RAZGLEDI UDK U D C 910.1 (4.11) NAČELNA RAZGLABLJANJA O GEOGRAFIJI V SOCIALISTIČNI EVROPI S vetozar I l e š i č * Ze v uvodn ih ra z m iš lja n jih za le to šn ji le tn ik »G eografskega vest­ n ika« , k je r sem n a k a z a l tem eljn a ra z p o tja v d a n a šn ji geografiji, sem sk u ša l p o trebo ta k ih ra z g la b lja n j u tem eljiti s tem , d a sem opozoril, d a se p o ja v lja v svetovni geografsk i l i te ra tu r i čedalje več drobcev ra z ­ ličnega obsega in pom ena, k i se u k v a rja jo z načelno p ro b lem atik o naše vede. In če sem tam om enil samo n ek a te re n a jm a rk a n tn e jše av to rje ta k ih p risp ev k o v (Bobeka, A nučina , H ag g e tta ), n a j tu na tresem še n ek a j podobn ih d ro b tin ic iz socialističnega sve ta n a vzhodu E vrope, z las ti iz P o ljsk e in Sovjetske zveze. Iz vseh odseva sk rb za p e rsp ek tiv e geogra­ fije , za to, d a se op red e li n jeno b istvo in n jene osredn je naloge. T ak a o p red e litev je n u jn a z la sti z v id ik a razp e to s ti geog rafije m ed specia liza- c ijsk im i težn jam i in zavestjo , d a se g eo g rafija ne sme odreči k om pleks­ n im nalogam , k i j i p r ip a d a jo že po tra d ic iji , od k a te r ih je tren u tn o n a jb o lj a k tu a ln a o b rav n av an je ra z m e rja m ed okoljem in družbo. S tem se vežejo d ilem e v zvezi z a p lik a tiv n o stjo geografije , z la s ti v sm eri prognoz, te r v zvezi z »m atem atizacijo« , k i n a j b i b ila po m išljen ju m nogih za geografijo g lavna , če že ne ed in a rešiln a b ilka . Na Poljskem P o ljsk a sp a d a nedvom no m ed socialistične dežele z n a jb o lje o rg an i­ z irano in tu d i n a jam bic iozne jšo geografsko znanostjo . Z un an ji iz raz tega je bilo p red sed n ik o v an je v od ilnega o rg an iza to rja p o ljsk e geogra­ fije , p ro f. S tan is law a L e s z c z y c k e g a M ednarodn i geografsk i u n iji v razd o b ju m ed kongresom a v N ew D e lh iju (1968) in v M on trea lu (1972). N i seveda n ak lju č je , d a se je od te svoje fu n k c ije poslovil v M ontrealu s p red sed n išk o adreso, k i je b ila o b jav ljen a že n a več m estih , n azad n je * dr . , a k ad em ik in redn i univ . prof ., O d d e lek za geografi jo , F ilozofska faku l te ta , 61000, L ju b l ja n a , YU, A ške rčeva 12, glej izv leček na koncu zvezka. tu d i v po ljskem geografskem tisk u .1 V n je j je nazorno n azn ač il n ih an je geografije m ed lin ijo sp ec ia lizac ije geog rafsk ih ved in u sm erjan jem v o b ra tn i sm eri, k a k tu a ln im k om pleksn im problem om , z lasti p ro u če ­ v a n ju » in terakcije« med človekom in okoljem , sp rem em bam v p rosto rsk i s tru k tu r i gospodarstva , rac iona lnem u g o sp o d arjen ju s p riro d n im i bo­ gastv i, vodnem u gospodarstvu , v p ra ša n je m p re h ra n e človeštva itd . V zvezi z m ed d isc ip lin a rn im sodelovanjem je opozoril, da ravno ti kom ­ p lek sn i p rob lem i silijo k te sn e jš i povezav i, k a r k in teg rac iji o b rav n a ­ v a n ja obeh »podsistem ov« sistem a geografsk ih ved, lizičnogeografskega in socialnoekonom skogeografskega. K tem u silijo tu d i p ra k tič n e po trebe reg ionalnega p ro g n o z iran ja in p la n ira n ja tak o v razv itili deželah k ak o r v deželah v razvo ju , delo, p r i k a te rem ne sme m a n jk a ti geografov. P ri tem je k a jp a d a p o treb n a u p o ra b a novih k v a n tita tiv n ih m etod, k i s svo­ jim fo rm a liz iran jem sicer m ars ik d a j p o enostav lja jo s tv arnost, s tem p a v en d a r pom agajo izogniti se sub jek tiv izm u . M očan povod za to v rs tn a ra z g la b lja n ja n a P o ljskem je p r ip ra v lja jo č i se II . kongres p o ljsk e znanosti, ob čem er se v o k v iru u strezn e podsekcije za geografske vede in za p rosto rsko gospodarsko u re ja n je dežele ra z ­ g la b lja p redvsem o tem , z a k a j k o n cep c ija razv o ja geografije n a P o lj­ skem , k ak o r je b ila p o s tav ljen a n a I. kongresu le ta 1951, n i p r iš la p ra v do ve ljave in na n jen i osnovi op rede ljene naloge niso bile v po ln i m eri, n ek a te re p a sp loh ne rea liz iran e . Iz po ročil o tem (J . G r z e s z c z a k , posebej za fizično geografijo tu d i St. K o z a r s k i 2) lah k o razberem o, d a je vzrok tem u razen v o rg an izac ijsk ih težav ah tu d i v sp rem en jen ih pog led ih na važnost ene a li d ruge od p rev ze tih nalog. D o sprem em b je p riš lo z las ti v oceni n jihove p ra k tič n e v rednosti, p a tu d i k e r so v poljsk i g eografiji oslabele težn je za reg ionalno kom pleksnostjo . T ako s ta od d ese tih le ta 1951 sp re je tih raz isk o v a ln ih te m a tik u spešno stek li povsem v d u h u zasnove sam o dve in to »A tlas sveta« (znan zlasti v svoji ang lešk i v e rz iji ko t »Pergam on W orld A tlas«) in »N arodow i A tlas Polski«. S tek lo je tu d i, č ep rav v časih s sp rem en jen im konceptom , dolgoletno delo n a geom orfološki in h id ro g ra fsk i k a r t i P o ljske te r n a k a r t i iz rabe ta l. Že v zače tk u je zastalo delo n a kom p lek sn i k lim a tsk i k a r t i Po ljske za p o treb e gospodarstva , n a raz isk o v an jih erozije p rs ti, sorazm erno m alo je bilo doseženega n a p o d ro č ju izd e lav e reg iona ln ih m onografij in reg io n a ln ih a tlasov vojvodstev . Zelo značilno p a je , d a sp loh n i b ila re a liz iran a naloga, k i je b ila le ta 1951 p o s tav ljen a n a p rv o m esto — izd e lav a velike »G eografije Poljske« — k i so jo m orali nadom estiti posam ezni m an j obsežni p riro čn ik i, povečin i bo lj enostransko , fizično- geografsko a li d ružbenogeografsko p o b arv an i. V sekakor d a m isliti, da 1 St. Leszczycki. Perspektyw a rozw oju nauk geograficznych. Przegl^d Geo- graficzny, W arszawa, XLV, 2, 1973, str. 274—274. 2 ] . G rzeszczak, K oncepcja rozw oju geografii w Polsce przedstaw iona na I. Kongresie N auki Polskej i jej realizacja. Przegl^d G eograficzny, W arszawa, XLV, 2, 1973, str. 257—274. — St. Kozarski, O si^gniecia i ogölne založenia perspektiw ycznego rozw oju geografii fizycznej w Polsce. Przegl^d G eogra­ ficzny, W arszaw a, XLY, 3, 1973, str. 483—499. je g lede tak o zasnovane m onografije P o ljsk a na istem k ak o r S ovjetska zveza in še m a rs ik a te ra d ru g a dežela, k je r je t. i. »reg ionalna geografija« osta la ob stran i. Značilno je, da se je n a Poljskem , po tem ko je S. Leszczycki p red le ti m nogo ra z p ra v lja l o ap lic iran i geografiji, znova p o k ren ila n ače lna ra z p ra v a o te j ve ji a li sm eri geografije . S prožil jo je Zbigniew W y - s o c k i.3 Povod za to so m u d a la s ta lišča E. S z a v a — K o v a t s a ,4 k i je zavzel do dosedan je ap lic ira n e geografije m očno k ritičn o stališče, od reka joč ji jasno op redeljeno bistvo in vsebino, p redvsem p a tu d i iz­ delane m etode, do k a te r ih se, k a k o r je p rece j n a splošno p rizn an o , ni m ogla d o k o p a ti k lju b štev iln im m ed n aro d n im in n ac iona ln im posveto­ v an jem in velik i zavzetosti n jen ih zastopn ikov . W ysocki se v m arsičem p r id ru ž u je tem dvom om in sodi, d a dosedan ji a p lik a tiv n i geografiji m an jk a jo tr i tem eljne zn ačilnosti znanstvene panoge: la s tn i p red m et p ro u čev an j, lastne raz iskova lne m etode in lastne povezave z d rug im i d isc ip linam i. N am esto teg a m isli, d a b i se m o ra la u v e lja v iti nova kom ­ p lek sn a geografska veda , ki bi sk u ša la o b v lad a ti bogato in raznolično fak to g ra fsk o g rad ivo , k i b i in te g rira la vse geografske veje, to d a ne ko t d o sed an ja reg io n a ln a g eo g rafija sam o pasivno v »splošnoizobraže­ valnem « sm islu, tem več v o p era tivnem , z n a širok i fro n ti zastav ljen im , o fenzivn im delom in z ustrezno težn jo za no rm ativ n im vp livom na razvo j geografskega okolja. To kom pleksno geografijo novega t ip a bi W ysocki ra d im enoval po tre h stik a jo č ih se m iseln ih s tru k tu ra h (geo­ g ra fiji, ekonom iki in tehn ik i) »geononiko«. O zn aču je jo ko t »geograf­ sko« R egional Science, h k ra t i p a ko t an titezo t. i. »sozologiji«, vedi o v a rs tv u p r iro d n eg a oko lja (prim . naše poročilo n a str. 3—8), ki im a bolj konservato rsko izhodišče, m edtem ko n a j b i »geononiko« označevala k re a tiv n a osnova. N astan e seveda v p ra ša n je , če je z u v a jan jem ta k ih in p o d obn ih nov ih nazivov že zadoščeno težn jam geografije , da svojo tem eljno nalogo, kom pleksno o b rav n av an je geografskega okolja, p r i ­ lagodi p o treb am sodobne d inam ike. Is ti av to r, Zb. W y s o c k i , je sp rožil še d rugo ak tu a ln o d iskusijo in sicer s svojo k r it ik o 5 š tu d ije R. D o m a n s k e g a o » sin tetičn i k a ra k ­ te ris tik i področja« n a p rim e ru in d u s tr ijsk eg a p o d ro č ja K onin—t^ c z y c a —Inow roclaw «.6 V n je j oč ita te j » sin tetičn i k a ra k te ris tik i« p re tira n o om ejevan je n a samo »količinsko« sintezo. O b tem p rim e ru se ob rača n a splošno zoper to, d a b i se v g eografiji in še posebej v reg ionaln ih an a lizah om ejili sam o n a u p o rab o k v a n tita tiv n ih m etod, n a »m ehani- stično k v an tifik ac ijo « , na »sim boliko a lg eb ričn ih znakov«. S tem b i zašli 3 Z. W ysocki, O problem acie geografii stosow anej. Przegl^d G eograficzny, W arszawa, XLY, 2, 1973, str. 275—294. 4 E. Szäva—Koväts, Zur F rage der angew andten Geographie. »Geographica Helvetica« 21 (1966), 3, str. 122—131. 5 Z. W ysocki, Na m arginesie ksi^žki R. Domariskiego. Przegl^d G eogra­ ficzny, W arszawa, XLY, 2, 1973, str. 389—396. 6 R. Domariski, Syntetyczna charakterystyka obszaru. N a przykiadzie okr£gu przem ysiow ego Konin—L gczyca—Inow roctaw . PW N, W arszaw a 1970. Strani 190. v n evarnost a b s tra k tn ih p o en o stav ljan j, izgub ili p a neposredn i s tik s terenom , k i b i ga spoznava li le s p osredovan jem sta tis tik e . T ako bi geografsko s tv a rn o st u tesn ili v ozek okv ir m a tem atičn ih form ul, p r i tem p a po zab ili n a to, da je g eo g rafija že po tra d ic ij i tu d i del velike »hum a­ nistike«. P o u d a rja , da m ora im eti v sak a veda , p a tu d i geografija , svoj »duh«, k i ne sme p o s ta ti ž rtev m etod. M etode p a č služijo u g o tav ljan ju s tv a rnosti, niso p a sam e sebi cilj. O b v p ra š a n ju »Q uo vad iš geografio«, k i se m u o d p ira ob te j en o stran sk i »m ehan ističn i k v an tif ik ac iji« , sodi, d a je, k a k o r n av ad n o , n a jb o ljša s re d n ja po t, p o t kom prom isa m ed k o n ­ cep tom a n a k v a lita tiv n i in k v a n tita tiv n i osnovi. V svojem odgovoru n a k r itik o W ysockega D om ansk i7 sicer p rizn av a , d a m a tem a tizac ija ne m ore b iti c ilj, p a tu d i ne vedno edino sredstvo geografije , d a je za to p o treb en tu d i s tik s terenom , d a ne sme d a ja ti, če se noče o d d a ljiti od stv a rn o sti, p rev eč p re d n o s ti a b s tra k tn im m o­ delom , d a se m ora zav ed a ti n ev arn o sti p o en o stav ljan j, z av ra č a p a sam o označbo svojega k o n k re tn eg a p o sk u sa »sin tetične k a rak te ris tik e« kot »m elianistične k v an tifik ac ije« , češ d a je ta poskus p o k aza l uspešnost p riz a d e v a n ja , d a se n a k o n k re tn em p rim e ru s ko lič in sk im i m etodam i s s ta lišča izo form izm a in m ožnosti o p tim a lizac ije p re p rič ljiv o označijo s in te tičn e zn ačilnosti o b rav n av an e reg ije , k a k o r so to m edsebo jna odvis­ nost posam ezn ih po javov , n jih o v a povezanost, s tru k tu ra , h ie ra rh ija itd . Po svoje zan im ivo je, d a se je v d iskusijo vm ešal s k ra tk im p risp ev k o m tu d i p ro f. K. D z i e w o n s k i.8 V n jem zavzeto zav ra č a W ysockega k r itik o »sfron ia liz iranega jezika« v delu D om ariskega in zag o v arja ko­ ris tn o st in neobhodnost »kvan tifik ac ije« v u s tv a r ja n ju »m odela regio­ n a ln e sinteze«. P ozornost v z b u ja dejstvo , da se D ziew onsk i o b rača tu d i p ro ti p o n av lja jo č im se tezam , da je b rez s tik a s terenom in terensk im delom in brez u p o š te v a n ja vloge p r iro d n ih pogojev geografsko raz isk o ­ v an je nem ogoče. Sodi, d a lahko te ren spoznam o in ga an a liz iram o tu d i že n a tem elju ak u m u liran ih opazo v an j in po d a tk o v raz lične v rste (k a rto ­ g ra fsk ih , s ta tis tičn ih ). K ot p rim e r p o stav lja celo v p ra ša n je , ali je bilo sp o zn an je o okroglosti zem lje re z u lta t nep o sred n eg a o p azo v an ja a li teo re tsk ih ra z g la b lja n j. G lavno je, po n jegovem m nen ju , d a so re z u lta ti raz isk o v an j ne g lede n a m etode v soglasju z opazovano stvarnostjo . G lede zah teve po eksp lic itn em u p o š tev an ju vloge p riro d n ih pogojev - p r iz n a v a sicer, da je v p ra ša n je zvez m ed d ružbo in okoljem osredn ji p re d m e t geografije , n ik a k o r p a ni ed in i. D a ga p a D om anski v svojem delu n i zanem aril, se v id i po tem , d a je v an a liz i »ekonom skega prostora« jasno raz lik o v a l dve n jegovi sestav in i: p riro d n o okolje in m a te ria ln o okolje, u stv a rjen o po človeku. V d iskusijskem p risp e v k u D ziew onskega je v red n a zabeležen ja še v p ra š ljiv a teza, če n i m orda osnovna naloga reg ionalne sin teze odgovor na v p ra ša n je , a li in v k ak šn em sm islu je določeni p red e l zares »regija«. To zadeva sp e t sporno v p ra ša n je »objek­ tivnega« obsto ja regij. 7 R. D om anski. O iad w m ysleniu i argum entacjg w dyskusji. W odpowiedzi Z. W ysockiem u. Przegl^d G eograficzny XLV, 21, 1973, str. 396—403. 8 K. D ziew onsk i, »Na m arginesie m arginesow ych uwag«, v istem zvezku revije »Przegl^d G eograficzny«, str. 403—405. Brez dvom a n am podobne d iskusije , ne glede n a raz ličn a s ta lišča , k i j ih lah k o zastopam o, dokazu je jo , d a je v o sp red ju vseh teo re tsk ih in m etodološk ih ra z g la b lja n j o sodobni g eografiji p ro b lem a tik a reg io­ n a ln e kom pleksnosti ozirom a kom pleksnosti »geografskega« okolja. V Sovjetski zvezi T u d i v S ovjetsk i zvezi p resen e tljiv o ra s te v geografskem tisk u ■— nedvom no v sa j posredno po zaslug i V. A. A n u č i n a — število teoret- sko-m etodoloških p rispevkov . M ed n jim i se m i z d ita iz zad n jeg a časa zn ač iln a p redvsem dva. P rv i, k i p re d s ta v lja s ta lišča dveh iz ra z itih z a ­ s topn ikov m odern izacije v m etodologiji sov jetske geografije , poko jnega A. A. M i n c a in V. S. P r e o b r a ž e n s k e g a , ' n a č e n ja v p ra ša n je t. i. »sistem ske« o rien tac ije v znanosti, k i je danes v svetu zelo m oderna, p r i nas p a , v sa j v geografiji, še m an j znana , č ep rav pom eni rav n o za našo stroko idealno izhodišče za »kom pleksni« v id ik . A v to rja nam lepo p o k aže ta , k ako nas tu d i tak šen nov velik i p relom , k ak o r n a j b i ga p o ­ m en ila »sistem ska o rien tac ija« v geografiji, ne osvobodi dolžnosti, tem ­ več celo zah tev a , da ponovno razm išljam o o »geografskosti« p redm etov , v id ikov in rezu lta to v p ro u čev an j, o o p red e litv i pod ročij kom petence geografije , o p red m etu geografije itd . S istem ska o rien tac ija , u sm erjena k o b rav n av an ju k o m p leksn ih »geosistemov«, n a j bi p rin e s la sprem em bo tu d i v sistem »geografskih ved«, in sicer v tem sm islu, d a b i poleg trad ic io n a ln eg a sistem a razč len itv e n a posam ezne geografske panoge a li »vede«, k i so j i osnova posam ezn i e lem enti ozirom a p red m eti ob rav ­ n av a n ja , s top ili m odeli o b ra v n a v a n ja po raz ličn ih m edsebojn ih zvezah (ne vsotah) posam ezn ih elem entov in tu d i po nam enih o b ra v n a v a n ja — to re j ne posam ezn i elem enti, tem več posam ezni povezujoči j ih problem i. G lede »ekološkega« p ris to p a , k i je danes tak o m očno v o sp red ju , m enita a v to rja , d a ne g re za novo znanstveno vejo, tem več sam o za o rien tac ijsko sredstvo v ob jek tivno obstoječem svetu. D ru g i d isk u sijsk i drobec, n a k a te reg a želim opozoriti, nas zan im a bolj po tem , k e r gre za dilem o, k i b i b ila sp loh odveč, če ne b i geografi že doslej u b ira li nesm iseln ih in n e p o treb n ih s tran p o ti. G re za d iskusijsk i p risp e v e k len in g ra jsk eg a fiz ičnega g eografa in » landšaftoveda« A. G. I s a č e n k a , v k a te rem se je sp u stil v boj z zagovorn ik i t. i. »an tropo- genega la n d ša fta « .10 T i zagovorn ik i (F. N. M i 1 ’ k o v , A. M. R j a b - č i k o v in dr.) nam reč m enijo, da o b sta ja »an tropogen i la n d ša lt« n e ­ k ak o posebej, poleg »p riro d n eg a lan d ša fta« in d a zah tev a posebno pro- učevalno sm er. T ak eg a posebnega »an tropogenega lan d ša fta« po m n en ju Isačen k a ni, v čem er im a gotovo p ra v . T oda p r i tem p o zab lja n a svojo in svojih som išljen ikov sokrivdo p r i » izvirnem grehu« celo tnega v p ra ­ šan ja : če ne b i brez p o treb e silili v sm islu geografskega »dualizm a« tu d i 9 A. A. Mine — V. S. P reobraženski, A k tual’nye i diskussionye problem y sistem noj orientacii v geografii. Izvestija A kadem ii N auk SSSR. Serija geo- grafičeskaja No 6, 1973, str. 107—118. 10 A. G. Isačenko, O tak nazyvaem ych antropogennih landšaftah . Izvestija Vses. Geogr. Obščestva, Tom CYI, Leningrad 1974, str. 70—77. v a p r io rn i dualizem m ed »prirodnim « in »antropogenim « v p o k ra jin i in ne bi ko t v dualizem zaverovan i sov jetsk i fiz ičn i geografi posebne panoge » landšaftoveden ija« že v zače tk u ob likovali sam o ko t »prirodno« panogo, sp loh ne bi začeli govoriti posebej o »prirodni« in »antropo- geni« (po sta rem »kulturn i«) p o k ra jin i, tem več sam o o p riro d n ih in an tro p o g en ih elem entih v s tvarno obsto ječi enotn i, k om pleksn i p rosto r- sk o -p o k ra jin sk i s tv a rnosti. D isk u sija o dvojnem » landšaftu« se za to re j sp loh ne b i začela. T oda tu d i ta k a , sam a po sebi n ep o treb n a in zato ja lo v a d isk u sija p r ip e lja lah k o do p o z itiv n ih rezu lta to v : sa j Isačenko p rav iln o p o u d a rja , k ako je danes, ko ves svet govori o tem , k ako je n ed o p u stn o še n a d a lje ru š iti zveze in rav n o tež je v p riro d i in neobhodno v a ro v a ti in negovati p r iro d n e sistem e, n a s to p il za geografijo odločilen tren u tek , ko m ora p o k aza ti, ko liko je sposobna izp o ln iti svojo družbeno funkcijo . QUELQUES DISCU SSIO NS SUR LES PRINCIPES DE LA GEOGRAPHIE D A N S L’ EUROPE SOCIALISTE Svetozar I l e š i č (Resume) O n donne un rap p o rt sur quelques discussions concernantes les principes et les m ethodes des sciences geographiques, declenchees recem m ent en P o - 1 o g n e et dans L’ U R S S. Q uan t ä la Pologne, 1’ au teu r suit, su rtou t d' apres le »Przegl^d G eograficzny« de 1973, le rap p o rt de St. L e s z c y c k i sur les perspectives du dčveloppem ent des sciences geographiques, donne encore en tan t que 1’ adresse presidentielle au Congres de M ontreal. Puis on tra it le rapports d e j . G r z e s z c z a k sur la realisation effetive de täches posees aux geogra- phes polonais p a r le prem ier Congres polonais des Sciences de 1951, une nouvelle these sur la »geographie appliquee«, proposee, p a r Zb. W y s o c k i , ainsi que la discussion, declenchee p a r le meme auteur, sur la »m athem atisation« de la geographie ä propos d ’ un livre de R. D o m a r i s k i sur les »cäracteristiques syn thethiques de la region«. P arm i les articles de ce genre publies dans la presse sovietique, 1’ au teu r discute 1’ article de A. A. M i n e et V. S. P r e - o b r a ž e n s k i sur les problem es de l’o rientation »de systemes« en geographie et la discussion de A. G. I s a č e n k o sur la possibility de 1’ existence separee d ’ un »paysage anthropogene«.