1 jo nad sto procentov soJveut-iia, torej j • Vafca zavarovalnina sigurna. S pozdravom John Sterle. iali manj j »omagalo tudi pr£ predstavah, ki so jih priredila \ Jfnga društ\ a. Zapazili smo, da "Adrija" najbolj gleda na to, da inia vedno prav bogat in zanimiv program; v-sakokrat smo bili presenečeni s čim novim. K a \ (ili:kdn oto popoldne ob uri in zvečer po Vstajenju in sicer v cerkvi. Na Veliko soboto zvečer ob pol 8. urž bode praznovanji 1 Vstaj« njo našega (Jospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa s slovesno procesijo s Rešujem Telesom po cerkvi in hlagos- j lov z Najsvetejšim. Veliko sredo, Veliki petek in Veliko soboto (dopoludne) je zapovedan post za vernike. Na velikonočno nedeljo bodo sv_ maše kakor ob nede-Ijah, ob (J., 8., 9. in K), uri. — | Pri vseh sv. masah se bode [pobirala velikonočna kolek t a za cerkev, ob tej priložnosti tako ali še bolj radodarno kakor poprejšnja leta. Vsa k t o- božnost sv. križevega pota in I1*''111" je dobro znano, da cer- vencev. Njijv^č izne d teh " t Vi v &ontihJ Betleh'emu.i Pa , kjer imajo svojo veliko lastno fa.ro s krasno novo cerkvijo; druga znana taka naselbina ic slov. cerkvi sv. Štefana poročil s svojo domačinko Veroniko lvolenko,.ki mu sedaj zves- Bridgeport, (1onnecticut, tret- pol 8. uri bode skupna pobožnost na čast Presv. Res njega Telesa. — Za okrašen je Božjega groba ste farani naprošeni, da darujete kak mali dar v ta namen. Našo častite šolske sestre imajo to stvar na skrbi, torej se glede tega obrnite nanje. Veliki petek se prično obredi ob 8. uri zjutraj. Po sv. maši bode Božji grob odkrit. Zvečer ob pol 8. uri bode molitev sv. Rožnega venca, pri- kev potrebuje i »omoči faranov in zatorej naj vsakdo daruje po svo ji moči, kar more. Ku-vci [e za ta dar bodo že o pravem časa razdeljene v cerkvi. Koncert v korist cerkve. Na velikonočno nedeljo po-poludne fcb pol .*>. uri in zvečer ob pol 8. uri l»ode 14 Pevski zbor cerkve Sv. Jožsefa" priredil koncert z igro v korist naše cerkve Sv. Jožefa, K tej veselici vabimo vse naše farane, da naj se iste vdeleži-jo, posebno pa še zato, ker je čisti dobiček namenjen v korist. naše cerkve. Cen j. čjta-tclje opomin jamo na tozadevno vabilo v današnji številki "Glasila". Zabaven večer Marijine družbe Dne 19. aprila ob pol 8. uri di^a in popevanje običajnih, zvečer pa bode pri m lil a Dek- pesini. Na ta dan naj vsak pravoveren kristjan, ak|f le more, prid o v cerkev k češčen-ju sv.križa, na katerem jo viselo naše odrešenje — sam naš Odrešenik. Zlasti naj pri- peljejo starši svoje nedo žne otroke v eorkev ter jim talko pokažejo z lepim svojo vero in svojo ljulxtlo o- i k or hitro mogoče, .troci zrastli, se bodo šo spo-!co pro* laja j o članice Družina sobrata Andrej Glavač a, Chicago, 111.; novi pevski zbor in i bi jo svoj jezik, pesem, običaj, njigova žena Vero-nika pa dr. pokazal slovenskemu svoje domačine, — pa tudi eer- j Mar. Poni. št, 78. Nedavno 1)1 izo si oven s- liška Marijina družbe zabaven večer, ravno tako v korist naše cerkve. Tudi k temu zabavnemu večeru vabimo vse* dobrotnike naše župnije Sv. na zabavt n ve- je žef a. Ker čer mare priti le gotovo števi- lo vdekžrnco\\ zato opominjamo vse one, k t želijo biti zraven, da .kupijo vstopnico ka- Vstopni-Dekliš- minjali t(> poti v cerkvi na Vc- jke Marijine dnižbe. Omenili liki petek in spomin na to po-j bi samo jedno stvar: "Za-božnost bode obvaroval marši*; bavnega v<čc ra naše Marijine katerega izmed njih greha in 'družbe se 1>o ta zabaven večer naši župniji v čast, kar se doseže z dostojuim obnašanjem. Cerkveni odbor. Slovenci v naši novi domovi ni jiezliano, ampak delavnost. !"(tedljivost. zmernost in boga boječnost. •Še eno posebno lastnost imajo ti naši rojaki: da ni češ ar no zaupajo drugim, temveč le samemu sebi, ali pa njih domačinom voditeljem. O tem bi so lahko dalo navesti več prime* in slučajev. Med skupino ogrskih Šlo vencev v Chicagu je zadnji čas najbolj znan rojak in na.š sobrat Andrej Glavač, ki oskrbuje pogrebe in ima na razpolago svoj krasen avtomobil za raznt prilike. Sliko družine tega uglednega rojaka prinašamo danes na tem mestu v iz more kosati nobeno dnigo jgled drugim Slovencem, kojih društvo na Chisholm; društvo:Vsa družina š; ne spada k nasi kov. Razsipno ali zapravi ji- j si je br. Glava* vo življenje je med ogrskimu ke cerkve kupil lično hišo, kjei jr staro komaj G let, pa ima blizu $1000.00 v blagajni. V kljub temu, da članice plaču- K.S.K. Jednoti Rojak Andrej Glavač je bil rojen 1. 1889 v Črensovcih na z i v i m votli svoje podjetje; pok g tega spada še k trem drugim katol. pod. društvom. Vsled prizadevanja • sobr, Glavača, dalje dveh drugih ogrskih Slovenk Mrs. J. IIo-watk in Mrs S. Kolanko in ta-mošnjega župnika se je dne 25. marca t. 1. v Chicagu ustanovilo novo žensko podporno društvo Sv. Ane, ki se bo priklopi lo k n*aši K.S.K..J. * Bose daj so je za pristop z glasilo že sedemnajst ogrskih Slovenk in šest otrok. Novemu društvu želimo največ uspeha. Vsem ostalim ogrskim, pa tudi drugim Slovencem v Chicagu ter drugod pa svetujemo, da l/aj (Jelajo po zgledu Andrej (rlavačeve druži ik1, kojo člani so zavarovan: pri naši zanesljivi iu dični K.S.K. Jednoti. I. Z, Pevski zbor cerkve sv. Jožefa JOLIET, ILLINOIS Vabilo in vspored koncerta in veselice KI SE VRŠI V KORIST CERKVE na Veliko noč, dne 16. aprila 1922 ob 2:30 pop. in 7:30 zvečer v "Slovenija" dvorani 803 N. Chicago St. Vstopnica za odrasle 50c. Pozdrav predsednika Za otroke do 14 leta 15c. ...Poje mešani zbor ...Poje mešani zbor J. Aljaž: uUjetega ptiča tožba.'*...... 3. J. Lah a rn ar: "Pticam"----/i......... 4. M. Depret: "April Smiles, Valček........................... ..........svirata gdČ. Elizabeta Mutz in Antonija Stefanich 5. M. Vilhar: "Srcu." Bariton solo, poje"..........Mr. .T. Zalar G. F. Ferjančič: "Pevei smo slovenski mi".......Poje moški zbor r. •*•: <4Goska"...............................Poje moški zbor S. R. Zupanec: 44Romanca o roži"............................ ..................Sopran solo, poje g ) . , , . {.......Mr. Fr. (Jreporič Vencel f Mvfia ^ojaka-klaliviteza -j .....Mr John Chnlik Orožnik '. V................................. v ... Mr, Joe Žlogar 10 "PIPA TOBAKA IN ČAŠIČA KAVE" šalg vstv ril, neb,o in zemljo, soliicc in v 111 'JTCSHO, (1e hočemo prav spoznati V vsako sredo. Cbicago St čUmc. os let« nečlane inozemstvo Kranjsko-Slovenskf Katoliške Jednote f Združenih drx*vs| ' »meriH^.___^ - Uredništvo in ttprsvništvo: Telefon i041. Naroftninai ■r ..... • J^i ......••....« • • tin ...•««»«..|1.20 _ «200 vse je poklical iz nič samo s svojo voljo, edhiole s vsemogočno svojo besedo: "Bodi!" Ako je naposled nameraval narediti gospodarja vsemu stvar-*" " stvu, ujeg«, ki je zanj vstvaril JOLIET, ILX» vse drugo in bi mu naj bil ve« : svet jjodložen in poslušen, so se ! tri boftje osebe nekako posve official organ of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the »forest of tbc or tier.________ Issued every Wednesday._ ___ &004 N. Chicago St OFFICE: Phone: 1048. jolxbt, ill. For Members, per year S?r Noomembers ..... Wot Foreign Countries . Subscription price; .*..>.«. .pr. ............i >!5?« ••»?'•• i . . .T« .a. . . . . V.... . • "STB• «■• Vesele in zadovoljne velikonočue praznike želim vsem cenjenim članom in članicam Jednote! JOSIP SITAR gl. predsed. K.S.KJ. Vesele in srečne, ter zdrave velikonočne praznike želim vsemu ccnj. članstvu Jednote! JOSIP ZALAR gl. tajnik K. S. K. J. Prav vesele iu zadovoljne velikonočne praznike vsem člauom in članicam, čitatdjem in sotruduikom lista želi in vojeii IVAN ZUPAN, urednik "Glasila K. S. K. Jednote". Vstajenje. i 'Gospod je vstad, iii ga ni več tukaj—" sta prvo velikonočno nedeljo zjutraj angela naznanila pobožnim žalujočim ženam, ki so prišle ono svečano jutro obiskat grob križanega Učenika na vrt Arimatejca pod goro Kal varijo. Težak kamen, ki je pokrival grob je bil odvaljen. In čuda! — Grobnica, kamor je bilo pred tremi dnevi položeno telo Izveličarja — je bila prazna.-- . Božji sin je vstal od smrti! Čeravno je bil po svoji lastni volji kot človek rojen, in je kot človek umrl, nista imela ne smrt ne grob nad Njegovo božjo močjo oblasti. Vstal je veličasten in triumfalen, kakor je rekel, da gre zopet k Svojemu Očetu v nebeško kraljestvo. Od tega čudežnega vstajenja potekla že drugo tisočletje v večnost. In vendar obbaja še dandanes ves krščanski svet ta največji dogodek v živem ter trajnem spominu. Sv. Cerkev smatra po vsej pravici Velikonočni praznik za krono vseh praznikov. Na noben drugi cerkveni praznik se toliko časa, s toliko vnetnostjo in željo ne pripravljamo ; nobenega drugega praznika se bolj ne veselimo, kakor Velike noči, kajti s praznikom Vstajenja Gospodovega vstaja iz spanja tudi narava v svojem pomladanskem sijaju. Cerkveni učeniki trdijo, da če bi Kristus ne bil vstal od smrti, bi njegovo božje poslanstvo ne bilo v resnici dokazano. Se ko je učil nevedno judovsko ljudstvo, je nekoč farizejem v čudežnih besedah omenil, da bo vstal od smrti.—"Poderite ta tempelj, in v treh dneh ga bom zopet sezidad!" jim je velel. S tem je namreč že tedaj napovedal svoje častito vstajenje tri dni po tragični smrti na sv. Križu. S Svojim čast i tiru vstajenjem je naš Izveličar potrdil svoje božje poslanstvo in vse svoje nauke, katere je učil d<> zadnjega dne. Zares častit in vesel praznik za vsakega krščanskega vernika! ' . M Da bi ga pač tudi \Vi, primerno pripravljeni, s pravimi srč- nimi občutki ter vnemo obhajali prerojeni na duši in telesu! AJeluja! Velikonočna. Čez spečo naravo pohitel mogočni vstajenja je glas. l In vigred hitela ovenčat z zelenjem je polje in vas. Čez polje studenček srebrni vesel, razigran zašumi... Zbor pevcev krilatih med cvetjem s popevko vstajenje slavi. Čez trate pa elovek se plazi, vstajenja v naravi ne vzre... V Viharju, v okovih ledenih mu spava, umira srce. % Umolknejo ptice vesele, po cvetkah pa rosa solzi... Iz dalje priplavajo vzdihi: "Kdaj vstaueš, kdaj vstameš pa ti?" A. Pintar. Vrednost Baše duše. (Za "Glasilo K. S. K. Jednote" napisal Ksaver Meško.) V velikem, nemem strmcu ju vidimo vsako leto v dnevih Velikega tedna iti mimo nas največjo žaloigro vseh stoletij in tisočletij, vse človešike zgodo- tovale: "Naredimo človeka po svoji podobi in sličnosti." (I. \l<»z. 1, 26). In naredil je Bog človeka sicer iz prahu zemeljskega,*' iz ila, a "vdihnil mu je v obličje dih življenja, in tako je postal človek živa duša." d. MuV, 2, 7.) Fotelja "je g sv. Duh. milost, jo povzdignil s tem nad vse stvari in nad milijone manj srečnih duš, ki milosti sv. za-, krameutov niso bile deležne. Poplenuuiitil in posvetil je s Poglejmo gor do začetka ro-itein nago dušo, storil jo svoje du Človeškega. Poglejmo vst-!in svetišče, svoj tenr varjenje sveta in vstvarjenje p;lj: "NY. vote li, da ste tem-»'lovcka in duše človeške px> p,!j sv. Duha, ki prebiva v Gospodu Bogu in bodemo takoj i Va< ((1. Kor. (I, V,).), kliče tudi spoznali veliko razlik««, ;lj)lt t.; 1 narodov Korineanom, med človeško dušo in v-smit og ko. je izvedel, da nekateri izmed talim stvarstvom in iz tega ve- n jih ne -krbe za zyelieanje svo" 1$0 vrednost človeške duše. (jih duš, ampak žive posvetno druge zvezde na obnebju, mm ■ vrednost duše, vprašamo še je iu reke, živali iu rastlinstvo, pekel. Tudi on mini odgovar- ja, najbolj s svojimi deli s svojim trudom, s svojimi, večnimi naskoki in neštetimi zankami, ki jih stavi dušam,-da je duša človeška biser neskončne vrednosti. Vsa tisočletja, kar človeštvo živi na zemlji, se pekel bori za duše. Noben trud ni hmlemu duhu prevelik in pre-težavon, samo, da bi pridobil kako dušo. "Vaš zopernik, hudi duh, pa hodi okoli kakor rjoveč lev, iščoč, koga bi požrl. Temu se ustavljajte, močni v veri, da je duša iz Boga in za Boga, ne za sovražnika našega hudega duha. Čim lepša je kaka duša, čim bolj se trudi, da bi vestno in zvesto služila Bogu, tem bolj se trudi za njo tudi hudi duh, ker pozna nje veliko ceno. Za duše, ki jih itak že ima, se mu ni treba več tako silovito, pehati in bojevati. Zato uči sv. Duh po modrem Sirahu (2,1): "Sin moj, kadar pričneš služiti Bogu, stoj krepko v pravici iii v strahu (v strahu za svojo dušo) in pripravi svojo dušo za skušnjave." Vprašajmo za ceno svoje duše še nebesa. Glej, uiAesa so nje plačilo. Nebes je vredna. Dasi so tako neskončna in tako čudovita, da ni tako krasote videlo še nobeno oko, nobeno uho še ne slišalo njih pravega opisa, v nobeno srce še ni prišla popolna sreča nebeška (I. Kot. Ill)), i storit I "Svojo /jaso si e-kiunil in pogubi 1." In ninniamo miru, da izgubljeni biser pri sv. spovedi spet iz-V h čt me iz blata in ga ..čistimo s solzami prave pokore. Najdragocenejši bjser na svetu, več vreden nego ves svet, je naša duša. Bodimo tudi mi modri kupci, prodajjno vse, kupimo, rešimo ta čudežni biser, vreden krvi Sina božje-o-a, za vso večnost. 0 7 Milan Ivaueie: V zaporu. Velikonočni spomin. Prvi žarki jutranjega solnca so boječe pogledali skozi ozko, zaiuračeiio "kno iu plaho poljubili vlažno zidovje zadulile celice, kot da se ga bojijo dotakniti, — ker vidijo le gorje, ki požira dan za dnem nešteto mladih žrt«n\ hrepenečih po zlati svobodi. Na trd« m ležišču leži mlad človek od tipljenja in g trpijo, da ^je to govorila mati, zato, da ne bi več trpeli njih otroci...Z Bogom!" Zaprla je izmučene oči, blažen mir je legel na njena lepa, bleda lica. Karabinier je pri-pristt.pil in ga je odvedel. S silo so ga odtrgali od matere, niso ga pustili, da bi ji stal v poslednjih hipih ob strani, da bi ji v zadnjih trenutkih blažil trpljenje... Vkovanega v* težke okove kot hudodelca ga gnali med nasajenimi bajoneti zato, ker je ljubil materine besede in kr ni hotel prčati na Kkarjo-tovo pismo. Po dolgem maršu in trpljen- ju so dospeli do konca poti... Težka post duši tisb5e nedolžnih žrtev in razjeda tisočer o src, — da umira peni njeno težo nešteto* mladih življenj. <>d trpljenja obloženi hrbti se pripogibajo nizko k tlom, od bolesti izmučene oči gledajo s hrepenenjem k daljnemu soln- cu, k zlati svobodi, k vstajen- • ' . * i. „ ju... Tako je tedaj prišla Velika-noč, tako je obiskala mnogotere tudi danes --- Ključ je zaškripal v vratih iu ga predramil iz težkih misli ... Vstopil je italijanski straž-nim in mu prinesel jedi. Molče jo je postavil predenj in izgi-■ nil. Zaprla so se vrata, slišal se je težki zapah, ključ je zaškripal v zarjaveli ključavnici, po hodniku so odmevali koraki italijanske straže--- Ni poskusil jedi. Izmučen se je vlegel na trdo ležišče, zaprl od slabosti trudne oči in njegove ustnice so šepetale tiho, skoraj neslišno: "O mati, o domovina!" Po, dolgem hodniku so votlo odmevali težki koraki italijanske straže in trkali kot kladivo na ujet n i ko vo srce: pride čas! Lazarjev sen.. Velikonočna črtica. (Spisal Fr. T.) Nad Bctanijo je kraljevala južna noč. Dan se ji je bil u-maknil in je premišljeval o velikih dogodkih, ki so se ravnokar izvršili na tej sveti zemlji v hiši Martini in Lazarjevi. Pribežal je k Zori, ki je čakala, skrita za gorami judejskimi, in ji pripovedoval, kako je Jezus zbudil k življenju Lazarja in kako se je solzil ob njegovem grobu. Dan je modroval, tiha Noč pa je prisluškovala. "Vedi", je dejal Zori, "poz-nin rodovi se bodo opominjali tega dne; blagrovali bodo Lazarja in poveličevali ime Gospodovo. Glej, storil je največje čudo, povrnil je življenje človeku, ki je tako zvezan z zemljo, z nebesi, z nočjo in z nama! Kaj je človek brez nas? Samega sebe tako slabo pozna, ves je naš, ki smo ga opojili s svojo lepoto in ga priklenili na vse, kar ga obdaja. Samega sebe ne zna tolažiti in sam ne ume milovati: poljubljati ga morajo materina usta, drago-vati roke nevestine, in nebo mora sipati nanj svoje razkošje — sebi prop u še n pa otopi iu mre. In ko umira, gloda, kako se trgajo vse te vezi; groza se ga polašča, groza, ki je doslej spala na dnu srca in ki se zdaj priplazi nepovabljena. Boji se sodbe, ki mu grozi, ker je tako malo živel zase in bil ves vtopljeji v nas." "Da", je šepetala Zora in risala na obledelo nebo rožnate trakove z rdečimi prstki, ki jih je že obsevalo mlado solnce, "da, hudo je umreti, brata Lazarja pa nam je zbudil Gospod k življenju. Danes ga posetim in mu pordečim ležišče: obraz mu bo ves žarel rad os tj in oči se mu bodo zopet kopale v luči, ki jo je zapuščali v tolikih bolečinah; solncu bom naročila, naj izlije nanj vso svojo pre-iest. Ne bo več sam, in po žilah mu bo plula živejša kri, in veselili se bomo njegovega vstajenja." Tedaj je noč spreletela tajna' sla, vsa je-onemogla in usnula. Dan je mogočno in sijajno zavladal. Medtem pa je bil Lazar prečili vso noč in huda bol je stiskala njegovo dušo. Iz šeola (hebrejski: predpekel) seje bil povrnil, gledal je bil duše očakov in oči se niso mogle privadit dnevu. Lazar se je zamislil in silno je trpel ob svojih spominih. Trepalnice so bile trudne in so si želele pokoja. Iioke so se mu tresle, telo se je Pittsburgh, Pa. Ulovljen* t Jolietu, III., an« 2. apriU 1»«. InkorporiyiM ■ J*tttt«, državi Illinois, dne IZ januarja, ~ GLAVNI URAD: JOLIET, ILL, , , . Telefon IBiL od ustanovitve do 1. marca 1922 skupna izplačana podpora $2,033,845 GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St Joliet, IlL l podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik John Mravintz, 1C22 East Ohio St., N. S Pittsb Glavni tajnik: Josip Zalaf, 1004 N. Chicago St, Joliet I1L Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St Joliet IlL Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IB. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620-10th St, Waukegan, IH. Vrhovni Zdravnik: Dr. Joa. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, P» NADZORNI ODBOR: I rank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, IlL Martin Shukie, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich st 1000 N. Chicago St Joliet lit POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 N. Hickory St Joliet III. -Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, IlL PRAVNIADBOR: joseph Ross, 6517 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Koinpare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IU, John Dečmau, Box 529 Fcrest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet. IlL Telefon Chicato 104* JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IlL Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poiiljajo na glavnega tajcika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet W., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S- K. JEDNOTE. 1004 N. Chicago, St., Joliet IlL ui mučilo, težka mora je vila dremat ne ude, a duša je bila cisto zbujena in vedno nove podobe so se vrstile pred Lazarjevimi očmi. Ni mu bilo mar dneva in nežnih zarjinih boj, videl je pml seboj le novo življenje, polno trpljenja, ki je prežalo nanj pred durmi, da ga kmalu, kmalu zopet odvede s soboj. Lazar se je spomnil) kraja onkraj groba, kjer se je prebudil iz smrtnega sna po globoki nezavesti. Oh — tam je bilo sladko počivati! Enakomerna tema je legla tam na njegovega duha, nobena bolestna solza mu ni kanila iz oči, noben vzdih sc mu ni izvil iz grudi, nista se menjavali radost in bol. Tam ni bilo nade, pa tudi ne mrkega obupa; tam seje spočila njegova duša in oddahnila od zemeljskih bojev. Tam pri očakih ga niso razburjale strasti, radost mu ni preplavljala srca in zla usoda ga ni žalostila. V šeolu (predpeklu) sta kraljevala pokoj in pozabnost. In sedaj se je spomnil Lazar glasu Jezusovega, besed, ki so zapovedovale življenju, naj so vrne v t rohneče telo. Gledal je v duhu solze Gospodove, ki so kapale na njega, orosile gru-do, pod katero je ležal, in živo začutil i zii o v a ljubezen božjo, ki ga je prebudila. Lazar je bil te ljubezni vesel, a zgrozil se je pred novim življenjem, ki mu ga je podelil prijatelj in Mesija njegov. Ko je posijala nanj zora, se je ustrašil trpljenja, ki ga je čakalg. "Zakaj najzopet upam, zakaj naj zopet valovi bol po mojem srcu, ko sem vendar ŽG užival veliki in globoki pokoj 1" Tako je ugibal Lazar, in njegova duša je bila boj poln grenkosti. Zahrepenel je po grobni temini in želel si je miru Šeolovega. Iz prs ^e mu je izvila otožna tožba: 4 4Zakaj si zbudil me iz smrti, rab bi moj? Kaj nisi vedel, da je sen moj bil sladak, da je bil miren in globok tako?" Takrat so pa se narahlo odprle duri. To ni bila sestra Marta, to je bil Gros|>od Jezus, ki je stopal k njemu, kakor mati k ležišču otrokovem. Mora je zapustila Lazarja, dobrodelne sanje so legle nanj, udje so se mu omehčali. Glavo je zakopal v blazine ter poslušal blagi glas Gospodov. "Lazar, ne ustraši se trpljenja! Dal sem ti življenje, Še kraHiojŠi' ti bom podaril. Glej, trpel še nisi dovolj, zato sem ti vrnil dušo in te poklical, da izpolniš svoje zvanje. Jaz grem kmalu v Jeruzalem, mesto kraljevo, da me. ondi tepe, bičajo in križajo. Lazar, sledi mi! 0-kusila bova vse gorje, ki nama je namenjeno, in vse, kar je pisano o nas, naj se zgodi! Izpij čašo, ki ti jo nudi moj Oče, potrpi in hodi kraljevsko pot trpljenja! Vtopi duha v tajnost, ki jo pomen ja življenje, in ne išči miru tam, kjer biva nestal-nost. Popeljem te skozi temo in bol k luči in radosti!" Solnce je obsijalo Lazarja in Gospoda.. Oči Lazarjev© so bile zakopljene in besede Jezuso ve so lile pokoj v njegovo dušo. Tam ni bilo miru," je dejal Gospod, "tam se le na vse pozabi in dobro se ti je zdelo po čivati, ker si bil naveličan življenja in bojev. Sedaj te čakajo boji, a po njih novo, svetlo, brezmejno življenje in neizmerno blaženstvo.11 Solnce je toda j jelo pripekati z vso silo; nebo je žarelo radosti in Zemlja je kipela razkošja. Solnčni žarki so zlatili in omamljali vzduh. Sredi sijaja in moči pa je stal Jezus, obsut, ob-sut z žarki, in govoril "Lazar! Solnce te čaka in svetloba, ki ti jo bo prižgal moj Oče za Golgato. Trpela bova, brat moj, a najine rane bodo osvetljene, ožarjene, potem pa bova izkrvavela. -Tedaj pa te povedem s seboj, ne v šeol, kjer vlada grobna tiliota in smrtna senca, ampak v meje kraljestvo, kjer boš na veke stoloval z menoj, stoloval in sodil dvanajstero rodov Izraelovih!" Gospodova postava je bolj i n-bolj bledela v solnčnem svitu, spojila se je z žarki in izginila. Lazar se je prebudil. Gospodove besede so bile prevzele njegovo dušo in navdalo, ga je tiho veselje. Razprostrl je svoje' roke k nebu in usta so mu zapela jutranjo zahva'inico Davidovo: !"Qd svila in jutranje zore čujem k Tebi, o Gospod: kako hrepeni moja duša po Tebi, kako silno Te zaželi moje meso!-*-Ker si rešil pekla mojo dušo!" 12. APBILA 1922. IWglgjl prerekajo, zakaj da leži kamen jpatičen, akoravno je že davno Pravljica o potici. ^Velikonočni prazniki že po-zvauajo. Deklice trgajo zvončke, dečki čutijo pomladno prir Htost. Cerkev hrani za vsakega nekaj prijetnega, veličastnega, ki prihaja počasi v srce- Veličastno razpoloženje vlada povsod, tudi na strehi, kjer puši ponosni črnec obširnejše oblake, celo prebivalci kurnika na dvorišču se v-znemirjajo, ker vtihotapili so izvoznice za rd©celične pisani-ce. Pred hišo. sedijo Ivanček, Tonček, Jožek in Jakec in se siedi ceste. Ivanček, najsta rejši med njimi, sedi modro in temno razlaga pomen teh lepih časov. Črne hlačice in enak suknjič sta malo pobeljena. Porednez je gotovo stikal po kuhinji in opazoval kat se vrši v peči. Hodi že v prvo ljudsko šolo in se uči pisati slovenski. Jožek mu je precej podoben. Tudi se rad aporeka za prazen nič. Bad pozvanja v žepu s svetinjici* ma, ki jih je kupil za drag denar. Že od nekdaj ise rad) krega z Ivanckom, ker vsak izmed njiju zahjteva vse zase. Kdo naj ustreže obema! Tonček je častni član vaških pre-egnjeneov, ki spremljajo vsako novico s svojimi prepiri Jasno je, da ima zelo razvit govorilni organ. Torej, kdo naj se ž njim oporeka? Tako so oporekajo in ugibajo ime o-ne živali, ki ji sekajo bedra iu jiih stavSjo joib velikonočnem času lačnim na ogled. — Reši ih Tinka, zala devojčica ponosnega noska in kratkih 1.as. Glejte fantiči, pisano potico imam; kdo jo hočef" Ivančkova modrost in samozavest, da so njegove besede (•isti evangelij, jo zahteva, ker zna pisati. Jakec toži Ivanka, Ivanček črni Jakca. Tonček vriska in skače v svojih rdečih hlačicah. Hajd, vsi so na nogidi, beseda da besedo, žalitev da žalitev. Vname se w>j. Tinka, ovenčana z neS-evilnimi lepimi cevtkami, je zgubila vse. Žalostno gleda borenje mladih fantičev. V-si se ji studijo, nihče ji ni sim- pogledala čez mizo. Zdaj ima potico Ivanček, zdaj spet Jožejk. Jakec so krega brez odmora, Tonček miri, potom zopet joče, gotovo še sam ne ve, kako velik revež je, brez pravic| Virižnik, ki vtapljaš milijone v žlici kaše. Puhla gosposka tnitiea____itd. ----(Saj že zna vsak otrok te tako poljudne psovke današnjih dni.) Tako je naptai v sobi pravi shod, kjer vsak pr V ' - ' 57.91 78.00 157.39 10.99 236.94 50.00 118.00 61.83 141.33 103.69 • 135.00 274.34 •288.23 50.00 113.32 314.27 • 307.20 59.59 28.46 , i ■ m.26 • i' 128.14 169. (iS 72.12 19.00 178.47 43.82 . v. fr 91. 92. 93. 94. 95. 97. 98. 101. 103. 104. 105. 108. 109. 110. 111. 112. 113. 114. 115.. 118. 119. 120. 121, 122. 122. 123. 124. 126. 127. 127. 128. 129. 130. 131. 132. 133. 134; 135. 136. 131 140. 143. 144. 145. 146. . 147. 148. . 150. . 152. . 153. . 154. . 156. . 157. . 158. . 160. . 161. . 162. . 163. . 164. . 165. . 166. . 167. . 168. . 169. . ... •. ..... 165.33 123.33 202.32 84.20 150.48 51.16 105.07 91.84 16&36' 102.23 86.38 186.1:-! 64.48 76.18 96.13 159.54 95.01 76.15 188.70 39.15 64.56 237.39 58.42 66.33 74.00 109.88 24.46 26.14 158.58 158.58 72.85 17.42 8.03 270.28 156.98 52.96 54.06 135.82 113.51 53.84 42.05 43.66 184.16 49.88 139.67 69.60 86.74 109.78 . 99.83 85.28 19.18 138.01 J7.02 30.78 63,65 33.81 457.27 282.05 110.39 • 72.89 «62.20 10.41 le8.76 52^87 500.00 39.00 63.50 30.00 50.00 113.50 17.50 24.00 73.00 15.00 12.00 irftupaj...... '$3,300.00 250.00 1,835.50 ......................$896,204.45 22,346.45 Preostanek 1, marca 1922. .....*............ Prejemki te!*om meseca iftarca 1922. Prejeli od društev .7.......................$22.346.45 Obresti ........................^.......... 1,281.83 i- Izplačali : Posmrtnina........................ Poškodnina........................ Centr. bolniška podpora............ Premijo in obresti kupljenih obveznic Zguba pri prodanih obveznicah____a Upravni stroški .................... Preostanek 31. marea 1922 ....... Joliet, 111., 6. apr. 1922. \ $ 23,628.28 $919,832.73 ,$3,300.00 250.00 1,835.50 . , 839.10 . 1,260.00 . 2,623.52 $ 10,108.12 $909,724.61 Josip Zalar, gl. tajnik. NA PRODAJ V Virginia, Minn., imam e no loto na Williams Additon blizo parne žage (Saw Mill). Ako bi to zemljišče kdo hotel kupiti, mu isto prodam po ceni. Za ceno in druge podrobnos- ti naj se vpraša feistnika: Anton Jurkovich Box 351 \ White Pine, Mish. (Advert/ No/ 15,10,17.) PRISTOPAJTE H K. S. K. JIVDNOTI. c POZOR! Slovenci in Hrvati ▼ Chisholm, Minn., in okolici Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni pro* met, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari in zanesljivi Miner's State Bank Chisholm, Minn. Frank Gouže, Slovenec, je blagajnik banke n vso vašo trgovino lahko odpravite v mate--rinem jeziku. "T o č n o s t", "Varnost" in "Postrežba" je naše geslo. ZA P.IRUHE DENARNE TOŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. Brzo, zanesljiva in po ceni DIN ARE—DOLARJE. ŠIFKARTE ZA V«E ČRTE Pišite po cenik. Emil Kiss, bankir 133 Second Ave. New York. DENARNE POSILJATVE. Jugoslavija: 500 kron za. 1000 kron za. 10000 kron za. Italija: ..$ 1.90 100 lir za..----$5.75 .. 3.70 500 lir za.......28.00 ..35.00 1000 lir za......55.00 Nemška Avstrija: 1000 kron za......$ .70 ' \ Izdelujemo notarska dela za tukaj iu stari kraj. Posujujenio in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mortgage. Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite na MLADIC & VERDERBAR, 1334 W. 18tli St. Chicago, lil. M ===== IZ JUGOSLAVIJE | — Umrl je dne 15. marca!župan v stari avstrijski dobi v Cerknici pri Raketu gosp. je imel mnogo opravka z nenr Ivan Vivoda v starosti 31 let. Lškimi birokrati, a nikdar Prt <1 petimi meaeci se je vriiil lekušal pred »S^i svojega od-iz Amerike, kjer je bival 8 let! ločnega narodnega prepričair in prinesel s seboj kal neozd ja skrivati. V svetovni vojni ravljive boleizni, ki mu je tako je izgubil dva sinova, ki ju ni nepričakovano pretrgala nit mogel preboleti, tretji pa je Jj^ o katerem je slišal, da bi bi-nadepobiega življenja. Ka- odvetnik v Ptuju. Delo za svoj- m _ r>n. ko je bil spoštovan in priljub- ce, občino m narod je bita po-ljen v domačem trgu, je pričal kojniku najvišja dolžnost, njegov sprevod na zadnji poti.! V Mariboru je umrl Anton tati, da bo v sredo 15. marca tf. ,1 (>ž,f 1 h kič, posestnik v Brodu, v hotelu Lloyd v Ljubljani ražagal vsem, ki se zanimajo za preseljevanje v Mace-donijo, kako se doli pride in 7A niljiščo dobi. (r. Hekič je istrski Slovenec in ko so ga Lahi iztirali, si je kupil posestvo v Brodu na Savi. A s t . in ni bil zadovoljen, marveč Ihotel je priti na Kosovo po- lo ugodno za naseljevanje. Do T>il je zemljo v bližini mesta Prištine zastonj, in ker človek dobro samemu biti, si želi s legli do golega, mu pregledali sra jco in'drugo spodnje perilo, če nima uši. Ko so se prepričali, da jih nima, je dobil od obmejnega sanitetnega šefa poseben vizum, da je smel svobodno oditi. — Istotako, pripovedujejo, se godi z jugoslovanskimi potniki, ki potujejo. V-prašanje je, ali ima Jugoslavija pri Švici in Auglji tako malo ugleda, ali se jugoslovanske oblasti popolnoma nič ne zmenijo za na>$e koristi v inozemstvu.. ni cit.elj, kivmenit značaj in splošno pri ljubljen. Star je bil 77 kt. V službi reparacijske komi sije Jugoslavije je po dvaduev ni svojih rojakov za seboj. Us* lovem po- Iju slovensko-vas. —Zbralo se je pri Llovdu okoli g. Htkiča precejšnje število mož, ki so ga zvesto poslušali in natanč-;no izp rase vali, kake so razmere tam doli in kako bi se dalo ],,1U...... na lej) način priti do zemlje. ii bolezni v Konigsbergu na n . ; .. v 4nm , * . . ® , Govorilo se je tudi ze o tem, aa Ruskem umrl veteranski nad- ... ri. . , ________ ____ . . hi ml 701}H I I svn u e«*rKev. os- Pt vski zbor mu je zaepl pre}). leta 1895, v'Or ubija h pri fit. j uge si je pridobil tudi nai po- I lelni p^n v Ljubljani, Jerneju. Policijski zdravnikom mlekarstva. Pokojnik »Hp^jJ ig l0; kjer s0 lto: dr. Avramovič je ugotovil, ^[^V^^J^ ™ t?io <*<> tudi dajali nasveti in na vose je Zorko usmrtila, ker je l^egal Nemla pa t,c «a željo ^ ^^ jih nada- naprednih JS Otranieov pri vo-i. v . .. . i , v - , , / 1t„. je že agrarna direkcija, ki i-htvah v državni zbor leta 11)11 . , i ma pri tem glavno besedo. .. T, ,, .,.v . bi si zgradili svojo cerkev, os zonuk Franc JNIajdic, ki je po .. . « . ixV;i; «.: , \ v:' . i novah svojo solo m dobili si prevratu kot zmnozdravnik . \ vt , „ v,. 01 • svojega duhovnika. beveda .služboval v Rogaški Slatini. L . . i v ... . , . . i , . . . . bi bilo treba začeti in dvigni-Prejo je bil nad 20 let okrajni!. . . .. v. ; j hi • i • 'ti Vnse iz t.i?meljev, kajti doz-zi\4nozdravimk pri okrajnem, . . .. J. 1 J daj ni tam nič razen gole zenr — če jo bodo res dobili na- ljudjc v last. Pzvolil se je končno neki odbor za to, ki k marca ob'glavarstvu v Logatcu in je bil .! niov, je i ur zaradi svoje koncil jantnost i hi pila lizol. Pri Zorkovi so našli njeno hranilno kuji-žico z vlogo 305Q K. Rajnfcca ni, zapustila nobenega pisma, pač pa je večkrat rekla, da se boji bede v starih letih. Samomorilko so prepeljali v mrtvašni co k sv. Krištofu. j revzel kandidaturo in dobil .. . . .. . . r \ takratne razmere zelo čast- Vprašanje izseljevanja m prr v, , ^ ^ljevanja nasib rojakov je !'o število glasov. i , - , , . • xr , , v i >r u ^ \ »ekako važna sadova, kateri Nedaleč od Marberga so na* ' i pred kratkim zmrznjenega snegu kaplana Vidica. O — Boj na življenje in smrt. čl vidno se je na povratku pro-,»,. fc'A,«^ i, l v« nQ hiJt «tnr. t: domu hotel odpori ti, a i«? v Jože Komovc je že 59 let star. S Planine je in rad strelja divjačino bre^z dovoljenja v Win-dischgratzovih gozdih. Zaradi uboja je bil 1. 1895. obsojen na 7-letno težko ječo, zaradi večjih lovskoh tatvin je sedel po 5, 6 in 13 mesecev; zaradi manjših lovskih' tatvin je bil že Tkrat predkaznovau. Kljub temu ne more popustiti svojih' navad. Zapriseženi lovski čuvaj je 24. ■■ mmjm^m^mm Pavel Milharčič l"d morda ustreljen, se ne ve. domu hotel odpočiti, a je v riogii zasrial iii zmrznil. Xa Jesenicah je umr.a Fran-j čiška Stergar, soproga višjega šolskega svetnika. V bližini Medvod so našli i red kratkim truplo človeka, v katerem so spoznali dimnikarja Jožefa Gergevca. K a ija v i je imel smrtonosno rano, ]>ovzročeTio oel saim>kresa. Ali je izvršil samomor ali pa je decembra 1£21 zalotil Komovca v Windischgratzo-vem lovišču: z nabito puško je preža 1 na srno. Milhavčič je hotel odvzeti Komovca puŠ- V Ljubljani so umrli: E mil Kranjec, trgovec in brat dr. Kranjca, zdravstvene šefa i za Slovenijo, Josip Nabernik, ma gist rat ni poduradnik v po- ko, toda ta se je branil in vnel k o ju, in na Martinovi cesti ga. se je med obema boj na življe- Franc Podkrajšek. nje in smrt. Komovec je na- Franc Štime-c, rodom iz Bre-mcril v čuvaja puško in jo žic, vdovec brez otrok in bivši sprožil, toda čuvaja ni ranil, krojač, je stanoval že več let Nato je potegnil nož in ranil v neki šupi ob periferiji Zagre Milharčiča ha trefbuhu in na ba. Pred kratkim so desni roki; boj je bil tako hud, j77-letnega moža mrtvega v da si je Milharčič zvil desno 1 njegovem ležišču. Pri lijem roko. Na srečo sta slišala so našli 619 kron. strel dva Mihalčičeva tovari Ljubljanska medicinska fakul-ša, ki sta mu prihitela na po- teta v nevarnosti, moč in ga rešiila. • Deželno so- Bslgrad, 14. marca Danes d išče je obsodilo Komovca na i je druga seja finančnega od 13 mesecev težke ječe. bora razpravljala o financira- Umrl je 11. marca v Begun in ju šolstva v Sloveniji. (V je vredno posvetiti potrebno skrb. —% Koliko se da zaslužiti v državni službi. V ''Radikalu" oltarno, koliko je prejemal in še prejema mesečno iz državne blagajne g. Andreja Radovič, večni zastopnik naše i države v različnih komisijah in na raznih konferencah. On I prejema: kot državni svetnik plače 680 dinarji v, kot minister na razpoloženjo 660 Din. dra'ginjske dokladc 2250 Din. rodbinske doklade 600 i Din. kot poslmiec 3600 Din. cigaret v vrednosti 1400 Din. kot. -član monopolne uprave 12O0 Din. Skupaj: mesečno 10.890 Din. ali na leto 124.6^0 j Din. t. j. skoro* p'c-1 milijona knin. Poleg tega je pre jejunal ko,t delegat naše vlade na mirovni konferenci po 300 franc, frankov dnevno, kar znašia ]>o današnjem kurzu mesečno 63.000 Din. \'sega našli :? kuPai torej dobival ta gospod nekaj časa po 73.390 dinarjev ali 293.560 kron. —-.So izplača! GENERAL ZEČEVIČ NAJ SE STAVI POD OBTOŽBO! t Belgrad, 7. marca Jugoslovanski klub je predlagal v-!sem opozicionalniili klubom, ' naj skupno ž njim postavijo jali p^i Cerknici posestnik Ju-1 tali so več postavk, proti čemer pod obtožbo bivšega ministra rij Medved v 77 letu svoje do- jt poslanec Škulj najodločne- generala Zečeviča, ker.je v prhe. j( ugovarjal. Poslanec Skulj v'i polovici meseca novembra V invalidskem domu v Ro- ie zahteval kredit za peti se- 1. 1921. vpoklica! rekrute na gaški Slatini so umrli zadnji ni:«ter modicitoko fakultete v j vaje h kadrom, radi česar je čas sledeči vojni invalidi: Dne Ljubljani, pa je bila njegova |P<> dosedanjih pcxlatkih obole-6. marca Jakob Rajšp iz Tr| zahteVa odbita. Demokrat*- 1 o 6000 in umrlo nad 300 rekrir npvske vasi, okraj Ptuj, star!ki poslanec Šečerov je izjavil, tov vsled nezaelostne oskrbe. 48 let; due 10. marca Andrej j da se-itak misli prenesti me-1 (Op. stavca: Dolenc iz Ornega vrha nad : dicinsko fakulteto iž Ljublja-Jse mu Potrebno je, ela zadrgne uštrik" za Gradcem, star 31 let, in dne 12. ne v Belgrad. Poslanec Škulj j vra t!) marca Lovrenc Trst en ja k ;i z I jo proti tej nameri najodloč-j Odlikovana Salovcev pri P.tuju, star 34 ne je protestiral, let. — Bodi jim blag spomin! IzmOzgana Slovenija. Smrtna kosa. Belgrad, 18. marca. Po in- V St. Jurju ob Pesnici je u- j formacija!^ finančnih delega- ministra. Bivša muslimans4ka ministra dr. Spali o in dr. KaramehmodoaTic sta odlikovana z'redom sv. Save T. razreda. umrl višji poštni kontrolor jt< v bodo znašali neposredni Švicarske obmejne oblasti in v pok. Josip Trtenšek v staro-! davki v Bo9ni za 29 milijonov j potniki iz Jugoslavije. Dne dinarjev več nego je preelvide* 3. marca je potoval ljubljanski* no v proračunu, v Dalmaciji trgovec Č. v Švico. VBuchsu. za 6.9 milijonoa dinarjev več, se je vršila carinska in potno sti 72 let. V Ljubljani so umrli: posestnik Ivan Kali; hčerka majorja v pokoju Lenka Janša in Urban Gril, železniški sprevo elnik v pok., star 85 let. V Žicah pri konjicah je u- mrl Ivan Gosak, posestnik in gostilničar. Pokojnik je bil markantna osebnost v konjiškem okraju. Kot dolgoletni na Hrvatskem za 3. milijone dinarjev več in v Sloveniji za 22 milijonov dinarjev več nego jc pred vid no v proračunu. Skupni prebitek znaša nad 6!) milijonov dinarjev. li-stovno revizija potom švicarskih oblasti. Medtem, ko so vsi potniki drugih držav smeli po dovršeni potno-listovni in carinski reviziji svobodno oditi. je moral edini jugotslovans- NAZNANILO IN ZAHVALA. Potrtega sroa naznanjam, da je dne 13. marca umrl moj ljubljeni soprog, oče treh o-trok g. . A^ton Ančnik, ki je bolehal cela štiri leta. t$il je trikrat operiran, kar mu je nakopalo neozdravljiv?) bolezen in smrt. ♦ Iskreif.t hvala John Ančni-|ai njegovi «0})r0gi, kir sta stala ob njegovi smrtni postelji. Posebno hvalo izrekam darovalcem krasnih vencev in sicer: Društvu "Slovan" št. 3; John Kastelc u in soprogi; Mariji in John Trou-tel; John in Annie f'rnae; .Johnu in Frančiški Čorak; Johnu in Lizi Ančnik; Franku in Alojziji Drolmič; Antoniji in Johnu Žgajnar; Johnu, in l'r-šuli Jenko in Viktorju ter Mariji Stvšck. Iskrena hf^ala vsem, ki so ga obiskali ob njegovi smrti, ko je ležal na mrtvaškem odru in spremili k večnemu počitku. Pri poročamo ga v moliti v in blag spomin. Žalujoči ostali:: Al I a Ančnik, soproga. Ida. hči. •TOe in Frank, sinova. Pueblo, Colo., dne.31 marca 1922. ZNIZANA CENA Cipar, najboljše vrste, jako veliko jagode, baksa 28 funtov. .$4.20 Erinjcve jagode, vreča 132 funtov ..................$9.00 Muškatel, sladke debele jagode, baksa 50 funtov.....$6.40 Malo črno grško grozdje, baksa 50 funtov ........$6.40 Fige (v rešt a tO najboljše vrste, bqksa 110 funtov. .$10.80 K naročilu priložite Money Order. MATH. PEZDIR Box 722, Cltv Hall Station NEW YORK CITY. SEMENA. V zalogi imam najboljša vrtna, poljska in cvetlična semena. Semena pošiljam poštnine pro-. sto, toraj nikakih stroškov za poštnino. Pišite po brezplačni cenik. MATH PEZDIR. Box 772 City Hall Sta. New York, N. Y. Zastave, bandere, regalije ir zlate znake za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HI. Slovenska vas na KoSo- i ki potnik v posebno banko k vem polju. V listih je bilo či-j sanitetnemu šefn, kjer so ga KDO VE a naslov Rudolf Markič a, ki je leta 1915 živel v Cleveland, Ohio.! Kam je od tam odšel in kje se sedaj nahaja, naj se izvoli naznaniti Upravništvu "Glasila K.S. K. Jednote 1004 N. Chicago, St. Joliet, 111. (Advert i«, 13,14,15,16.) Dobro! Kupite cigarete in,prihrani denar Denar v stari kraj Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhitrejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbiika. Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovfno iu iz domovine v Ameriko. Naša banka je pod državno kontrolo Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na SLAVONIC IMMIGRANT BANK 430 WEST 23 STREET. SEW YORK, N. Y. Glavnica $100,000.00. Rez. fond $30.000.C0 IMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE HARMONIKE tri in s tir i vrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat, nemško ali kranjsko uglašene, kakor tudi ehromatiene z y basi; pišite po cenik. „ K • Nadalje imam v zalogi tudi prave STAROKRAJSKE KOSE ' kovane na roko, iz svetovnoznane tovarne SENSENWERK-KREN-HOF iz Štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 ineev, kakor tudi klepalno orodje in brusilne kamne po sledečih cenah: . Posamezna kosa z rinko in ključen*.......................... Šest kos skupaj ali več..................................... 7 Klepalno orodje, dvoje vrste, garnitura..-..;......................... o-3 BERGAMO brusilni kamni, dva kamna...................... 1-M Motilre ........................$1.00 Srpi ....................•• J-00 Pri teli cenah je všteta tudi že poštnina; z naroČilom vred je po-slafTtudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih že naročili od mene. ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Place Brooklyn, N. Y. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti Tiled večje množine denarja med ljnd?tvom delaju Spekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Nas denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po »voji uljudni in hitri postrežbi. — - _.''•■ —t Mi p!»2oj*rao «>• hranilno uIoro 1 po 3 odst. ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naša banka je pod naaorat-vom vlad« Združenih držav bi Članica federalnega rexervne-ga sistema. Pri pošiljanju denarja v J»-goslavijo bodite previdni Brezvestni mešetarji nastavl-Ijajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti x ____i____ nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za na«*et in cene, kadar želite poslati denar » 4taro domovino 1 Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezpU.ao THE JOLIET KATIONA L BANK JOLTET, ELIjINOIS JBWM Kapital $150,000.00 Prebitek $360.000.00 GLASILO K. S. K. JEDNOTE 1Ž. APRILA 1922. james madisonova administracija 1809-1817. Četrt i predsednik Združenih držav. James Madison, ki je bil v svojem uradu od leta 1809 do leta 1817 je bil rojen v državi yirginia dne 16. marca 1751. Ko se jo izšolal za odvetnika, je kmalo zatem pos tal član kontinentalnega kongresa. Madison je bil izmed najbolj veščih državnikov naše dežele, osobito pri sestavi važnih zakonov (postav).- Ustava Združenih držav in prvih deset amcmdmentov k tej ustavi so bili narejeni po njegovem načrtu in njegovih mislih; vsled Uiga ga je ljudstvo naziva-lo za "očeta naše konstituei-Umrl je dne 28. junija je". 1836. Spori z Anglijo in Francijo. Angkži so se vedno držali svojega gciala: 4 4Kdor jo bil enkrat Aingltiž, ostane vtdno Anglež". To trditev so sprva tudi Združene države vpoŠ-tevale, sčasoma so pa prišle le do zaključka, da ima vsaka o aeba na prosto voljo dano pre-•moniti svojo podaništvo in po stati državljan kake druge dr zave. Da jo zamogla Anglija štovilo moštva pri svoji morna riei iz]K)lniti, je poslala več svojih bojnih ladij do našega obredja, ki so s silo z ameriških trgovskih ladij jemale mornar-i je angleškega pokolenja. Ne kaj izmod teh vjetih mornarjev jo bilo v resnici na Angleškem rojenih;'a odvedli so pa sabo tudi dosti v Ameriki rojenih mornarjev, oziroma pristnih ameriških državljanov. Na ta način jo Angli ja tekom 8 k t ugrabila okrog šest tisoč naših mornarjev in preiskala nad 900 ameriških ladij. V tem času sta se Anglija in Francija še vodno meti sabo bojevali. Ker je bil v kongresu Združenih držav uveljavljen zakon prepovedi umešava-nja v spore tujih držav, vsled tega Združene državo niso mogle debati nobeni* trgovino z * označenima dvoma državama. Kmalo zatem, ko je Madison predsidni^tvo nastopil, ga je tedanji angleški poslanik obvestil, da Anglija ne bo več naših ladij ustavljala in preiskovala; to ji povzročilo tudi preklic prepovedi inozemske trgovine z naše strani. Vsled nove vladne odredbe je takoj zatoni na stotine naših tovornih ladij odjadralo v razna pristanišča izven deMe, naloženih z raznoličnim blagom. Ker An-gili nastop njenega poslanika ni bil po volji, se njegove dane obljube tudi ni držala, ter je začela iznova pregledovati a* moriške ladje na obrežju in tudi na visokem morju; počettju Anglije se je celo pridružila še Francija. /Tedaj je poslal predsednik Madison oster protest obema označenima državama, nakaf je dobil najprvo od Napoleona obljubo, da bo Francija v tej zadevi mirovala, istotako je tudi Anglija obljubila; nobena izmod teli pa ni svoje obljubo držala. Bitka pri Tippecanoe. .Vojna napovedana. Nekega dne maja meseca leta 1811 jo francoska bojna la-cl i ja "Guerrierc" v newyors-kem zalivu ustavila neko našo tovorno ladjo in odvedla s sabo enega ameriškega mornarja. Da se prepreči nadaljno slično postopanje je bilo naro-čeni naši bojni ladji "President", da naj zasleduje in uja- Med tem časom so se Indijanci na s^veruzapadu upufi, nahujskaaii od Angleže,v. Po starem rateinu so pričeli zopet napadati in moriti mirne ameriške naseljence po tamošnjih krajify Tocumseli, poglavar Shawnee Indijancev je sklenil z drugimi indijanskimi plemeni močno zvezo, ter ž njimi napadal bližnje obmejne pokrajin . Da bi so ponovni upor Inelijancev zadušilo, je bil v one kraje poslan general Harrison z me>čno svojo armado. Na večer 7. novembra 1811 so hoteli Indijanci našo armado z napadom iznenaditi, vsled česar se je vniela pri izlivu reke Tippecanoe v roko Wabash, v zapadnem delu države Indiana huda bitka v kateri so bili Indijanci do cela poraženi; njih poglavar je še pravočasno zbežal ter se pridružil angleški ar-madi. „ To je povzročilo dejstvo, da so Združene države dne 18. julija leta 1812 Angliji vojno napovedale. Amerikanci so vsled tega ta-ko sovražili Angleže, da je bilo v nekaterih državah (N. J*, Ky., in Pa.) odločno prepovedano nk naših --sodni jah navajati odloke kakega angleškega sodnilka. V svoji vojni napovedi so Amerikanci navedli Angležem sledeče vzroke: 1) Aretacijo ameriških mornar je v, 2) Kršitev naših pravic na morju. 3) Blokado od strani angleških ladij v ameriških pristaniščih. 4) Natolcevanje Indijancev k uporu. Goslo pri napovedi to vojne je bilo: Prosta trgovina in svoboda našili mornarjev. Pri tej priliki so Amorikair ci nameravali Kanadčane pre govoriti, da naj se odpovedo Angliji ter pridružijo Združenim državam; žal pa, da pri tem niso doseli zaželjenega uspeha. V to svrho je Amerika zbra-a in poslala tri svoje armade jroti kanadskem ozemlju. Pr vo armado je vodil general Hull; navedemo naj bi v Ka nado vdrl preko Detroita, Mic ligan; druga arlnada pod poveljstvom ge. Van Rensselaer ja naj bi prekoračila reko Nia gara ter zavzela mesto Queons-l owii; tretja (Dearboniova) irmada naj bi so pa prvima dvema pridružila ter skupno zavzela mesti Montreal in Quebec. Tudi ta načrt se ni Ame-rikanoem posrečil. General Hull je s svojim in< štvom odkorakal iz mesta Urbana v Ohio. Na ivojem potu čez goste šume in gozde do Detroita, mu je dosti vojakov onemoglo. Dospevši do cilja je geai. Hull žo zvedel žalostno novico, da imajo Angleži megto Mackinaw že v svojih rokah. Pri l>e>trc$tu se vnela huda bitka,kjer so bili Amerikanci do cela premagani. Angleški general Brock, bi nikdar ne bil dosegel tega uspeha, da mu ni pomagal indijanski poglavar Tecumseh s svojimi možini; k porazu Ame-rikaneev je pa dosti pripomogel bojazljiv nastop generala Hull a, ker v glavnem spe>pjielu z Indijanci ni hotel streljati. Hull se je izgovarjal, da so se mu smilile žene in otroci, katere bi bili Indijanci v nasprotne™ slučaju morda umorili. Za to svoje nehrabro delo je bil gen. Hull stavljen pred vojno sodišče ter na smrt obsojen; m sovražno bojno ladjo: prifvondar ga je predsednik Madi- tom je pa "President" naletel namesto na francosko bojno adjo "Gue rrioro" na angleško roženo ladjo "Little Belt". Č' pri prvem spopadu, ali streli se jt> morala angleška bojna adja vdati. sou pomilostil z ozirom na njegove velike zasluge v prejšnji vojni. Po. tej končani bitki je mesto IXtmit iti vso ostalo o-zunlje Michigana Angliji pripadalo. Druga armada pod poveljst- vom gen. Van Hens^claerja je uspešno prekoračila reko Niagara ter dne 13. okt. 1812 zavzela angleško postojanko Qu-eonstown Ilrghts; v tej bitki je tudi padel angleški v general Brick. Ameriški general pa svojega mVerta ni mogel dovršiti, ker ni dobil zadosti pomori, ali novega vojaštva; mi ličar ji i$5 države New York so se namreč naravnost, uprli, da ne gredo v Kanado; to je končno povzročilo, da je bil gen. Benesslerjeva armada obkoljena in premagana. Bitke na morju. Čeravno jo naša armada v Kanadi take neuspehe dosegla, jo pa zatem naša, tedaj še majhna mornarica rešila east elo-movine, da je zvezdnata zastava še vnaprej plapolala širom republike. Lota 1812 so imelo Združene države samo 1<7 botjiiLh ladij s skupnim številom 442 topov in okrog 5000 mornarjev. Anglija je pa qtfcla tedaj 1048 bojnilij ladij, na katerih se je nahajalo 27,-800 topov in okrog 150,000 vojakov; na ameriškem obrežju je istočasno plulo 107 -angleških bojnih ladij, brez francoskih. Ni torej čuda, da je bila Anglija že od nekdaj vladarica morja. Navzlic vsemu temu so pogumni ameriški mornarji niso ustrašili, ampak šli junaško na boj do — zmage. Dno 19. avgusta. 1812 jo velika ameriška bojna ladja "Constitution" naletela pri Novi Škotiji Francosko fregatno ladjo "Uuerrio-re". Na naši bojni ladji* je zapovedoval kapitan Hull, me-čak žo gori ime novanega generala IIull. Niti v uro trajajočem boju, je bila sovražna t>ojna ladja "Guorrere" žo porušena, njeno moštvo pa kot u-jotniki v Boston odvedeno. Veselju nad to zmago Amerikanci v ni mogoče popisati; osobito jo ljudstvo junaškega kapitana ILull-a častilo ter slavilo ker je tekom pol ure mornarico Združenih držav dvignil na tako častno mesto med veliko sile. Pripovedujejo, da ko je fraii* KRANJSKE KLOBASE V zalogi imamo vse vrste gro-cerijo, kakor tudi svežega in pre-kajenega mesa. Blago vedno sveže, a cene vedno zmerne. Naša posebnost so domače kranjske klobase, katere pošiljamo tudi izven mesta. Tako razpošiljamo tudi Trinerjevo vino, Alpenkreu* ter, Heil Oil in več drugih linimen-tov; dalje subo grozdje (rozine) fige, slive itd. t Naprošene ste vse slovenske gospodinje, da nas eestokrat obiščete; prav gotovo boste zadovoljno postrežene. Oddaljene družine, pečlarji in pečlarice, naročajte kranjske klobase na ta naslov: MARTIN GORSICH 1134 N. Hickory St.....Joliet, HI. Ker mi je preostalo nad 300 krasnih stenskih KOLEDARJEV za leto 1922, razprodam iste po izredno nizki ceni. Koledar ima 14 strani' in vsaka stran ima različne, krasne in lepe slike. Strani so široke 9 in pol palcev in dolgo 16 in pol palcev. Ta koledar je kras za vsako hišo; tako lepega koledarja, še niste imeli in iiG videli. Ker je sezona pri kraju, ra-ditega je cena s poštnino vred samo 12c. Za lase, za sive lase, moške brke, za prahutc na glavi, za revmati-zem, otekline, za rane, opkline, bule, ture, kraste, grinte, lišaje, mq» zoic, srab, in solnene pege, kurje oči, bradovice, potne noge, ozebline, debelo kožo in žulje in še veliko drugih zdravil pišite takoj po cenik, ki ga pošljem zastonj. Jakob Wahcic % CLEVELAND, OHIO. 6702 Bonna Ave. N. E. vies človeški ^istrm/' volez-ni. Torej nu čakajte, da vJis bolezen napade, vnaprej, "en šiv ob pravem času vam ohrani devet šivov" in pravo zd-i.Avilo vzeto ob pravem času vas obvaruje pred sitnostjo in bolečinami. Ampak sedaj nastane glavno vprašanje, ka-t.ei^i zravila naj si izberemo? Čiteijte sledeča pisma: "Mari- nette, Wis., 14. febr. Triner-coski kapitan Dacres še pred j jevo grenko vino jo izvrstno bitko biezo Nove Skoti je za pa- zdravilo. Va* udani V. Oh zil ameriško bojno lati jo ^Constitution", je svojim mornar-jom porogljivo velel: "Poglejte fregato Yankijev. čez 45 minut bo zanesljivo v naših rokah; ako jo zaseže te v 15 minutah, boste zato predeli štiri- mesečno plačo!"--Pa se je ta Francoz hudo varal! Isto leto so so Angleži še večkrat z Ameri'kanei na morju spopadli. Tako je nekega dno naša bojna lad,ja 'United States" ugrabila angleško fregat-, no 1/ulijo "Macedonian"; pri Ilatterras jo pa naša bojna la- j dja "Wasp" (Osa) ujela sov-j razno bojno ladjo "Frolic"; slednjo so pa vendar morali A- j mori kanci pri nekem spopadu Angležem nazaj dati. Ko jo angleška bojna ladja "Shannon" zvedela, da je naša bojna ladja "Chesapeake" v-sidrana v bostonskem zalivu, jo jo pozvala na boj na odprto morje. Am ri kanci so tn boj breiz obotavljanja sprejeli, nakar se je dno 1. junija 1813 vnela huda bitka med obema bojnima ladjama. Komaj po če-trturnem streljanju so se morali AmiTikanci Angležtin v-dati, nakar je bila ladja "Chesapeake" v kanadsko mOsto Halifax odvedena. V tej pomorski bitki se je junaško zadržal amer. kapitan Lawrence, ki je i>a sleelnjič zadet od >ovi'ažih' krogljo .tudi padel. Njjcgove zadnje besede so bile: Ne izroev-ite laelje!" Njegovo truplo so prepeljali v Halifax, kjer je bilo Je začasno pokopano. Zdaj pa ]H)čiva ta hhib- j ri mornariški eastiiik blizo v-l)AKla na pokopališču sv. Trojice v New Yorku! valov.sky." Je v resnici najboljše adravilo za izgubo slasti do jedil, zaprtnico in druge nerodnosti želodca. "Detro it, Micli. Že 4 lota rabim Tri-ner's Angelica greMičeo toniko z najboljšim uspehom. Vaš Vincenzo Sinopoli." To zdravilo je zelo zmožna tonik^a za i IGRI S PETJEM V 3. DEJANJIH "ČAROVNICA" katero priredi DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA SAL. ŠT. 29 K. S. K. J. Joliet, 111. v nedeljo, dne 23. aprila 1922. ob 2. uri popoldne in ob 7:30 zvečer. PEVSKE TOČKE PROIZVAJA "SLOV KATOL. PEVSKO DRUŠTVO "JOLIET" Vstopnina: Sedeži prve vrste r»0c.-sedeži druge vrste 35c. Otroci 15c. V SPORED: Pozdravni govor..................Predsednik društva Mart. Težak. 1. PETJE: "Miladu", , Dr. I. Ipavec,..................poje mešani zbor. 44Je pa davi slanca pala", M. Hubad.....................oktet. "Mi smo lovt-i", M. liubad,..................poje mešani zbor. "Wlien shall we meet again",....................ženski zbor. "Zlata kangljica", priredil I)r. A. Schab, veliki mešani zbor s spreiuljevanjem na klavir; spremlja Miss Amalia Ursich. Angleški tenor solospev, poje............Mr. John Chernov>ch. n. Igra s petjem "ČAROVNICA", spisal Fr. Viktoriu Pere O. F. M. OSEBE: Peter Breznik, bogat kmet....................John Košir Barba, njegova sestra in gospodinja..............Mrs. Je>s. Erjavec. Itezika, njuna rejeuka ..............................Theresa Kuss. Martin, njun rejenec ...............i............Jakob Štrukelj. Kalin, župan, .................................Frank Vranichar. Štefan, njegov sin, ................................Frank Miklich. Stara Jera, kočariea v Podgaju,................Katlierine Rogiua. Anica njena vnukinja,..........................Augusta Živetz. Adam, gosUeč pri Brezniku.......................Frank Laurich. Liza, njegova Janez, hlapec, Zorka, dekla . Zofka, dekla . Marko, ...... Katra,...... Andrej,..... Kmetje in kmetice: ........Mary Filak. ....,.......>».............John Petrie. .............................Mary Vidctich ..........................Elizabetha Živetz. . j ........Ana Bezek. delavci pri Brezniku < ...... John Živetz. ( ... Je>hn Popovich. Mary Legan, Angela Musich, Mary Vardjau, Katy Uozich, Mary Kolman, Hermine Kewjaucich, Anton Skul, Anton Kuss. Med odmori proizvaja na klavir gdč. Amaliar Ursich, Gertrude Pas- dertz, Berniee in Genevieve Sitar. Na gosli igra mladi Charles Nenianieh, spremlja na klavir Miss Margaret Nemanich. Pevovodja in igro vod j a: Mr. Martin Cvenk. K obilni udeležbi najuljudneje vabi ODBOR. CO O 1 Ako prilijes škodeliei Carnation • mleka eno škodelieo vode, dobiž ^jelve skodelici finega, gostega in ^FokuHHC>'a mleka ravno pripravno za kuho. Ako hočete imeti malo bolj redko mleko, prilijte še malo več vode. Ako se zahteva v navodilu za kuhanje "cream" (smetano), ni treba tega mleka z vodo mešati. Tako rabite to mleko tudi za kavo, kakao in druge dezer-te. To mleko daje kavi izboren okus. Kupujte Carnation mleko vedno pri vašem grocerju. Carnation Milk Products Company New York Chicago Seattle Carnation Milk (Dalje sledi.) I Od zdravih krav. Listek na kanglji je rdee in bel. POSKUSITE CARTATION RECEPTE. Skalopiran krompir. 1 čajeva zlicica soli, 4 srednjeveliki prompirji, 1 1-3 skodelice vode, 2-3 skydelice Carnation mleka. Operi o-lupi in zreži krompir na male kose. Deni plast tega v kako -s suroviip maslom pomazano ponev; osoli. primešaj malo moke. Dodaj mleka in surovega masla ter pusti toliko časa v peči, d!t se krompri omehča. Ta por-cija zadostuje za 6 oseb. Omaka iz smetane. (Za razno zelen jad.) 2 žličici moke; Vi žlicice soli, 1-3 skodelice Carnation mleka, 2-3 skodelice vode, 2 žlicicr surovega masla. Kazstopi surovo maslo, prideni moke in dobro zmešaj. Prilij nekaj mleka ter pusti 5 minute kuhati, da se stvar zgosti; prideni zraven malo vrtne ze-lenjad. To naredi škodelieo izborne omake. Vso zelen jad se lahko na ta način olajša. Zelenjad je treba preje skuhati in malo osoliti. Omaka zelenjadi v škatljah. Zelenjad v škatlah se mora izprazniti takoj ko škatljo odprete. Tekočino \t šk»tljc prihranite za drugi dan. da lahko pripravite juho iz smetane s pomočjo Carnation mleka. Zelenjad postavite nekaj časa na zrak, nakar isto zrežite in prpravite s smetanovo omako. Gosta bela omaka. 4 žlicice moke, V2 H soli, žl. surovega masla, 2-3 skodelice vode, 1-3 šk. Carnation mleka. Pripravite tako. kakor belo omako iz smetane. To zadostuje za eno škodelieo omake. Pri kuhi vzemite vedno Carnation mleko in isto dobro z vodo zmešajte. Carnation knjiga o kuhi vsebuje nad 100 priročnih navodrl. Ka zahtevo I vam isto zastonj dopošljemo. Pišite po to knjigo še danes. Carnation Milk Products Company -2102 Consumers Mldg., Chicago, 111. "1 1 i i ŠTIRI SMRTI. Drama v vasi. Spisal Ksaver Meško. i € I I B (Kadaljevanje.) "Kaj boste to, saj pravim, Za dVa voza še bo. To mo- da ],j tako tyndo. Jaz sam ranm danes spraviti pod stre-[}>om vendar najbolje znal. Sla ho. Dež so dela." In res je stari spravil še dva voza turšrice pod streho. Zvečer je lo^ol brez večerje. Drugi (lan pa ni mogel vstati. Bil je nevarno bolan. Btto je prihodnjo nedeljo. — Staremu Megli jo l^lo, odkar je legel, 'od dne do dne slabše. No samo na blcntem upa/llem lieu se je kazala težka bolezen, ampak v vsem bitju, v vsem kretanju, v zmedenostih mislih in v neredni govorici. Popoldne jet bila vsa družina zbrana v sobi. Stara dekla je sedela na široki klopi ob peči. \felabše, nikakor ni lmt*"l in mogel molčati dalj časa. Janez j<- sedel pri oknu. Glavo je podpiral z roko. Mračno in zamišljeno je zrl skozi okno v gozd, onkraj kojega .je stala koča stare Roman ke. Od bolnega očeta so mu hitele misli k tej koči. Saj mu je ove-t tla v njej bujna cvetka, naj-kit^iejša v vasi. . Tam je bila njegova sreča, njegovo blažen-stvo in njegovega srca hrepe-n je * je sililo tja, k njej, k njej----• in vendar je bila ona, ne ona, ampak njegova (gnjevita Ijir bav do njft pravzaprav kriva očetovo težk i l>olezni. Janezu se je krčilo srce pri tej misli, pri t.?>m bridkem spoznali ju ! Sni^lo, rjavo oko mil jo zrlo še mra/neje, in moškolepi obraz mu je postal še temmjši. Tihota je za par trenutkov zavladala v sobi. Vsak se je vdal svoji težkim mislim in temnim slutnjam. A bolnika je to vznemirjalo in jezilo. 4' I\aj boste tp oneigavali! Katra, jaz še ne umrjem, ne, ne boj se! Kaj bi umrl! O, jaz sem še čil, moče/n!'' lil iztegnil je svoje suhe n-de. A ob-nem je. nehote spa-čil suhi obraz, ker ga je zabolelo po vsem telesu. No, veš, tako malo slabost ž počutim, malo neznatno.».. * No, no, mlad ravno več nisem in trpel sem tudi dovolj. Delal sem kakor stroj in se pehal dan na dan, uro za uro, ves čas sv«>jega življenja.Jy Umolknil ie. Ril je zadovoljen s svojim bost, a skoro bo bolje! Tedaj pa bomo takoj začeli voziti celino v vinograd nn Kolniu, že ne bo preslaba staža, ker jM& 5EVERAs E 5 K O AqtTscpite rjo njozllo Priporočljiv/o za odponjoč pri zdrdVljeqjU srbečice If] rdzrpf] j\ožr)fl] bolezqi. CENA 50 c Vprašajte pri Ui&eir) IcKtii^jLu . W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA \ NA PRODAJ. Zaradi smrti mojega soproga prodam še dobro ohranjen Maxwel avtomobil model 1918, ki ima štiri nove 4ieord" gu- Starec je bil resno zlovoljen, mijeve obroče in novo batter V, j, 7011 šo nerabljeno. Cena $250.00 cash, ako kdo avtomobil takoj kupi. 44Ta muha, Janez", .p, vzkliknil hitro in glasno, kakor bi se šlo za stvar izredne važnosti, 44ta muha, ta preklicani mrčes mi ne da mini; zasleduje me! Vrti se in pleše krog mene kakor slovesna znauivka črne nesreče. Ta vrag — B( g mi ne štej v greh, da moram še v svoji bolezni kleti — a moram, ker ni miru!" Muha se je spustlila nizko nad posteljo ter se mu zagnala proti vročemu, pesnemu obrazu. 44Tla, udari jo, Janez, udari življenjem. Zato se mu je mrčesa preklicanega, peklons-razjasnil obraz, jeza nad Jane- koga!---- Ubij---- ubij!" zoni se mu je v teh par dnevih mučne bokjzni že precej ohladila, in samoljubno, a ppčasi je nadaljeval: 44In ni bilo zaman! Pripravil in prist od i 1 sem toliko, da se lehko živi na M oglov i ni. Kaj setm dobil od rajnega očeta, Bog jim daj dobro?!! Strgan krov, puste njive, dolgove. A sedaj nam ne primanjkuje ni-čf»Sar, hvala Bogu! Da bi le zdravje bilo, moj Bog.!M Zdihnil je in umolknil. Govorjenje ga je mučilo. Bledel je. Usitnice so mu st.rcipetavale in oči so mu nemirno begale po sobi, kakor bi iskale pomoči. Bilo mu je prav slabo. A ni mu dalo molčati. Ne-voljno je pogledoval propadle objokane obraze žene, sina in dekle. Dvignil se je z gornjim delom t lesa. HitrOj težko, glasno je liropel ter prestrašeno, z osteklelimi očmi biilil v zrak. Janez pa je: mahal za muho, ki se je v velikih; krogih dvigala proti čmikavemu stropu. Starcu, ki so je radi neznatna muhe tako razburil in raz-gnevil, jo prihajalo zelo slabo. Omahnil je lia posteljo. Počasi, težko hropec je začel pretrgano, s pojemajočim glasom: 44 Vražji mrčes, kakor bi mi prinesel smrt____Slabo mi prihaja!.... Janez.... ta muha ____ta muha -— hoj, Janez, to ni bila muha---- A-ah, Bog ve, kaj je bilo, nemara smrt... smrt!.'.'. . " Zadnje besede je govoril kri-čaj;\ 44Miha, kaj boš to", je joka-je tolažila žena Katra razbur- Zglasite se pri lastnici Mrs. M. Flajnik, 4413, Butler St. Pittsburgh, Pa. Jugoslovanom iz Chisholma in okolice Ta banka vam uljudno priporoča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:— To je velika in varna banka, s skupnim premoženjem nad $1,G00,000.00. To je prikladna banka. Naši vložniki so naši prijatelji. Mi smo vedno z veseljem pripravljeni, da jim pomagamo ne samo v bančnih zadevah, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda naša skušnja in nasvet kaj koristila. Vaš rojak J. Osbolt je pri nas kot uradnik zaposljen. O-brnite se nanj, ker vam bo šel vedno rad na roke.. Vedno ko imate kako banko v mislih, obrnite se na WASHINGTON je glavni sedež Združenih držav in je tudi sedež urada za izdajo patentov in naš veliki slovenski urad se nahaja SAMO v Washingionu, blizu patentnega urada, tako da mi lahko vse o-sebno opravimo vaše patentne potrebščine POPOLNOMA TOČNO, POŠTENO IN PO NIZKI CENI. Ime A. M. Wilson je zinano že 31 let. Pišite danes po našo slovensko brezplačno knjigo v izumih in patentih. A. M. WILSON, Inc. S«M**"eK»or» tu the lm»iii<nH*i, vstaMislied l«»i. PATENTS 312 Victor Building. WASHINGTON, D. C. Dišeči ekstrakti. First National Bank CHISHOLM, MINN. RŽENI, VIŠKA KIMEL BOROVIČKA KOGNAK TROPINO-VEC SLIVOVKA IN DRUGI katero uspešno rabi na tisoče odjemalcev. Te tekoče dišave so uspeh dolgotrajne poskuš-nje. Boljših ni dobiti na trgu. Samo en poizkus vas bo prepričal. Ena unča oks-traktov in barve za 1 galono. 1 unča ..$1.35 5 44 .. 5.50 12 " ..10.50 Poštnina plačana. Zavaroval nina zavitka 25c več. FORBES EXTRACTS CO. Forbes and Moultrie Sts. Pittsburgh, Paenna. Znižana vožnja Ker so nekatere linije znatno znižale svoje cene, se nudi u-godna prilika onim, ki šo v kratkem namenjeni v stari kraj. Pišite nam po cene in $ vozni red parni ko v. Ako želite dobiti kakega sorodnika iz starega kraja nam pišite po tozadevna pojasnila Kadar pošiljate denar v stari kraj, ne prezrite naše banke, ki Vam nudi točnost in nizke cene. STAROKRAJSKE KOSE. Agenturo imam za celo Ameriko za najboljše vrste kose štajerskega izdelka. Cena močnejših kos, zva-ne Moldovke z rinko in ključem vred ......................$2.50 Pri naročilu 6 kos po $2.00 ena. Srpi za klepanje po.......$1.00 Brusilni kamni po----50c in 60c. Klepalno orodje po.......$1.21 Kosišča po ..............$1.50 Starokrajske pile H palcev Motike, fabrrško drlo -----^......... Motike '^Struske", ročno kovane na Kranjskem ------------------—$1.75 Druge vrste kose malo ožje "Polerankc" cena za eno ali več $2.00. Velikosti so 2G, 28, 30, in 32 palcev. Poštnino (prevoz) plačam na vse kraje. Pošljite poštno nakaznico z naročilom vred na naslov: STEPHEN STONICH, 105 Lake St. Chisholm, Minn. Trgovin* i žcleznino in pohištvom. THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom drjjpve Ohio, ki je tudi naša vlagatHjica. čujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku. ■——■iiiiiiiluni ■ mu iwbttwaw anxaB Slavna društva K. S. K. J., pozor! jmmmmmmmmmmmm— i .. . Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice,- pobotnice, bolniške liste, društvena pravila i. t. d., dalje vse tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mili plakati, se izdelajo bitro in lično kakor tudi po zmerni ceni r naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unijska tiskarna. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega na angleški jezik. Kadar torej rabi vaše si. društvo kaj tiskovin, obrnite se do nas. V naši tiskarni se tiska "Glasilo" K. S. K. J. AMERIKANSI SLOVENEC PRVI SLOV. LIST V AMERIKI. Stane na leto samo $2—za pol. leta pa le $1. 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. —■ 'HI ■ !!■■ Za vsa nadaljna obrnite na: pojasnila Zakrajšek & Oešark SLOVENSKO BANKO 70—9th Ave., New York City. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj. 5&27 Butler St. Pittsburgh, Pa. mm Established 1857 Prijateljstvo banke je neprecenljive vrednosti za vsako osebo. Isto pomeni: dober nasvet v slučaju potrebe, pomoč v času sile in zanesljivega, ter vestnega druga ali prijatelja ob vsakem času. Naša banka je tako PRIJATELJSKA banka— ravno pravi način banke, s katero je veselje poslovati. Tukaj se z vami postopa, kakor s kakim POSAMEZNI KOM, ne pa samo "na račun." Četudi je ,vaš biznes velik, ali majhen; bodite nverjeni, da tak biznes mi vedno ŽELIMO in POZDRAVLJAMO, kajti naše denarno podjetje je — NAJSTAREJŠA IN NAJVEČJA banka v Jolietu. NAJ DO TA BANKA VAS DOM ZA P.IZNES. ZGI.ASITE SE DANES! TA B ANK A USPEŠNO DELUJE OD LETA lSo? 5 c~vsak dan proč vrženih ali drugačezapravljenih je uničenih v enem letu $18.25,ali v petih letih $91.25 - zakar bi med tem dobili v samih obresti $10.95. $5. naloženih pred aprilom na naš "Special Interest Acconnt" tekom enega leta po 4% bo prineslo $—.20. 50. naloženih pred 1. aprilom bo prineslo $ 2. na leto. $ 100. naloženih pred 1. aprilom bo prineslo $ 4. na leto. $ 500. naloženih pred 1. aprilom bo prineslo $ 20. na lelo. $1000. naloženih pred 1. aprilom bo prineslo $ ..40 na leto. $5000. naloženih pred 1. aprilom bo prineslo $200. na leto. Delati, Paziti in Varčevati — to pospešuje vašo neodvisnost! Pričnite z vašimi vlogami TA KOJ DANES—$5—in pošljite jo po pošti. 82 Cortlandt Street New York; N. Y. FRANKSAKSER STATE BANK GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE B ANKE.