VESTNIK
SOKOLSKE ŽUPE CELJE
LETO Vlil. • CELJE 20. FEBRUARJA 1938	• ŠTEV. 2
PESNIKU OTONU ZUPANČIČU se klanja ob njegovi šestdesetletnici Sokolska župa Celje v imenu vseh svojih edinic in njihovega članstva
Odmevi sarajevskih strelov v Trbovljah
(Ponatis iz propagandne brošure Sokolskega gledališča Trbovlje.)
Usodni vidovdanski streli, ki so sprožili germanski bes nad jugoslovensko rajo na Balkanu, niso ostali brez odmeva tudi v Trbovljah. Na naših tleh je nemški pritisk gradil s pomočjo industrijske družbe steber za svoj most do Jadrana in na Balkan. Zato so bili na tem terenu tuji oblastneži posebno občutljivi za nacionalno delo peščice zavednih ljudi, ki so s svojim tveganim delovanjem pomalem rušili temelje ponemčevanju naših krajev.
Ob nastopu našega stoletja, ko je mnogo avstrijskih Jugoslovanov poromalo preko Save in Drine v novo Srbijo Karađorđevićev, so tudi nekateri Trboveljčani, med njimi tudi br. Robert Plav-šak st. in br. Jože Goropevšek pohiteli v Beograd. Tu so navezali stike s srbskim dijaštvom. Posledica tega prvega stika so bili česti obiski srbskih potujočih dijakov v Trbovljah, ki so uživali gostoljubnost zavednih trboveljskih družin.
Avstrijska oblast je postala na to pozorna in sledile so preiskave in poizvedovanja. Toda delo zavednih ljudi se je krepko nadaljevalo. Val narodnega ogorčenja po znanih septemberskih dogodkih leta 1908. v Ptuju in Ljubljani je priklical v življenje tudi naše Sokolsko društvo, ki je v svojih vrstah gojilo misel jugoslovanskega bratstva. Ob razvitju sokolskega prapora leta 1912. so prihiteli v našo sredo med ostalimi tudi zastopniki hrvaškega in srbskega Sokola iz Zagreba. Odpor proti nemškemu navalu je bil vedno močnejši, vedno uspešnejši.
Sredi te borbe so odjeknili streli iz Principovega samokresa.
Tisti dan sta imeli trboveljski Cirilmetodovi podružnici na Volajevem travniku svojo prireditev. Pokojni dr. Dimnik in učitelj Velkavrh sta govorila. Proti večeru je prišla orožniška patrula, ki je razgnala ljudi s prireditvenega prostora; avstrijski narodi morajo žalovati za prestolonaslednikom. V zavedna srca je legla težka negotovost. Vsi so slutili, da stojimo pred velikimi dogodki.
Ukazana je bila globoka žalost. S hiš so visele črne zastave. Ko so mrtvega prestolonaslednika in njegovo ženo peljali mimo Trbovelj, je šla na postajo vsa šolska mladina z učiteljstvom uradništvo in vse, kar je bilo odvisno od tedanjih mogočnežev. K podstarosti br. Goropevšku je prišel občinski redar s pozivom, da gre tudi Sokolsko društvo k pozdravu mrtvega Franca Ferdinanda. »Sokol ne bo nikomur za štafažo, najmanj pa takemu ...« je odgovoril br. Goropevšek in se v trenutku zavedel, da je izgovoril misel mnogih, ki pa je izgovorjena vodila v ječo in pod vešala.
Sledila je aretacija br. Goropevška, ki so ga odgnali najprej v Celje, nato v Graz. Po srečnem naključju in po svoji bistrosti, s katero si je zamislil svoj zagovor, se je br. Goropevšek rešil iz
zagate. »Se danes mislim, da je prav, da nismo šli Sokoli na postajo. Radi splošne razburjenosti in razboritosti trboveljskih Nemcev, kakor tudi nas Sokolov, bi gotovo prišlo do incidentov«, je izjavil. Da je bil ta njegov zagovor spretno zamišljen nam pričajo demonstracije trboveljskih Nemcev, ki so na povratku s postaje prepevali nemške nacionalne pesmi, vzklikali proti Srbiji in našemu narodu in silili tudi mimoidoče, da bi se pridružili demonstracijam. Se isti večer so v občinske zapore spravili dva delavca, ki sta izražala svoje simpatije do Srbov. Zastražena sta bila po veteranih pod vodstvom nemškega priganjača Leeba.
Aretacija atentatorja Čabriloviča
Mora je legla na ves slovanski svet. Zacvetelo je denuncijant-stvo in mnogi zaznamovalci so romali na fronto ali v ječe. V Trbovljah je posloval triumvirat Nemca dr. Reiserja in — žal — dveh domačinov. Ti so imeli usodo trboveljskega prebivalstva v svojih rokah, ti so zbirali s črne liste srbofilov, na kateri je bilo zabeleženih baje 105 imen, kdo mora plačati svoje nacionalno čustvovanje s fronto ali zaporom.
Od leve proti desni: Konrad von Hetzendorf, Čabrilović, Princip, Mihajlović, Gecimović in Pušara.
Na desni od zgoraj navzdol: Prizor pred atentatom. Prizor po atentatu: Masa hoče linčati Principa. Pred sodiščem: Princip se zagovarja. V ječi: Principova smrt. — Na levi od zgoraj navzdol: Berthold Molden, dr. Gerde, uprav, sarajev. policije, grof Berthold, von Wizner.
Brat Franjo Oset, žel. uradnik je bil aretiran radi srbofilstva in celo udeležba na Vidovdanskem sokolskem zletu v Rušah se mu je štela v greh. Brat Laibacher je odsedel radi svojega jugoslo-venskega čustvovanja v zaporu šest tednov. Brat Robert Plav-šak st. je bil tudi na listi zaznamovancev. Moral je k vojakom. Šel je v častniško šolo, ali komaj so prišle njegove listine za njim,
Aretacija Gavrila Principa
je bilo ugotovljeno, da je njegovo mišljenje antidinastično in srbo-filsko. Moral je v zapor. Po partedenskem vojaškem zaporu bi moral k polku in na fronto. V poslednjem trenutku ga je rešil te poti general Maister.
V	trboveljsko dolino je ledeno dihnila vojna, kuga, lakota... Pritisnilo je pa še oholo nemštvo s svojim izzivanjem, da so mnogokrat v nemi onemoglosti zaškripali z zobmi vsi zaznamovanci in vse delovno trboveljsko ljudstvo.
V	jeseni leta 1918. je v bratski češki zemlji, v terezinski ječi dotrpel Princip. Tedaj je že prihajala Jugoslavija, ki ji je on odprl vrata s svojo mlado žrtvijo. Tudi v Trbovljah smo čutili njen prihod. Zaplapolalo je novo življenje. Naš narod, zlasti naše ženstvo je odločno izreklo svojo vero: »Jugoslavija, iz krvi in trpljenja porojena, bodi pozdravljena...!«
M. P.
10 letnica Sokolskega društva v Št. Petru v Sav. dol.
Sokolsko društvo Sv. Peter v Sav. dol. praznuje dne 29. februarja t. 1. 10-letnico svojega samostojnega obstoja. Ni to dolga doba, vendar je društvo v njej doseglo tako lepe uspehe, da lahko
z največjim zadovoljstvom zre na obsežno delo, ki ga je izvedlo v prvem svojem deceniju. Sentpetrski Sokol pravzaprav obstoja od marca 1925, ko je bil osnovan odsek društva Polzele. Že 9. avgusta tega leta je novi odsek priredil prvi javni nastop, na katerem so nastopili vsi oddelki v prav častnem številu. Iz čistega donosa si je odsek nabavil najpotrebnejše telovadno orodje, drog in bradljo. Število članstva, naraščaja in dece je vedno bolj naraščalo, kar je bilo povod za ustanovitev lastnega društva. 29. februarja 1928. se je šentpetrski Sokol odtrgal od matičnega društva Polzele ter si osnoval lastno društvo. Nastopila je borba za obstanek; kajti društvo ni imelo lastnih prostorov za gojitev telovadbe, pač pa so mu omogočili delovanje poedini bratje, ki so mu dali na razpolago primerne prostore. Vkljub vsem neprilikam je društvo pokazalo uspeh svojega komaj polletnega samostojnega dela na svojem javnem nastopu dne 8. septembra, ki je prinesel nepričakovano velik moralni in gmotni uspeh. Cisti donos tega nastopa je postal prva podlaga višjim ciljem, gradnji lastnega doma. Delo se je vztrajno nadaljevalo. Ustanovljena je bila društvena knjižnica, k čemer so največ pripomogli poedini zavedni člani in članice z odstopom lastnih knjig društvu, deloma pa je tudi društvena uprava prispevala k popolnitvi iste. Za knjižnico je prišel na vrsto gledališki oder. Proslava 1. decembra 1930 se je že vršila na novem podstavku, prvič pa se je dvignil zastor kompletnega odra na Silvestrovo tega leta v dvorani br. Privošnika, ki je brezplačno prevzel oder pod svojo streho. Od tedaj do letos so se vršile vse društvene prireditve na njem. A društvo je nadaljevalo s svojim neumornim delom. Že 6. septembra 1931 je zaplapolal naš lepi članski prapor, na katerem se blišči pomemben napis »Vstani, živi, bori se, ne kloni!« Novi prapor, znak borbe in napredka, je ponosno vihral ob vseh veselih in tužnih prilikah. Dne 18. oktobra 1934 je spremljal nesmrtnega Sokola, Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja na njegovi zadnji poti.
Po vseh navedenih pridobitvah je pričela društvena uprava z vztrajnim delom, da izvede zadnjo etapo svojega delovnega programa '— zgraditi svoj lastni društveni dom. Iz sredstev raznih že naštetih prireditev si je društvo kupilo njivo za 15.000 din, na kateri naj bi zrastel bodoči društveni dom. Ker pa je bila kupljena parcela preozka in zato neprimerna za gradnjo doma, je gradbeni odbor sklenil zamenjalno pogodbo s sosedom, s čimer je društvo dobilo dovolj široko parcelo za izvedbo svojega cilja. Po končni ureditvi tega vprašanja se je gradbeni odbor lotil dokončnih tozadevnih poslov. Nemogoče je popisati številne skrbi in žrtve, ki so v zvezi s tem vprašanjem. Treba je bilo neštevilnih sestankov, posvetovanj, pogajanj, pisarij, moledovanj in prošenj na vse strani, da smo končno dosegli svoj končni cilj. Dejstvo je, da danes stoji na eni najlepših točk naše občine ponosni Sokolski dom, posveččn
spominu nesmrtnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in čigar pokroviteljstvo otvoritve je blagovolil prevzeti naš ljubljeni mladi kralj Nj. Vel. Peter II. Slovesna otvoritev našega ličnega Sokolskega hrama se je vršila dne 1. avgusta 1937 ob nepričakovano veliki udeležbi članstva, naraščaja in dece bratskih društev od blizu in daleč. Tako impozantne prireditve St. Peter še ni in tudi kmalu ne bo imel prilike videti. V zadnjem času si je društvo zgradilo še moderno urejen gledališki oder. Naše društvo ima danes vse pogoje za udejstvovanje članstva.
Vse navedeno ogromno in z nepopisnimi žrtvami zvezano delo je društvo izvedlo v prvem deceniju svojega obstoja. Ni to malenkostno delo. Treba je bilo mnogo požrtvovalnosti, dobre volje ter vztrajnosti. Pri vsem ogromnem delu smo imeli edini namen in željo, naj bi to rodilo čim lepše uspehe sedanjim in bodočim našim vrstam. Novi dom naj postane trdnjava sokolskega hotenja, skupno ognjišče za vse, ki iščejo resnice, vzgajališče svobodoljubja, enakosti in bratstva ter vtelešene ljubezni do kralja, domovine in naroda! Sentpetrski Sokol je lahko ponosen na svoje ogromno delo, ki ga je izvedel v tej kratki dobi. Z največjim zadovoljstvom, a brez vsakega hrupa bo praznoval svoj 10-letni jubilej s trdnim sklepom, da bo tudi v bodoče vršil svojo vzvišeno sokolsko misijo po geslu, ki se blišči na društvenem praporu! Naše dosedanje in tudi bodoče geslo je: »Vstani, živi, bori se, ne kloni!« in Le neustrašeno naprej za sokolskim praporom!«
TEHNIČNI DEL
Stane Burja
Vadbena snov
10.	ura
Krogi dosežni v gugu. Osnova: guganje. (Gug jemlješ z odrivom raznonožno naprej in nazaj.
1.	V predgugu Vi obrat v d. — v predgugu 1/1 obrat v 1. — v zagugu seskok.
2.	V predgugu zgiba — v zagugu vis — ponavljati — v zagugu seskok.
3.	V predgugu vis vznosno — zagug — v predgugu vis — ponavljati — v predgugu seskok.
4.	Ponovi 3. vajo!
5.	V predgugu vis vznosno — v zagugu vis zadaj — predgug — zagug — v predgugu seskok.
11.	u r a
Krogi dosežni v gugu. Osnova: podmet čez vrvico v predgugu. Gug z odrivom raznonožno naprej in nazaj:
1.	V predgugu zgiba — v zagugu vis vznosno — v predgugu vis — v zagugu seskok.
2.	Krogi dosežni, postavi kozo ali konja na katerem stojiš toliko zadaj, da kroge komaj dosežeš, stojala z vrvico pa naj bodo oddaljena 'A •— 1 m od prednje mrtve točke. Pomni: čim nižja je vrvica, tem bližje mrtvi točki postavi stojala in obratno.
a)	Telovadec stoji na konju in prime za kroge ter se spusti v gug (brez vrvice) ter seskoči v predgugu.
b)	Kakor a), toda takoj ko se spuščaš, dvigaj noge v vis vznosno in sicer ko so krogi navpično, imaš noge v višini obraza, nato pa vedno bolj in bolj dvigaš noge.
12.	ura
Krogi doskočno. Osnova: izvinek nazaj — prevrat raznožno nazaj.
1.	Kolebanje — s predkolebom vis vznosno raznožno — za-koleb — prevrat raznožno nazaj. Prevrat ti uspe, če iz zako-leba hitro preideš v vis vznosno raznožno.
2.	Ponovi 1. vajo!
3.	Kolebanje — s predkolebom vis strmoglavo raznožno ob vrveli — zakoleb — prevrat raznožno.
4.	Ponovi 3. vajo.
5.	Kolebanje — s predkolebom vis vznosno — izvinek nazaj.
13.	u r a
Krogidosežni v gugu. Osnova: gug v visu vznosno — seskok uleknjeno.
Gug daje sotelovadec.
1.	V predgugu vis vznosno — v zagugu vis zadaj — v predgugu seskok.
2.	Guganje v visu vznosno, gug povečavaš v visu vznosno s tem, da v prednji in zadnji mrtvi točki guga telo nekoliko iztegneš in zopet spustiš v vis vznosno.
3.	Guganje v visu vznosno — v predgugu seskok uleknjeno (lastovka) iz viša vznosno zadaj.
4.	Vadi guganje v visu vznosno in lastovko.
14.	u r a
Krogi doskočno. Osnova: izvinek nazaj.
1.	S predkolebom vis vznosno nazaj — izvinek nazaj. Z nogami suni poševno nazaj, razširi roke, zakloni glavo. Vaditelj drži vadca za lehti!
2.	S predkolebom zgiba — zakoleb (v zgibi) — s predkolebom vis vznosno — izvinek nazaj.
3.	S predkolebom vis vznosno raznožno — zakoleb — prevrat raznožno nazaj.
4.	S predkolebom vis strmoglavo raznožno ob vrveh — zakoleb — prevrat raznožno nazaj.
Silva Burja
Župne vaje z venčki za žensko deco
K vajam nastopamo v dvojnih redih. Krajnici vsake četvo-rice stojita na znački. Razstop v globino vzamejo deklice med pohodom. Deklice so preštete od desne proti levi na 1., 2., 3. ,4. Venček je velik v premeru 25 cm; obroč je iz žice, lesa ali vrbja, ki je ovit z lipo ali bršljanom.
Takt V«, mera zmerna.
RAZSTOP
je opisan samo za 1. in 2. telovadko, 3. in 4. izvajata obratno.
I.	1. Prva: Stoja izstopno z d. v stran.
Vse:	Predročiti, venček navpično.
2.	Prva: S prisunom leve stoja spetno.
Vse:	Z lehtmi drža.
3.	Prva: Stoja izstopno z d. vstran.
Vse:	Vzročiti, venček navpično nad glavo.
4.	Prva: S prisunom leve stoja spetno.
Vse:	Z lehtmi drža.
H.	1. Prva in druga: Stoja izstopno z d. v stran (druga stopi na
značko).
Vse:	Predročiti, venček navpično.
2.	Prva in druga: S prisunom 1. stoja spetno.
Vse:	Z lehtmi drža.
3.	Prva: Stoja izstopno z d. v stran (na značko).
Vse:	Odročiti, venček v d. navpično.
Vse:	Drža.
I.	SESTAVA
I.	1. Levo v bok — z d. zasuk lehti, hrbet spred (razume se
tudi zasuk venčka) in spojeno predročiti not, venček navpično.
2.	Z d. odročiti, hrbet spred, venček navpično, z 1. drža.
3.	= 1.
4.	= 2.
II.	1. S obratom v 1. v stojo zanožno z d. — z d. z lokom dol vzročiti not (pesti skupaj), venček navpično nad glavo (z 1. primes za venček po obratu v predročenju dol). 2., 3. in 4. Drža.
III.	1. Poklek na d. nogo — predročiti not, venček vodoravno.
2.	Drža.
3.	Predklon — predročiti not, venček vodoravno na tleh.
4.	Drža.
IV.	1. Vzravnava v stojo zanožno z d. — predročiti gor, venček
poševno gor v smeri lehti.
2.	Drža.
3.	S prisunom d. stoja spetno — odročiti gor (po najkrajši poti), dl. spred, venček v d. roki navpično.
4.	Drža.
Vaja se izvaja štirikrat ter se v zadnji ponovitvi v taktu IV., doba 4: z odročenjem predročiti dol not, venček prijeti z levo.
II.	SESTAVA
I.	1. Vzročiti dl. spred, venček navpično (nad glavo).
2.	Drža.
3.	Odročiti dl. spred, venček v d. navpično.
... 4. Drža.
H. 1. Predročiti, z 1. primeš venček, ki ga držiš navpično.
2.	Drža.
3.	Z lehtmi drža, venček vodoravno.
4.	Priročiti, venček navpično.
III.	1. Predročiti na 1. gor, venček poševno v smeri lehti.
2.	Priročiti venček navpično.
3.	Predročiti na d. gor, venček poševno v smeri lehti.
4.	Priročiti, venček navpično.
IV.	1. S k; obratom v 1. v stojo zanožno z d. — z 1. predročiti,
hrbet gor, z d. vzročiti, venček navpično.
2.	Drža.
3.	Priročiti s predročenjem, venček prijeti.
4.	Drža.
Vaja se izvaja štirikrat.
III.	SESTAVA
I.	1. Vzpon — priročno upogniti, venček navpično.
2.	Drža.
3.	1. in 3. telovadka spon na mestu, 2. in 4. stoja izstopno z d. v stran — vse: suniti naprej gor, venček poševno.
4.	2. in 4. s prisunom 1. stoja spetno — vse: z lehtmi drža.
II.	1. 1. in 3. telovadka na mestu, 2. in 4. stoja izstopno z d.
v stran, vse: odročiti gor, i. in 3. venčke v levi roki navpično, 2. in 4. venčke v desni roki navpično.
2.	2. in 4. s prisunom 1. v stojo spetno — vse: z lehtmi drža. 3., 4. Drža.
III.	1. Predklon — s predročenjem ven zaročiti ven.
2.	Drža.
3.	Čep — odročiti dol, venček položiti na tla.
4.	Vzravnava — priročiti.
IV.	1. Predročiti sklopljeno dol in sp.
2.	vzklopiti gor, priročiti.
3.	2. in 4. telovadka s % obratom v 1. v stojo zanožno v d.
—	odročiti sklopljeno dol, 1. in 3. obratno.
4.	2. in 4. telovadka s prisunom d. stoja spetno, 1. in 3. z 1. -— roke izravnati, hrbti gor.
V.	1. Predročiti not s tleskom, dlani not.
2.	Odročiti, dlani spred.
3.	= 1.
4.	= 2.
VI.	1. 2. in 4. telovadka s y2 obratom v 1. v stojo zanožno z d.
—	s priročenjem (pred obratom) predročiti sklopljeno dol, 1. in 3. obratno.
2.	2. in 4. telovadka s prisunom d. stoja spetno, 1. in 3. z I.
—	vzklopiti gor in priročiti.
3.	2, in 4. telovadka, s hS obratom v 1. v stojo zanožno z d.
—	odročiti sklopljeno dol, 1. in 3. obratno.
4.	2. in 4. telovadka, s prisunom d. stoja spetno — roke izravnati, dl. dol, 1. in 3. obratno.
VIL 1. Predročiti not s tleskom, dl. not.
2.	Odročiti, dl. spred.
3.	— 1.
4.	r=' 2.
VIII. 1. Cep — predročiti dol not, prijeti za venček.
2.	Vzravnava — predročiti gor, venček poševno.
3.	2. in 4. telovadka, s % obratom v levo v stojo zanožno z d. — z lokom dol skozi priročenje predročiti gor, venček poševno, 1. in 3. obratno.
4.	Priročiti.
Vaja se še enkrat ponovi s to razliko, da 2. in 4. telovadka pride v I. in II. taktu na svoje mesto na značko, venčke pa drže vse telovadke V desni roki (takt II., 1. doba). Vse izvajajo obrate pri ponovitvi v levo.
'SESTOP
je opisan samo za 1. in 2. telovadko, 3. in 4. izvajata obratno.
I.	1. Prva in druga: Stoja izstopno z levo v stran.
Vse:	Vzročiti, venček navpično nad glavo.
2.	Prva in druga: S prisunom d. stoja spetno.
Vse:	Z lehtmi drža.
3.	Prva: Stoja izstopno z 1. v stran.
Vse:	Predročiti, venček navpično.
4.	Prva:	S	prisunom d. stoja spetno.
Vse:	Z	lehtmi drža.
II.	1. Prva: Stoja izstopno z 1. v stran.
Vse:, Priročno skrčiti, venček navpično pred prsi.
2.	Prva:	S	prisunom d.	stoja spetno.
Vse:	Z	lehtmi drža.
3.	Prva: Stoja izstopno z 1. v stran.
Vse:	Z d. suniti v stran gor, venček navpično nad glavo'
sosede, z 1. suniti dol.
4.	Prva: S prisunom d. stoja spetno.
Vse:	Z d. s predročenjem ven priročiti.
J. Prestor
Župne proste vaje za moško dece
I.	SESTAVA
2’ j S čelnimi krogi ven odročiti, pesti, hrbti zadaj.
(Na 1. z odročen jem vzročiti, na 2. z loki not desna pred levo, odročiti.)
3.	Stoja odkoračno z d. '— z lehtmi drža.
4.	Drža.
II.	1. S X obratom v 1. poklek z d. (koleno pri 1. stopalu) — predročiti h. ven, d. skozi priročenje.
3.	Zaklon — odročiti gor, h. zadaj.
4.	Drža.
III.	1. Predklon (prsi nasloniti na 1. stegno) — skozi predročenje
zaročiti — dlani gor.
2.	Začeti prihodnji gib.
3.	Vzklon — predročiti, h. ven.
4.	Drža.
IV.	1. Vzravnava in prisun z d. v stojo spetno — z lehtmi drža.
2.	Odročiti (krepko) — pesti odpreti, h. gor.
3.	Priročiti (s tleskom).
4.	Drža.
H. SESTAVA
L 1. Odročiti, pesti, h. zadaj.
2.	Drža.
3.	Upogniti zaročno not (podlehti na križu vodoravno).
4.	Drža.
II.	1. y. obrata v 1. v stojo zanožno z d. — z lehtmi drža.
2.	Prisun z d. v stojo spetno — predklon globoko — z lehtmi drža, in sp.
3.	vzklon — prožiti dol in odročiti, h. zadaj.
4.	Drža.
III.	1. Predročiti, b. ven.
2.	Zaročiti, h. ven.
3.	Vzročiti h. ven.
4.	Drža.
IV.	1. Bočni krog naprej (skozi predročenje, priročenje in zaroče-
nje vzročiti. h. zadaj), in sp.
2.	skozi predročenje priročiti, pesti odpreti, h. ven.
3.	Drža.
4.	Drža.
III.	SESTAVA
I.	1. Skrčiti odročno spredaj (podlehti pred nadlehtmi), h. gor.
2.	Drža.
3.	obrata v levo v stojo zanožno z d. — prožiti v stran.
4.	Drža.
II.	1. Prisun z d. v stojo spetno — predročiti dol not, d. pred 1.
(zamah za čelne kroge), in sp.
2.	skozi odročenje vzročiti, h. ven, in sp.
3.	s čelnimi loki not odročiti, h. gor.
4.	Drža.
III.	1. Vzpora čepno spojno.
2.	Drža.
3.	Vzpora ležno za rokama.
4.	Drža.
IV.	1. Vzpora čepno spojno.
2.	Vzravnava v stojo spetno — odročiti, h. gor.
3.	Priročiti (s tleskom).
4.	Drža.
Vse tri sestave se izvajajo po štirikrat.
Miloš Prelog
SoČi (Simon Gregorčič)
I. e-
na
III. del.
Takrat Vzklon — klek na levi — pesti odpreti in sp. odročiti gor, dl. spred, pogled gor.
se spomni Predročno gor skrčiti not, podlehti prekrižati desna nad levo, prsti se dotikajo ramen, dl. dol.
dve	bistra
in	Soča,
II. e-	kar gorko
na	ti
dve	srce
in	naroča:
III. e-	Kar bode
na	shra-
dve	njenih
in	voda
IV. e-	v oblakih
na	tvo-
dve	jega
in	neba,
V. e-	kar vode
30	
Vzravnava na levi v stojo prednožno z desno — s podlehtnimi loki dol odročiti, dl. gor in sp.
s prisunom desne stoja spetno — podlehtni krogi gor (na zlog »So«; po krogih zasuk dlani zopet gor) in spojeno s čelnimi loki gor priročiti, dl. zad in sp.
stoja izstopno z levo nazaj — prednožiti desno, zmerno — odročno skrčiti, podlehti pred nadlehtmi, dl. dol in sp.
stoja izstopno z desno naprej — zanožiti levo, zmerno —suniti naprej gor, vzklopiti, dl. naprej, pogled na roke in sp.
stoja izstopno z levo na^aj — prednožiti desno, zmerno — sklopiti, odročno skrčiti, podlehti pred nadlehtmi, dl. dol in sp.
s prinoženjem desne stoja spetno — suniti naprej gor, vzklopiti, dl. naprej, pogled na roke in sp. priročiti, sklopiti, palec spred.
V/pon — desno odročiti, dl. gor in sp.
vzpon z desno skrižno (prsti nog so si v razdalji enega stopala v ravni črti, da pridemo po obratu zopet v stojo spetno — desno vzročiti, dl. not, pogled sledi gibu lehti in sp.
celi obrat v levo (v vzponu) — po obratu zasuk dlani ven in sp. odročiti, dl. dol in sp.
spon (stoja spetno) — priročiti, palec spred. (Leht opiše počasen krog, ki se na zlog »shra-«v vzročenju s spojenim zasukom dlani močno povdari).
= obratno taktu III.
Z nogami začeti prihodnji gib — odročiti dol, dl. dol in sp.
na	v tvojih	stoja izstopno z levo nazaj — odročiti gor (povdarjeno), dl. dol, pogled gor.
dve	bo	Z nogami začeti prihodnji gib — skozi od-ročenje priročiti, dl. zad in sp.
in	planinah,	stoja izstopno z desno nazaj — predročiti (konec giba povdariti), dl. dol.
VI. e-	kar bode	Z nogami začeti prihodnji gib — priročiti, dl. zad in sp.
na	v cvetnih	stoja izstopno z levo nazaj — z bočnimi loki nazaj vzročiti, dl. spred in sp.
dve	je	s prisunom desne stoja spetno — predročiti, dl. dol in sp.
in	ravninah,	čep — predklon zmerno — skozi priročenje zaročiti ven, dl. gor.
O P O MB Ä : Prevladujejo krogi in loki, ki jih je izvajati točno v ravninah čelno ali bočno; pogled sledi v glavnem lokom in krogom. Važen je ritem : počasi — hitreje — počasi — hitreje, kar daje vaji skladnost. Tempo se od 4. takta dalje Se stopnjuje, na kar je pač navaditi deklamatorja, ki naj vadi veliko s telovadci. Gibi so sicer opisani na posamezne podčrtane zloge besedila, vendar se tega ni točno držati, kar bo pokazala tudi praksa pri vaji, namreč da bodo nekateri gibi daljši, drugi krajši in s tem se bodo raztegnili na prihodnje zloge ali se pa bo začel na isti zlog naslednji gib.
OBJAV E_____________________________________________
ŽUPNE VESTI
GLAVNA SKUPŠČINA
Sokolske župe Celje bo v nedeljo 20. februarja 1938 ob K 9. v Narodnem domu, v sejni dvorani Celjske posojilnice. — Bratje in sestre, ki bodo zastopali edinice na župni skupščini, naj zahtevajo poročila pri svoji edinici, da jih prečitajo in proučijo. Glede volitve župnega načelništva glej Župni vestnik št. 9. iz 1. 1937. Na večer pred župno glavno skupščino, v soboto 19. februarja, bo ob 21. uri v Narodnem domu v Celju seja širšega odbora. ■— Pričakujemo, da se bodo vse edinice brez izjeme odzvale našemu vabilu in da ne bo nikogar, ki bi se tej strogo obvezni dolžnosti izognil. ZDRAVO!	Župna uprava.
SOKOLSKA PETROVA PETLETNICA
V »Vestniku« naše župe smo lani v marcu objavili naloge, ki so jih edinice prevzele v načrt sokolske Petrove petletnice. Po teh poročilih je 13 edinic sklenilo, da si zgradi dom. 6 te-
Jovadnice, tri telovadišča, osem edinic bo razvilo prapor, eno društvo bo ustanovilo mladinski orkester, dve mladinsko knjižnico, dve strokovno knjižnico, eno pevski zbor, eno si bo nabavilo opremo za taborenje, eno lutkovni oder, dve četi sado-nosnik, eno društvo vodovod in eno bo zgradilo cesto. Z zbirkami za gradnjo so društva že pričela in dosegla prav lepe uspehe. Pogosto čujemo dvome, bo li SPP uspela in če bodo naloge, ki so si jih edinice nadele, tudi izvršene. Da razpršimo dvome, navajamo edinice, ki so deloma že pričele z gradnjo domov ali so tik pred njo. Pričnimo tedaj z onimi nalogami, ki so najtežje in zahtevajo največ truda in vztrajnosti! Sokol v Boštanju je že pred leti kupil veliko zemljišče. Graditi bo začel letos in bo imel vrhu tega še prostorno telovadišče. V Brežicah nameravajo v okviru SPP zgraditi velik sokolski dom. Društvo je lastnik parcel, kjer se je bil 14. junija 1914 vršil IV. zlet naše župe, ki je še marsikomu v spominu. Društvo Gomilsko je ravnokar kupilo na lepem prostoru ob cesti stavbišče in ima že zagotovljenega znatno količino stavbnega materiala. Krško je kupilo pred meseci veliko poslopje, kjer si je preuredilo dvorano za telovadnico in jo otvorilo 1. decembra 1937 z akademijo. Slovesna otvoritev bo letos. Ljubno ob Savinji je kupilo od br. Kolenca hišo z velikim vrtom. Hišo preureja v telovadnico z odrom. Motnik je končno rešil spor zaradi kupljenega zemljišča sebi v prilog. Za sedaj je lastnik letnega telovadišča, kar je za majhno društvo kakor Motnik lep uspeh. V Radečah je nenadoma zrasla zraven šole nova stavba, ki je že pod streho. Za domom je prostrano telovadišče. Del stavbe z odrom v smeri proti telovadišču bo urejen tako, da bodo mogli uprizarjati predstave pod milim nebom. V primeru nepričakovanega dežja bo dana takojšnja prilika, da pridejo vsi pod streho. Sokol v Rimskih toplicah -Šmarjeti je pred mesecem kupil na razglednem prostoru stavbišče. Dom bodo postavili v dobi SPP. V prvem letu so dosegli več, kakor so si zasnovali. V Rogaški Slatini gradijo dvorano za telovadnico, ostalo bodo dogradili postopoma. V Sv. Jederti nad Laškim so polagali minulo jesen temeljni kamen svojemu domu. Sv. Jurij pri Celju se je na občnem zboru dne 23. januarja odločil, da bo tudi gradil. Ze več let je lastnik lepo ležečega stavbišča, kjer prireja poleti javne nastope. Četa Sv. Jurij ob Taboru je svoj dom že otvorila. Dopolnila ga bo letos. Sv. Križ pri Kostanjevici trpi zaradi pomanjkanja telovadnih prostorov. Trdno je odločen, da pride v doglednem času pod lastni krov. Sv. Peter pod Sv. gorami marljivo zbira in — kakor poznamo tamošnje brate in sestre — bodo v prihodnjih letih tudi pod lastno streho. Sokol v Vojniku si je dom že postavil in se v njem nastanil. Postopoma ga bo še olepšal. O Vranskem čujemo, da bo tamkaj v kratkem začel Sokol graditi dom. Sokol Zagorje ob Savi ima svoj dom že od leta 1910. zato je dal lani pobudo marljivim bratom na Lokah, kjer je odsek’
društva, da so si tam prošlo jesen postavili svoj skromen dom. Žalec je kupil tik kolodvora na krasnem prostoru veliko stavbišče, kjer se bo kmalu pričela dvigati sokolska trdnjava, morda najlepša v Savinjski dolini. •— Nekatera navedenih društev se ob razglasitvi SPP še niso odločila za gradnjo, temveč jih je do tega vzpodbudila petletnica med letom. Ni izključeno, da se bo še marsikatera edinica, ki danes ugiblje, ali bi se lotila gradnje lastnega ognjišča, odločila za gradnjo. — V naši župi imajo svoje domove društva: Braslovče, Celje matica, Gornji grad, Hrastnik, Laško, Mozirje, Polzela, Rajhenburg, Sevnica, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter v Sav. dol., Šoštanj, Trbovlje, Zagorje ob Savi, Zidani most, lastna domova z zajamčeno služnostno pravico zemljišča društvi Šmartno ob Paki in Store - Teharje, končno društvo Kozje svojo telovadnico z odrom v občinski hiši. Sklad za dom imata društvi Velenje in Vitanje. Prvo ima še dokaj dobro urejeno telovadnico z odrom v rudarskem domu. — Društva, ki že imajo svoje domove, in ona, ki jim težke prilike še odsvetujejo priprave za gradnjo lastnega telesno - vzgojnega in prosvetnega hrama, so prevzela razne druge hvalevredne naloge. Društvo Celje matica zasnovani načrt preudarno izvaja, Laško stremi, da ga čimprej v celoti izvrši, Sevnica, ki se je med drugim zavezala, da poveča število telova-dečih pripadnikov na 200, jih ima sedaj 204. Istotako so tudi v veliki sokolski družini v Trbovljah priprave za izvedbo načrta v tiru. Društvom z zadolženimi sokolskimi domovi bo pa treba čestitati, če se bodo v dobi SPP popolnoma rešila bremen. — Podrobnosti ostalih načrtov poedinih društev in čet sedaj ne bomo navajali. Resna prizadevanja bratskih društev in čet nas utrjujejo v upanju, da bomo mogli, ko se bo nagibala petletka svojemu koncu, podati razveseljivo poročilo v zadoščenje vsem bratom in sestram, ki so poklonili svoje moči uresničenju te vzvišene zamisli. Kakor društva in čete se je tudi župna uprava bavila z mislijo, da osnuje kakršnokoli ustanovo, ki bi bila v dobrobit vsem pripadnikom župe. Toda skrajno pičla sredstva izčrpavajo številne neodložljive naloge, ki jih župa po svojem poslanstvu mora izvrševati. Naše veselje bo še večje, ako se bo stanje izboljšalo in bo mogla tudi župna uprava izvršiti poljubno delo trajne vrednosti v spomin na leta 1936—1941. Prosvetni odbor, v prvi vrsti socialni odsek, ne bosta zaradi predlogov v zadregi. — Ob polnoletnosti našega kralja mora biti naša župa na vidnem mestu. Zato bratje in sestre: vsak na svojem mestu stoj!
Iz Sokola Celje I. Brat Zupanc Jernej, vzgledni, neumorni sokolski delavec zapušča naše društvo. Z njim naše mlado društvo ne izgublja samo vnetega organizatorja, žrtvujočega se vsega za čisto sokolsko idejo, z njim odhaja zvest prijatelj in brat. Dragi brat Jernej! Ko odhajaš, ponesi s sabo bratsko zahvalo za vso
požrtvovalnost, težko bomo pogrešali Tvoje nasmejanosti in zdravega optimizma; v tolažbo nam je edino to, da ne greš daleč od nas, da greš v sosednji Št. Jurij, kjer boš mogel koristno nadaljevati svoje sokolsko delo. Bratskemu društvu šentjurskemu pa moremo k pridobitvi samo iskreno čestitati. Zdravo! — Sokol Celje I.
SOKOLSKO DRUŠTVO SV. PAVEL PRI PREBOLDU
Zaključili smo račune za minulo leto in sedaj smo v polnih pripravah za občni zbor, ki bo imel pred vsem značaj stremljenj, določenih v programu Petrove petletke. Čeravno je naš kraj razmeroma mal po razsežnosti, je naše sokolsko delo precej razgibano in po kvaliteti in kvantiteti daleč nadkriljuje vsa ostala domača društva. Naše društvo ima daleč naokrog edini sokolski moški pevski zbor, ki je združil decembra Miklavžev nastop s krasno uspelim koncertom. Knjižnici- imamo kar dve — javno in mladinsko in še vrsto drugih odsekov, zadnji čas pa se nam obeta celo kino. Vse te lepe uspehe presega po svojem tihem, a uspešnem delu telovadba. Rezultate tega dela je pokazala telovadna akademija, ki je s svojim bogatim sporedom in z lepo izvedbo navdušila gledalce. S to akademijo si je vaditeljski zbor z br. Kotnikom na čelu izstavil najlepše spričevalo sokolske volje in sokolskih uspehov. Tako nudi naše društvo vsem drugomislečim najlepšo priliko, da nas spoznavajo in se nas naučijo ceniti. Mi pa preko vsega korakamo čvrsto naprej po svoji sokolski poti in sokolskim ciljem nasproti. Zdravo!
SOKOLSKO DRUŠTVO RIMSKE TOPLICE - ŠMARJETA
je imelo dne 16. januarja 1938 svojo letno glavno skupščino. Udeležilo se je 66 odstotkov vsega članstva, navzoč je bil delegat sokolske župe Celje br. Kramar.
V svojem pozdravnem govoru je brat starešina v pričetku skupščine pozval navzoče, da so z njim vzkliknili našemu prvemu starosti in milemu bratu Nj. Vel. kralju Petru II. trikratni »Zdravo!«. Nato se je zahvalil bratski župi za pozornost in izkazano bratstvo, ker je poslala na zborovanje brata Kramarja kot svojega odposlanca, ki mu od br. župe ni bila dana le naloga stroge kritike našega dela, razvidnega iz poročil činiteljev, marveč da nas s svojo navzočnostjo vzpodbuja k vztrajnosti, borbenosti in napredku.
Brat Kramar je skupščino pozdravil v svojem kakor v imenu br. župe ter obljubil vso njeno pomoč agilnemu društvu.
Po prečitanju novoletne poslanice Saveza SKJ in članka »Velika naloga Sokolstva« (Sok. volja št. 54 od 8. I. 1938) od br. Raška Atanasova, staroste Zveze bolg. junakov, so sledila poročila činiteljev, ki so pokazala delavnost društva v preteklem letu, a obenem opozarjala na velike težkoče, s katerimi se mora društvo boriti posebno zaradi pomanjkanja lastnega krova. Sledila je razprava o poročilih, ki je bila posebno živahna pri točki: razgovor
o postavitvi lastnega Sokolskega doma v okviru SPP. Brat sta-rešina je proglasil, da je prvoletni načrt SPP v našem društvu v celoti izveden ter je parcela za dom in letno telovadišče že lastnina društva. Ob tej priliki se je brat starešina javno zahvalil bratom dr. Rošu v Laškem, geom. Šmidu v Celju, davčnemu kontr. Pleskoviču v Laškem, za dejansko podporo pri izvršitvi vseh potrebnih poslov, pri čemur je poročal o izredni bratski pomoči prvega, ki je vse pravne posle izvršil brezplačno in tudi gmotno podpiral naša prizadevanja.
Skupščina je sklenila, da se izvrši naš načrt SPP točno tako, kakor je bil na skupščini 1. 1937 določen, in je izrekla soglašanje z vsemi dosedanjimi ukrepi gradbenega odbora. Nadalje je skupščina sprejela soglasno predlog br. starešine, da soglaša s predlogom br. župe glede uvedbe posebnega prispevka za člana ä 0.50 din letno v korist ,>Župnega vestnika«, ker spada to v okvir župnega prosvetnega načrta SPP. Letni nastop društva bO' 10. julija 1938. Lista nove uprave, predlagana po br. načelniku, je bila soglasno sprejeta; činitelji so ostali skoro brez izjem na svojih dosedanjih mestih s starešino br. Vedernjakom M. na čelu ter so vsi izjavili, da se bodo s polno vnemo oprijeli dela za popolno izvršitev častne naloge: načrta SPP. Sledil je poziv mlajšim bratom in sestram, upu in nadi slovanskega Sokolstva, naj se zaveda zgodovinske važnosti časov in prilik, ki jih preživljamo, naj visoko dviga prapor sokolske misli v borbi za izpopolnitev naloge one zavedne sokolske jugoslovenske mladine, ki je zanetila na slovanskem jugu že pred 1914. odkrito borbo proti črnožolti monarhiji in prelivala svojo kri za naše osvobojen je in zedinjenje; čuvati moramo z brezmejno zvestobo, požrtvovalnstjo in voljo vse pridobitve našega zedinjenja • na oni višini, do katere je Jugoslavijo dovedel blagopo-kojni Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj. Skupščina je pri teh besedah vstala in vzkliknila trikratni »Slava mu!« — Z vestnim izpolnjevanjem Sokolskih dolžnosti naj služi mladina svojemu mlademu kralju, našemu milemu bratu, starešini kralju Petru II. Kara-đorđeviću!
S trikratnim »Zdravo« Nj. Vel. kralju Petru II. in petjem »Pesmi sokolskih legij« je bila skupščina zaključena. Zapustila je v vseh članih vtis in prepričanje, da stopamo po premi črti odločno naprej v večnem gibanju in nezadovoljstvu po potih Sokolstva k njegovim ciljem.
IZ ŽUPNEGA TO
SKLEPI SPREJETI NA ZBORU NAČELNIKOV 6. in 13. II. 1938
Vaditeljski tečaji se bodo vršili po okrožjih.
Delovne sestanke bodo odslej prirejala okrožja po svojih krajevnih prilikah.
Društveni vaditeljski izpiti naj se izvršijo po društvih do konca fneseca marca, župni se bodo vršili v mesecu aprilu.
Splošne župne tekme se izvršijo po okrožjih.
Smučarske tekme se izvedejo čim zapade nov sneg.
Delovni sestanek društvenih načelnikov in vaditeljev v Celju, se je vršil 6. in 13. t. m., katerega se je udeležilo 50 načelnikov in vaditeljev. Vadile so se zletne proste vaje. Prvi sestanek je vodil zvezni vaditelj br. Ban, drugega pa župni vaditelj br. Prestor. Sestre so imele prvi sestanek dne 30. januarja pod vodstvom zvezne vaditeljice s. Banove, drugi sestanek pa 13. t. m. pod vodstvom sestre Grudnove.
Župni vaditeljski tečaj za člane se je pričel 7. t. m. in je trajal do 17. t. m. Vseh udeležencev je bilo 20. Tečaj se je vršil v Sokol, domu v Gaberju, ki ga je vodil župni vaditelj br. Prestor.
NATEČAJ za sestavo vaj z leseno puško za višjo moško deco. Vaje naj vsebujejo tudi rokovanje s puško in pozdravni pohod. Vaje naj ne bodo pretežke, naj bodo učinkovite in po možnosti na godbo po narodnih pesmih. Rok za natečaj poteče 5. marca t. 1. Pisane sestave je poslati na župno načelništvo v Celje do gornjega roka, lahko pa se jih tudi predvaja.	NAČELNIŠTVO.
Osvoji se model lesene puške za moško deco in sicer postopoma, da do leta 1940. nabavijo vsa društva puške. Društva, ki bodo nabavila puške potom župe že letos, nastopi z njimi deca že na letošnjem župnem zletu. Zanje izidejo tudi proste vaje s puško. Društva si naj poleg teh pušk nabavijo po en izdelan model puške za vse mladinske oddelke, kjer se lahko učijo nišaniti.
ŽUPNI ZLET. Na, župnem zletu naj prikažemo občinstvu dobro orodno telovadbo, proste panoge, igre in raznoterosti. V to svr-ho naj društva že sedaj vežbajo vrste za nastop ter naj župnemu načelništvu do 28. februarja sporoče, na katerem orodju ali v kateri panogi vrsta nastopi.
PRIPRAVLJAJTE SE ZA ŽUPNI ZLET 12. JUNIJA 1938.
Glejte, da bo letošnji župni zlet 12. junija prekosil vse dosedanje zlete. Z vso silo na delo!
NA DROBNO! Pooblaščena knjigarna NA VELIKO!
Franc Leskovšek, Celje, Glavni trg 16
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, umetninami in mnzikalijami — Prodaja monopolnih zvezkov in tiskovin Pošt. hran. rač. Ljubljana 16.143