Iz Jugos8aĄiie. — V časten spotnin bivšemu c. kr okrajnemu šolskemu nadzorniku za LjubIjano — Lavtižarju. Iz zapiskov viteza Kalteneggra — dobesedno: »Wie der Schulinspektor Lavtižar brevi manu niiigeteilt hat, kennen die Schiiler der V. Klasse der I. stridt. Volksschule (Lehrer Aaibrožič) und dcr VI. Klasse der IV. stadt. Volksschule (Lehrer Likar) die osteireichische Volkshymne nicht. — Ein Rericht wird gewartigt. Kaltenegger m. p. — Draginjske doklade in nepreskrbljeni otroci. »Jugoslavija« z dne 13. tm. piše: Belgrajska vlada, odao&no nje fiaaačai minister je aakazal aovo dragiajsko doklado za ženo 90 K in za vsakega aepreskrbijeaega otroka po 9U K mesccao. Pamet saiaa pove, da je saiatrati sielieri otiok, pa aaj si bo star 10 ali 20 let, ce si saai aic ae zasluži ia je od staršev vzdizevaa, šteti med aepieskibijeae. bo pa gosjjouje, ki hocejo oiti sireberji in junsti ob eaein, tako pri vladi, višjem šolskem svetu Um seveaa tuui drugod!,) in ki trde, da otrok, ki je 18, M ali c2 iet star, pa aima siuzbe aii drugega posia, vse jedao šteti aied »preskrbijeae«. laki nazori so seveda eaostavao aeuiaiai, a ker so jih pri odmerjenju aove dragiajske dokiade liottili aekateri ljudje uveljaviti, a so se osmešill svetujeaio sleheraemu, tako prikrajšaaeaiu upravičencu, da aa&topi pn najvišji instaaci. v Jugusiaviji ae boaio trpeii avslijskili »štreberjev!« — Ubogi vpehani uradni šimei! Clovek je upal, da je pogiaila ta zvesta avstiijska zver (zooiogij ae zgrazajte sel. m ;,e uaiakiala iskieiau surcu, na kajem naai jc pnaesel juaaski kraijevic Marko aaado ovoboao. A giej ga ziomka, kar se ti pojavi simel ia pnpeije iz davae pretekiosti za_Jiase_i akt, katerega vsebiaa je aad vse zaaiaava. L. 1917. majaika meseca je vlozil aas tovariš prosajo za poaporo, ki jo ie poaeijevala koaiisija za preživljaaje vpoiiiicanirn vojakoai. Uciteljera vojakorn je bilo lzpiačati poaporo glasom niiri. odioka z dae ib. v. 17., št. 295 od Avll. dež. uraaibe. Kljub temu je ležaia prosaja pri aekeia glavarstvu do avgusta 19ib aerešejia. beie na posredovanje drž. posl. g. dr. Ravuii-iarja so izpiačali ačiteijevi zeai koačao podporo, kar je bilo tik pred poiomom. Dne 2. 9. 19 pa dobi učiteljeva žena rešitev svoje v maju 1917 (!) vložene proš- aje, da se prosaji ae ugodi, ker itd  ¦okrajna koaiisija je rabila za rešitev prošnje torej samo 28 aiesccev in se je sleunjič še nesinrtno blaiairala. Odpravaao oirokratizm 1 — Meščanske šole v Sloveaiji. laienovanja na seji višjega šolskega sveta dae 12. t. m.: 1. deška v Ljubljaai: Luka Jelenc (ravnatelj), Janko Urožea, Aatoa Uragan, Janko Blagajae, Alojzij Novak; 11. deška v Ljubijaai: Josip Bezlaj (ravaatelj), Pavel Kuaaver, Ivaa, Kunc, Traa Pristovšek; 1. dekliška v Ljubljaai: Fraaja Zemmetova (ravnateljica), Marija Arzeliaova, Maiija Palmetova, Marija Mehletova, Aaa Ojstriževa, Marija bodinikova, Klotilda VVasclitetova, Marija Meškova; ll.d e k 1 iška v Ljubljani: Albiaa Golobova (ravaateljica), Ivanka Kaliaova, Marija Ramovževa, Marija Novakova; Tržič : Albia Lajovic (ravnatelj), Marija Kiaetova, Alojzij Skorpik; R i b n i c a : Aaton iVlervič (ravfaateijj, Eraa baaiee; P t u j d e š k a : Dragotia Kveder (ravnatelj), rraa Cilenšek; P t u j - d e k 1 i š k a : Irma Scheligova (ravnateljica), Alojzija Kojrautova, Marija Voršičeva, lva Kobalova, Ljudmila Janežičeva; L j u t o m e r : Jan daukart (ravaatelj), Alojzij Bajec; Z a t e c : Josip Beraot (ravnatelj), i ranc Likar, Melhior Rismal, Janko Korže; Cei j e - d e š k a : Beno Serajaik (ravnatelj,) Ivan Ceraej, Fraac Hribarnik, i'erdo beatjurc, Alojzij Poljšak; C e 1 j e - d e ic 1 i š k a : Josip Brinar (ravnatelj), Gvidoa Klier, Elza Proftova, 0lga Lobarjeva, Aaa Zupaačičeva, Marija Keraova, Miha Piohlova; Maribor-deška: Dragotin Humek (ravaatelj), Gustav Silik, Milaa Vanda, Josip Poljanec, Slavoj Dimnik, Josip Rekmaa, Alfred Frohiich, Maks Kovač, Franc bkof, Franc Ferjaačič; M a ribor-dekliška I. : Leopoida Koriičeva (ravnateljica), Eariilija Makarovičeva, Ida Kisevetrova, Marija bclineiderjeva, Tereza Koserjeva, Avgusta Foataaa, i^ožica Bajtova, Angela Sobolka, Marija Kožmanova; Maribor-dekliška il. : Antonija Stupca (ravnateljica), Zora Alavžarjeva, Ana Pečornikova, Jelena Levstikova. — Mestna - meščanska; osnovna-naroda šola, Zakoski osautek o preustroju našega šolstva nam daje povod, da razmišljamo tudi o nazivanju naših šol. Za »meščaaske« šole je sloveaska anketa za preosnovo šolstva meada nasvetovala iz raz »strokovaa« šola, a zakonski osnutek je ostal pri dosedanjem nazivanju »meščanska« (gradjanska) šola. Dasi izraz »nieščaska-< šola ni točea glede pristojaosti učencev, niti glede krajev, kjer se aahajajo te šole, vendar pa se mi zdi, da je le še bolj priporočljiv kakor pa ime »strokovna« šola; zakaj izraz »strokovna« šola daje nehote misliti aa razne trgovske, rudarske. obrtne i. dr. slične šole, v katerih se res poučuje za določene stroke, a meščanska šola ima še značaj obče izobraževalne šole, ki pripravlja za razne stanove in razne druge šole, ae pa za strogo očrtaae panoge javnega življenja! Ako se v zakonu ohrani izraz »meščanska« šola, ae bo pa aikakor več kazalo, da aapram javosti prepogosto rabiaio aazivaaje »mestna« šoia za uste ljudske ia druge sole, kojih posiopja so iast mestue občine. lo priaaša v javaeia živijeaju siia neprijetae zameajave, zakaj izraza »aiestai« in »meščaaski« sta si tako shcaa, da celo pismonoše, ki so sicer zelo izurjeni v čitaaju nasiovov, vtadarie dostavijajo posiljatve — celo važne! — aapačtum pre:eaaakom. V neaiščaii take zmote niso *iako laiiko mogoce, ker sta besecu »stadusciie« ia >/burger-« izpeljani iz razacaiii Korenov. Pa tudi v stvaraem oziru ne vem zakaj naj bi iiaeii ^iaestne« šole, ce pa ae pozaaiao ae »trških« in »vaškili« sol. Zdi se aii, da to ozaacevaaje še precej spoaiiaja svoječasaih raestaili patricijev, ia raziikovaaje aiestai, pa trški in vaški učitelj tudi nic kaj prav ae sodi v daaašajo deaiokraticao aouo! — Zakonski osautek se je za ozaameaovanje vsega aizjega šoistva opnjel izraza »aarodae« šoie, ki bi obsezaie: 1. otroška zabavišča, 2. osaoviie šoie, 3. nadaljevalae soie ia 4. niescaat.ke šole. Ozaaacba »aarodJie« šoic kot uajsirsi pojeai bi bil odsiej v uporabi v luzjaa zakoaskili aoiocuaa, uraOran porociaa itd., a v vsakdaaiem obcevaaju, v ijuuski govorici pa bi se moraii opnjeti aovega lzraza »aarodne« šoie pri aas že precej udomačen — ponekod v zavedaili obciaati se ze celo iicao bere na proceiju soiskai stavb — zaio se mi zdi prmiernejse, ako bi predlagaae ozaacoe za aizje solstvo zaaieajaa takoie:osnovne šo~ ie aelaao aa otroska zaoavišca, naroda e soie, aauaijevaisae soie m laescaaske šole. —os. — Višji šolski svet v Ljubliani opotarjamo aa skiep dežeiae vlaue za bloveaijo, s kateraa se uvršča Ljubljana v i. razred aktivitetnia doklad. istotako je sprejet seaaj aacrt aareuoe za iae:sto m ar i b o r. bkicp za Ljumjaao je bil napravijea pred kakimi 6. iaeseci, veaaar ni aeiezao ijubljansko uciteijsvo ao aaaes aktivitetaili aokiad 1. razreda. l^ricakujemo, da Višji šoiski svet zadevo takoj pojasai in uredi; kajti dragiaja narašca, število ljublj. prebivalstva tudi. — bkiepni razreui na ljudskih šolah v Ljubljani. z.a aiiauiao, ki je dovršila peti razred Ijudske šole ie z zadostaim vspeiioia in ki vsied tega ne more biti vsprejeta v 1. razred kake meščaaske šoie, ustaiiove se aa Ijudskai šoiaa v Ljubljaai šesti razredi kot sklepai razredi, ki v ajiii po~ cakajo otroci zakoaite starosti, da laliko uobe odpustaice. iakšni razredi se otvoi-e: na 1. mestai deški ljudski šoii za to šoio ter za šišeasko deško ljudsko in za IV. aiestao deško Jjudsko šolo; aa 11. mestai ueški Ijudski šoli za to šolo ia pa za 111. in IV. mestno deško ljudsko šolo; na 1. mestai dekliški ljudski šoli za to šolo in pa za dekliško ljudsko šolo v bpodaji biški. — Meščauske šole v Ljubljani. Letos se otvore v Ljubljaai nanovo š t i r i me^čaaske šole in sicer dve deški in pa dve dekliški. Jedna deška bo aastaajeaa v poslopju IV. aiestne deške šole aa Prulah, jedna pa v šolskem poslopju v Spodaji biški; jedaa dekliška v šolskem poslopju aa Sv. Jakoba trgu št. 1, druga pa v šolikem poslopju v bpodnji biški. — Vpisovaaje na »pomožai šoli« bo v torek 23. t. ai. pop. ob 2. ari v poslopju 11. mestne šole la Cojzovi cesti. — Nove šolske knjige. Višji šol. svet je odobril učne knjige:»T r g o v s k o r ač u a s t v o za trg. nadaljevalae šole ia pripravljalne razrede na dvorazr. trgovskih šolah, 1. ia II. del«, ter »T r g o v s k o računstvo za dvorazredae trg. šole, I. del«, ki jih je spisal prof. Albert Sič. — Nova šolska knjiga. Poveiieništvo za uk je z odlokom z dne 28. avgusta t. 1. štev. 3908 odobrilo učno kajigo »B r i n a'r .Josip, Citanka za meščanske š o 1 e, I. d e 1«. Knjiga izide v povsem predelanem izdanju črez nekaj tednov v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. »Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks.« Od 20. jan. 19., od 173 smrtaega slučaja H. Steindorferja so sledeči trije novi smrtai slučaji za vplačati pri drustvu: 5. apr. t. 1. K. Schmidt, vod. v Mariboru, 25. jul. A. Hofer, uč. v Mariboru, 22. avg. F. Diwisch, naduč. žeaa. Društvo opozarja člane, da vpošljejo čimprej znesek 6 K. Opozarjamo na to učiteljstvo, ki je še včlanjeno pri imenovaaiem društvu.