Napotki za premagovanje neželenih u~inkov sistemskega zdravljenja raka Kaj morate vedeti?  Napotki za premagovanje neželenih u~inkov sistemskega zdravljenja raka Kaj morate vedeti? CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 616-006-085 NAPOTKI za premagovanje neželenih u~inkov sistemskega zdravljenja raka : kaj morate vedeti? / [avtorji Simona Borštnar ... [et al.] ; uredniki Bojana Pajk ... et al.]. - Ljubljana : Onkološki inštitut, 2007 ISBN 978-6071-40-6 1. Borštnar, Simona 2. Pajk, Bojana, 1964- 230062848 avtorji Simona Bor{tnar, Marjana Bernot, Tanja ^ufer, Marika Horvat, Denis Mlakar-Mastnak, Janja Ocvirk, Bojana Pajk, Monika Sonc, Snežana Umi~evi~, Marjetka Ur{i~-Vr{~aj, Metka Zajc, Branko Zakotnik uredniki Bojana Pajk, glavna urednica Simona Bor{tnar, Tanja ^ufer, Brigita Skela-Savi~, Branko Zakotnik strokovni recenzenti Tanja ^ufer, Bojana Pajk, Brigita Skela-Savi~, Branko Zakotnik lai~na recenzentka Nata{a Sklepi~ lektorica Lidija Kuhar oblikovalka Maja Licul, mimikrija ilustrator Damijan Stepan~i~ tisk Print Luin izdal Onkolo{ki in{titut Ljubljana, 2007 izdajo omogo~ila Roche farmacevtska dru`ba d.o.o. Vodovodna cesta 109, 1000 Ljubljana www.roche.si   Kazalo Uvodnik Kako knji`ico brati? Kako zdravimo raka? Kemoterapija Hormonsko zdravljenje Biolo{ko zdravljenje Na~ini prejemanja sistemskih zdravil Ravnanje z zdravili za sistemsko zdravljenje raka Prepre~evanje in zdravljenje posameznih ne`elenih u~inkov zdravljenja – uvod Slabost in bruhanje Izguba apetita Sprememba vonja in okusa Okvara sluznic Driska Zaprtje Zavora delovanja kostnega mozga in ve~ja dovzetnost za oku`be Zmanj{ano {tevilo belih krvni~k in nevtropenija Oku`be Slabokrvnost Zmanj{ano {tevilo krvnih plo{~ic in moteno strjevanje krvi Bole~ine v mi{icah in sklepih Ko`ne spremembe Alergi~na reakcija Izpu{~aj Sindrom roka-noga (palmoplantarni eritem) Hiperpigmentacija ko`e Ekstravazacija in flebitis Izguba las Spremembe nohtov Kroni~na utrujenost Otekanje Ne`eleni u~inki na organe: Srce Plju~a Ledvice in mehur Jetra Z ˇ iv~evje Ne`eleni u~inki na spolne organe Izguba menstruacije Znaki prezgodnje menopavze Za{~ita pred zanositvijo Spolnost med zdravljenjem Izguba sposobnosti zanositve Nose~nost po zdravljenju Tesnoba in depresija Te`ave s pozornostjo in spominom Kak{na naj bo prehrana v ~asu sistemskega zdravljenja? Ali je v ~asu zdravljenja dovoljeno pitje alkohola? Ali je med zdravljenjem dovoljeno dodatno u`ivanje vitaminov in mineralov ter drugih alternativnih zdravil? Telesna dejavnost Po~itnice med sistemskim zdravljenjem Kje lahko dobim dodatne informacije? Slovar tujih izrazov Kazalo 4 6 8 11 16 22 28 33 37 38 42 46 48 51 53 55 56 58 60 61 63 65 66 67 69 70 71 72 74 76 79 81 82 84 86 89 91 92 97 99 100 104 105 108 109 111 112   Uvodnik in vi, ki je `e ve~ kot desetletje v pomo~ bolnikom, ki prejemajo kemoterapijo. Zdravljenje raka se je z leti spremenilo in dopolnilo. Tako je danes kemoterapija le eno od sistemskih zdravljenj, ki se pogosto prepleta z drugimi zdravljenji. Poleg tega imamo na voljo nova podporna zdravila za prepre~evanje nekaterih ne`elenih u~inkov. Zato smo se odlo~ili za posodobitev in spremembo vsebine knji`ice. Dodali smo tudi nekatera poglavja z odgovori na najpogosteje zastavljena vpra{anja bolnikov, ki prejemajo sistemska zdravila. Poglavja v knji`ici so s predanostjo pripravili zdravniki internisti onkologi, ki bolnikom predlagajo zdravljenje s sistemskimi zdravili, in medicinske sestre, ki jih vsak dan dajejo bolnikom in jim poleg zdravnika svetujejo, kako ukrepati ob dolo~enem zdravljenju. Pri nekaterih poglavjih v knji`ici so sodelovali tudi drugi strokovnjaki Onkolo{kega in{tituta v Ljubljani. Vsem se za vlo`eno delo najlep{e zahvaljujemo. Izdajo knji`ice je finan~no omogo~ilo podjetje Roche. Tudi njim se najlep{e zahvaljujemo. Upamo in `elimo, da bo knji`ica koristen vir podatkov in pomo~ pri premagovanju te`av, s katerimi se bolj ali manj pogosto sre~ujejo bolniki, ki prejemajo sistemska zdravila za zdravljenje raka. Bojana Pajk, glavna urednica Spoštovani bolniki! Rak je bolezen sodobnega ~asa. Z vedno ve~jim poznavanjem delovanja rakaste celice bomo morda v bodo~nosti raka znali prepre~iti, danes pa ga sku{amo ~imbolj zgodaj odkriti in zdraviti. Raka zdravimo kirur{ko, z obsevanjem in z zdravili. Zdravljenje raka z zdravili imenujemo tudi sistemsko zdravljenje, ki je pri nekaterih rakih celo edini na~in zdravljenja. V knji`ici opisujemo razli~ne vrste sistemskega zdravljenja, ki ga izvajamo bodisi s citostatiki (to je kemoterapija), hormonskimi ali biolo{kimi oziroma tar~nimi zdravili. @al tovrstno zdravljenje pogosto spremljajo ne`eleni u~inki, ki jih podrobno obravnavamo v posameznih poglavjih. Nekatere ne`elene u~inke lahko prepre~imo ali uspe{no laj{amo, ko se `e pojavijo. ^eprav vas bosta o ne`elenih u~inkih sistemskega zdravljenja pou~ila zdravnik, ki vam je predpisal zdravljenje, in medicinska sestra, vam bo verjetno pred takim pogovorom pa tudi po njem v pomo~ pri~ujo~a knji`ica. V njej boste lahko prebrali {e ve~ o vrsti zdravljenja, ki ga prejemate, pa tudi o najpogostej{ih ne`elenih u~inkih in koristnih napotkih za njihovo prepre~evanje. Knji`ica Napotki za premagovanje ne`elenih u~inkov sistemskega zdravljenja raka s podnaslovom Kaj morate vedeti?, ni novost za bolnike z rakom, saj je le raz{irjena in posodobljena oblika knji`ice Kemoterapija Uvodnik   Med listanjem knji`ice Napotki za premagovanje ne`elenih u~inkov sistemskega zdravljenja raka, Kaj morate vedeti boste ugotovili, da knji`ico sestavljata dva dela. V prvem boste dobili informacije o tem, kako raka zdravimo in vrstah sistemskega zdravljenja. Omenjeni so tudi ne`eleni u~inki posameznega zdravljenja, ki so podrobneje, vsak posebej, pojasnjeni v nadaljnjem besedilu. Ob posameznih ne`elenih u~inkih so v tabelah navedeni koristni napotki za njihovo prepre~evanje oziroma opisani ukrepi za ravnanje, kadar so `e prisotni. Priporo~amo, da se branja knji`ice lotite po pogovoru z zdravnikom, ko boste `e vedeli, kak{no zdravljenje prejemate. Nato vse o njem {e podrobneje preberite v knji`ici pa tudi o mo`nih ne`elenih u~inkih zato, da boste vedeli, kako jih prepre~iti oziroma kaj storiti, ~e se morebiti pojavijo. Ker se pri opisih ni bilo mogo~e izogniti strokovnim izrazom, vam bo nedvomno v pomo~ Slovar tujih izrazov na koncu knji`ice. ^e ~esa ne boste razumeli, ne pozabite ob naslednji kontroli povpra{ati svojega zdravnika in medicinsko sestro. Zdravila so navedena z nelastni{kimi (t. i. generi~nimi) imeni, ki ozna~ujejo zdravilno u~inkovino, katere delovanje je opisano v knji`ici in slovarju tujih izrazov. Poleg nelastni{kega imajo zdravila tudi lastni{ko ime, katerega mu da proizvajalec. ^e je proizvajalcev ve~, imajo lahko zdravila z enako u~inkovino razli~na lastni{ka imena. ^e vam bo zdravnik za zdravljenje navedel le lastni{ko ime zdravila, se pozanimajte {e o imenu zdravilne u~inkovine in njenem delovanju. ^e dobite zdravilo v obliki tablet, kapsul ali mazila, lahko zdravilno u~inkovino preberete na {katlici oziroma ovojnini zdravila in v prilo`enih navodilih. Zavedati se morate, da bodo morda ob izidu te knji`ice v klini~ni uporabi `e nova zdravila, ki jih med njenim pisanjem {e ni bilo, zato tudi niso navedena. Prav tako bodo morda tu navedena zdravila v prihodnje uporabljali tudi za zdravljenje drugih rakov, pri katerih sedaj njihovo u~inkovitost {ele preu~ujejo v klini~nih raziskavah. Klini~no preisku{ajo tudi {tevilna nova obetajo~a biolo{ka in druga zdravila za zdravljenje raka in prepre~evanje ne`elenih u~inkov, zato upamo, da bodo kmalu na voljo tudi v vsakodnevni klini~ni praksi. Kako brati knji`ico? Kako brati knji`ico?   Zdravljenje vsakega posameznega bolnika z rakom je odvisno od vrste raka in njegove raz{irjenosti ob postavitvi diagnoze. Vrsto raka opredeli zdravnik patolog s pregledom vzorca rakastega tkiva pod mikroskopom (patohistolo{ki pregled) in z dodatnimi preiskavami za dolo~itev njegovih biolo{kih lastnosti. Ustrezno zdravljenje raka danes ni odvisno samo od lokacije, v katerem organu je rak vzniknil (na primer na bezgavkah, v kosti, plju~ih, dojkah ...), ampak predvsem od biolo{kih lastnosti posameznega raka, ki jih imenujemo molekularni ozna~evalci tumorja. Ti dolo~ajo naravni potek bolezni oziroma biolo{ko agresivnost raka in so najbolj{e vodilo za ustrezno izbiro zdravljenja pri vsakem posameznem bolniku. Raz{irjenost bolezni dolo~imo s klini~nim pregledom, radiolo{kimi preiskavami in pri nekaterih rakih z dolo~itvami tumorskih ozna~evalcev v krvi. Zdravljenje raka je multidisciplinarno. Najbolj{e prvo zdravljenje za vsakega posameznega bolnika mora pred njegovim za~etkom dolo~iti multidisciplinarni konzilij, ki ga sestavljajo zdravnik kirurg, radioterapevt in internist onkolog. Zakaj je tak konzilij potreben? Ker zdravljenje raka obsega kirur{ko odstranitev prvotnega tumorja in pogosto tudi podro~nih bezgavk, obsevanje okolice prvotnega tumorja ali zasevkov in sistemsko zdravljenje bodisi s citostatiki ali hormonskimi in najnovej{imi biolo{kimi zdravili. Na konziliju navzo~i strokovnjaki predlagajo za bolnika najprimernej{e zaporedje zdravljenja. Vsi imajo na svojem podro~ju velike izku{nje, tako kirurg priporo~i najprimernej{e operativno zdravljenje, radioterapevt opredeli morebitno potrebno obsevalno zdravljenje, internist onkolog pa predlaga ustrezno sistemsko zdravljenje in njegovo zaporedje, kadar je ve~vrstno. ^eprav je obravnava ve~ine rakov multidisciplinarna in vsebuje kirur{ko, obsevalno in sistemsko zdravljenje, to ne velja prav za vse vrste in raz{irjenosti raka. Za nekatere rake zadostuje samo kirur{ka odstranitev prvotnega tumorja, medtem ko je za druge najbolj{a izbira kirur{ka odstranitev tumorja, obsevanje organa, kjer je rak vzniknil, in sistemsko zdravljenje. Pri zdravljenju nekaterih rakov, kot so npr. limfomi na bezgavkah in rak na modih, ali pri drugih vrstah, ko je bolezen raz{irjena v druge organe (zasevki), je najpomembnej{e sistemsko zdravljenje. Slednje je odvisno od vrste in biolo{kih lastnosti posameznega tumorja, zato je treba pred za~etkom zdravljenja odvzeti vzorec tumorskega tkiva za histolo{ki pregled (npr. biopsija z debelo iglo, kirur{ka odstranitev obolele bezgavke, odstranitev obolelega moda). Uspe{nost zdravljenja raka je za posameznika kot tudi za dolo~eno dru`beno okolje odvisna od zgodnjega odkritja bolezni in ustreznega zdravljenja. Oba dejavnika sta enako pomembna. Z novimi spoznanji o biologiji raka se je odprla mo`nost usmerjenega, posameznemu bolniku prilagojenega zdravljenja. Praviloma je uspe{nej{e od izkustvenega zdravljenja in temelji na na~elu za vse enako zdravljenje. Za njegovo izvajanje je potrebno poglobljeno znanje in sodelovanje {tevilnih strokovnjakov od biologa, patologa do klini~nega zdravnika in bolnika. Tak{no zdravljenje je mogo~e izvajati v ustanovah, ki se poglobljeno ukvarjajo z diagnostiko in zdravljenjem raka. Sistemsko zdravljenje vedno bolj temelji na poznavanju biolo{kih lastnosti vsakega posameznega tumorja, prav tako pa sta tudi obseg kirur{kega in obsevalnega zdravljenja odvisna od biologije vsakega posameznega raka. Nekateri raki potrebujejo takoj{nje obse`no, kombinirano zdravljenje, nekateri samo kirur{ko, obsevalno ali sistemsko zdravljenje. Nekateri sicer zelo redki raki, kot so dolo~eni raki Kako raka zdravimo? Kako raka zdravimo? 0  na prostati, rastejo po~asi, zato lahko bolnika samo skrbno opazujemo in zdravimo takoj, ko se poka`ejo znaki, ki govorijo za ve~jo agresivnost tumorja. V takem izjemnem primeru moramo bolnika natan~no seznaniti s tveganji in prednostmi opazovanja bolezni, s ~imer se mora sam zavestno strinjati. Za izid bolezni je zelo pomembno pravilno izbrano zdravljenje. Priporo~ljivo je, da se bolnik pred za~etkom natan~no pogovori s svojim zdravnikom onkologom o na~rtovanem zdravljenju, njegovem poteku in u~inkovitosti ter ne`elenih u~inkih, takoj{njih in kasnih. Bolnik naj se vedno posvetuje {e s svojim dru`inskim zdravnikom, pogovori z dru`ino in morda dobrim prijateljem. Koristno je, ~e si pred prvim zdravljenjem pridobi {e dodatno (t. i. drugo) mnenje pri strokovnjakih iz drugega priznanega centra za zdravljenje raka. Tak{no mnenje samo pove~a tako bolnikovo kot zdravnikovo zaupanje v pravilnost izbranega zdravljenja. Kaj je kemoterapija? Kemoterapija je eden od na~inov sistemskega zdravljenja raka. Za la`je razumevanje, zakaj kemoterapija u~inkuje (in zakaj v~asih ne) ter povzro~a ne`elene u~inke, si na kratko oglejmo njen na~in delovanja. Kemoterapija je zdravljenje z zdravili citostatiki. Pravimo jim tudi citostati~na ali citotoksi~na zdravila. Delujejo tako, da zaustavijo (static ˇna) rast celic (cito) oziroma jih okvarjajo, zastrupljajo (toksic ˇna). Celice sestavljajo na{e organe in imajo svoj `ivljenjski cikel: delijo se, rastejo, opravljajo svojo funkcijo in odmirajo. Ta proces je pri zdravih celicah usklajen in omogo~a normalno zdravo `ivljenje. Hitrost njihove delitve in rasti je odvisna od tega, kateri organ sestavljajo. Najhitreje se obnavljajo krvne celice in med njimi najhitreje bele krvni~ke (levkociti) in celice na{ih sluznic; najpo~asneje se delijo celice, iz katerih rastejo na{i lasje; medtem ko se mo`ganske celice sploh ne delijo ve~. Znano je, da rak nastane iz ene same celice. Rakavo bolezen poimenujemo glede na vrsto celice in pripadajo~i organ: rak na dojki, plju~ih, ~revesju, krvni rak (levkemija) ipd. Ker se rakaste celice delijo hitreje, ne opravljajo normalno svoje funkcije in ne odmirajo v skladu z delitvijo kot normalne celice, tumor v organizmu raste, potuje na mesta, kjer normalno teh celic ni (nastanejo zasevki ali metastaze) in iz~rpa organizem. Princip delovanja citostatikov temelji ravno na razliki med hitrostjo delitve in rasti tumorja in zdravega tkiva. Zato citostatiki, ki delujejo na vse celice v telesu, u~inkujejo ne le na rakaste, ampak tudi na zdrave celice in tako povzro~ajo ne`elene u~inke. Ta zdravila povzro~ajo ve~ ne`elenih u~inkov na organe, katerih celice se delijo hitreje (krvne in sluzni~ne celice). Danes uporabljamo 30 do 40 vrst razli~nih citostatikov. Ker vsi nimajo enakega mehanizma Kako raka zdravimo? Kemoterapija Kako raka zdravimo?   delovanja, se tudi njihovi ne`eleni u~inki razlikujejo. Za zdravljenje uporabljamo bodisi en citostatik (monoterapija) ali ve~ citostatikov so~asno (polikemoterapija). Kakšne vrste citostatikov poznamo? Citostatike delimo v ve~ skupin po njihovem delovanju na snovi v rakasti celici, potrebnih za njeno delitev in rast. Vsi vplivajo na celi~no delovanje, vendar na razli~ne na~ine in v razli~nih fazah celi~nega ciklusa. Na podlagi znanja o njihovem delovanju, znani u~inkovitosti pri dolo~eni vrsti raka in znanih ne`elenih u~inkih, se internist onkolog, pri vsakem posameznem bolniku odlo~i za najprimernej{i citostatik, oziroma kombinacijo le teh, ter dolo~i zaporedje in pogostost jemanja. Kako in kdaj uporabljamo kemoterapijo? Kako prejemate citostatike? Kot vse druge vrste zdravil so tudi citostatiki lahko v obliki injekcij, tablet in kapsul, izjemoma mazil. Ve~ina citostatikov je prete`no v obliki injekcij ali infuzij, manj{i del v obliki tablet ali kapsul. Zna~ilno za citostatike je, da zdravljenje poteka v dolo~enih ~asovnih presledkih, najpogosteje vsake tri tedne. Govorimo o ciklusu ali krogu kemoterapije (npr. vsake tri tedne ena injekcija). Razlog poznamo, saj se morajo zdrave celice, ki so jih citostatiki tudi okvarili, obnoviti (npr. ponovno se morajo namno`iti bele krvni~ke). @al se v ~asu med ciklusi obnovijo tudi tumorske celice, kar je tudi eden od razlogov, da kemoterapija ni vedno uspe{na. Potrebnih je ve~ zaporednih ciklusov kemoterapije, najpogosteje 4 do 8. Seveda je trajanje zdravljenja odvisno od u~inka in ne`elenih u~inkov. Pogosto uporabljamo ve~ citostatikov hkrati, da bi pove~ali u~inkovitost zdravljenja. Znano je, da so ob manj{em skupnem odmerku vsakega posameznega citostatika manj izra`eni tudi ne`eleni u~inki celotnega zdravljenja. Kdaj je priporoc ˇljivo citostatsko zdravljenje? Vsi bolniki z rakom se seveda ne zdravijo s citostatiki, ker jih bodisi ne potrebujejo ali pa jih ne bi prenesli. Citostatiki so zelo u~inkoviti pri dolo~enih vrstah raka, kot so maligni limfomi, rak na modih, otro{ki raki, pa tudi pri hormonsko neodvisnem raku na dojki, raku na jaj~niku, debelem ~revesu in se~niku ter nekaterih plju~nih rakih. Bolnikom s temi raki skoraj vedno priporo~amo zdravljenje s citostatiki. @al ta zdravila niso posebno u~inkovita pri nekaterih vrstah, kot so ledvi~ni rak, maligni melanom, rak na trebu{ni slinavki in {e nakateri drugi. Za bolnike s temi raki je le izjemomoma priporo~ljivo zdravljenje s citostatiki, zdravniki se zanj odlo~ijo po temeljitem predhodnem premisleku o pri~akovanih koristih in ne`elenih u~inkih. Citostatikov ne smejo prejemati bolniki, ki imajo zaradi dolo~ene bolezni okvarjeno funkcijo organov, za katere so potem citostatiki {e posebej toksi~ni. ^e ima rakavi bolnik `e prej okvarjeno ledvi~no ali sr~no delovanje zaradi kroni~ne bolezni ledvic ali srca, dolo~enih citostatikov, ki ta organa okvarjajo, ne sme prejeti. Kemoterapijo uporabljamo kot dopolnilno (adjuvantno) zdravljenje ali za zdravljenje bolezni, ki je razsejana. Ve~ji del bolnikov z rakom, ki jih danes zdravimo lokalno z operacijo, nato prejema {e dopolnilno (adjuvantno) kemoterapijo. To pomeni, da bolniki po kirur{ki odstranitvi raka (npr. na ~revesju ali dojki) prejemajo {e kemoterapijo, da bi zmanj{ali tveganje za ponovitev bolezni. Kemoterapija naj bi uni~ila posamezne celice, ki so lahko v telesu {e prisotne. V~asih, zlasti pogosto pri velikih tumorjih, damo citostatike `e pred operacijo, da jo potem Kako raka zdravimo? Kemoterapija Kako raka zdravimo? Kemoterapija   la`e opravimo, saj se tumor zaradi vnaprej{nje kemoterapije zmanj{a. Tedaj govorimo o predoperativni ali neoadjuvantni kemoterapiji. S takim na~inom zdravljenja v~asih lahko ohranimo prizadeti organ, kar je za bolnika zelo pomembno. ^e je rak razsejan po telesu (metastaziran) lahko vse maligne celice dose`ejo le zdravila. V ta namen velikokrat uporabljamo prav citostatike. Kljub temu, da je rak razsejan, lahko nekatere vrste v visokem odstotku pozdravimo s kemoterpijo, nekatere pa le zazdravimo, zaradi ~esar postane njihov potek kroni~en. Ob ponovnem zagonu znova damo kemoterapijo, ki je ponavadi druga~na od prej{nje, saj so maligne celice proti `e uporabljeni kemoterapiji razvile odpornost. ^as med zagoni bolezni je lahko razli~no dolg, traja lahko tudi ve~ let, odvisno od vrste raka. Kje izvajamo kemoterapijo? Od vrste citostatikov je odvisno, ali jih boste prejeli ambulantno in potem od{li domov ali hospitalno in kraj{i ~as ostali v bolni{nici. Ve~ o tem si lahko preberete v poglavju o prejemanju sistemskih zdravil. Citostatike v obliki tablet ali kapsul boste lahko po zdravnikovih navodilih jemali doma. Pred vsako naslednjo kemoterapijo vas bo pregledal va{ internist onkolog in na podlagi klini~nega pregleda, ne`elenih u~inkov po prej{njem ciklusu kemoterapije in izvidov krvnih preiskav presodil, ali lahko nadaljujete zdravljenje. Za bolnika, ki prejema kemoterapijo, je izredno pomembno, da mu zdravnik natan~no razlo`i ne`elene u~inke, in sicer zato, da ga ne bi prehudo presenetili. Dobro je, ~e je nanje pripravljen in da ve, kako pravilno in pravo~asno ukrepati. Ne`eleni u~inki, ki lahko spremljajo kemoterapijo, so slabost, bruhanje, izguba apetita, sprememba okusa in vonja, okvara sluznic, zaprtje, driska, delovanje na kostni mozeg, pove~ana dovzetnost za oku`be, bole~ine v mi{icah in sklepih, ko`ne spremembe, izguba las, spremembe nohtov, kroni~na utrujenost, otekanje in ne`eleni u~inki na organe, pa tudi strah, depresija, te`ave pomnjenja in koncentracije. Obravnavani so v naslednjih poglavjih knji`ice. Pomembno je, da veste, da so v njej na{teti in obravnavani vsi ne`eleni u~inki, ~eprav imajo nekateri citostatiki ponavadi le posamezne. Nekatere od njih povzro~ajo tudi druge vrste sistemskih zdravljenj; ker pa danes pogosto uporabljamo kombinacijo kemoterapije in biolo{kih zdravil, so lahko prisotni ne`eleni u~inki obeh zdravljenj. Ve~ina neprijetnih ne`elenih u~inkov je blagih, zlasti ~e so~asno predpi{emo {e sodobna podporna zdravila. Z na{tevanjem vseh mo`nih ne`elenih u~inkov vas ne `elimo prestra{iti, temve~ bolje seznaniti z va{im zdravljenjem, da bo potekalo varno in uspe{neje, s ~im manj ne`elenih u~inkov. Kako raka zdravimo? Kemoterapija Kako raka zdravimo? Kemoterapija Kateri so neželeni uc ˇinki kemoterapije?   Kaj je hormonsko zdravljenje raka? Prisotnost `enskih (estrogeni) ali mo{kih (androgeni) spolnih hormonov lahko pospe{uje rast in zasevanje dolo~enih rakov, na primer raka na dojki ali prostati in {e nekaterih drugih. Hormonsko zdravljenje temelji na zni`anju ravni `enskih ali mo{kih spolnih hormonov oziroma zasedbi hormonskih receptorjev na katere se ve`ejo spolni hormoni, kar zavre rast in zasevanje raka. Katere rake zdravimo s hormonskimi zdravili? S hormonskimi zdravili zdravimo rak na prostati in hormonsko odvisni rak na dojki, druge vrste pa le izjemoma. Hormonsko zdravljenje raka na prostati imenujemo tudi androgena ablacija (odvzem androgenov), ki jo povzro~imo s kastracijo (kirur{ka odstranitev mod ali z dajanjem agonistov LHRH) in zdravili, ki zasedejo receptorje za mo{ke hormone (androgene). S hormoni zdravimo tudi raz{irjeni rak na prostati, ki je bil odkrit v napredovalem stadiju ali se je ponovil potem, ko je nekaj ~asa miroval po kirur{kem ali obsevalnem zdravljenju ali obeh. V zadnjem ~asu hormonsko zdravljenje priporo~ajo tudi primarno skupaj s kirur{kim ali obsevalnim za velike rake na prostati (lokalno napredovale), ki {e niso raz{irjeni v oddaljene organe. Pri ve~ini bolnikov z razsejanim rakom na prostati je mogo~e s hormonskim zdravljenjem dose~i ve~letne zazdravitve bolezni, pri tistih z lokalno napredovalo boleznijo pa v kombinaciji z obsevanjem tudi ozdravitve. ^e je rak postal odporen proti eni vrsti hormonskega zdravljenja, so mogo~e ponovne zazdravitve z drugo vrsto. Obstaja ve~ vrst hormonskega zdravljenja raka na prostati, ki so prikazane v tabeli (stran 20). Kako raka zdravimo? Hormonsko zdravljenje Hormonsko zdravljenje je sistemsko zdravljenje izbora za hormonsko odvisne rake na dojki. To so tisti raki na dojki, ki imajo v tumorju prisotne hormonske receptorje. Lo~imo estrogenske (ER) in progesteronske (PR) hormonske receptorje. Takih je okoli tri~etrtine vseh rakov dojk, in sicer jih je ve~ pri pomenopavznih kot pri predmenopavznih bolnicah. Hormonsko zdravljenje priporo~amo za zgodnjo, torej operabilno obliko, kot dopolnilno (adjuvantno) sistemsko zdravljenje po kirur{ki odstranitvi tumorja in za lokalno napredovali in razsejani rak na dojkah. Dopolnilno hormonsko zdravljenje za tretjino pove~a mo`nosti ozdravitve bolnic s hormonsko odvisnim operabilnim rakom na dojkah, bolnicam z napredovalo, razsejano boleznijo pa omogo~i ve~letne zazdravitve. Obstaja ve~ vrst hormonskega zdravljenja raka dojk, ki so prikazane v tabeli (stran 21). Vrsta hormonskega zdravljenja je odvisna predvsem od hormonskega stanja `enske, ali ima redne menstruacije (predmenopavzno stanje), ali je v meni (pomenopavzno stanje). Mo`nosti hormonskega zdravljenja predmenopavznih `ensk so odstranitev jaj~nikov (kirur{ko, z obsevanjem ali z zdravili) ali antiestrogen tamoksifen ali kombinacija obeh. Pri pomenopavznih `enskah pa je mo`no hormonsko zdravljenje s tamoksifenom ali aromataznimi zaviralci. ^e raz{irjeni rak na dojki ni ve~ ob~utljiv za eno vrsto hormonskega zdravljenja, so ponovno mo`ne zazdravitve z zdravili iz te skupine. Ne`eleni u~inki hormonskega zdravljenja so druga~ni kot ob zdravljenju s citostati~nimi ali biolo{kimi sistemskimi zdravili. Nekateri so splo{ni, nekateri pa vezani na dolo~ena hormonska zdravila. Splo{ni ne`eleni u~inki so skupni za vse oblike hormonskega zdravljenja in so posledica zni`anja ravni spolnih hormonov v krvi, estrogenov pri `enskah in testosterona pri mo{kih. To so Kako raka zdravimo? Hormonsko zdravljenje Kakšni so neželeni uc ˇinki hormonskega zdravljenja?   vro~inski oblivi, potenje in zmanj{ana spolna sla. Pri predmenopavznih `enskah, ki zaradi hormonskega zdravljenja za~asno ali dokon~no izgubijo menstruacijo, se kot znak prezgodnje mene pogosto pojavijo {e razdra`ljivost, depresija, motnje koncentracije, pove~anje telesne te`e ter suha no`nica in bole~ine med spolnim odnosom. Pri mo{kih pride po kastraciji ali popolni androgeni blokadi do motenj erekcije ter redkeje do pove~anja telesne te`e in rasti dojk (ginekomastije). Pri kastraciji, povzro~eni z zdravili, so te motnje prehodne. Po dolgotrajnej{em hormonskem zdravljenju se pove~a tudi tveganje za osteoporozo. Ne`eleni u~inki posami~nih hormonskih zdravil so razli~ni. Tamoksifen pove~a tveganje zbolevanja za globoko vensko trombozo in plju~no embolijo, zaradi delovanja na materni~no sluznico pa tudi nekoliko tveganje za rak v materni~ni votlini. ^eprav je to tveganje zelo majhno, priporo~amo redne ginekolo{ke preglede ter takoj{en pregled ob nenormalnih krvavitvah. Redko povzro~i izpu{~aje, kr~e v mi{icah in izpadanje las. Tamoksifen ima tudi nekaj dobrih lastnosti, saj pri `enskah v menopavzi prepre~uje osteoporozo in zmanj{a mo`nost razvoja bolezni srca in o`ilja. Zaviralci aromataz ne u~inkujejo na materni~no sluznico, ob njihovem jemanju je tudi tveganje za trombozo manj{e kakor pri tamoksifenu, pogostnej{i pa so zlomi kosti zaradi osteoporoze, zato pri dolgotrajnej{em jemanju teh zdravil priporo~amo merjenje kostne gostote enkrat na leto. Povzro~ajo bole~ine v mi{icah in sklepih. Med zdravljenjem z zaviralci aromataz so opa`ali ve~ sr~no`ilnih zapletov kot ob jemanju tamoksifena. Fulvestrant dajemo v mi{ico v obliki injekcij, na mestu vboda se lahko pojavi prehodna bole~ina oziroma nelagodje, lahko tudi vnetje. Progestini povzro~ajo porast telesne te`e, ne le zaradi zadr`evanja teko~ine, ampak tudi zato, ker izbolj{ajo tek. Tveganje za trombozo je pri progestinih ve~je kakor pri tamoksifenu. Zdravila za zdravljenje raka na prostati, ki vsebujejo estrogene, zadr`ujejo vodo v telesu in pove~ujejo tveganje za bolezni srca in o`ilja, zlasti globoke venske tromboze. Kortikosteroidi med dalj{o uporabo pogosto povzro~ajo zadr`evanje vode v telesu, zvi{anje ravni sladkorja v krvi in razjede na `elodcu ali dvanajsterniku. Bolniki z rakom na prostati, ki prejemajo agoniste LHRH ve~ kot dve leti, imajo lahko trajne ne`elene u~inke, kot so zmanj{anje spolne sle in erektilne motnje. Posamezni ne`eleni u~inki in koristni ukrepi pri njih so opisani v nadaljnih poglavjih knji`ice. Kako raka zdravimo? Hormonsko zdravljenje Kako raka zdravimo? Hormonsko zdravljenje 0  Kako raka zdravimo? Hormonsko zdravljenje Kako raka zdravimo? Hormonsko zdravljenje Mo`nosti sta: kirur{ka odstranitev jaj~nikov ali uni~enje njihovega tkiva z obsevanjem. Jaj~niki proizvedejo ve~ino `enskih spolnih hormonov v predmenopavzi. Kratica LHRH pomeni luteinizirajo~e hormone spro{~ajo~i hormon. To so zdravila, ki pri `enskah zmanj{ajo tvorjenje `enskih spolnih hormonov v telesu tako, da zavrejo spro{~anje hormona LHRH iz mo`ganov, ki spodbuja nastajanje `enskih spolnih hormonov v ja~nikih. Ta zdravila zasedejo receptorje za estrogene v tumorju in tako prepre~ijo rast tumorja, najpogosteje uporabljano zdravilo te skupine je tamoksifen. Prepre~ijo nastajanje spolnih hormonov v perifernih tkivih, zlasti v ma{~evju in nadledvi~ni `lezi. Ker nastaja ve~ina `enskih spolnih hormonov v menopavzi v nadledvi~ni `lezi in ma{~evju, so primerni le za zdravljenje `ensk v menopavzi. Med zaviralci aromataz so danes v uporabi anastrozol, letrozol in eksemestan. Je zdravilo, ki zmanj{a izra`enost hormonskih receptorjev v tumorskem tkivu in tako prepre~i s spolnimi hormoni spodbujeno rast tumorja. So derivati `enskega spolnega hormona progesterona, ki zavrejo rast hormonsko odvisnega raka pri pomenopavznih `enskah. Najpogosteje uporabljan je megestrolacetat. Vrste hormonskega zdravljenja raka na dojki Odstranitev jaj~nikov Agonisti LHRH Antiestrogeni Zaviralci aromataz Fulvestrant Progestini Vrste hormonskega zdravljenja raka na prostati Kirur{ka odstranitev mod, kjer se proizvede ve~ina mo{kega spolnega hormona, testosterona. (z zdravili povzro~ena kastracija) so zdravila, ki pri mo{kem zmanj{ajo tvorjenje testosterona v telesu, tako da zavrejo spro{~anje hormona LHRH iz mo`ganov, ki spodbuja nastajanje testosterona v modih. Medtem ko agonisti LHRH zmanj{ujejo vrednosti testosterona v telesu, antiandrogenska zdravila prepre~ujejo testosteronu, da bi se vezal na receptorje za androgene, s ~imer prepre~ijo delovanje testosterona. V~asih so ob odstranitvi mod ali kastraciji z agonisti LHRH uporabljali tudi antiandrogene, ki naj bi {e dodatno onemogo~ili delovanje mo{kih spolnih hormonov na rakave celice. Ve~ina zdravnikov je mnenja, da je to najvarnej{i za~etek zdravljenja. Vendar pa mnogi uporabljajo ta kombinirani pristop le prvi mesec, saj izsledki primerjalnih klini~nih raziskav niso pokazali dobrobiti dolgotrajnej{ega kombiniranega zdravljenja, ki ima ve~ ne`elenih u~inkov. Z vbrizgavanjem estrogena se lahko zni`a vrednost testosterona. To metodo se zaradi {tevilnih ne`elenih u~inkov estrogena uporablja zelo redko. To so hormoni nadledvi~ne `leze, ki sami ali v kombinaciji s citostatiki upo~asnijo rast rakavih celic, laj{ajo pa tudi simptome bolezni, kot sta bole~ina in splo{na oslabelost. Uporaba teh zdravil je smiselna, ~e rak ni ve~ odziven na druge vrste hormonskega zdravljenja. Odstranitev mod (bilateralna orhiektomija, kirur{ka kastracija) Agonisti LHRH Antiandrogeni Kombinirana blokada androgenov @enski hormoni Kortikosteroidi   Kaj so biološka zdravila? Mednje pri{tevamo zdravila, ki spremenijo imunski odziv telesa, taka zdravila so modifikatorji biolo{kega odziva (citokini, npr. interferoni, tumorske vakcine); zdravila, ki prepre~ujejo razrast `ilja zaviralci angiogeneze in tarc ˇna zdravila. Slednja delujejo tar~no _ to~no na dolo~eno mesto v ali na celici. Ideja o usmerjanem zdravljenju sega desetletja nazaj. Odkritje ~love{kega genoma je omogo~ilo dolo~anje biolo{kih lastnosti tumorja in razvoj biolo{kih zdravil. Rakave celice so spremenjene lastne celice, ki so u{le normalnemu uravnavanju delitve, rasti in programirani celi~ni smrti. Snovi, ki so odgovorne za rast in razvoj rakastih celic, so postale mo`ne tar~e za nova zdravila. Ve~ina tar~nih zdravil u~inkuje na snovi, ki jih je ve~ na ali v rakastih celicah, kot jih premorejo zdrave celice, ali pa se vpletajo v procese, ki so veliko pomembnej{i za rast in razvoj rakavih kot normalnih celic. Ne`eleni u~inki biolo{kih zdravil so zelo razli~ni in pestri; odvisni so od skupine zdravil in se razlikujejo od tistih zaradi kemoterapije. Lahko so takoj{nji ali kasni. V nadaljevanju tega poglavja so opisani ne`eleni u~inki nekaterih skupin biolo{kih zdravil, ki so potrjeno varna in u~inkovita za zdravljenje posameznih rakov. ^eprav so `e registrirana in imajo dovoljenje za uporabo tako v svetu kot pri nas, je treba upo{tevati, da so v uporabi {ele kratek ~as, zato zlasti o njihovih kasnih ne`elenih u~inkih zaenkrat {e ni mogo~e podati popolne slike. Zaviralci angiogeneze Tumor raste do velikosti 1 do 2 mm v premeru brez potrebe po lastnih `ilah, ki bi ga oskrbovale. Ve~ji aktivni tumorji pa potrebujejo lastne `ile, ki rakastim celicam omogo~ajo dotok kisika in hranilnih snovi. Tumorji, ki se oskrbujejo s pomo~jo lastnih `il, za~nejo rasti izredno hitro in postanejo klini~no zaznavni. Tumorske celice izlo~ajo snov _ `ilni endotelni rastni dejavnik (VEGF), ki potuje do `il v okolici in pospe{uje njihovo rast v smeri tumorja, katerega postopno prerastejo, s ~imer omogo~ijo njegovo nadaljnjo rast in zasevanje v druge organe. Zdravilo bevacizumab je monoklonalno protitelo, ki se ve`e na VEGF, kar zmanj{uje o`iljenost tumorja in posledi~no rast tumorja. Ob zdravljenju s tem zdravilom lahko pride do `ilnih zapletov, kot so venska tromboza, tromboza arterijskega `ilja, embolije in krvavitve. Lahko zvi{a krvni tlak, povzor~i nenormalno izlo~anje beljakovin s se~em in posledi~no otekanje okon~in ter predrtje votlih prebavnih organov. Bole~ina v trebuhu lahko pomeni predrtje notranjega organa, kar je najresnej{i zaplet zdravljenja z zaviralcem angiogeneze. Zavira tudi celjenje ran. Prav zaradi omenjenih ne`elenih u~inkov tega zdravila ne smejo prejeti bolniki, ki so pred kratkim utrpeli katero od omenjenih obolenj ali imajo neurejen krvni tlak. Prepoved jemanja velja tudi za bolnike neposredno pred operacijo ali takoj po njej. Kako raka zdravimo? Biolo{ko zdravljenje Kako raka zdravimo? Biolo{ko zdravljenje Kakšni so lahko neželeni uc ˇinki zdravljenja z zaviralcem angiogeneze?   Delovanje na signalne poti (monoklonska protitelesa, zaviralci tirozin-kinaze in zaviralec proteosomov) Zaviranje rasti tumorja z delovanjem na signalne poti je mogo~e na ve~ ravneh. Zunajceli~no lahko na rast vplivamo z monoklonskimi protitelesi, ki se ve`ejo na receptorje za rastne dejavnike, to je posebne beljakovine na membrani rakaste celice, znotrajceli~no pa z zaviranjem encimov kinaz (z zaviralci kinaz). Monoklonska protitelesa Monoklonska protitelesa so v laboratoriju izdelane beljakovine, ki se ve`ejo na specifi~ne beljakovine oziroma receptorje na povr{ini rakastih celic (receptorji za epidermalne rastne dejavnike - EGFR). Z vezavo na to beljakovino prepre~ijo vezavo drugih rastnih dejavnikov, ki so pomembni za rast rakave celice. V klini~ni uporabi je `e ve~ monoklonskih protiteles, ki jih uporabljamo pri razli~nih vrstah raka. Monoklonsko protitelo cetuksimab, ki blokira EGFR1, uporabljamo pri nekaterih bolnikih z napredovalim ~revesnim rakom. Trastuzumab je u~inkovito zdravilo za bolnice z rakom na dojkah, ki imajo na povr{ini rakaste celice ~ezmerno izra`eno beljakovino HER2. Zdravilo je `e v uporabi tudi v dopolnilnem zdravljenju bolnic z rakom na dojkah, saj dokazano podalj{a pre`ivetje. Podobno ga podalj{a tudi rituksimab pri bolnikih z nekaterimi vrstami limfomov. Alemtuzumab je monoklonsko protitelo, ki je u~inkovito pri nekaterih bolnikih s kroni~no limfati~no levkemijo. Monoklonska protitelesa je mogo~e uporabljati sama (monoterapija), pogosteje pa v kombinaciji z drugimi oblikami sistemskih zdravljenj. Mo`en, vendar redkej{i na~in zdravljenja bolnikov z nekaterimi oblikami limfomov, kjer predhodno zdravljenje ni bilo u~inkovito, je tudi zdravljenje z radioaktivnim izotopom, vezanim na monoklonsko protitelo. V tem primeru mono- klonsko protitelo deluje kot prena{alec zdravila izotopa do obolelih limfomskih celic, ki jih potem uni~i z obsevanjem. Ta zdravila so v obliki infuzij. Ne`eleni u~inki, ki se pojavljajo ob uporabi protiteles, so alergijske oziroma preob~utljivostne reakcije, ki se lahko ka`ejo z zvi{ano telesno temperaturo, mrzlico, slabostjo, srbe~im izpu{~ajem, du{enjem, padcem krvnega tlaka. Obi~ajno nastopijo med prvo infuzijo zdravila, do nekaj ur po njej. Trastuzumab lahko {kodljivo vpliva tudi na delovanje srca, zato je potrebno med zdravljenjem z njim spremljati delovanje srca in pred uvedbo zdravila pretehtati njegove prednosti v primerjavi z mo`no okvaro srca. Cetuksimab lahko povzro~i ko`ni, aknam podoben izpu{~aj, in spremembe ob nohtih in na njih ter suho in trdo ko`o kot pozni zaplet. Pri monoklonskih protitelesih, ki jih uporabljajo za zdravljenje nekaterih limfomov ali levkemij, so pogostej{e tudi oku`be. Zdravljenje z izotopom, vezanim na monoklonsko protitelo, pogosto spremljajo tudi drugi ne`eleni u~inki, ki so zna~ilni za zavrto delovanje kostnega mozga (zmanj{anje {tevila krvnih plo{~ic, nevtropenija, slabokrvnost). Zaviralci kinaz Zdravila zaviralci kinaz so v obliki tablet. Njihova prednost je, da jim kemi~na oblika omogo~a dobro resorpcijo v telo kljub dajanju v obliki tablet.V klini~ni uporabi so `e {tevilni zaviralci tirozin-kinaze, in sicer: imatinib za zdravljenje kroni~ne mieloi~ne levkemije in redkega tumorja, imenovanega gastrointestinalni stromalni tumor (GIST), gefitinib ter erlotinib za zdravljenje nekaterih vrst plju~nega raka. Nekateri delujejo tar~no na ve~ rakov in vplivajo tudi na angiogenezo, taka sta npr. sunitinib in sorafenib (za zdravljenje ledvi~nega raka in GIST). Kako raka zdravimo? Biolo{ko zdravljenje Kako raka zdravimo? Biolo{ko zdravljenje Kakšni so neželeni uc ˇinki ob zdravljenju z monoklonskimi protitelesi?   Lahko povzro~ijo okvaro plju~ (intersticijsko plju~no bolezen), ki se ka`e z nenadnim nastankom te`kega dihanja in ka{lja ali povi{ano temperaturo ali obema oziroma s poslab{anjem `e obstoje~ih simptomov. Zdravila lahko vplivajo na delovanje jeter in u~inek drugih zdravil, ki se prav tako presnavljajo v jetrih; zato bolnikom, ki prejemajo zaviralce tirozin-kinaze, redno spremljamo jetrne encime in tako preverjamo delovanje jeter. Tudi driska sodi med njihove ne`elene u~inke. Najpogostej{i ne`eleni u~inek je ko`ni izpu{~aj, ki je pordel in dvignjen nad ravnijo ko`e ali podoben aknam, neredko se tudi zagnoji. V~asih se ko`a rumeno obarva. Ta zdravila pogosto povzro~ajo utrujenost in zadr`evanje teko~ine v telesu. Tirozin-kinazni zaviralci lahko zaradi vpliva na angiogenezo povzro~ajo tudi nekatere `e prej opisane ne`elene u~inke zdravil, ki vplivajo na razrast `ilja, med katerimi je zlasti nevarno tveganje za krvavitve. Tudi nekatera izmed teh zdravil ne smete uporabljati vsaj 2 tedna pred na~rtovanim kirur{kim posegom ali po njem. Zaviralec proteosoma Med tar~na zdravila sodijo tudi injekcije bortezomib, s katerim zdravimo bolnike z raz{irjenim plazmo- citomom, ~e kemoterapija in presaditev kostnega mozga nista bili uspe{ni. Zdravilo deluje kot zaviralec proteosomov - skupkov beljakovin v celici, ki so pomembni za uravnavanje celi~ne rasti. Zavora proteosoma z bortezomibom povzro~i zaustavitev celi~ne delitve rakaste celice in njeno smrt. Med zdravljenjem s tem zdravilom se pojavljajo ne`eleni u~inki, kot so zavora kostnega mozga, zelo pogosto je zni`anje {tevila krvnih plo{~ic, slabost in bruhanje, driska ali zaprtje, okvara perifernega `iv~evja (periferna nevropatija), zni`an krvni tlak. Zlasti zaradi zadr`evanja teko~in se lahko razvije sr~no popu{~anje, ne`eleno vpliva na delovanje plju~ in jeter in redko celo povzro~i epilepti~ne napade. Modifikatorji biološkega odgovora V to skupino sodijo citokini in interferoni, ki jih uporabljamo v zdravljenju melanoma, ledvi~nega raka in nekaterih krvnih rakov. Ob uporabi interferona se lahko pojavijo {tevilni ne`eleni u~inki, ki so razli~no izra`eni. Najpogostnej{i so podobni gripoznim simptomom: povi{ana telesna temperatura, mrzlica, bole~ine v mi{icah; mo`no je tudi zmanj{anje vrednosti levkocitov in trombocitov. Neredko za~nejo tudi izpadati lasje, vendar obi~ajno ne povsem. Pogoste so reakcije na mestu vboda, kot sta rde~ina in srbenje, mo`na je tudi razjeda. Ob~asno lahko povzro~ajo nespe~nost in slabost. Od ko`nih ne`elenih u~inkov sta pogosta izpu{~aj in suha ko`a. Posamezni ne`eleni u~inki, njihovi znaki in koristni napotki ob pojavu so podrobneje opisani v naslednjih poglavjih. Skupine bioloških in tarc ˇnih zdravil v klinic ˇni uporabi Zaviralci angiogeneze bevacizumab Monoklonska protitelesa alemtuzumab, cetuksimab, rituksimab, trastuzumab Zaviralci tirozin-kinaz erlotinib, gefitinib, imatinib, sorafenib, sunitinib Zaviralec proteosoma bortezomib Modifikatorji biolo{kega interferoni odgovora Kako raka zdravimo? Biolo{ko zdravljenje Kako raka zdravimo? Biolo{ko zdravljenje Kakšni so neželeni uc ˇinki zdravljenja z zaviralci tirozin-kinaze?   Sistemska zdravila, citostatike oziroma kemoterapijo, hormonska in biolo{ka zdravila je mogo~e vna{ati v telo na razli~ne na~ine. Katero zdravilo in kako ga boste prejemali, je odvisno od na~ina zdravljenja va{ega raka, ki vam ga bo predlagal va{ internist onkolog. Pri tem bo upo{teval vrsto raka in njegove biolo{ke zna~ilnosti, uveljavljena zdravila za tovrstno zdravljenje in va{e splo{no zdravstveno stanje. Sistemska zdravila so na voljo v obliki pra{kov in raztopin za injiciranje, ve~inoma v `ile, izjemoma tudi v mi{ico, podko`je ali v hrbteni~ni kanal, ter v obliki oralnih tablet ali kapsul. Sistemska zdravila za raka so zelo redko v obliki mazil. Tudi zdravila, ki jih uporabljamo za prepre~evanje ne`elenih u~inkov in zdravljenje simptomov rakave bolezni so v obliki injekcij, tablet, sve~k, kapljic, obli`ev. Kam lahko prejmete sistemska zdravila? Zdravila lahko prejemate: v `ile, mi{ico ali hrbteni~ni kanal, pod ko`o, prek sluznic ali v telesne votline (prostor med poplju~nima mrenama, trebu{no votlino, mehur) ali skozi usta (oralno). Prejemanje zdravil v žile Zelo pogost na~in prejemanja sistemskih zdravil (zlasti kemoterapije in nekaterih biolo{kih zdravil) je v `ile – vene. Obi~ajno zdravilo prejmete v periferno veno (ve~inoma hrbti{~e roke ali podlaket). ^e je le mogo~e, naj bolnik ne bi dobival zdravil v tisto zgornjo okon~ino, kjer so bile odstranjene bezgavke v pazduhi ali je otekla. Nekateri bolniki prejemajo zdravila po centralnem venskem katetru (vstavljenem v ve~jo veno), k ~emur sodi venski podko`ni prekat, poimenovan venska valvula. Zdravila, ki jih prejemate v `ilo, vam daje usposobljena medicinska sestra po zdravnikovem navodilu. Na~in vna{anja zdravila v Na~ini prejemanja sistemskih zdravil telo je odvisen od oblike zdravila (npr. bolus), ki poteka kot nekajminutna injekcija, kratkotrajna ali dolgotrajna infuzija ali v ve~dnevni neprekinjeni infuziji s ~rpalko. Zelo redko jih dajemo v arterijo, in sicer prek posebnega katetra, ki ga predhodno vstavimo vanjo. Kaj je venska valvula? Zdravnik vam bo predlagal vstavitev venskega podko`nega prekata (venske valvule), ~e je predvideno zdravljenje dolgotrajno in pogosto, ~e boste zdravila prejemali v ve~dnevnih infuzijah, zlasti ko bi ta lahko po{kodovala periferne vene ali ~e so va{e vene na rokah zelo oslabljene in slabo dostopne. Venska valvula je umetni vsadek (implantant), ki ga bolniku pod ko`o vstavi posebej usposobljeni kirurg. Sestavljata jo podko`na membrana in kateter, vstavljen v ve~jo veno, najpogosteje v prsnem ko{u, redkeje v roki ali nogi. Mesto vstavitve dolo~i kirurg, ki se z vami o tem pogovori in vas prej pregleda. Dodatna pojasnila vam bo dala tudi medicinska sestra. Vstavitev venske valvule je manj{i kirur{ki poseg, ki ga najve~krat opravimo kar v lokalni anesteziji. Na mestu vstavitve jo je mogo~e otipati kot izboklino pod ko`o in je praviloma navzven slabo opazna, zato estetsko ni mote~a. Najpogostej{e mesto vstavitve je predel prsnega ko{a (pod klju~nico), redkeje podlaket ali stegno. Vanj je treba zabosti s posebno iglo ob vsakem dajanju zdravil znova. ^e prejemate zdravila v bolni{nici ali doma po posebni ~rpalki ve~ dni, lahko igla ostane v valvuli do 7 dni. Zbadanje praviloma ne boli bolj kot zbod v `ilo. O ravnanju z vensko valvulo vas bosta ob vstavitvi in dajanju sistemskih zdravil pou~ila medicinska sestra in zdravnik. Kdaj bo potrebna odstranitev valvule, je odvisno od vrste bolezni in predvidenega zdravljenja. Zapleti zaradi venske valvule so redki. V~asih se lahko oku`i sistem Na~ini prejemanja sistemskih zdravil 0  venske valvule ali nastane venska tromboza, kjer je vstavljen kateter, zato morate opozoriti zdravnika ali medicinsko sestro, ~e boste v tem predelu ali {ir{e po okon~ini ~utili bole~ine ali otekanje. Kakšni so lahko zapleti pri prejemanju zdravil v žilo? Zlasti pri prejemanju kemoterapije v periferno veno lahko nekateri citostatiki, ~e v `ilo ne te~ejo pravilno, po{kodujejo okolno tkivo zaradi zatekanja v podko`je, kar imenujemo ekstravazacija. Bolnike neredko po kemoterapiji bolijo `ile v roki, v katero so prejeli kemoterapijo, in sicer zaradi vnetja `il (flebitisa) po kemoterapiji. Oba zapleta in ukrepi ob njunem pojavu so opisani v poglavju Ko`ne spremembe (str. 71). Prejemanje zdravil pod kožo in v mišico Zdravila za dajanje pod ko`o (subkutano) in v mi{ico (intramuskularno) so v obliki injekcij. Tako najpogosteje dajemo nekatera hormonska zdravila za zdravljenje raka. Najpogostej{e mesto za injekcijo v mi{ico je zadnjica. Zdravila v mi{ico po zdravnikovem naro~ilu daje medicinska sestra. Zdravila, kot so rastni dejavnik za granulocite ali eritocite in zdravila za prepre~evanje strjevanja krvi, vbrizgamo v obliki injekcij podko`no. Najpogostej{a mesta za podko`no dajanje zdravil so predel stegna, nadlakti in trebuha. Podko`ne injekcije zdravil si po navodilih zdravnika in medicinske sestre, ki vas tudi nau~i dajanja, lahko doma tudi sami vbrizgate. Po dajanju zdravil podko`no ali v mi{ico lahko pride do blage bole~ine in rde~ine. V tem primeru si denite na vbodno mesto suh hladen obkladek (npr. hladilno vre~ko). ^e bole~ina in rde~ina ne izgineta ali se celo stopnjujeta, se posvetujte z zdravnikom. Uživanje zdravil Sistemska in tudi podporna zdravila so najve~krat v obliki tablet, kapsul ali redkeje teko~in. Bolnik jih obi~ajno jemlje doma. Pri jemanju je treba upo{tevati zdravnikova navodila in ukrepe, ki jih priporo~ata medicinska sestra in farmacevt. Ne pozabite na primerno ravnanje s temi zdravili. Prejemanje zdravil skozi ko`o ali sluznice Ta na~in vna{anja sistemskih zdravil je sicer redek, saj obstajajo le redki citostatiki v obliki mazil. Pri nana{anju citostati~nega mazila morate vedno nositi rokavice in upo{tevati navodila o ravnanju z njimi. Nana{anje na sluznice ali ko`o je pogostej{e za nekatera podporna zdravila (npr. sve~ke proti slabosti) ali v~asih nekatera dolgodelujo~a opiatna zdravila za bole~ino (npr. fentanilski obli`). Prejemanje zdravil v hrbteni~ni kanal Pri nekaterih vrstah raka, najpogosteje raka na bezgavkah (limfom), je v~asih potrebno dajati zdravilo v hrbteni~ni kanal. Tako damo lahko le nekatere citostatike in glukokortikoide. Taka zdravila v bolni{nici vbrizgava zdravnik s posebno, zelo tanko iglo v hrbteni~ni kanal (lumbalna punkcija). Po posegu je potrebno nekaj urno le`anje, sicer se lahko pojavi hud glavobol. Drugi na~ini prejemanja zdravil Redkej{i na~ini dajanja sistemskih zdravil so {e v mehur, prostor med plju~nima mrenama ali trebu{no votlino. Vse izvaja zdravnik v bolni{nici ob sodelovanju medicinske sestre. Kje boste prejemali sistemska zdravila? Od vrste sistemskih zdravil in va{ega zdravstvenega stanja je odvisno, ali jih boste prejemali ambulantno ali boste zato potrebovali kraj{e bivanje v bolni{nici. Najpogosteje boste sistemska Na~ini prejemanja sistemskih zdravil Na~ini prejemanja sistemskih zdravil   zdravila prejeli ambulantno, v primeru dalj{e infuzije ali potrebnega ve~jega nadzora pa v tako imenovanem dnevnem hospitalu. Veliko sistemskih zdravil, zlasti hormonskih in biolo{kih, pa tudi nekaj citostatikov je v obliki tablet ali kapsul, ki jih boste jemali doma ob natan~nem upo{tevanju navodil. Poznavanje pravilnega ravnanja z zdravili je pomembno ne le za zdravstveno osebje, ampak tudi za bolnike, ki jih prejemajo, pa tudi za njihove svojce. To velja za vsa zdravila, in ne le za zdravila za zdravljenje raka. Vendar veljajo zanje {e dodatni ukrepi za ravnanje, saj spadajo med tako imenovana “nevarna” zdravila. Kaj so “nevarna” zdravila? Oznako “nevarna” zdravila so dobila tista, ki lahko npr. ob stiku povzro~ijo ko`ni izpu{~aj ali celo razjede na ko`i (akutni u~inek) ali ob dalj{i vsakodnevni izpostavljenosti lahko povzro~ijo neplodnost, okvare ploda, splav ter raka (kroni~ni u~inki). Mednje sodijo tudi zdravila za zdravljenje raka (citostatiki, hormonska in biolo{ka zdravila). Seveda je lahko nevarno vsako zdravilo, ~e ga zau`ije oseba, ki ji ni predpisano. Kdo in na kakšen nac ˇin je lahko izpostavljen “nevarnim” zdravilom? Najbolj so jim izpostavljeni zdravstveni delavci, ki jih pripravljajo in dajejo, zato so za to delo posebej usposobljeni. Bolnik in njegovi svojci (negovalci) so lahko izpostavljeni “nevarnim” zdravilom pri stiku z bolnikovimi izlo~ki (s se~em, blatom, izbljuvki in izbruhki). Tveganje za zdravje je odvisno od na~ina izpostavljenosti med ravnanjem z njimi, kar je odvisno od oblike zdravila in njegovega {kodljivega delovanja. Tveganje lahko zelo zmanj{amo z upo{tevanjem za{~itnih ukrepov pri ravnanju z zdravili. V kakšni obliki so zdravila za zdravljenje raka in kdo dela z njimi? Bolnikom dajemo ve~ino citostatikov in tudi nekatera biolo{ka zdravila z infuzijo v `ilo. Pripravi jo posebej usposobljeno zdravstveno osebje iz zdravila v obliki pra{ka ali teko~ine. Za pripravo Ravnanje z zdravili za sistemsko zdravljenje raka Na~ini prejemanja sistemskih zdravil   infuzije veljajo zelo natan~na in stroga pravila, tako da je zagotovljena sterilnost zdravila in za{~ita oseb, ki ga pripravlja. Citostatiki ter nekatera biolo{ka in hormonska zdravila so tudi v obliki tablet in kapsul, ki jih bolnik jemlje doma. Redkeje so v obliki krem in mazil. Zavedati se moramo, da je tudi pri uporabi slednjih potrebno upo{tevati za{~itne ukrepe. Kako se zavarovati pred neželeno izpostavljenostjo “nevarnim” zdravilom? Pripravo zdravil izvaja zdravstveno osebje v posebej za to namenjenih prostorih in z upo{tevanjem predpisane za{~ite. Pri vbrizgavanju zdravil za zdravljenje raka v obliki injekcij ali infuzij morajo medicinske sestre nositi za{~itne rokavice. Morajo jih uporabljati pri delu z bolnikovimi izlo~ki tako v bolni{nici kot medicinska sestra doma. Pred vsako uporabo in po odstranitvi rokavic je treba temeljito umiti roke z vodo in milom; rokavice pa po vsaki uporabi zavre~i. Kakšni so zašc ˇitni ukrepi ob jemanju tablet ali kapsul? Za posamezno zdravilo vam bo va{ zdravnik priporo~il tudi ustrezni na~in jemanja. Poleg tega je k zdravilu vedno prilo`eno navodilo za uporabo, ki vsebuje koristne napotke, kako zdravilo jemati (po jedi ali pred njo, s koliko teko~ine in s katero itd.), kako in kam ga shraniti in kako z njim ravnati. ^e ni posebej navedeno, tablet ne smemo prelamljati, drobiti niti me{ati s hrano ali teko~ino, kapsul pa ne odpirati. Zavedati se morate, da tudi prah s tablet ali po{kodovanih kapsul pomeni tveganje, zato je treba pri odmerjanju nositi rokavice. Tudi sicer priporo~amo, da si po vsakem dotikanju tablet in kapsul, torej ko ste zdravila vzeli, umijete roke z vodo in milom. Kakšni so zašc ˇitni ukrepi pri nanašanju mazil in krem? ^e uporabljate mazila, ki vsebujejo citostatike, je pri nana{anju nujna uporaba rokavic za enkratno uporabo. Zdravilo je treba namazati strogo po navodilih, da ne bi po{kodovali okolne zdrave ko`e. Kako doma shranjujemo zdravila in kam odlagamo njihove odpadke? Tudi doma je pomembno pravilno shranjevanje vseh zdravil, ne le tistih za zdravljenje raka. Vsa moramo hraniti na mestu, nedosegljivem otrokom in hi{nim ljubljen~kom, ki naj zagotavlja varnost pred razbitjem ali vbodi. Vedno upo{tevamo tudi navodila o temperaturi shranjevanja. Obi~ajno je za zdravila v tabletah in kapsulah priporo~ena sobna temperatura. Zdravila v obliki injekcij za podko`no dajanje (npr. za spodbujanje rasti rde~ih ali belih krvni~k ali zdravila proti strjevanju krvi) je treba hraniti v hladilniku na temperaturi okoli 8 stopinj Celzija. Ne pozabite na primerno hranjenje zdravil tudi, ko ste na po~itnicah, dale~ od doma. V bolni{nici veljajo za odstranjevanje odpadkov posebna navodila, odvisno od njihove vrste. Tudi doma se moramo dr`ati nekaterih navodil, da ne bi ogro`ali zdravja drugih in onesna`evali okolja. Odpadke, kot so {katlice, pretisni omoti za tablete, rokavice ipd., je treba odvre~i v plasti~ne vre~e, ki ne prepu{~ajo in tesnijo. Za ostre predmete, kot so injekcijske igle, pa so potrebni plasti~ni zbiralniki, ki so varni pred vbodi. Ko zbiralnik napolnimo, ga zapremo in odnesemo v bolni{nico, kjer jih pravilno odstranijo. Odve~na oziroma neporabljena zdravila vrnemo nazaj v bolni{nico oz. lekarno. Nikoli si ne delajte odve~ne zaloge zdravil. Ravnanje z zdravili za sistemsko zdravljenje raka Ravnanje z zdravili za sistemsko zdravljenje raka   Kako se zdravila izloc ˇajo in kako ravnati z bolnikovimi izloc ˇki? Ko se zdravila v telesu presnovijo, najpogosteje v jetrih, se izlo~ijo s se~em in blatom, v manj{i meri tudi z materinim mlekom, zato dojenje v ~asu zdravljenja z zdravili za zdravljenje raka ni dovoljeno. Zdravila se navadno ne izlo~ajo z znojenjem, lahko pa zaznate neprijeten vonj, zato priporo~amo redno tu{iranje in uporabo blagega mila. Po prejetju kemoterapije nastopi 48-urno obdobje, znotraj katerega je treba upo{tevati previdnostne ukrepe pri delu z izlo~ki, saj se ve~ina zdravil izlo~i prav v tem ~asu. Izlo~anje nekaterih zdravil s se~em ali blatom je lahko podalj{ano, kar je odvisno od ~asa prejemanja, pri ~emer je treba predvideti dalj{e obdobje za previdnostne ukrepe. Omenili smo `e obvezno uporabo rokavic pri delu z bolnikovimi izlo~ki. V 48-urnem obdobju po kemoterapiji priporo~amo dvakratno splakovanje strani{~ne {koljke s spu{~enim pokrovom. ^e bolniku uhaja voda ali blato, je pomembno, da njegovo ko`o za{~itimo pred lastnimi izlo~ki, saj bi mu jo lahko presnovki zdravila iz se~a ali blata po{kodovali, ~e bi bila z njimi dlje ~asa v stiku. Pomembno je, da takemu bolniku po vsakem mokrenju ali iztrebljanju zamenjamo plenico. Ko`o mu umijemo z milom in vodo in jo za{~itimo z za{~itnim mazilom, tudi predel okoli danke. ^e bolnik prejema sistemsko zdravljenje in je posteljno perilo onesna`eno z njegovimi izlo~ki (se~em, blatom, izbruhkom), ga je treba ~imprej oprati v pralnem stroju z detergentom in vro~o vodo, in to lo~eno od preostalega perila. Ne`elene u~inke povzro~ajo tako reko~ vse vrste sistemskega zdravljenja, bodisi s citostatiki (kemoterapija), hormonskimi, biolo{kimi ali tar~nimi zdravili. Odvisni so od vrste zdravila, njegovega odmerka in odgovora telesa na zdravilo. Tovrstna telesna odzivnost je zna~ilnost vsakega posameznika in je odvisna od lastnosti, kot so starost, psihi~no stanje, fizi~na pripravljenost (kondicija), raz{irjenost bolezni, druge spremljajo~e bolezni, in delovanja organov, v katerih se zdravilo presnavlja in izlo~a. Nekateri ne`eleni u~inki so specifi~ni ali bolj izra`eni pri dolo~eni vrsti sistemskega zdravljenja in se pojavijo zaradi na~ina delovanja posameznih zdravil, kar je `e opisano v predhodnih poglavjih. V nadaljevanju bomo opisali nekatere posamezne ne`elene u~inke in dali napotke, kako jih prepre~evati in zdraviti. Vedeti morate, da se poleg opisanih lahko pojavi pri dolo~enem zdravilu tudi ne`elen u~inek, za katerega ni znano, da ga povzro~a. Lahko se zgodi, da boste so~asno zboleli {e za drugo boleznijo, pri ~emer njeni simptomi ne spadajo med ne`elene u~inke zdravil za zdravljenje raka. Zato vedno o tem obvestite svojega osebnega zdravnika in internista onkologa, ki vodi va{e sistemsko zdravljenje. ^e se boste nau~ili nadzorovati ne`elene u~inke, bo to ugodno vplivalo na va{e okrevanje in kakovost `ivljenja. Vodenje dnevnika ter bele`enje ne`elenih u~inkov in drugih te`av med zdravljenjem, bosta vam in va{emu zdravniku v korist pri njihovem obvladovanju. Prepre~evanje in zdravljenje posameznih ne`elenih u~inkov Ravnanje z zdravili za sistemsko zdravljenje raka   Slabost in bruhanje sta najpogosteje posledici zdravljenja s citostatiki. Zelo redko se blaga slabost in {e redkeje bruhanje pojavita ob hormonskem ali biolo{kem zdravljenju. Zakaj slabost in bruhanje po kemoterapiji? Slabost in bruhanje sta posledici delovanja citostatikov na celice v prebavilih in center za bruhanje v mo`ganih. Ve~ina bolnikov kot glavni strah pred zdravljenjem s kemoterapijo navaja bojazen pred bruhanjem in slabostjo. Vendar je odve~, saj imamo danes na voljo {tevilna zelo dobra zdravila za prepre~evanje in zdravljenje slabosti in bruhanja. Tako lahko ve~ina bolnikov, ki prejema kemoterapijo, skorajda nemoteno opravlja vsakodnevna opravila, dela, skrbi za dru`ino, gospodinji in se ukvarja z drugimi dejavnostmi. Kako sta slabost in bruhanje opredeljena? Slabost je nelagoden ob~utek, ki ga spremlja misel, da boste bruhali. Lahko je stalno ali le ob~asno prisotna. Priporo~ljivo je, da med zdravljenjem s kemoterapijo upo{tevate v naslednjem poglavju navedene ukrepe za prepre~evanje slabosti. Bruhanje je blago, ~e se zgodi en do dvakrat, srednje hudo tri - do devetkrat, hudo pa ve~ kot desetkrat v enem dnevu. Kako slabost in bruhanje preprec ˇujemo in zdravimo? Zdravilom za prepre~evanje slabosti in bruhanja re~emo antiemetiki in jih je ve~ vrst. Katerega boste potrebovali, je odvisno od vrste va{e kemoterapije oziroma citostatikov in va{e nagnjenosti k slabosti in bruhanju (npr. imeli ste jo med nose~nostjo, pojavi se med vo`njo z avtom). Zato je zelo pomembno, da o tem vnaprej seznanite zdravnika, ki vam bo predpisal kemoterapijo. Najpomembnej{i antiemetiki za prepre~evanje slabosti in bruhanja po kemoterapiji, za katero je znano, da lahko povzro~a hudo slabost in bruhanje, spadajo v skupino zdravil imenovano setroni (granisetron, ondansetron, palonosetron, tropisetron), ki jih zdravnik zlasti prvi dan kemoterapije odredi v kombinaciji z glukokortikoidi (deksametazonom, metilprednizolonom). ^e pri vas obstaja veliko tveganje za slabost in bruhanje ali ~e se pojavita kljub prejetim antiemetikom, bo zdravnik k omenjenim zdravilom dodal {e novej{e zdravilo aprepitant. Nekateri citostatiki ne povzro~ajo hude slabosti niti bruhanja, zato bo zdravnik prilagodil tudi odmerjanje zdravil za prepre~evanje slabosti in bruhanja. Kadar boste prejemali citostatike ve~ dni, boste glede na njihovo vrsto vsak dan prejeli tudi zdravila za prepre~evanje slabosti in bruhanja, ~e bodo potrebna. Slabost med jemanjem hormonskih in biolo{kih zdravil je navadno blaga, bolniki jo ob~utijo bolj kot nelagodje v `elodcu, zato preventivno zdravljenje navadno ni potrebno. Kdaj vzeti zdravila proti slabosti in bruhanju? Predpisane antiemetike boste jemali v obliki tablet ali pa jih boste prejeli v `ilo vsaj pol ure pred kemoterapijo. Nato boste nekatere nadalje jemali v obliki tablet po prejetih navodilih, navadno {e en dan do tri dni, odvisno od vrste in odmerka prejete kemoterapije. ^e se slabost ali bruhanje pojavita, se obi~ajno prvi dve uri po prejeti kemoterapiji, redkeje prej (pol ure po kemoterapiji) ali pozneje, npr. ~ez nekaj dni. Bruhanje naj ne bi trajalo dlje od 48 ur in slabost ne dlje od 72 ur. ^e vam bo kljub jemanju predpisanih antiemetikov slabo ali boste bruhali, obvestite o tem svojega osebnega zdravnika, da vam bo predpisal {e druga zdravila. ^e ste antiemetike izbruhali v roku ene ure po Slabost in bruhanje Slabost in bruhanje 0  zau`itju, lahko vzamete {e eno tableto enakega antiemetika. Zavedati pa se morate, da ponovno izbruhanje zau`ite tablete antiemetika prepre~i, da bi se njegova u~inkovina vsrkala v kri in u~inkovala. V tem primeru potrebujete dodaten antiemetik v injekciji ali sve~ki. Tako zdravilo vam bo, ~e niste v bolni{nici, dal oziroma predpisal va{ osebni ali de`urni splo{ni zdravnik. Pri naslednjem ciklusu kemoterapije o tem seznanite svojega internista onkologa; z njim se tudi posvetujte, ~e je va{a slabost dolgotrajna. Nekateri bolniki, ki so imeli mo~no izra`eno slabost ali bruhanje ob prej{nji kemoterapiji, lahko pred naslednjo kemoterapijo ob~utijo tako imenovano predhodno slabost. Pojavi se `e pred kemoterapijo; izzove jo dolo~en vonj, zvok ali videnje ne~esa, kar bolnik pove`e z zdravljenjem. Govorimo o psiholo{ko pogojeni slabosti in bruhanju, njun nastop pa omilimo z zdravili za pomirjanje – anksiolitiki, ki jih vzamete `e dan pred predvideno kemoterapijo. Pomagajo tudi razli~ne sprostitvene tehnike. Kaj storiti, c ˇe bruhanje ne preneha? ^e boste bruhali kljub dodatnim in druga~nim zdravilom proti bruhanju, se mora va{ osebni zdravnik o tem posvetovati z zdravnikom, ki vam je kemoterapijo predpisal. Pogosto ga ne povzro~a zdravljenje s kemoterapijo, ampak kak{en drug vzrok (npr. napredovanje rakave bolezni v trebuhu ali mo`ganih, vnetje `elod~ne sluznice, napad `ol~nih kamnov, oku`ba, zvi{ana raven kalcija v krvi). Dolgotrajno bruhanje je treba zdraviti v bolni{nici, ker bi vas sicer ogro`ala prevelika izguba teko~in – dehidracija. V `ilo boste prejeli infuzije teko~in in zdravil proti bruhanju, poleg tega vam bodo opravili krvne in druge preiskave za razjasnitev vzroka dolgotrajnega bruhanja. Koristni napotki pri pojavu slabosti in bruhanja • Vodite dnevnik, da boste ugotovili, kdaj sta slabost ali bruhanje najbolj izra`ena in kaj ju poslab{a. • Nau~ite se sprostilnih vaj, globoko in po~asi dihajte ter poskusite zmanj{ati slabost z meditacijo. • Posku{ajte se osredoto~iti na dogajanje v okolici (gledanje televizije, poslu{anje glasbe, sprehod v naravi). • Ne nosite oprijetih obla~il. • U`ivajte hrano, ki ne obremenjuje `elodca (toast, krekerje, jogurt, ri`, krompir, pusto meso, sadje blagega okusa), in jo dobro pre`ve~ite. • Hrano in teko~ino u`ivajte ve~krat na dan v majhnih koli~inah in po~asi. • Hrana naj bo hladna ali sobne temperature, da vas ne bo motil njen vonj. • Obroke hrane si pripravite vnaprej in jih zamrznite, da bo prej pripravljena, s ~imer se boste izognili dolgotrajnemu kuhanju in vonjem. • Izogibajte se ocvrti, sladki in mastni hrani, pikantnim in ostro di{e~im jedem. • Izogibajte se vonjem, ki vas motijo, na primer vonjavam kuhane hrane, dimu, parfumu ipd. • Po~ivajte, vendar vsaj dve uri po obroku ne le`ite vodoravno. • ^e se vam slabost obi~ajno pojavi `e med kemoterapijo, nekaj ur pred kemoterapijo ne jejte, ali pa pojejte le lahek obrok. • Pijte ve~krat ~ez dan, po po`irkih, vendar ne med obrokom, ampak vsaj eno uro pred njim ali po njem. • Priporo~ljivo je popiti vsaj 1,5 litra teko~ine na dan. • Pijete lahko: vodo, ~aje, naravne bistre sokove; ob~utek slabosti zmanj{ajo tudi pene~e pija~e (mineralna voda, kokakola). • Zdravila proti slabosti jemljite redno, kot vam je svetoval zdravnik. • ^e kljub jemanju zdravil bruhate, poskusite po njegovem prenehanju popiti malo vode. Nato vzemite {e eno tableto ali sve~ko proti slabosti, ~e ne bo pomagala, pa se posvetujete z osebnim zdravnikom. Slabost in bruhanje Slabost in bruhanje   Kaj povzroc ˇa izgubo apetita? Ob sistemskem zdravljenju raka pogosto pride do izgube apetita in posledi~no do zmanj{anega u`ivanja hrane ter izgube telesne te`e. Vzrok za izgubo apetita je pogosto `e sama rakava bolezen, ki lahko ovira po`iranje, prehod hrane skozi prebavila, povzro~i bruhanje ali zaprtje. @eljo po hrani zmanj{ajo {e bole~ina, strah, napetost in depresija. Bivanje v bolni{nici in bolni{ni~na hrana ne vplivata ugodno na je{~nost. Poleg same bolezni povzro~a izgubo apetita tudi specifi~no zdravljenje raka, bodisi z zdravili ali kirur{ko ali obsevanje. @elja po hrani se zmanj{a zaradi motenega oku{anja, po`iranja, driske ali zaprtja ter okvar ustne in `elod~ne sluznice. Na manj{o je{~nost lahko vplivajo tudi nekatera zdravila za laj{anje te`av, kot so protibole~inska zdravila, ki lahko povzro~ajo okvare `elod~ne sluznice (nesteroidni analgetiki) ali bruhanje in zaprtje (opioidi). V kaj vodi izguba apetita? Zaradi neje{~nosti se zmanj{uje telesna te`a in slab{a telesna prehranjenost, ki `e sicer pogosto spremlja predvsem raz{irjeno rakavo bolezen. Slab{e u`ivanje hrane lahko {e pove~a druge te`ave, kot so zaprtje, kroni~na utrujenost in slabokrvnost, in vodi v pomanjkanje beljakovin in mineralov. Katera zdravila za zdravljenje raka najpogosteje poslabšujejo apetit? Slab{i apetit pogosto spremlja zdravljenje s citostatki. ^e slabost in bruhanje nista dobro obvladana, se ob zdravljenju s citostatiki zmanj{a `elja po hrani. Bolnikom vsa hrana smrdi; ve~ini `e ob misli nanjo, zlasti ~e mo~neje di{i, postane slabo in jih sili na bruhanje. @eljo po hrani zmanj{uje tudi moteno oku{anje, saj se zdi bolnikom vsa hrana brez okusa, zlasti pa jih moti kovinski okus. Prav tako neprijetno in bole~e postane u`ivanje hrane zaradi okvare sluznic v ustih in prebavilih, ki jo poleg citostatikov povzro~ajo tudi nekatera tar~na zdravila, kot je sunitinib. Tudi ta zdravila lahko povzro~ajo razjede ustne sluznice, ki ote`ujejo u`ivanje hrane ter manj{ajo `eljo po njej. Ali lahko sistemska zdravila za zdravljenje raka povec ˇajo apetit in telesno težo? Zdravila za zdravljenje raka sama po sebi ne povzro~ajo ve~jega apetita niti posledi~nega porasta telesne te`e. Izjema je le hormonsko zdravilo za zdravljenje raka na dojkah, imenovano megestrolacetat, ki pove~uje apetit in telesno te`o. Sicer pa za druga hormonska zdravila ni dokazano, da bi pove~evala apetit. Toda ob u`ivanju hormonskih zdravil za zdravljenje raka na dojkah in prostati se pogosto pove~a telesna te`a. To je delno posledica zadr`evanja vode v telesu, medtem ko je predvsem pri `enskah z rakom na dojkah, ki zaradi zdravljenja izgubijo menstruacijo, posledica prezgodnje menopavze in manj{e potrebe po hrani. @enska v meni potrebuje za vzdr`evanje enake telesne te`e za okoli tretjino manj hrane oziroma kalorij. Citostatiki in biolo{ka zdravila ne pove~ujejo apetita. Pove~ajo pa ga glukokortikoidi, ki jih bolniki pogosto prejemajo kot podporna zdravila za prepre~evanje in laj{anje slabosti in bruhanja med kemoterapijo. Glukokortikoidi so tudi sestavni del razli~nih citostatskih shem, uporabljamo pa jih tudi kot zdravila za laj{anje te`av, kot so bole~ine, du{enje in druge. Kateri bolniki so najbolj nagnjeni k izgubi apetita? K izgubi apetita so bolj nagnjeni bolniki z raz{irjeno rakavo boleznijo, rakom v predelu glave in vratu ali prebavil ter tisti, ki prejemajo tudi obsevalno zdravljenje. Izguba apetita Izguba apetita   Kaj storiti za omilitev izgube apetita ob sistemskem zdravljenju? Za izbolj{anje apetita je potrebno ob citostatskem pa tudi biolo{kem zdravljenju zagotoviti vse ukrepe za prepre~evanje in laj{anje slabosti in bruhanja ter okvar ustne sluznice (glejte ustrezni poglavji stran 41 in 50), ki v veliki meri prepre~ijo izgubo apetita. Zelo pomembna sta ustrezna priprava hrane in dober re`im prehranjevanja, kar je podrobno navedeno v okviru z napotki. Predvsem je potrebno u`ivati pogoste, manj{e obroke hrane. Pomembno je, da si privo{~ite hrano, ki vam prija in da jo u`ivate v mirnem, prijetnem okolju. ^e ne u`ivate zdravil, ob katerih je pitje alkohola neprimerno, a vam kozarec vina izbolj{a apetit, ga ob obroku lahko popijete. Ne priporo~ajo nobene posebne diete, o ~emer ob{irneje pi{e v poglavju Kak{na naj bo prehrana v ~asu sistemskega zdravljenja (stran 100). Pomembno je, da v ~asu zdravljenja zau`ijete primerno koli~ino zdrave, naravne in uravnote`ene hrane, s katero lahko vzdr`ujete normalno telesno te`o. Tako izgubljanje kot tudi ~ezmerno pridobivanje telesne te`e nista priporo~ljiva. Izguba apetita med jemanjem citostatikov je prehodna, saj se je{~nost po kon~anem zdravljenju povrne. Izjema so le bolniki z napredovalo boleznijo brez odziva na zdravljenje. Koristni napotki ob izgubi apetita • Jejte pogosto (na 2 do 3 ure), predvsem kalori~no bogate, majhne obroke hrane ob primernem ~asu, v prijetni dru`bi in okolju. • Jejte po~asi. • U`ivajte energijsko obogatena `ivila, kot so ore{~ki, sladoled, mle~ni napitki; hrani dodajte maslo, mleko v prahu, sir, med, rjavi sladkor. • Hrano u`ivajte ohlajeno na sobno temperaturo, tako da vas ne bodo motili mo~ni vonji. • Teko~ino pijte vsaj eno uro pred jedjo ali po njej, med jedjo pa ne. • Jejte ve~ v dnevih, ko imate ve~ji apetit. • ^e je le mogo~e, naj vam kuhajo drugi, sicer pa si obroke pripravite vnaprej in jih zamrznite, da jih boste imeli, ko ne boste voljni kuhati. • Apetit spodbudi tudi la`ja telesna dejavnost, kot so npr. sprehodi v naravi. Izguba apetita Izguba apetita   Kaj povzroc ˇa motnje vonjanja in okušanja? Zdravljenje s citostatiki lahko spremeni ob~utek vonja in okusa. Obe spremembi nastaneta zaradi okvar ~util za okus in vonj v ustni in nosni votlini. Okvare so ve~inoma prehodne in po zaklju~enem zdravljenju minejo. Pojavijo se lahko ob prejemanju kateregakoli citostatika, zlasti pogoste pa so ob zdravljenju z derivati platine, s ciklofosfamidom, doksorubicinom in taksani. Spremembe {e dodatno okrepi obsevanje predela glave in vratu. Na kaj vplivajo spremembe vonja in okušanja? Spremembe vonja in oku{anja poslab{ajo oku{anje hrane in lahko zmanj{ajo `eljo po hrani, zaradi ~esar postane prehranjevanje neuravnote`eno, zato bolnik izgublja telesno te`o. Hrana ima zanj neprijeten vonj in je brez okusa. Vso hrano, tako sladko, slano kot kislo, pogosto ob~uti z enako neprijetnim okusom. Bolniki pogosto to`ijo o neprijetnem kovinskem okusu v ustih. Spremembe vonja in okusa med kemoterapijo s citostatiki so prehodne narave in po kon~anem zdravljenju minejo. Kako je mogoc ˇe omiliti spremembe vonja in okusa? Za omilitev teh te`av je pomembno u`ivanje hrane, ki se vam zdi prijetnega vonja in okusa in si jo `elite. Pogosto bolniki navajajo `eljo po nenavadni, eksoti~ni hrani. Pomembno je tudi, da u`ivate veliko teko~ine in skrbite za dobro ustno higieno. Spremembe vonja in okusa Koristni napotki ob spremembi okusa in vonja • Izberite si hrano po `elji, presku{ajte razli~ne okuse, izogibajte se hrani mo~nih vonjev in vam neprijetnih okusov. • Svetujemo vam hrano z izrazitimi okusi, tudi bolj za~injeno, ~e vam sicer ni odsvetovana. • ^e vam kemoterapija povzro~a v ustih okus po kovini, zau`ijte trd bonbon, hrano pa jejte s plasti~nim priborom. Okus po kovini v ustih lahko zmanj{ate s pitjem pomaran~nega, brusni~nega ali kakega drugega soka. • ^e se vam zdi rde~e meso neprijetnega okusa, jejte drugo beljakovinsko hrano visoke biolo{ke vrednosti, na primer jajca, ribe, sojo ali mle~ne napitke, pudinge. Meso boste verjetno la`je zau`ili, ~e ne bo prevro~e, ~e ga boste za~inili, marinirali ali dodali omako. • Poostrite izvajanje ustne higiene. Spremembe vonja in okusa   Okvara sluznic (mukozitis) je vnetno dogajanje v sluznicah vseh prebavil (v ustih, `relu, po`iralniku, `elodcu in ~revesju). Najpogosteje je prizadeta sluznica ust (stomatitis), redkeje sluznica vseh prebavil. Najpogosteje se sluznica okvari med kemoterapijo, zlasti ob prejemanju citostatikov v velikih odmerkih ali dolgotrajni infuziji. Seveda lahko prakti~no vsaka kemoterapija povzro~i okvaro sluznic, zato je zelo pomembno izvajanje ukrepov za prepre~evanje. Tudi zdravljenje z nekaterimi tar~nimi zdravili (zlasti zaviralci tirozin-kinaz) lahko povzro~i okvaro sluznic. Tveganje za vnetje sluznic in zlasti oku`bo z glivicami lahko pove~a tudi zdravljenje z glukokortikoidi (deksametazonom, metilprednizolonom). Kako poteka okvara sluznic? Navadno nastopi 3 do 7 dni po zdravljenju s citostatiki in traja 7 do 14 dni, dokler se sluznica zopet ne obnovi. Sprva se ka`e z rde~ino ustne sluznice, pozneje pa se lahko razvijejo bole~e razjede, ki se pogosto oku`ijo z bakterijami in glivicami, kar je vidno kot bele obloge v ustih. Oblo`en je tudi jezik. Lahko se pojavijo razne te`ave, kot so slinjenje, ote`eno `ve~enje hrane in po`iranje. ^e sta prizadeti tudi po`iralnikova in `elod~na sluznica je prisotna {e peko~a bole~ina v predelu poteka po`iralnika in v `li~ki. Prizadetost ~revesne sluznice se ka`e z drisko, kar je opisano v posebnem poglavju. Kako okvaro sluznic preprec ˇujemo in zdravimo? @e pred za~etkom zdravljenja z zdravili, ki povzro~ajo okvaro sluznic, priporo~amo popravilo morebitnih obolelih zob, v obdobju prejemanja zdravil pa {e skrbneje izvajajte ustno nego kot sicer. ^e se v ustih pojavijo razjede, je potrebna {e intenzivnej{a ustna nega in uporaba nekaterih zdravil proti glivicam in bakterijam, ki vam jih bo Okvara sluznic v obliki raztopine za izpiranje ali gela predpisal va{ osebni zdravnik. V ~asu vnetja ustne sluznice u`ivajte mehko, neza~injeno hrano, ki naj ne bo vro~a, da ne bi dodatno okvarila sluznic. ^e je vnetje v ustih zelo hudo ali imate tudi zvi{ano telesno temperaturo, vam bo zdravnik predpisal antibiotik. Pogosto je v takem primeru potrebno zdravljenje v bolni{nici, zlasti ~e ne moreti piti teko~in niti u`ivati teko~e hrane in zdravil. V bolni{nici boste za~asno prejemali teko~ino, hrano in zdravila prek infuzije v `ilo. Ker vnetje sluznic pogosto spremlja huda bole~ina, vam bo zdravnik v tem ~asu predpisal tudi protibole~inska zdravila, nekateri ob~asno potrebujejo celo zdravljenje z mo~nimi analgetiki, kot je morfin. Pri vnetju po`iralnikove in `elod~ne sluznice boste dodatno prejemali zdravila, ki delujejo na zmanj{nje izlo~anja kisline v `elodcu in tako dodatno {~itijo sluznico. Zakaj pride do obc ˇutka suhih ust? Poleg okvare sluznic lahko nekatera zdravila povzro~ijo okvaro `lez slinavk, ki z izlo~anjem sline vla`ijo usta. Zaradi pomanjkanja sline postanejo usta suha, kar imenujemo kserostomija. Najpogosteje jo povzro~a obsevanje predela glave in vratu, kjer so zajete tudi `leze slinavke. Zdravila, ki lahko povzro~ijo ob~utek suhih ust, so nekateri citostatiki, pa tudi zdravila za prepre~evanje in zdravljenje ne`elenih u~inkov, kot so antihistaminiki, antiemetiki, anksiolitiki, analgetiki in nekateri antibiotiki. Zaradi suhih ust je lahko ote`eno `ve~enje, po`iranje, govorjenje, no{enje proteze in v~asih celo spanje. Te`ave so mo~neje izra`ene, ~e ste dehidrirani. Obi~ajno minejo po prenehanju jemanja zdravila, ki jih je povzro~il, pri bolnikih zdravljenih z obsevanjem pa ostanejo trajne. Okvara sluznic 0  Kako zmanjšati obc ˇutek suhih ust? Poleg v tabeli `e navedenih ukrepov za ustno nego priporo~amo, da pogosto navla`ite usta z vodo ali umetno slino, pijete teko~ino v ve~ manj{ih (1 dcl) odmerkih, u`ivate hrano, ki spodbuja izlo~anje sline (npr. jabolka, korenje), izogibajte pa se pitju alkohola in kave ter kajenju. Driska ali diareja je pogosto odvajanje redkega, neoblikovanega ali vodenega blata. Samo pogostej{e odvajanje sicer {e normalno ~vrstega blata {e ne pomeni driske. O blagi driski govorimo, ~e zmeh~ano ali vodeno blato odvajate manj kot {tirikrat na dan, o srednje hudi, ~e ga odvajate 4- do 6-krat dnevno in zelo hudi, kadar ga odvajate ve~ kot 6-krat na dan ali ~e nekontrolirano izteka. Drisko pogosto spremljajo kr~i v trebuhu, lahko tudi slabost in bruhanje. Kaj povzroc ˇa drisko med sistemskim zdravljenjem raka? Med zdravljenjem z nekaterimi citostatiki (npr. velikimi odmerki metotreksata, 5-fluorouracila, irinotekana, kapecitabina, taksanov) se driska najve~krat pojavi zaradi delovanja na hitro dele~e se celice ~revesne sluznice. Povzro~ijo jo lahko tudi nekatera biolo{ka in tar~na zdravila, posamezne primere pa so opisali tudi pri zdravljenju s hormonskimi zdravili. Vzrok zanjo je lahko tudi oku`ba, za katere so dovzetnej{i vsi bolniki, zlasti med zdravljenjem s kemoterapijo. Tedaj jo pogosto spremlja tudi zvi{ana telesna temperatura. Drisko lahko povzro~ijo tudi antibiotiki, ki jih prejemate zaradi oku`be, zato morate zdravniku vedno povedati, katera zdravila prejemate. Kako zdraviti drisko? Ker se driska pri ve~ini bolnikov, zdravljenih s prej omenjenimi zdravili, ne pojavi, je vnaprej ne prepre~ujemo. Ukrepamo pa, ko se pojavi. ^e je driska blaga, priporo~amo, da ne u`ivate presne, za~injene hrane in pijete sadnih sokov, ki jo lahko poslab{ajo. Pomembno je, da pijete dovolj drugih teko~in. Ker se lahko `e zaradi srednje hude driske iz telesa izgubljajojo pomembni elektroliti in minerali, priporo~amo tudi pitje oralne rehidracijske teko~ine, ki je na voljo v lekarnah. Driska Okvara sluznic • Zobe in dlesni je treba umivati po vsaki jedi z mehko zobno {~etko in blago zobno pasto, medtem ko zobno nitko uporabljajte le po posvetu z zdravnikom. • ^e nosite zobno protezo, jo o~istite po vsaki hrani. • Usta je dobro izpirati 10-krat na dan z `ajbljevim ~ajem, kamilicami, slano vodo ali blago antisepti~no raztopino, nikakor pa ne z ustnimi vodicami, ki vsebujejo alkohol. • ^e vam niso neprijetnega okusa, li`ite antisepti~ne tablete 4- do 6-krat na dan ali `ve~ite `ve~ilni gumi brez sladkorja. • Ne jejte trde, mo~no za~injene, zelo slane, kisle ali vro~e hrane. • Odsvetujemo alkohol in kajenje. • Popijte vsaj 1,5 litra teko~ine na dan. • Uporabljajte za{~itno kremo za ustnice. Koristni napotki za ustno nego pri vnetju ustne sluznice • Poostreno izvajajte napotke za ustno nego. Pove~ajte {tevilo izpiranj ust z `ajbljevim ali kamili~nim ~ajem na ve~ kot 10-krat na dan, saj boste tako prepre~ili poslab{anje okvare ustne sluznice. • ^e se pojavijo razjede in bole~ina, zaradi katerih ste`ka u`ivate hrano, priporo~amo, da prehodno u`ivate pasirano ali teko~o hrano. Posvetujte se tudi z zdravnikom. • Popijte vsaj dva litra teko~ine na dan. • Skrbno spremljajte koli~ino zau`ite hrane in popite teko~ine. • Dvakrat dnevno si izmerite telesno temperaturo. ^e bo povi{ana, morate takoj obiskati svojega zdravnika, ki vam bo odredil pregled krvne slike in na osnovi izvidov uvedel ustrezno, najpogosteje antibioti~no zdravljenje. • Redno u`ivajte vsa zdravila, kot vam jih je predpisal zdravnik. • Zdravila za bole~ino jemljite, dokler je huda, torej v rednih ~asovnih intervalih in ne le, ko se pojavi. Koristni napotki za ustno nego   Posvetujte se tudi z zdravnikom, zlasti ~e u`ivate zdravila, ki bi bila lahko vzrok za drisko, saj je v tem primeru potrebna vsaj za~asna prekinitev jemanja. Za zaustavitev driske vam bo zdravnik, ~e zanj ni kontraindikacij, predpisal zdravilo loperamid, ki zmanj{uje ~revesno peristaltiko. Vzeti ga morate ob vsakem obilnem odvajanju (do najve~ 8 kapsul dnevno). Hudo drisko je treba zdraviti v bolni{nici zaradi prejemanja dodatnih infuzij, s katerimi nadome{~amo teko~ino in elektrolite, ker bi sicer telo ogro`ala dehidracija. So~asno oku`bo ob driski (~e so bile izolirane dolo~ene bakterije ali glivice iz blata) ali zmanj{ano {tevilo belih krvni~k je treba zdraviti tudi z antibiotiki in zdravili proti glivicam (z antimikotiki). Kdaj smo zaprti? Zaprtje ali opstipacija je ote`eno in neredno odvajanje manj{ih koli~in trdega blata. Vsak posameznik ima svoj lastni ritem prebave. Samo neredno ali manj pogosto odvajanje blata (do 3-krat na teden) {e ne pomeni zaprtja. Zaprt pa je lahko bolnik, ki blato sicer odvaja vsak dan, a z napenjanjem in ob~utkom nepopolne izpraznitve. Nezdravljeno zaprtje lahko povzro~i {e druge te`ave, kot so slab apetit, slabost in bruhanje, bole~ino v trebuhu, zapeko blata v ~revesju in znake zapore ~revesja, moteno odvajanje se~a in pri starej{ih celo motnje zavesti. Kaj povzroc ˇa zaprtje? Zaprtje je posledica po~asnej{ega gibanja ~revesa (slab{e peristaltike). Med sistemskimi zdravili ga najpogosteje povzro~ajo nekateri citostatiki, kot sta vinblastin in vinkristin. Pogost vzrok zaprtja so setroni (zdravila za prepre~evanje slabosti in bruhanja med zdravljenjem s kemoterapijo), nekatera zdravila za zdravljenje bole~ine, zgage ali driske, `elezovi pripravki in zdravila proti depresiji. Zaprtje je pogostej{e pri ljudeh, ki se manj gibljejo, u`ivajo manj hrane, so dehidrirani, imajo zvi{ano raven kalcija v krvi, sladkornih bolnikih in tistih z boleznijo {~itnice. Pred uvedbo vsakega sistemskega zdravljenja je pomembno, da svojemu zdravniku poveste o svoji nagnjenosti k zaprtju in kako ga odpravljate. ^e zdravila, ki jih boste prejemali za zdravljenje raka ali za prepre~evanje dolo~enih ne`elenih u~inkov, povzro~ajo zaprtje, za~nite izvajati ukrepe za njegovo prepre~evanje. Zaprtje Driska Koristni napotki pri driski • Bodite pozorni na izlo~eno blato (barvo, koli~ino in konsistenco) ter pogostnost odvajanj. ^e driska traja ve~ kot 24 ur ali v blatu opazite kri ali ~rno blato, morate takoj obiskati svojega osebnega zdravnika. • Izvajajte skrbno nego; kon~ni del ~revesa, po vsakem odvajanju umijte s hladno vodo in nadra`eni predel ko`e nama`ite s hladilnim mazilom ali drugo za{~itno kremo. • Bodite pozorni na izgubljanje telesne te`e, priporo~amo dnevno tehtanje. • U`ivajte vsaj 2 litra teko~in na dan. • V ~asu driske priporo~amo tudi pitje rehidracijske raztopine. Eno vre~ko raztopite v 1 litru vode in jo pijete po proizvajal~evih priporo~ilih. • V ~asu hude driske u`ivajte lahko hrano (pre`ganko, prepe~enec, sluzaste juhe, pretla~en krompir, kuhan na slani vodi; bel kruh, beli ri`, rezance, zrele banane, skuto, jogurt, pretla~eno zelenjavo, pi{~an~je ali puranje meso brez ko`e, ribe ...). Za~asno se odpovejte u`ivanju mastne, za~injene hrane, z vlakninami bogatih `ivil (polnozrnatemu kruhu, `itaricam, semenom, fi`olu, surovi zelenjavi, sve`emu in suhemu sadju). Jejte ve~krat na dan manj{e obroke in nadzorujte svojo zau`ito prehrano, zato dnevno bele`ite koli~ino vne{ene hrane in teko~in. • Ne pijte sve`ih sadnih sokov, raje posezite po ~ajih (ruskem, borovni~evem, kamili~nem ...). • O jemanju zdravil v ~asu driske, med katero blato odvajate ve~ kot 5-krat na dan, se posvetujete z zdravnikom. • Upo{tevajte vsa preostala navodila, ki ste jih dobili pred in med zdravljenjem.   Kako zaprtje preprec ˇujemo in zdravimo? Pomembno se je zavedati, da za prepre~evanje lahko najve~ naredite sami, ~e boste upo{tevali tudi v tabeli navedene napotke. ^e se bo zaprtje kljub temu pojavilo, bo potrebno vzeti odvajalo, zlasti u~inkovita so tista, ki vsebujejo séno. Kostni mozeg je tkivo, ki je prisotno v nekaterih kosteh, kjer nastajajo krvne celice: bele krvni~ke (levkociti), rde~e krvni~ke (eritrociti) in krvne plo{~ice (trombociti). Bele krvni~ke so sestavljene iz ve~ vrst celic, med katerimi imajo nevtrofilni granulociti pomembno vlogo v boju z oku`bo. Rde~e krvni~ke (eritrociti) prena{ajo kisik po telesu. Krvne plo{~ice (trombociti) so pomembne za strjevanje krvi. Vse krvne celice se hitro delijo, zato jih zlasti prizadene zdravljenje s citostatiki, ki delujejo na hitro dele~e se celice. Okvara kostnega mozga zaradi citostatikov je prehodna in se ka`e s padcem {tevila belih in rde~ih krvni~k in krvnih plo{~ic. Hormonska in biolo{ka zdravila ne delujejo na hitro dele~e se celice tako kot kemoterapija, zato je njihov vpliv na dozorevanje krvnih celic le minimalen. Vendar lahko nekatera biolo{ka zdravila vplivajo na strjevanje krvi tako, da povzro~ijo krvavitve. Zavora delovanja kostnega mozga in ve~ja dovzetnost za oku`be Zaprtje Koristni napotki za prepre~evanje in zdravljenje zaprtja • Pijte veliko teko~ine. • U`ivajte hrano, bogato z vlakninami (sve`o in kuhano zelenjavo, sve`e in suho sadje, polnozrnat kruh). • Skrbite, da boste vsakodnevno telesno dejavni. • ^e se bo pojavilo zaprtje, si najprej pomagajte z blagimi odvajali (na primer pitjem Donata), u~inkoviti so tudi odvajalni ~aji in tablete, ki vsebujejo seno. ^e se stanje ne izbolj{a, se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom.   Citostatiki najbolj okvarijo dozorevanje belih krvni~k v kostnem mozgu. Ta u~inek je prehoden in najbolj izra`en od 7. do 14. dne po kemoterapiji in obi~ajno mine do 21. dneva. Posledica zmanj{anja {tevila belih krvni~k, zlasti nevtrofilnih granulocitov, je poslab{ana odpornost proti oku`bam. Zmanj{anje {tevila nevtrofilnih granulocitov pod normalo (pod 2 x 10 9 /l) imenujemo nevtropenija. Nekateri bolniki, katerih kostni mozeg je prizadet zaradi raka (na primer levkemij in nekaterih limfomov), imajo `e pred zdravljenjem s kemoterapijo okvarjeno delovanje kostnega mozga, nevtropenijo in {e ve~je tveganje za oku`be. Zlasti pogoste so oku`be ob hudi nevtropeniji (absolutno {tevilo nevtrofilcev pod 0,5 x 10 9 /l). ^e boste morali prejemati kemoterapijo, ki mo~no zavira delovanje kostnega mozga, vas bodo `e pred njeno uvedbo opozorili na pomen kontrole krvne slike pri va{em osebnem zdravniku in potrebne ukrepe (glejte tabelo na naslednji strani), ~e bi izvidi pokazali hudo nevtropenijo. Vedeti pa morate, da prakti~no skoraj vsi citostatiki lahko povzro~ijo nevtropenijo. Pomembno je, da se tega zavedate in ob pojavu zvi{ane temperature pravilno ukrepate. Ukrepi pri nastanku nevtropenije • Bodite pozorni na znake oku`be. • Vsak dan si 2-krat na dan izmerite telesno temperaturo. • Skrbno izvajajte ustno nego. • Pogosto in temeljito si umivajte roke, zlasti pred jedjo in po uporabi strani{~a. Tu{irajte se vsak dan. • Ne uporabljajte deodorantov, ki prepre~ujejo znojenje (antiperspirantov), ker lahko zaradi zaviranja znojenja pospe{ijo oku`bo ko`e. • Skrbite za redno odvajanje blata. Zaprtje in napenjanje pri odvajanju lahko po{koduje ~revesno sluznico in posledi~no povzro~i oku`bo. • U`ivajte hrano bogato z beljakovinami, minerali in vitamini. ^e je nevtropenija huda, jejte le kuhano hrano, dokler traja. Za~asno ne u`ivajte sve`ega sadja in zelenjave zaradi nevarnosti vnosa bakterij v telo in posledi~ne oku`be. ^e nevtropenija ni huda, sadje lahko jeste, vendar priporo~amo tisto, ki ga je mogo~e olupiti (npr. banane, mandarine). • Popijte vsaj 1,5 do 2 litra teko~ine dnevno. • Razpokano in suho ko`o za{~itite z za{~itno kremo ali losjonom. • Uporabljajte elektri~ni brivnik namesto britvice, da bi prepre~ili morebitne vreznine in posledi~no oku`bo na tem mestu. • Pri delu uporabljajte za{~itne rokavice, saj vsaka {e tako majhna po{kodba ko`e lahko povzro~i oku`bo. • Izogibajte se stika s sve`im cvetjem, postano vodo v vazi, ker so lahko vir bakterij in vzrok za oku`bo. • Izogibajte se stika z ljudmi, ki so prehlajeni, gripozni ali imajo kako drugo nalezljivo bolezen, in stikom z `ivalskimi izlo~ki. • Izogibajte se prostorov, kjer je veliko ljudi, kot so npr. veliki nakupovalni centri, kinodvorane, cerkve, kopali{~a ... • Doma skrbite za redno prezra~evanje in ~isto~o prostorov, saj boste tako zmanj{ali prisotnost {kodljivih bakterij v bivalnem okolju. Zavora delovanja kostnega mozga in ve~ja dovzetnost za oku`be Zmanj{ano {tevilo belih krvnic ˇk (levkopenija) in nevtrofilnih granulocitov (nevtropenija) Zavora delovanja kostnega mozga in ve~ja dovzetnost za oku`be Zmanj{ano {tevilo belih krvnic ˇk (levkopenija) in nevtrofilnih granulocitov (nevtropenija)   Ob nevtropeniji ste dovzetnej{i za oku`be z bakterijami iz okolja, zato se izogibajte prenapolnjenih prostorov in stika z bolniki, ki prebolevajo prehlad ali drugo obolenje. Povzro~ijo jo lahko tudi bakterije in glive, ki so normalno navzo~e v organizmu in lahko postanejo nevarne ob hudi in zlasti dolgotrajni nevtropeniji. Temperatura 38 stopinj Celzija je alarm, ki lahko pomeni oku`bo. Lahko so prisotni {e drugi znaki oku`be (glejte tabelo na naslednji strani). Tedaj morate nujno takoj obiskati svojega osebnega zdravnika, ki vam bo odredil preiskavo krvi in na podlagi izvida presodil, kak{no antibioti~no zdravljenje potrebujete. Analgetik, kot je paracetamol, sicer zni`a temperaturo in je prav, da ga vzamete, vendar morate vedeti, da ne zdravi morebitne oku`be. ^eprav z njim temperaturo zni`ate, morate k zdravniku. Temperatura in tudi drugi znaki oku`be ob zdravljenju z antibiotiki obi~ajno minejo v dveh do treh dneh. ^e se stanje ne izbolj{a ali se celo poslab{a, morate o tem obvestiti zdravnika. Kadar so ob zvi{ani temperaturi prisotni {e drugi znaki, na primer vnetje v ustih, driska ali bruhanje, boste sprejeti v bolni{nico, saj v tem primeru potrebujete poleg antibiotikov v `ilo, tudi dodatne infuzije teko~in. Zavedajte se, da je pitje vsaj dveh litrov teko~ine na dan v ~asu oku`be nujno, ker bi sicer lahko dehidrirali, kar bi dodatno poslab{alo va{e stanje. V bolni{nici bodo z dodatnimi preiskavami posku{ali ugotoviti, katera bakterija je povzro~ila oku`bo, in spremenili zdravljenje, ~e v 2 do 3 dneh ne bo izbolj{anja. Zavora delovanja kostnega mozga in ve~ja dovzetnost za oku`be Oku`be Kako nadaljevati kemoterapijo po preboleli okužbi? Ko znaki oku`be minejo in se normalizira krvna slika, lahko nadaljujete s kemoterapijo. To bo presodil va{ internist onkolog. ^e ste imeli po kemoterapiji dalj{e obdobje nevtropenije ali ste preboleli oku`bo v obdobju nevtropenije, vam bo zdravnik, ki vodi va{e zdravljenje, za naslednji ciklus kemoterapije mogo~e priporo~il zdravilo v injekciji za pove~anje {tevila belih krvni~k v krvi (rastni dejavnik za granulocite – filgrastim ali pegfilgrastim), ki zmanj{a tveganje za oku`bo ali pa vam bo v obdobju hude nevtropenije predlagal preventivno jemanje antibiotikov. Zdravnik vam bo v~asih ob upo{tevanju stanja va{e rakave bolezni in vrste oku`be, ki ste jo preboleli, predlagal nadaljevanje zdravljenja z manj{imi odmerki citostatikov ali zelo redko celo zamenjavo sistemskega zdravljenja. Zavora delovanja kostnega mozga in ve~ja dovzetnost za oku`be Oku`be Mo`ni znaki oku`be: • zvi{ana temperatura prek 38 stopinj Celzija (pogosto prvi znak oku`be), • mrzlica, • neobi~ajno potenje, • peko~e in pogosto mokrenje, • driska, • hud ka{elj, obilen rumeno ali zeleno obarvani izpljunek, • bole~e `relo, • rde~ina, bole~ina, oteklina, zatrdlina zlasti okoli pooperativne brazgotine, na ko`i rok ali nog ter na mestu vstavljene venske valvule, • bole~ine v u{esih, glavobol, tr{i tilnik, • razjede v ustih, • utrujenost, brezvoljnost, pogosto pri starej{ih tudi nenadno nastala zmedenost. 0  Zaradi zmanj{anja {tevila rde~ih krvni~k pride do slabokrvnosti – anemije, ki se najpogosteje ka`e z utrujenostjo, bledico, zaspanostjo, vrtoglavico, hitrej{o zasoplostjo, ob~utkom hitrega bitja srca. ^e bo zdravnik ugotovil slabokrvnost (zni`an hemoglobin v krvni sliki), boste morda potrebovali transfuzijo rde~ih krvni~k ali zdravila v obliki injekcij (rastni dejavnik za eritrocite – eritropoetin ali darbepoetin), ki zbolj{ajo dozorevanje rde~ih krvni~k v kostnem mozgu. Poleg tega morate upo{tevati tudi navodila, navedena v tabeli. Zavora delovanja kostnega mozga in ve~ja dovzetnost za oku`be Zmanj{ano {tevilo rdec ˇih krvni~k (slabokrvnost ali anemija) Zaradi pomanjkanja krvnih plo{~ic, ki so pomembne za strjevanje krvi, se pove~a nagnjenost k modricam/krvavitvam. ^e je {tevilo trombocitov zelo zmanj{ano (pod 20 x 10 9 /l), ali so prisotne krvavitve, je potrebno zdravljenje s transfuzijami trombocitov. ^e ste prejeli kemoterapijo in opazite po ko`i podko`ne pik~aste krvavitve, krvavitev iz nosu ali ~rno blato, morate takoj k svojemu zdravniku zaradi kontrole krvnih plo{~ic v krvi in nadaljnjega zdravljenja. Vedno tudi opozorite zdravnika, kadar boste zaradi drugih bolezni prejemali zdravila, ki red~ijo kri. ^e imate zmanj{ano {tevilo krvnih plo{~ic, ne smete jemati acetilsalicilne kisline. Zavora delovanja kostnega mozga in ve~ja dovzetnost za oku`be Zmanj{ano {tevilo krvnih plo{c ˇic (trombocitopenija) in moteno strjevanje krvi Koristni napotki pri slabokrvnosti • Po~ivajte ve~krat ~ez dan. • Posamezne la`je dejavnosti izvajajte kratek ~as, vmes po~ivajte. • Izogibajte se te`jemu, napetemu delu ali ve~jemu telesnemu naporu. • U`ivajte zdravo in uravnote`eno prehrano in popijte vsaj 1,5 litra teko~ine dnevno. • Bodite previdni pri spremembi polo`aja, npr. pri vstajanju, ker lahko hitra sprememba polo`aja v stanju slabokrvnosti povzro~i omotico. • Ne vozite avtomobila, ~e se po~utite {ibki ali ko ste zaspani. • Poi{~ite si pomo~ za opravljanje vsakodnevnih dejavnosti (pri hoji, osebni higieni, varstvu otrok, gospodinjskih opravilih). • Ne kadite, ker kajenje poslab{uje simptome slabokrvnosti. • Ne pijte alkohola. Koristni napotki pri zmanj{anem {tevilu krvnih plo{~ic • Ne jemljite zdravil, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino (kot je npr. Aspirin ® ). • Bodite pazljivi pri gibanju, da se ne bi po{kodovali. • V ~asu zmanj{anega {tevila krvnih plo{~ic se izogibajte {portu, ki zahteva ve~ji telesni napor ali kjer obstaja nevarnost padca. • Bodite pazljivi pri {~etkanju zob in uporabi zobne nitke, da ne bi po{kodovali dlesni in spro`ili krvavitve. • Pred obiskom pri zobozdravniku preverite krvno sliko, saj so posegi ob zni`anih trombocitih in levkocitih (nevtropeniji) lahko nevarni, ~e ne prejemate ustrezne za{~ite. Posvetujte se z zdravnikom. • Zaradi nevarnosti po{kodbe sluznice in krvavitev ob zmanj{anju {tevila trombocitov (vrednost pod 20 x 10 9 /l) ne uporabljajte zdravil v obliki sve~k ali klistirja. • Pri britju uporabljajte elektri~ni brivnik, da bi prepre~ili vreznine. • Ob pik~astih ko`nih krvavitvah, krvavitvi iz nosu, dlesni ali pojavu ~rnega blata se posvetujte z zdravnikom.   Poleg zmanj{anega {tevila krvnih plo{~ic lahko pride do krvavitev tudi zaradi motenega delovanja beljakovin, ki jim re~emo koagulacijski faktorji in so prav tako pomembni pri strjevanju krvi. Vzrok za moteno strjevanje je lahko rakava bolezen v jetrih, kjer te beljakovine nastajajo, ali zdravila, ki red~ijo kri, in nekatera novej{a zdravila za zdravljenje raka, kot so zaviralci angiogeneze, ki prepre~ujejo rast in nastajanje novih `il v predelu tumorja, in nekateri zaviralci tirozin-kinaze. Taka zdravila so bevacizumab, sorafenib in sunitinib. Operacije in drugi posegi v telo, ki jih spremljajo krvavitve, so v ~asu zdravljenja s temi zdravili kontraindicirane in nevarne. Zdravljenje z njimi se lahko za~ne {ele, ko so rane povsem zaceljene. Kaj povzroc ˇa bolec ˇine v mišicah in sklepih? Bole~ine v mi{icah in sklepih (mialgije in artralgije) so lahko posledice same bolezni, pogosto pa se pojavijo ob razli~nih zdravilih za zdravljenja raka in tudi nekaterih za prepre~evanje in zdravljenje ne`elenih u~inkov. Zakaj nastanejo, ni povsem jasno. Spremljajo jih lahko {e drugi, gripi podobni simptomi, kot so mrazenje s porastom telesne temperature, glavobol, utrujenost, ob~utek zama{enega nosu, ka{elj, driska. Katera zdravila najpogosteje povzroc ˇajo bolec ˇine v mišicah in sklepih? Med citostatiki jih najpogosteje povzro~ajo taksani (paklitaksel in docetaksel), mo`ne so seveda tudi ob drugih citostatikih oziroma kemoterapevtskih shemah. Bole~ine v mi{icah ali sklepih rok in nog ali vse hkrati se navadno pojavijo 2 do 3 dni po prejetju citostatikov in trajajo 4 do 7 dni. Bole~ine in z njimi povezani ob~utek zateglosti so lahko blage ali tako hude, da bolnik le s te`avo vstane iz postelje. V~asih spremljajo le en cikel kemoterapije, naslednje pa ne. Podobne bole~ine v mi{icah in sklepih se lahko pojavijo tudi ob podpornih zdravilih, kot so rastni faktorji za pove~anje {tevila belih in rde~ih krvni~k (fi lgrastim in pegfi lgrastim, eritropoetin in darbepoetin). Tudi uporabo biolo{kih zdravil lahko spremljajo bole~ine v mi{icah in sklepih, najpogosteje zdravljenje z interferonom. Bole~ine v mi{icah in sklepih pogosto spremljajo tudi zdravljenje s hormonskimi zdravili. Ob tamoksifenu so pogostej{i kr~i v mi{icah, medtem ko zaviralci aromataz, ki jih uporabljamo za zdravljenje pomenopavznih `ensk z rakom na dojki, pogosteje od tamoksifena povzro~ajo bole~ine v sklepih in kosteh. Le redko so bole~ine tako hude, da je zaradi njih treba spremeniti hormonsko zdravljenje. Bole~ine v mi{icah in sklepih Zavora delovanja kostnega mozga in ve~ja dovzetnost za oku`be Zmanj{ano {tevilo krvnih plo{c ˇic (trombocitopenija) in moteno strjevanje krvi   Pri katerih bolnikih so bolec ˇine v mišicah in sklepih pogostejše? Ve~jemu tveganju za pojav bole~in v mi{icah in sklepih so podvr`eni bolniki, ki imajo `e prej znane sklepne bole~ine, sladkorni bolniki in tisti, ki ~ezmerno pijejo alkohol. Kaj storiti, ko se pojavijo bolec ˇine v mišicah in sklepih? Posku{ajte ugotoviti, kaj poslab{a bole~ine in se vzroku izogibajte. V ~asu bole~in jemljite zdravilo proti bole~inam v rednih ~asovnih presledkih in ne le po potrebi. Primerna sta paracetamol ali nesteroidni antirevmatik. Upo{tevajte tudi v tabeli navedene napotke. Ko`ne spremembe pri bolnikih z rakom so lahko posledica bakterijske, glivi~ne ali virusne oku`be, zmanj{anja {tevila krvnih plo{~ic ali drugih motenj strjevanja krvi, neredko pa tudi vpliva nekaterih citostatikov in biolo{kih zdravil na ko`o. Hormonska zdravila redko povzro~ajo ko`ne spremembe, ~e pa jih, so enake kot ob drugih zdravilih; najve~krat se pojavijo izpu{~aji v obliki aken ter suha, ob~utljiva ko`a. Zdravljenje s citostatiki in biolo{kimi zdravili lahko spremljajo: Ko`ne spremembe Bole~ine v mi{icah in sklepih Koristni napotki ob bole~inah v mi{icah in sklepih • Pazite, da ne boste padli, gibajte se previdno, pri hoji po stopnicah se oprijemajte ograje, v kopalnici si vgradite ro~aje in na dnu kadi uporabljajte podlogo, ki prepre~uje zdrs. • Omejite svoje dejavnosti, opravite le najnujnej{e. • Ne bojte se poprositi za pomo~, ~e jo potrebujete. • Izvajajte la`je telesne vaje za krepitev mi{ic. • Nosite ohlapne obleke, ki vas ne ovirajo pri gibanju, obla~enju in sla~enju. • Izogibajte se pitju alkohola. • Redno jemljite zdravila proti bole~ini, ki vam jih je predpisal zdravnik. • Spremljajte in si bele`ite jakost bole~ine, o njej se pogovorite z zdravnikom, ko ga boste obiskali. • alergi~ne reakcije z urtiko in pordela ko`a, • dermatitis, • sindrom roka – noga, • hiperpigmentacija ko`e, • lokalni ne`eleni u~inki (ekstravazacija, flebitis).   Alergi~no reakcijo lahko spro`i vnos kateregakoli zdravila in ne le citostatikov in biolo{kih zdravil. Med citostatiki jo zelo pogosto povzro~ijo taksani (docetaksel in paklitaksel). Tveganje zanjo je manj{e, ~e bolnik pred zdravljenjem preventivno prejema glukokortikoid. Citostatik, ki povzro~a alergijo pogosteje kot drugi, je tudi karboplatin. Med biolo{kimi zdravili so pogoste alergi~ne reakcije ob prvih infuzijah monoklonskih protiteles, kot so trastuzumab, rituksimab ali cetuksimab. Reakcija nastopi takoj po uvedbi infuzije z zdravilom (v prvih minutah) ali najpozneje v 24 urah po njej in se ka`e s pordelo ko`o, urtiko, mrzlico, povi{ano temperaturo, otekanjem, du{enjem in zni`anjem krvnega tlaka. Zdravljenje je odvisno od stopnje alergi~ne reakcije. Prvi ukrep je vedno prenehanje infuzije, ~e se reakcija pojavi med dajanjem zdravila. Alergijski simptomi navadno kmalu potem ponehajo ali se vsaj omilijo. Poleg tega damo {e antihistaminik (protialergijsko zdravilo) in glukokortikoid. Alergic ˇni dermatitis Kemoterapija in biolo{ka zdravila lahko povzro~ijo tako imenovano zapoznelo alergijsko reakcijo, ki se poka`e na ko`i kot dermatitis, rde~ in srbe~ ekcem ali izpu{~aj podoben koprivnici (urtiki). V~asih je te`ko lo~iti med urtiko in dermatitisom. @e neposredni stik z dolo~enim citostatikom lahko povzro~i alergi~ni kontaktni dermatitis, zato je treba natan~no upo{tevati navodila o ravnanju s citostatiki. Za zdravljenje alergi~nega dermatitisa najpogosteje uporabljamo glukokortikoidna mazila, redkeje so potrebna protialergijska zdravila v obliki tablet ali injekcij. Pogostej{i od alergi~nega dermatitisa je aknam podobni izpu{~aj, do katerega pride ob uporabi nekaterih biolo{kih tar~nih zdravil, ki delujejo proti receptorju za epidermalni rastni faktor (z mednarodno kratico EGFR); tirozin-kinaznih zaviralcev ali ob hormonskem zdravljenju. Podrobnej{i opis glejte v poglavju o Biolo{kem zdravljenju (str 22). EGFR namre~ ne spodbuja le razrasta rakastih celic, ampak je pomemben tudi za normalno rast ko`e, las in nohtov. Zato se ob zdravilih, ki blokirajo delovanje epidermalnega rastnega faktorja pojavijo izpu{~aji, lahko pa tudi spremembe na nohtih in motnje rasti las in dlak. Obi~ajno navedeni ne`eleni u~inki niso tako hudi, da bila potrebna prekinitev zdravljenja. Pomembno pa je vedeti, da izpu{~aj v tem primeru ni alergi~na reakcija ali oku`ba. Kako se kaže izpušc ˇaj, ki je posledica jemanja nekaterih bioloških zdravil? Pri ve~ kot polovici bolnikov izpu{~aj prizadene obraz in zgornjo polovico trupa, lahko pa zajame tudi ko`o po vsem telesu. Obi~ajno se pojavi v prvih nekaj tednih jemanja zdravil. Pred izpu{~aji se navadno najprej pojavi pordelost ko`e z ob~utkom pe~enja, podobno kot pri son~nih opeklinah. Po nekaj dneh se pojavijo aknam podobni izpu{~aji v~asih tudi gnojni, zlasti v lasi{~u je lahko prisotno tudi srbenje. Obi~ajno je izpu{~aj blag, v redkih izjemah pa tako hud, da zaradi videza povzro~a nelagodje in slabo po~utje. Poleg tega lahko ko`a na tem mestu zelo otrdi in srbi. V~asih so te`ave tako hude, da je potrebno zni`ati odmerek biolo{kega zdravila in redko celo prekiniti zdravljenje. Bolniki po ve~mese~nem zdravljenju opa`ajo zelo suho luskasto ko`o, tudi ko`ne spremembe okoli nohtov, ki so bole~e, otekle, pordele in razpokane. Ko`ne spremembe Alergi~na reakcija Ko`ne spremembe Aknam podobni izpu{~aj   Kako tak kožni izpušc ˇaj zdraviti? @e pred za~etkom zdravljenja se morate zavedati, da bo va{a ko`a postala ob~utljivej{a in potrebna ve~je in skrbnej{e nege. Izogibajte se soncu in uporabljajte kreme z visokim za{~itnim faktorjem (vsaj 30). Umivajte se z blagimi mili. ^e boste dobili izpu{~aj, uporabljajte tonik, ki vam ga bo priporo~il dermatolog, pri ~emer se izogibajte tistih, ki vsebujejo alkohol. Pomagajo tudi antibiotiki v obliki gelov ali teko~in (ki so enaki kot za zdravljenje aken). Huj{o obliko gnojnih izpu{~ajev je treba zdraviti tudi z antibiotiki v obliki tablet. Negujte ko`o celotnega telesa z vla`ilnimi mazili. Sindrom roka-noga (palmoplantarni eritem) Nekateri citostatiki (kapecitabin, liposomalni doksorubicin, 5-fluorouracil) lahko povzro~ijo pordelost dlani in stopal, ki jo lahko spremljata tudi peko~a bole~ina in otekanje ko`e na dlaneh in podplatih, redko se pojavijo celo mehurji in razpoke, pogosteje pa lu{~enje. Pojavi se lahko v prvih 24 urah po prejetju zdravila, pogosteje pa ~ez dva do tri tedne po prejetju zdravila, neredko {ele po drugem ali tretjem ciklusu kemoterapije. Zelo pomembno je prepre~evanje. Zdravnik vas bo med zdravljenjem z zdravilom, ki povzro~a omenjene te`ave, opozoril na skrbno nego dlani in stopal, vsak dan vsaj trikrat. U~inkovita so vla`ilna mazila in krema, ki vsebuje se~nino (ureo). ^e se pojavi mo~nej{a rde~ina, ma`ite ko`o {e pogosteje. Pomagajo tudi hladne kopeli. Ko`a se pozdravi navadno v 7 do 10 dneh. Priporo~amo tudi udobno in ne pretesno obutev. Spremembe so v~asih tako izra`ene, da je treba prehodno prekiniti jemanje citostatika ali zni`ati njegov odmerek. Koristni napotki za nego ko`e ob zdravljenju s tar~nimi zdravili, ki povzro~ajo ko`ni izpu{~aj • Izpu{~ajev na obrazu in telesu ne iztiskajte, niti ~e so gnojni. • Za nego ko`e uporabljajte blaga nevtralna mila. • Ko`o po umivanju osu{ite tako, da vodo le popivnate z mehko brisa~o. • Vsak dan uporabljate za{~itno kremo in po zdravnikovih navodilih {e losijon in antibioti~na mazila ali teko~ine. • Uporabljajte za{~itne rokavice pri pomivanju ali drugih gospodinjskih opravilih. • Pozorno negujte tudi ko`o okoli nohtov na rokah in nogah. • Va{e spodnje perilo naj bo bomba`no in udobno. • Iz svoje garderobe izberite udobna in zra~na obla~ila, ki vas bodo poleti {~itila pred neposrednim son~enjem in zakrila v~asih mote~i videz izpu{~ajev in morebitnih ko`nih obarvanj. • Poleg za{~ite s kremo z visokim za{~itnim faktorjem se obvezno zavarujte {e s pokrivalom in son~nimi o~ali. Ko`ne spremembe Aknam podobni izpu{c ˇaj Koristni napotki za prepre~evanje in zdravljenje sindroma roka-noga • Med zdravljenjem se ne kopajte v vro~i kopeli, umivajte se z mla~no ali hladno vodo. • Da bi ubla`ili peko~i ob~utek, roke ali stopala ali oboje namakajte v hladni vodi ali hladite s hladilnimi vre~kami. • Za nego uporabljajte blaga mila. • Izogibajte se grobim kopalnim krpam in drgnjenju ko`e. • Izogibajte se direktnemu stiku z detergenti, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu. • Roke za{~itite z rokavicami, pod gumijaste rokavice si nadenite {e bomba`ne. • Dlani in stopala nama`ite ve~krat na dan s kremo, ki vsebuje se~nino, in z drugimi vla`ilnimi kremami. • Izogibajte se tesni obutvi in ~evljem z visoko peto. • Opustite energi~no vadbo, aerobiko in tek, da si ne bi po{kodovali stopal. • Ne izpostavljate se neposredno son~nim `arkom in skrbite za za{~ito pred soncem. • Ne nosite tesnih nogavic in rokavic. • Kadar sedite ali le`ite, dvignite roke in noge. 0  Hiperpigmentacija je temnej{e obarvanje ko`e. Lahko zajame ko`o vsega telesa ali pa se pojavi le na dolo~enih mestih. Nekateri citostatiki lahko povzro~ijo temnej{e obarvanje ko`e. Vzrok zanj ni povsem znan, verjetno nastane zaradi spodbujanja ko`nih celic-melanocitov, ki tvorijo pigment, in vnetja. Hiperpigmentacija se navadno pojavi 2 do 3 tedne po kemoterapiji. Obi~ajno je prehodna in mine pribli`no 10 do 12 tednov po kon~anem zdravljenju. Še posebej pogosta je ob alkilirajo~ih citostatikih (ciklofosfamidu, ifosfamidu, dakarbazinu, cisplatinu, karboplatinu), citotoksi~nih antibiotikih (epirubicinu, doksorubicinu, mitomicinu, bleomicinu), nekaterih antimetabolitih (5-fluorouracilu) in taksanih. Lahko se pojavi po vsej ko`i ali le na nekaterih mestih, na primer okoli sklepov, pod nohti, v ustih, vzdol` vene, v katero bolnik prejema kemoterapijo, v predelih ko`e, ki so pod pritiskom, v lasi{~u. Hiperpigmentacija ni nevarna in mine sama. Zdravljenje ni potrebno. Dolo~ena zdravila za raka je mogo~e vbrizgati samo v `ilo. ^e preidejo ali se vbrizgajo v okolno tkivo, lahko povzro~ijo nekrozo – razpad in odmrtje tkiva. Takim zdravilom pravimo vezikantje. Mednje spadajo {tevilni citostatiki, na primer antraciklini, ki se veliko uporabljajo v zdravljenju razli~nih vrst raka. O ekstravazaciji govorimo, ~e citostatik ne te~e v `ilo in po{koduje tkiva v okolici. Vezikante praviloma vna{amo s kratkotrajnim vbrizgavanjem, kar poteka pod strogim nadzorom medicinske sestre. Prvi znak ekstravazacije je peko~a bole~ina na mestu dajanja, o kateri morate takoj opozoriti medicinsko sestro, ki vam daje kemoterapijo. Ob sumu na ekstravazacijo mora takoj prekiniti vna{anje zdravila. Zatem sta zelo pomembna dva ukrepa: suho hlajenje prizadetega mesta s hladilno vre~ko in po~itek prizadete roke. V~asih boste nekaj ur ali dni po kemoterapiji ob~utili bole~ine v predelu `il na roki, kamor ste prejeli kemoterapijo, kar je posledica vnetja `ile – flebitis. Tudi v tem primeru vam bo dobro delo suho hlajenje, po~itek roke in blaga masa`a z vla`ilno kremo ali na primer s kremo proti kr~nim `ilam. Hiperpigmentacija Lokalni ne`eleni u~inki (ekstravazacija in flebitis) Koristni napotki v primeru ekstravazacije citostatika • Ob prejemanju citostatikov v `ilo takoj opozorite medicinsko sestro na vsako spremembo v predelu vnosa infuzije (bole~ino, rde~ino, temperaturno spremembo, nelagodje na mestu vstavljene igle). • Ukrepi ob ekstravazaciji so odvisni od vrste citostatika, ki je po{kodoval tkivo. Najpogosteje je potrebno ve~dnevno skrbno suho hlajenje predela ekstravazacije. • Ne pozabite tudi doma izvajati ukrepov, ki vam jih je naro~ila medicinska sestra. • Z roko, na kateri je pri{lo do ekstravazacije, mirujte nekaj dni, med po~ivanjem jo podlo`ite z blazino, po najve~ tednu dni pa za~nite z razgibavanjem. • ^e je poleg rde~ine prisotna tudi bole~ina, ki se stopnjuje, se posvetujte z medicinsko sestro, ki vam je dala kemoterapijo, in z zdravnikom.   Izguba las (alopecija) je najpogostej{i ne`eleni u~inek, ki nastane zaradi delovanja zdravil za zdravljenje raka na hitro dele~e se celice lasnega folikla. ^ustveno zelo prizadene tako bolnice kot tudi bolnike. Va{ zdravnik in medicinska sestra vam bosta pred za~etkom zdravljenja povedala, ali vam bodo lasje izpadli med zdravljenjem. Katera sistemska zdravila povzroc ˇajo izgubo las? Ker citostatiki delujejo na hitro rasto~e celice, kot je lasni folikel povzro~i izgubo las najpogosteje prav kemoterapija, redko se pojavi izpadanje in razred~enje las ob hormonskem zdravljenju (antiestrogeni, zaviralci aromataze) in zdravlenju z nekaterimi biolo{kimi zdravili. Izgubo las povzro~i zdravljenje s citostatiki, kot so antraciklini, taksani, irinotekan in ifosfamid, v okoli petdesetih odstotkih pa jo povzro~ajo tudi etopozid, ciklofosfamid in topotekan. Kako mo~no bo izpadanje las, ni odvisno le od vrste citostatika, ampak tudi od njegovega odmerka in na~ina dajanja. Kdaj se pojavi izguba las in koliko c ˇasa traja? Izguba las, ki se ji pogosto pridru`i tudi izpadanje dlak po drugih delih telesa ter trepalnic in obrvi, je lahko popolna, ali pa se lasje le razred~ijo. Izpadajo bodisi postopno in po~asi, ali v velikih {opih v nekaj dneh. Opazili boste lase na blazini, obleki, glavniku, v odtoku tu{a. Navadno se izpadanje za~ne 2 do 3 tedne po za~etku zdravljenja s kemoterapijo, lahko pa se pojavi {ele po nekaj ciklusih. Izguba las je popolna po 1 do 2 mesecih, vendar je le za~asna. Po prenehanju zdravljenja, v~asih `e vmes, ponovno zrastejo. Obi~ajno za~nejo rasti mesec dni po zadnji kemoterapiji in se povsem obnovijo v 3 do 4 mesecih. Nemalokrat so gostej{i, lahko tudi druga~ne barve in strukture. Izguba las Ali lahko izgubo las preprec ˇimo? Ne poznamo zdravil, ki bi prepre~ila izpadanje las. Tudi razni losjoni, ki jih uporabljajo v dermatologiji za prepre~evanje izpadanja las in ple{avosti zaradi drugih vzrokov, ne morejo prepre~iti njihove izgube po kemoterapiji. Ohlajanje lasi{~a (ledena kapa) skr~i `ile v lasi{~u, zaradi ~esar se zmanj{a dotok citostatika v lasne folikle in s tem mo`nost izgubljanja las. Bolnikom z raz{irjenim rakom ne priporo~amo ohlajanja lasi{~a, ker zmanj{a dotok citostatika tudi v predele lasi{~a z morebitnimi zasevki rakastih celic. Kako si lahko pomagate v c ˇasu izpadanja in izgube las? Zaradi va{ega bolj{ega po~utja in odzivov okolice svetujemo no{enje lasulje, lasnega vlo`ka ali razli~nih pokrival. @e pred za~etkom zdravljenja boste dobili recept za lasuljo, ki je (vsaj osnovni model) brezpla~na. Priporo~amo tudi upo{tevanje v tabeli navedenih napotkov. Koristni napotki pri izpadanju/izgubi las • Lase si umivajte z blagim {amponom in ~e{ite z mehko krta~o. • Lase su{ite brez su{ilca. ^e ga boste vseeno uporabili, jih su{ite s toplim in ne vro~im zrakom, torej z na najni`jo toploto in hitrostjo izpihanega zraka. • Omislite si kraj{o pri~esko, ker bodo lasje videti gostej{i, izpadanje bo manj opazno in znosnej{e. • Med zdravljenjem in najmanj {est mesecev po njem odsvetujemo barvanje, kodranje ali ravnanje las. • Lasi{~e morate negovati. ^e bo postalo suho, ga nama`ite z vla`ilnim mlekom ali otro{kim oljem. • Ne pozabite na pokrivalo ali son~nik, ko boste na soncu. • Lasuljo si priskrbite `e pred izpadanjem las, da boste z lasuljarjevo pomo~jo najla`e izbrali tako, ki bo podobna va{im naravnim lasem in tudi najbolje pristajala va{emu obrazu. • Rute, {ali in turbani lahko nadomestijo lasuljo. ^e jih primerno uskladite z obla~ili in nakitom, so lahko tudi pravi modni izziv. Izguba las   Sistemska zdravila, najpogosteje zdravljenje s citostatiki, kot so taksani, in nekatera biolo{ka zdravila (ki blokirajo receptorje proti epidermalnemu rastnemu faktorju, zaviralci tirozin- kinaze) lahko spremenijo nohte. Kakšne so spremembe na nohtih? Nohti se najpogosteje temneje rjavkasto obarvajo ali pa razbarvajo, pojavijo se lahko pre~na razavost ter pre~ne bele ~rte. Nohti lahko postanejo krhki, lomljivi, okolica njihovega le`i{~a suha in pordela, obnohtna ko`ica pa razpokana in peko~a. V huj{ih primerih se pojavi tudi popolna deformiranost nohta ali pa ta celo odstopi iz svojega le`i{~a. Kdaj se pojavijo spremembe na nohtih? Spremembe se navadno pojavijo nekaj tednov po za~etku sistemskega zdravljenja in so za~asne. Nohti se nehajo spreminjati, ko izgine vzrok sprememb, torej po kon~anem zdravljenju. Po nekaj mesecih, ko noht preraste celotno dol`ino, spremembe niso ve~ vidne. Kako spremenjene nohte negovati? Odsvetujemo agresivno manikuro ali pedikuro. Prepustite se samo rokam izku{enega manikerja ali pedikerja, ki uporablja zanesljivo sterilne pripomo~ke. Nohte kratko pristrizite in jih pri delu, med katerim bi se lahko dodatno po{kodovali, vedno zavarujte z rokavicami. Uporabljajte kreme, namenjene prav negi nohtov. Lakiranje je dovoljeno, saj jih lak celo varuje, ne le polep{a. ^e je okolica nohta vneta, obnohtna ko`ica pa razpokana, lakiranje ni priporo~ljivo. Pri odstranjevanju laka uporabljajte odstranjevalce brez acetona, ker manj izsu{ijo `e tako suh noht. Umetnih nohtov ne priporo~amo, ker obstaja pove~ano tveganje za bakterijsko oku`bo le`i{~a nohta. Spremembe nohtov Spremembe nohtov Koristni napotki pri pojavu sprememb na nohtih • Nohti naj bodo kratko prirezani in ~isti. • Ne strizite obnohtne ko`ice in ne grizite nohtov. • Lahko jih okrepite z vla`ilno kremo za krhke in ob~utljive nohte, ki so naprodaj v drogerijah. • Med pomivanjem posode, vrtnarjenjem in drugimi deli okoli hi{e si nohte zavarujte z no{njo za{~itnih rokavic. • ^e se pojavijo pordelost, bole~ina ali spremembe obnohtne ko`ice, se pogovorite s svojim osebnim zdravnikom.   Kaj povzroc ˇa kronic ˇno utrujenost? Kroni~na oziroma splo{na utrujenost je pogost spremljevalec rakave bolezni, lahko pa jo povzro~i ali poslab{a tudi specifi~no zdravljenje raka, tako sistemsko kot obsevalno. Vzrok splo{ne utrujenosti so citokini, ki jih kot odgovor na zdravljenje izlo~ajo rakaste celice in tudi celoten organizem. Dodatni, pogosti razlogi za utrujenost rakavega bolnika so {e slabokrvnost, slab{a prehranjenost, izsu{enost in pogoste oku`be. Kroni~no utrujenost poslab{ajo motnje spanja, strah in tesnoba ter depresija. Pove~ajo jo lahko dolo~ena zdravila za laj{anje te`av, kot so protibole~inska zdravila iz skupine opioidov (morfij, fentanil, oksikodon, hidromorfon in druga). Kako se kaže kronic ˇna utrujenost? Stanje splo{ne oslabelosti se ka`e s pomanjkanjem energije ter manj{o telesno in du{evno kondicijo. Bolniki ga opisujejo kot splo{no utrujenost, oslabelost, pomanjkanje energije, zaspanost in nesposobnost koncentracije. Zdravniki in bolniki lo~ijo ’normalno’ utrujenost od ’bolezenske’ po tem, da je prva prehodna posledica izvajanja dolo~ene ve~je dejavnosti in po po~itku mine, bolezenska utrujenost pa nastaja zaradi drugih vzrokov. Ne pozabite se o tej te`avi na vsakem obisku pogovoriti s svojim zdravnikom. Katera zdravila za zdravljenje raka najpogosteje povzroc ˇajo utrujenost? Utrujenost povzro~ajo vsa zdravila za zdravljenje raka, tako citostatiki, hormonska in zlasti novej{a biolo{ka zdravila. Zdravljenje s citostatiki lahko spremljata utrujenost in pomanjkanje energije, pogoste so tudi motnje koncentracije. Te`ave se pojavijo pri okoli polovici zdravljenih s citostatiki, pogostej{e so med dalj{im zdravljenjem. Hormonsko zdravljenje samo redko povzro~a Kroni~na utrujenost utrujenost. Vemo pa, da se kroni~na utrujenost in motnje koncentracije pogosto pojavijo pri mladih `enskah z rakom na dojki, ki prejemajo hormonsko zdravljenje, katero povzro~i prezgodnjo menopavzo. Tudi citostatsko zdravljenje lahko vodi v prezgodnjo izgubo menstruacije in menopavzo, kar {e poslab{a utrujenost zaradi samih citostatikov. Poleg navalov vro~ice in potenja te `enske pogosto to`ijo o kroni~ni utrujenosti z motnjami koncentracije. Eden izmed najpogostej{ih in najbolj izra`enih ne`elenih u~inkov zdravljenja raka z biolo{kimi zdravili je prav utrujenost. Zdravljenje s citokini (interferoni) in tar~nimi zdravili, zlasti malimi molekulami, katere bolniki prejemajo v obliki tablet (gefitinib, erlotinib, sorafenib, sunitinib in druga), pogosto spremlja kroni~na utrujenost. Ker je zdravljenje z biolo{kimi zdravili najve~krat tudi dolgotrajno, je kroni~na utrujenost te`ava, ki povzro~a zaskrbljenost bolniku in njegovi dru`ini. Kateri bolniki so najbolj nagnjeni k utrujenosti? Ve~je tveganje za pojav utrujenosti obstaja pri bolnikih, ki imajo obse`nej{o rakavo bolezen, spremljajo~o slabokrvnost, oku`be, slab{o prehranjenost ali trpijo zaradi strahu, tesnobe in depresije. Kroni~no utrujenost poslab{a tudi obsevalno zdravljenje. Kako preprec ˇiti oziroma premagovati kronic ˇno utrujenost? Skupaj s svojim zdravnikom in medicinsko sestro posku{ajte prepoznati vse mo`ne vzroke za utrujenost in jih posku{ajte odstraniti oziroma ~imbolje obvladovati. Pomembna je primerna prehrana, ki vsebuje veliko `eleza (zelenjava, drobovina). ^e je potrebno, lahko slabokrvnost zdravite tudi z zdravili. Prepre~evati in zdraviti je treba tudi oku`be. Z ustrezno prehrano in prehrambenim svetovanjem si Kroni~na utrujenost   izbolj{ajte prehranjenost, pijte veliko teko~in. Opustite nepotrebna zdravila. Prilagodite svoja vsakodnevna opravila svojim zmo`nostim. Opravite le najnujnej{a, in to v ~asu, ko ste najmanj utrujeni. ^im ve~ se gibljite na prostem. Opravljajte vse telesne in umske dejavnosti, ki jih zmorete. Koristni so sprehodi v naravi. Posku{ajte ostati ~ez dan budni in ~im bolj dejavni, pono~i pa poskrbite za dober spanec, ~e je potrebno tudi z uspavali. Posku{ajte se zbrati in brati la`je ~tivo. V veliko oporo vam in va{i dru`ini so lahko skupine za psihosocialno in duhovno pomo~ ter skupine bolnikov za samopomo~. U~inkovitih in varnih zdravil za prepre~evanje in zdravljenje kroni~ne utrujenosti zaenkrat ni na voljo. Upo{tevajte tudi v tabeli navedene napotke. Otekanje je posledica ~ezmernega zadr`evanja teko~ine v telesu. Kje se lahko tekoc ˇina c ˇezmerno nabira? Otekline se najpogosteje pojavijo v predelu rok in nog, lahko pa se odve~na teko~ina prekomerno nabira v trebuhu, kar povzro~i otekanje v trebuh (ascites) ali v plju~ih (plevralni izliv), kar povzro~a ote`eno dihanje. ^e ote~e ena okon~ina, na primer roka ali noga, kar se pogosto dogaja po odstranitvi bezgavk, je oteklina posledica oviranega odtoka limfe iz tega predela (limfedem). Kaj povzroc ˇa otekanje? Nabiranje teko~in je v~asih prvi znak raka ali posledica podhranjenosti, telesne nedejavnosti ali drugih bolezni (ledvic, jeter ali srca). ^e je poleg otekle okon~ine prisotna {e bole~ina ali rde~ina, lahko to pomeni prvi znak venske tromboze ali oku`be. Otekanje nastane tudi zaradi zdravil za zdravljenje raka ali drugih bolezni ali pa je znak popu{~anja srca, ki ga prav tako lahko povzro~ijo zdravila za zdravljenje raka (antraciklini) ali nekatera biolo{ka zdravila (npr. trastuzumab). Najpogostej{a zdravila za zdravljenje raka, ki lahko povzro~ajo otekanje, so med citostatiki taksani (docetaksel in paklitaksel) in cisplatin. Od preostalih zdravil ga pogosto povzro~ijo glukokortikoidi in druga hormonska zdravila, kot so agonisti LHRH, tamoksifen in zaviralci aromataz (otekline sklepov), ter biolo{ka zdravila (zaviralci tirozin-kinaze, zlasti imatinib, pri katerem je najopaznej{a oteklost okoli o~i). Kakšni so znaki otekanja? Ob~utek napetosti, te`e in ’premajhne’ ko`e po rokah in nogah. Ko`a v predelu goleni se pogosto sveti; ~e jo pritisnemo s prstom, v njej ostane Otekanje Kroni~na utrujenost Koristni napotki pri kroni~ni utrujenosti • Vsakodnevne `ivljenjske dejavnosti si na~rtujte za vsak dan sproti in jih prilagodite svojemu po~utju. • Dovolj po~ivajte, hkrati pa skrbite za ravnote`je med po~itkom in telesno aktivnostjo. ^ez dan si privo{~ite kraj{e dreme`e, ~ez no~ naj bo po~itek dalj{i. • Ne bojte se zaprositi za pomo~, kadar jo potrebujete. • Skrbite za ohranjanje energije: ko je le mogo~e, se raje usedite, kakor da stojite; predmete si postavite bli`je, da bodo la`e dosegljivi ... • Opravljajte vse telesne in umske dejavnosti, ki jih zmorete. • Uporabljajte metode za zmanj{evanje stresa: globoko dihanje, meditacijo, molitev, pogovore, branje, poslu{anje glasbe ... • Vsak dan si zabele`ite stopnjo utrujenosti glede na prej{nji dan, kar vam bo pomagalo ugotoviti, kdaj in zakaj ste bolj ali manj utrujeni. • U`ivajte energijsko in hranilno bogato hrano, ki vklju~uje beljakovinska `ivila (mleko, meso, jajca, stro~nice). 0  vdolbinica. Prstani, obla~ila in ~evlji postanejo pretesni. Bolniki zaznanjo nenaden porast telesne te`e in izlo~anje manj{e koli~ine se~a. Med obremenitvami, ki ste jih prej zmogli brez te`av, se lahko pojavi ote`eno dihanje. Kaj storiti, ko se pojavi otekanje? Obiskati morate svojega osebnega zdravnika, ki bo po pogovoru z vami in pregledu opravil {e krvne in druge potrebne preiskave ter vam glede na vzrok predpisal ustrezna zdravila. Otekanje, ki je posledica zadr`evanja teko~ine zaradi jemanja dolo~enih zdravil, zdravimo z zdravili za odvajanje vode (diuretiki). Priporo~amo tudi upo{tevanje navodil iz naslednje tabele. Od sistemskih zdravil, ne le kemoterapija tudi biolo{ka in redkeje hormonska zdravila lahko prizadenejo celice vitalnih organov v srcu, plju~ih, ledvicah, jetrih in `iv~evju. Do njihove okvare pride pogosteje, ~e `e imate bolezen katerega od organov, zato morate o tem vedno seznaniti zdravnika, ki vam predpi{e sistemsko zdravljenje. Ta bo na podlagi ocene delovanja posameznih organov presodil, ali je zdravljenje s predlaganimi zdravili dovolj varno za vas. Prav tako mu morate povedati, ~e opazite pojav drugih znakov (opisani so v nadaljnjem besedilu), ki bi lahko nakazovali okvaro organov. V~asih so, ~eprav redko, posledica zdravil za zdravljenje raka in se pojavijo med njihovim prejemanjem ali ve~ tednov in celo mesecev po njem. Seveda so podobni znaki lahko tudi prvi kazalci napredovanja rakave bolezni. Ne`eleni u~inki na organe Otekanje Koristni napotki ob znakih otekanja • Spremljajte, koliko teko~ine popijete na dan in koliko je izlo~ite z mokrenjem (izmerite koli~ino izlo~enega se~a). • Dnevno preverjajte svojo te`o in se ob nenadnem porastu posvetujte z zdravnikom. • V prehrani omejite sol in `ivila, ki vsebujejo veliko natrija. • Priporo~amo opustitev kajenja in pitje alkohola. • Opravljajte le la`je telesne dejavnosti, za razgibavanje zlasti priporo~amo hojo, odsvetujemo pa obremenitve, npr. dviganje bremen. • Zatekanje okon~in lahko omilite z no{enjem posebnih elasti~nih rokavic in nogavic. Na ote~eni roki ne nosite prstanov. • Med po~itkom imejte oteklo okon~ino nekoliko dvignjeno. • Nosite ohlapne obleke iz mehkih materialov, ki vas ne smejo stiskati. • ^e so te`ave huj{e, vam bo zdravnik predpisal zdravila, ki pospe{ujejo odvajanje vode. • ^e vam nenadoma ote~e ena okon~ina, ki je tudi bole~a, pojdite k zdravniku.   Normalno delovanje srca je za `ivljenje bistveno pomembno. Zagotovo vemo, da med zdravili za zdravljenje raka lahko okvarijo sr~no funkcijo citostatiki iz vrste antraciklinov (doksorubicin, epidoksorubicin, davnorubicin), izmed biolo{kih zdravil pa trastuzumab, imatinib in bortezomib. Seveda moramo pozorno spremljati mo`ni nastanek okvare srca tudi ob zdravljenju z drugimi cistostatiki in biolo{kimi zdravili. Med hormonskimi zdravili omenjajo zaviralce aromataz kot mo`ne redke povzro~itelje okvare sr~ne mi{ice. Dajanja citostatikov, ki lahko okvarijo sr~no mi{ico, se pri sr~nih in starej{ih bolnikih izogibamo. Ve~je tveganje za pojav okvare delovanja srca obstaja tudi pri bolnikih z zvi{anim krvnim tlakom, zlasti ~e ta ni primerno zdravljen. Pri bolnikih, za katere je predvideno zdravljenje z zdravili, ki lahko okvarijo delovanje srca, le to `e pred uvedbo zdravljenja ocenimo z ultrazvo~no preiskavo srca ali izotopno ventrikulografijo, preiskave pa ob~asno ponovimo med zdravljenjem. ^e je oslabljeno sr~no delovanje `e prisotno, morata zdravnik in bolnik skrbno pretehtati koristi in tveganja zdravljenja z zdravili, ki ga lahko {e poslab{ajo. Najpogosteje citostatiki sr~no mi{ico okvarjajo tako, da oslabijo njeno delovanje (sr~no popu{~anje). To se pojavi pogosteje, ~e traja zdravljenje s citostatikom iz vrste antraciklinov dlje ~asa in je bolnik `e prejel dolo~en celokupni odmerek tega zdravila. Okvara se lahko poka`e tudi ve~ mesecev in celo let po prenehanju zdravljenja s citostatikom. Kot ka`ejo dosedanje izku{nje, se sr~no popu{~anje zaradi biolo{kih zdravil pojavi `e med njihovim prejemanjem in zahteva za~asno ali trajno prekinitev zdravljenja. Poleg tega je potrebno zdravljenje sr~nega popu{~anja, ki ga pogosto uvede kardiolog, nadzira pa osebni zdravnik. Citostatiki lahko redko povzro~ijo tudi motnje sr~nega ritma, ki se pojavijo navadno med infuzijo zdravila in se ka`ejo kot neredno sr~no utripanje. Motnje ritma najpogosteje povzro~ijo taksani, redkeje drugi citostatiki. Poleg njih lahko nekateri citostatiki povzro~ijo bole~ine zaradi kr~enja sr~nih `il (ven~nih arterij) in s tem moteno preskrbo srca s kisikom. Kr~ ven~nih arterij lahko nastopi najpogosteje ob 5-fluorouracilu, redkeje cisplatinu ali jemanju kapecitabina. Znaki, ki kažejo na okvaro src ˇne mišice Znaki okvare sr~ne mi{ice se ne razlikujejo od tistih pri okvari srca zaradi drugih vzrokov. Ne`eleni u~inki na organe Srce Ne`eleni u~inki na organe Srce • Znaki src ˇnega popušc ˇanja: te`je dihanje med naporom (npr. pri hoji po stopnicah), otekanje nog, pogostej{e odvajanje vode pono~i. • Krc ˇenje src ˇnih žil (venc ˇnih arterij): ti{~anje za prsnico, bole~ina v prsih, lahko z iz`arevanjem v vrat, levo zgornjo okon~ino ali zgornji del trebuha. Vezano je na ~as prejemanja citostatika. • Motnje src ˇnega ritma: huj{e so izjemno redke in se lahko ka`ejo kot motnje zavesti, bla`je pa kot neredno ali hitro bitje srca. Koristni napotki pri prejemanju zdravil za zdravljenje raka, ki lahko povzro~ajo ne`elene u~inke na srce • Bodite pozorni na te`je dihanje med naporom, otekanje nog, neredno bitje srca, ti{~anje ali bole~ine v prsih in se o njih pogovorite s svojim zdravnikom. • ^e med infuzijo kateregakoli zdravila za~utite neredno utripanje srca ali bole~ino v prsih, nanju takoj opozorite medicinsko sestro ali zdravnika. • V ~asu zdravljenja vam svetujemo omejitev pitja alkohola in kajenja. • Pazite, da v ~asu zdravljenja ne boste pretirano pove~ali telesne te`e.   Bolniki imajo te`ave s plju~i najve~krat zaradi oku`b, ki so posledica delovanja citostatikov na kostni mozeg (nevtropenija) in ne zaradi vpliva zdravil za zdravljenje raka na plju~a. Ve~ o tem si lahko preberete v poglavju o zavori delovanja kostnega mozga in ve~ji dovzetnosti za oku`be. Zdravila za zdravljenje raka le izjemoma okvarjajo plju~no delovanje. Od citostatikov lahko pomembno okvari delovanje plju~ bleomicin. U~inek na plju~a se pri bolniku, ki nima predhodne plju~ne bolezni poka`e redko, obi~ajno le po prejetju ve~jega odmerka bleomicina, prej pa kadar so plju~a `e okvarjena zaradi drugih kroni~nih plju~nih bolezni. Zato morate zdravniku vedno povedati, ~e ste kroni~ni plju~ni bolnik. ^e ste, boste pred zdravljenjem in med njim opravili dodatne preiskave za oceno delovanja plju~ (testi plju~ne funkcije). Nekateri citostatiki, kot so taksani, pa tudi hormonska in biolo{ka zdravila, ne povzro~ajo prave okvare plju~, ampak ta nastane zaradi zadr`evanja vode v telesu, ki lahko zastaja tudi v plju~ih, kar ote`i dihanje. Obi~ajno tedaj otekajo tudi noge. Pomagajo zdravila za odvajane vode. Tudi nekatera nova biolo{ka zdravila lahko izjemoma ne`eleno vplivajo na plju~a, posledica je te`ko dihanje. To je ob prvi infuziji monoklonskih protiteles lahko znak preob~utljivostne reakcije nanje, zato je treba dajanje skrbno nadzirati. Tudi za biolo{ka zdravila velja, da je tveganje za te`ave s plju~i ve~je, ~e jih imate `e od prej okvarjena zaradi kroni~ne plju~ne bolezni. Prav je, da svojega zdravnika opozorite na te`ave z dihanjem med zdravljenjem s katerimikoli vrstami zdravil ali po njem, zlasti z novimi tar~nimi zdravili. Ne`eleni u~inki vseh novih zdravil, ki so v klini~ni uporabi {ele kratek ~as, namre~ {e niso povsem raziskani, zato tudi njihovih zapletov, zlasti kasnih, {e ne poznamo. Ne`eleni u~inki na organe Plju~a Znaki, ki kažejo na okvaro pljuc ˇ S plju~i dihamo, v telo dovajamo kisik in odvajamo ogljikov dioksid. Ko so prou~evali vpliv zdravil za zdravljenje raka na plju~a, so ugotovili, da najbolj motijo ravno izmenjavo plinov v plju~ih, posledica ~esar so ob~utek zadihanosti, pomanjkanja zraka, hitro dihanje, utrujenost `e med minimalnimi napori. Zdravljenje plju~ne okvare je odvisno od vzroka, ki jo je povzro~il. Kadar jo povzro~ijo zdravila za zdravljenje raka, je treba vedno uvesti podporno zdravljenje in presoditi o za~asni ali trajni prekinitvi zdravljenja z njimi. Ne`eleni u~inki na organe Plju~a • Bodite pozorni na pojav bole~ine v prsih, te`kega dihanja, zvi{ane telesne temperature, utrujenosti, ob~utka pomanjkanja zraka. O te`avah se pogovorite z osebnim zdravnikom in onkologom. • Kadilcem svetujemo, naj prenehajo kaditi. • ^e zmorete, vam priporo~amo sprehode v naravo in ukvarjanje z dejavnostmi, ki spro{~ajo. Privo{~ite si tudi po~itek. • Ve~krat podnevi prezra~ite sobo in poskrbite za ustrezne klimatske razmere: temperaturo in vla`nost, pa tudi za mir. • ^e imate te`ave z dihanjem, vam bo pomagal razbremenilni polo`aj: sedite z visoko dvignjenim vzglavjem ali z rokami naslonjenimi na blazino, polo`eno na mizi, tako da se vam sprosti prsni ko{, kar bo olaj{alo dihanje. Koristni napotki pri ne`elenem u~inku zdravil za zdravljenje raka na plju~a Stop kajenje!   Ve~ina zdravil se razgradi v jetrih, nato pa izlo~i s se~em skozi ledvice in mehur. Nekateri citostatiki lahko okvarijo delovanje ledvic oziroma mehurja. Take citostatike smemo dati le bolnikom z normalnim ledvi~nim delovanjem. Zato je pomembno, da zdravnika seznanite, ~e imate ali ste imeli v preteklosti te`ave z ledvicami ali mehurjem. Ledvice Normalno delovanje ledvic je pomembno za odstranjevanje {kodljivih snovi iz telesa, kamor sodijo tudi presnovki citostatikov in nekaterih tar~nih zdravil. ^e prejemate kemoterapijo ali tar~na zdravila, kot so zaviraci tirozin-kinaz, je zelo pomembno, da popijete najmanj , litra teko~ine na dan. ^e teko~ine ne pijete ali je ne morete u`ivati na primer zaradi bruhanja, morate o tem obvestiti zdravnika, saj bi vam zaradi dehidracije lahko za~ele slab{e delovati ledvice. Poslab{anje ledvi~nega delovanje pa ima za posledico poja~anje drugih ne`elenih u~inkov zdravil, kot je vnetje sluznic; {kodljiv u~inek na kostni mozeg, zlasti se pove~a mo`nost pojava nevtropenije in s tem oku`b. Citostatik cisplatin je zelo pomemben v zdravljenju {tevilnih rakov, vendar lahko hudo okvari ledvice, ker se v celoti izlo~a skoznje. Zdravnik vam bo pred uporabo tega zdravila opravil dodatne preiskave, s katerimi bo ocenil delovanje va{ih ledvic. Navadno odredi krvno preiskavo in {e dodatno 24- ali 48- urno zbiranje se~a. Iz vzorca tako zbranega se~a je mogo~e zelo natan~no ugotoviti sposobnost ledvic za izlo~anje, podobno kot z izotopno preiskavo ledvic. Poleg cisplatina, ki lahko okvari ledvice, boste prejemali tudi dodatne infuzije teko~in v `ilo. Vselej pa morate upo{tevati navodila za dodatno pitje teko~in, tako bo pretok se~a skozi ledvice ve~ji. Ledvice lahko okvari tudi citostatik metotreksat, zlasti v velikih odmerkih, ki jih uporabljamo za zdravljenje sarkomov ali nekaterih limfomov. Zdravljenje z njim vedno Ne`eleni u~inki na organe Ledvice in mehur poteka v bolni{nici, ker mora bolnik prejeti poleg ve~ litrov infuzij teko~ine {e sodo v obliki tablet ali infuzije, kar zagotovi alkalen urin, ki je potreben za normalno izlo~anje metotreksata. Za zagotavljanje alkalnega se~a pa tedaj ne smete piti kislih teko~in niti jesti kisle hrane. V ~asu zdravljenja vam bodo pogosteje jemali kri za oceno ledvi~nega delovanja, merili kislost izlo~enega se~a in koncentracijo metotreksata v krvi, po ~emer ocenijo stopnjo njegovega izlo~anja. Znaki, ki kažejo na ledvic ˇno okvaro Ob upo{tevanju vseh previdnostnih ukrepov in navodil pride do okvare ledvic pri uporabi citostatikov le izjemoma. Kljub temu je prav, da ste nekaj dni po prejeti kemoterapiji pozorni na naslednje znake: Ni dobro, ~e kljub pitju zadostnih koli~in teko~in, izlo~ite le malo se~a. Razlika med popito teko~ino in koli~ino se~a zna{a za odraslo osebo pribli`no liter na dan (ta se izlo~i kot hlapi v izdihanem zraku in skozi ko`o), ~e ni ve~jih telesnih naporov, bruhanja in driske. ^e boste huje bruhali ali imeli drisko, morate takoj k zdravniku. Izgubljeno teko~ino je treba nadomestiti, saj bi lahko zaradi dehidracije (izsu{itve) utrpeli prehodno ali slab{e ledvi~no delovanje, zdravilo pa bi se ~ezmerno zadr`evalo v telesu, zato bi postali ne`eleni u~inki izrazitej{i. ^e boste otekli (noge, okoli o~i) ali pogosteje hodili na vodo tudi pono~i (kar je sicer normalno, kadar pijemo ve~je koli~ine teko~in!), pojdite na pregled k zdravniku. Mehur Pomembno je, da med zdravljenjem s katerimkoli citostatikom pijete dosti teko~ine in pogosto praznite se~nik. V se~u se zberejo razgradne snovi citostatikov in ~e dolgo stoji v se~nem mehurju, ga dra`i. Nekateri citostatiki, kot sta ifosfamid in ciklofosfamid oziroma • • • Ne`eleni u~inki na organe Ledvice in mehur   njuni razpadni presnovki, ki se nahajajo v se~u, so {e posebej {kodljivi za sluznico mehurja in lahko povzro~ijo vnetju mehurja podobne te`ave. Ka`ejo se kot pogosto, peko~e odvajanje vode v majhnih koli~inah, celo po kapljicah. Tudi po mokrenju ostane ob~utek ponovnega ti{~anja na vodo, velikokrat je se~ krvavkasto obarvan. Danes imamo na voljo u~inkovito zdravilo uromiteksan, ki okvaro sluznice se~nega mehurja prepre~i. Uporabljamo ga ob zdravljenju z dolo~enimi citostatiki. ^e imate kr~evite bole~ine v predelu mehurja, vam bo zdravnik predpisal zdravila proti kr~em, v~asih boste potrebovali tudi antibiotik. Nekateri citostatiki, kot so antraciklini (doksorubicin, epidoksorubicin), se~ le obarvajo rde~e in ne okvarjajo sluznice mehurja. Tu posebni ukrepi, razen zadostnega pitja teko~in, niso potrebni. Znaki, ki kažejo na okvaro mehurja Pogosto mokrenje v majhnih koli~inah Peko~e mokrenje Krvavkast urin Kr~i ali bole~ine v spodnjem delu trebuha V jetrih potekajo presnovni procesi, ki zagotavljajo energijo (hrano) vsem celicam v telesu in hkrati odstranjujejo za telo strupene snovi (ali jih pretvorijo v nestrupeno obliko). Kot ve~ina zdravil se tudi zdravila za zdravljenje raka prete`no presnovijo v jetrih in jih lahko okvarijo, zlasti ~e jih dajemo z drugimi zdravili, ki se podobno presnavljajo. Zato je pomembno, da o vseh zdravilih ali drugih pripravkih, ki jih jemljete, seznanite svojega onkologa. Vedno tudi povejte zdravniku, ~e ste `e imeli te`ave z jetri (npr. hepatitis, cirozo). Pri bolnikih z okvarjenim jetrnim delovanjem, nekaterih citostatikov in biolo{kih zdravil ne smemo uporabljati. Pred zdravljenjem s takimi zdravili moramo s krvnimi preiskavami preveriti delovanje jeter. Kljub njihovemu normalnemu delovanju lahko citostatiki in nekatera biolo{ka zdravila okvarijo jetra, ~esar pa ne moremo predvideti. Obi~ajno je taka okvara le prehodna. ^e je huj{a, je treba prenehati jemati zdravilo, ki jetra okvarja, in ukiniti tudi vsa druga, ki niso `ivljenjskega pomena. Pri bla`ji okvari le prilagodimo odmerke zdravil. V ~asu zdravljenja z zdravili, ki lahko okvarjajo jetra, omejite pitje alkohola, zlasti pa ne pijte `ganih pija~. ^e pride do okvare jeter, je treba alkohol povsem opustiti. Seveda so lahko jetra okvarjena zaradi rakave bolezni in ne zaradi zdravil in prav tovrstna okvara najpogosteje omejuje zdravljenje z zdravili za zdravljenje raka. Znaki, ki kažejo na jetrno okvaro Zlatenica (rumene belo~nice, ko`a) Temnej{e obarvan se~ Svetlej{e blato Nabiranje teko~ine v trebuhu Srbenje ko`e Zaspanost, zmedenost Bole~ine pod desnim rebrnim lokom Kr~i pod desnim rebrnim lokom ali v trebuhu Ne`eleni u~inki na organe Jetra Ne`eleni u~inki na organe Ledvice in mehur • • • • Koristni napotki za prepre~evanje ne`elenih u~inkov zdravil na ledvice in mehur • Med zdravljenjem in neposredno po njem popijte dovolj teko~ine (vsaj 1,5 do 2 litra na dan - vodo, ~aj, brezalkoholne pija~e, sokove ...) in skrbite za redno praznjenje se~nega mehurja. • Bodite pozorni na peko~e ali pogostno odvajanje vode, prisotnost krvi v se~u, nezmo`nost mokrenja, povi{ano telesno temperaturo, mrzlico. ^e se pojavi kateri od navedenih znakov, obvestite osebnega zdravnika. • Bodite pozorni na koli~ino popite teko~ine in koli~ino izlo~enega se~a. • Nosite bomba`no spodnje perilo. • ^e vam je zdravnik naro~il 24-urno zbiranje se~a za preiskavo, ki je potrebna za natan~nej{o oceno ledvi~nega delovanja, ga izvajajte natan~no po prejetih navodilih. • Sprememba barve in vonja se~a je lahko posledica barve in vrste zdravil, ki ste jih prejeli • • • • • • • • 0  ^e boste tak{ne znake opazili, se posvetujte s svojim zdravnikom! Zdravila za zdravljenje raka imajo le izjemoma ne`elene u~inke na centralno `iv~evje – mo`gane in hrbtenja~o. Pogosteje se dogaja, da (zlasti nekateri citostatiki) okvarjajo periferne ali avtonomne `ivce (slednji o`iv~ujejo prebavne organe in se~ila), sluh in redkeje ravnote`ni organ. @iv~evje najpogosteje okvarjajo cisplatin in drugi na platini temelje~i citostatiki (periferno `iv~evje, sluh), vinkristin in vinblastin (periferno in avtonomno `iv~evje) ter taksani (periferno `iv~evje). Pri ve~ini bolnikov so okvare prehodne narave in minejo, ko zdravilo prenehajo jemati. Okvare le redko ostanejo trajne in so lahko za bolnika zelo mote~e. Znaki, ki kažejo na okvaro živc ˇevja Periferno živc ˇevje: mravljin~enje, ki se ponavadi za~ne na konicah prstov rok in nog, slab{i ob~utek za dotik, hladno in toplo, slab{a mo~ okon~in, utrujenost, te`ave pri hoji. Avtonomno živc ˇevje: zaprtje, te`ave pri odvajanju vode, zni`an krvni tlak, vrtoglavice. Ne`eleni u~inki na organe Jetra Koristni napotki za prepre~evanje ne`elenih u~inkov na jetra • Skrbite za redno odvajanje blata. • Pijte dovolj teko~in in jejte polnovredno prehrano z veliko vlaknin, ki prepre~ujejo zaprtje in olaj{ajo hitrej{i prehod ~revesne vsebine in z njo presnovkov zdravil iz jeter. • V ~asu zdravljenja ne pijte alkoholnih pija~. • Bodite pozorni na bole~ino pod desnim rebrnim lokom, spremembo barve se~a ali blata, nabiranje teko~ine v trebuhu, slabost, obarvanost ko`e (zlatenico ...). ^e boste opazili katerega od omenjenih znakov, se posvetujte z zdravnikom. Ne`eleni u~inki na organe @iv~evje Koristni napotki pri pojavu ne`elenega u~inka zdravil za zdravljenje raka na `iv~evje • O vseh znakih, ki se pojavijo, se pogovorite s svojim zdravnikom. • ^e opazite pojav omrtvelosti prstov, bodite previdni, kadar prijemate ostre, vro~e ali druga~e nevarne predmete. • ^e imate prizadeto ravnote`je, pazite, da ne boste padli; gibajte se previdno, oprijemajte se ograje. Nosite udobno obutev, ki ne drsi. • Prosite za pomo~ pri gibanju, ~e se zavedate, da niste stabilni in da bi lahko padli. • •   Zdravljenje z nekaterimi citostatiki, visokodozno kemoterapijo in hormonskimi zdravili, ki jih uporabljamo za zdravljenje raka, lahko za~asno ali trajno okvari delovanje spolnih organov. Tako pride do okvare jaj~nikov pri `enskah, posledica tega sta izguba menstruacije in prezgodnja menopavza; ter mod pri mo{kih, kar povzro~i impotenco, zmanj{ano `eljo po spolnosti in sterilnost. Kako pogosta je izguba menstruacije in kaj pomeni? Izgubo menstruacije {tejemo med pomembnej{e ne`elene u~inke sistemskega zdravljenja pri `enskah. Nekatera zdravila, ki jih uporabljamo v sistemskem zdravljenju (na primer nekateri citostatiki, zlasti v velikih odmerkih; agonisti LHRH, tamoksifen), po{kodujejo jaj~nike in vplivajo na njihovo delovanje. Tvorba `enskih spolnih hormonov upade in njihovo izlo~anje v kri se pomembno zmanj{a. Pri bolnicah mlaj{ih od 50 let zdravljenje povzro~i prenehanje menstruacij in sposobnost zanositve. Nastopi prezgodnja mena (klimakterij). Omenjena zdravila lahko povzro~ajo za~asno ali trajno prenehanje menstruacij, odvisno od starosti bolnice, vrste in odmerka zdravil. Med citostatskim zdravljenjem pride do izgube menstruacije pri 10 do 50 % bolnic mlaj{ih od 40 let in pri 50 do 94 % starej{ih od 40 let. Izguba menstruacije je odvisna od vrste in odmerka citostatikov. Na splo{no velja, da sistemsko zdravljenje povzro~a trajno izgubo menstruacije pri ve~ kot polovici bolnic, mlaj{ih od 50 let. Pogosto se zgodi, da ciklusi ponovno vzpostavljenih menstruacij niso ve~ pravilni, enkrat mese~no kot pred zdravljenjem, ampak so mo`ni kraj{i ali dalj{i izostanki. Menstruacije so lahko tudi dalj{e (ve~ kot teden dni). Vse navedene spremembe najve~krat ne pomenijo resnej{ih bolezenskih stanj, vsekakor pa je prav, da opravite pregled pri ginekologu. Kateri so znaki prezgodnje menopavze? Menopavzalni simptomi ali znaki, ki nastanejo nenadoma kot posledica prezgodnje menopavze, velikokrat povzro~ajo bolnicam {tevilne te`ave in lahko pomembno zmanj{ujejo kakovost `ivljenja. Najpogostej{e te`ave, ki prizadenejo kar polovico bolnic ali {e ve~, so po pogostnosti pojavljanja vro~inski oblivi, nespe~nost, bole~ine v sklepih, vzkipljivost in suhost no`nice. Povpra{ajte o njih svojega zdravnika in ga poprosite za ustrezne poljudne knji`ice, kjer so podrobneje opisane in ki navajajo tudi nasvete, kako jih premagovati. Ve~ino te`av je mogo~e prepre~iti ali vsaj omiliti. Hormonsko nadomestno zdravljenje, ki kot `e ime pove, deloma nadomesti manjkajo~e spolne hormone najbolj u~inkovito prepre~i menopavzalne te`ave. Pri hormonsko odvisnem raku dojk pa hormonskega nadomestnega zdravljenja zaradi ve~jega tveganja ponovitve raka, ne priporo~amo. Nekatere milej{e izra`ene, menopavzalne te`ave omilijo tudi rastlinski izvle~ki, akupunktura, dietna prehrana in veliko gibanja. Kako se zašc ˇiti pred zanositvijo? Za{~ita pred zanositvijo med sistemskim zdravljenjem enega od spolnih partnerjev je nujna, ker bi lahko zdravila, ki jih uporabljamo za sistemsko zdravljenje, po{kodovala zarodek oziroma plod. Naju~inkovitej{a za{~ita so kontracepcijske tablete, vendar jih bolnicam, ki se zdravijo zaradi hormonsko odvisnega raka dojk ne priporo~amo. Prekinjeni spolni odnosi (pred izlivom) niso zanesljiva za{~ita in jih ne priporo~amo. U~inkovita za{~ita so kondomi s so~asno uporabo antispermicidov ali materni~ni obro~ki (IUD), ki ne vsebujejo hormonskega dodatka. Prav tako u~inkovita, a trajna za{~ita pred zanositvijo, je sterilizacija, za katero se lahko odlo~i eden od partnerjev. V primeru neza{~itenega Ne`eleni u~inki na spolne organe Ne`eleni u~inki na spolne organe   spolnega odnosa je dovoljen enkratni odmerek kontracepcijskih tablet, tudi pri bolnicah z rakom na dojki, vendar nikakor ne kot stalna oblika za{~ite. Izsledkov raziskav o tem vpra{anju ni, zato odlo~itev temelji predvsem na nujnosti ukrepanja, to je prepre~evanja ne`elene nose~nosti. Bolnice, ki so imele iz kateregakoli vzroka odstranjeno maternico, za{~ite pred zanositvijo ne potrebujejo. Spolnost med zdravljenjem Sistemsko zdravljenje lahko vpliva na spolnost med zdravljenjem enega od partnerjev. Ve~ina sprememb je prehodnih in trajno ne prizadene spolnega `ivljenja. Ob~utki utrujenosti, oslabelosti, slabosti, nerazpolo`enja ali tesnobnosti zaradi strahu o neuspehu zdravljenja raka lahko med zdravljenjem zmanj{ujejo `eljo po spolnosti. Odklanjanje spolnosti med zdravljenjem je povsem razumljivo in nikakor ne bi smelo povzro~ati ob~utka krivde. Zavedajte se, da spremembe ne bodo trajale dolgo. Pogovorite se s svojim partnerjem o te`avah in pomislekih, ki jih imate. Partner bo vesel, da niste pozabili nanj in da vam lahko pomaga. Strokovnega razloga proti spolnosti med zdravljenjem s sistemskimi zdravili ni. Prav tako ve~ina zdravil dolgoro~no ne vpliva na `eljo ali sposobnost imeti spolne odnose. Tudi ko zanositev ni mogo~a, je v ~asu sistemskega zdravljenja priporo~ljivo pri spolnih odnosih uporabiti kondom, saj obstoji mo`nost, ~eprav minimalna, da se nekatera zdravila za sistemsko zdravljenje izlo~ajo v telesne teko~ine (vaginalno sluz ali spermo). Poleg izgube menstruacije se pri `enskah zaradi upada `enskih spolnih hormonov zmanj{a izlo~anje vaginalne sluzi, zaradi ~esar postane no`nica suha, kar ovira normalne in nebole~e spolne odnose. Pogosto bole~ine trajajo {e nekaj ur po spolnem odnosu in nemalokrat se v no`nici razvijejo peko~e bole~ine in vnetje. ^e ne smete uporabljati hormonskih nadomestnih zdravil v obliki tablet, injekcij ali obli`ev, lahko navedene te`ave uspe{no prepre~ite z vaginalnimi kremami z dodatkom estrogena ali brez njega, ki delujejo le lokalno. O nastalih te`avah se odkrito pogovorite s svojim ginekologom in skupaj izberita najprimernej{e sredstvo za laj{anje teh te`av, saj je spolnost pomembno do`ivljanje, ki ugodno vpliva na va{o samozavest in izbolj{uje odnose s partnerjem. Izguba sposobnosti zanositve (sterilnost) Ali bo sterilnost za~asna ali trajna, je odvisno od vrste in odmerka zdravila, so~asnega obsevanja predela male medenice, pa tudi od starosti bolnice ali bolnika. Izguba sposobnosti zanositve je te`ko breme za vsako `ensko in mo{kega, zato je `alost razumljiva in pogovor s partnerjem, dru`ino ali prijatelji zelo primeren. Nekatera zdravila, ki okvarjajo jaj~nike ali moda, zavrejo (za~asno ali trajno) njihovo delovanje in prepre~ijo tvorbo normalne `enske ali mo{ke spolne celice, ki je nujna za oploditev in zanositev. Zamrzovanje/ odmrzovanje spermijev (kriokonzervacija sperme) je `e dolga leta uveljavljen postopek za ohranitev plodne sposobnosti mo{kih z ozdravljivim rakom, kot so bolniki z rakom mod in limfomi, ki {e na~rtujejo dru`ino. Zahvaljujo~ znanosti je tudi pri `enskah mogo~e {e pred za~etkom sistemskega zdravljenja in s posebnim postopkom shraniti jaj~ne celice ali del jaj~nika, kar ohranja upanje za sposobnost kasnej{e zanositve. Omenjene postopke izvajamo tudi v Sloveniji. Ker je za pridobitev jaj~nih celic potrebna tudi stimulacija jaj~nikov s spolnimi hormoni in zato pogosto Ne`eleni u~inki na spolne organe Ne`eleni u~inki na spolne organe   tudi odlo`itev za~etka sistemskega zdravljenja, morata le~e~i onkolog in ginekolog obravnavati vsako bolnico posamezno. Bolnice z odstranjeno maternico seveda ne morejo zanositi. Nosec ˇnost po zdravljenju - - da ali ne? S sodobnim, uspe{nim zdravljenjem raka je na~rtovanje nose~nosti po zdravljenju enega od partnerjev postalo pomembno vpra{anje. Odlo~itev o nose~nosti mora temeljiti na tehtnem premisleku obeh partnerjev, ki zajema tudi in predvsem individualne potrebe novorojen~ka. ^e si partnerja otroka `elita, je priporo~ljivo odlo`iti na~rtovanje nose~nosti za nekaj mesecev po kon~anem sistemskem zdravljenju. Ve~ina zdravnikov svetuje dve leti, ker je verjetnost za ponovitev raka najve~ja prav prvi dve leti po zdravljenju. Glede na izsledke ve~ine opravljenih raziskav devetmese~na nose~nost pri `enskah po zdravljenju raka, ne vpliva na hitrej{o ponovitev bolezni. Strah in tesnoba (anksioznost) sta normalni reakciji vsakega bolnika, ki so mu odkrili raka in je povezan tako z boleznijo kot zdravljenjem, najsi bo kirur{ko, obsevalno ali sistemsko. Bolniki zlasti pogosto navajajo strah pred zdravljenjem s citostatiki (kemoterapijo). Kako se kaže anksioznost? Strah in tesnoba se lahko ka`eta kot motnje spanja, huj{a slabost, celo z bruhanjem, okrepljen ob~utek za bole~ino in zmanj{ana sposobnost vsakodnevne opravilnosti. Kako zmanjšati anksioznost? O svoji bolezni se pogovorite z zdravnikom. Povejte mu, kaj vas najbolj skrbi, naj vam opi{e zdravljenje, ki vas ~aka. ^e se boste z zdravljenjem sprijaznili, ga razumeli in znali pravilno ukrepati ob pojavu morebitnih ne`elenih u~inkih, bo tudi strah manj{i. Prav tako ne skrivajte svoje bolezni pred svojci in prijatelji. Odkrito govorite o svojih ob~utkih, tudi stiski, v kateri ste se zna{li. Priporo~amo, da si poi{~ete strokovno pomo~ v ambulanti za psihoonkologijo, kjer vam bodo svetovali {e nekatere sprostitvene tehnike. ^e bo va{a stiska prevelika, boste morda za kraj{i ~as potrebovali tudi zdravilo za zmanj{anje vznemirjenosti – anksiolitik. Strah, tesnoba in depresija Ne`eleni u~inki na spolne organe Koristni napotki pri strahu in tesnobi • Posku{ajte s sprostitvenimi tehnikami, kot so globoko dihanje, meditacija, pogovori, branje, poslu{anje glasbe, molitev ... • Privo{~ite si kopel ali masa`o. • O svoji bolezni in zdravljenju se pogovorite z zdravnikom. • Zaupajte svoje ob~utke svojcem in prijateljem. • Pridru`ite se skupini za samopomo~. • Hodite na sprehode ali redno telovadite.   Kaj je depresija? Poleg strahu in tesnobe bolnike z rakom pogosto zajame tudi depresija, ki se ka`e z izgubo interesa za normalna dnevna opravila, z nespe~nostjo ali s pretiranim spanjem, `alostjo, ob~utkom praznosti in nemo~i, jokavostjo, izgubo apetita ali obratno, s ~ezmernim u`ivanjem hrane. Depresijo lahko spremljajo kroni~na utrujenost, motnje koncentracije ali nezmo`nost sprejemanja odlo~itev in v hudih primerih celo misli o samomoru. Tudi pri depresiji priporo~amo upo{tevanje `e omenjenih koristnih napotkov. Ne pozabite, da v~asih `e lepo urejena zunanjost izbolj{a razpolo`enje. Ne branite se pregleda pri psihiatru, ki vam lahko pomaga tako z nasveti kot z za~asnim jemanjem zdravil, ki jim re~emo antidepresivi. Njihov u~inek ne nastopi takoj, ampak ob rednem jemanju po nekaj tednih, zato nad njimi ne obupajte. Nekateri bolniki med zdravljenjem s kemoterapijo opa`ajo te`ave, kot so izguba spomina za bli`nje dogodke, te`ave s koncentracijo, razumevanjem novih stvari in ra~unanjem. Te`av s pozornostjo in spominom pa verjetno ne spro`a le kemoterapija, ampak so delno kriva tudi podporna zdravila: antiemetiki, anksiolitiki in analgetiki, pri mladih `enskah pa tudi prezgodnja menopavza, do katere lahko pride zaradi kemoterapije. Pomnjenje poslab{ajo tudi slabokrvnost, kroni~na utrujenost in depresija. Pri ve~ini bolnikov te`ave ponehajo 1 do 2 leti po zdravljenju s kemoterapijo, pri pribli`no 20 % pa lahko trajajo tudi dlje ~asa. Te`ave s pozornostjo in spominom (kognitivne motnje) Strah, tesnoba in depresija Koristni napotki pri te`avah s pozornostjo in spominom • Napi{ite si seznam, kaj morate narediti. • Doma in v slu`bi si uredite stvari tako, da jih boste zlahka na{li. • Uporabljate koledar. • Delajte v miru, izklopite radio in televizijo, da boste osredoto~eni na delo. • Zmanj{ajte delovne obremenitve. • Privo{~ite si dovolj spanja. • Zmanj{ajte pitje alkohola in kave, u`ivajte uravnote`eno prehrano. • Hodite na sprehode ali redno telovadite. • Trenirajte mo`gane – berite, sestavljajte puzle, z otroci se igrajte spominske igrice ... 00 0 Verjetno ste se `e vpra{ali, kak{na naj bo prehrana sedaj, ko ste zboleli, ali lahko pripomore izbolj{ati u~inkovitost zdravljenja, in katera je primerna. V obdobju zahtevnega onkolo{kega zdravljenja pravilna prehrana vzdr`uje normalno prehranjenost, kondicijo in dobro po~utje, zmanj{a ne`elene u~inke zdravljenja, krepi odpornost in izbolj{a izid zdravljenja. Med boleznijo se za~ne presnova v telesu spreminjati. Glavni zna~ilnosti presnovnih sprememb sta pove~ana razgradnja in slab{a obnova mi{i~nih tkiv, ki pri nezadostni prehrani {e bolj propadajo. Vzrokov za presnovne spremembe je ve~. Med najpomembnej{imi je reakcija organizma na rakavo bolezen. Pomembni so {e ne`eleni u~inki zdravil in neposreden vpliv tumorja, saj lahko izlo~a razli~ne snovi, ki vplivajo na presnovo, kar vodi v izgubljanje telesne te`e in kroni~no utrujenost. Osnova prehranjevanja bolnikov z rakom je zdrava in uravnote`ena prehrana, prilagojena bolnikovim pove~anim potrebam po beljakovinah in energiji. Da bi zadostili svojim pove~anim potrebam, vam svetujemo pogostej{e obroke, dnevno 6 do 8 manj{ih, ki naj bodo energijsko in beljakovinsko gosti. Izbirajte med jedmi, ki so bogate z beljakovinami in ogljikovimi hidrati, ter hrano obogatite s kakovostnimi nenasi~enimi ma{~obami. Tudi bolniki, ki med boleznijo nimajo prehranjevalnih te`av, ne izgubljajo telesne te`e ali njihova te`a celo nara{~a, morajo jesti beljakovinsko bogato hrano in upo{tevati splo{na na~ela zdrave prehrane. Va{e telo potrebuje hranilne snovi: beljakovine, ogljikove hidrate, ma{~obe, vitamine in minerale. Telesne celice ta hranila uporabijo za delovanje, izgradnjo in obnovo telesnih tkiv in organov. Kak{na prehrana je primerna v ~asu sistemskega zdravljenja? Beljakovine Ogljikovi hidrati Ma{~obe Vitamini in minerali Kak{na prehrana je primerna v ~asu sistemskega zdravljenja? HRANILO POMEN VIR • vir `ivljenjsko pomembnih aminokislin • prepre~ujejo pove~ano razgradnjo telesnih beljakovin – mi{i~nega tkiva • pospe{ujejo obnovo telesnih celic • krepijo odpornost organizma • prina{ajo telesu energijo, potrebno za delo celic organizma in za proizvodnjo toplote • prina{ajo telesu energijo, potrebno za delo celic organizma in za proizvodnjo toplote • vir ma{~obnih kislin omega 3 in vitaminov, topnih v ma{~obah: A, D, E in K • delujejo v {tevilnih presnovnih procesih v organizmu • potrebni za delovanje vsake celice • posneto mleko • pusto meso • perutnina brez ko`e • ribe • jajca • njihovi izdelki • `ita in izdelki iz `it • stro~nice, • sladkor in med • rastlinska olja (laneno, olivno) • maslo, smetana, orehi in le{niki – kot dodatek jedem, s katerimi jih energijsko obogatite • ribe: sku{e, sardele, losos, tuna, morski list • sve`e sadje in zelenjava proizvodnjo toplote Ma{~obe • prina{ajo telesu energijo, potrebno za delo celic organizma in za proizvodnjo toplote • vir ma{~obnih kislin omega 3 in vitaminov, topnih v ma{~obah: A, D, E in K Vitamini in minerali • delujejo v {tevilnih presnovnih procesih v 0 0 Med najpogostej{imi prehranjevalnimi te`avami, povezanimi s sistemskim zdravljenjem, so spremljajo~i ne`eleni u~inki: neje{~nost in izguba apetita, slabost, bruhanje, spremembe oku{anja in vonjanja hrane, odpor do dolo~ene hrane, ote`eno po`iranje, zaprtje, driska idr. Bodite pozorni na omenjene te`ave, saj lahko zaradi njih zau`ijete premalo hrane ali celo ni~esar, z odvajanjem teko~ega blata pa hranilne snovi izgubljate. Vse to lahko vodi v zmanj{evanje telesne te`e in podhranjenost. Prav zato je pomembno redno spremljanje telesne te`e, tudi ~e nimate prehranjevalnih te`av, saj lahko zaradi raka kljub normalnemu prehranjevanju izgubljate te`o. Enako pozorni bodite na ~ezmeren porast telesne te`e. Zlasti zaradi prejemanja hormonskih zdravil se spremenita telesni metabolizem in poraba energije. Telo porabi ob tem zdravljenju manj kalorij za vzdr`evanje normalne telesne te`e, zato se telesna te`a lahko ~ezmerno pove~a, kar prav tako ni koristno. Koristne nasvete za opisane te`ave boste na{li tudi v posameznih poglavjih o ne`elenih u~inkih. O te`avah v zvezi s prehranjevanjem pravo~asno obvestite svojo medicinsko sestro, zdravnika ali klini~nega dietetika. Svetovali vam bodo, kako lahko s prakti~nimi ukrepi omilite te`ave. ^e vas bodo pestile ve~je prehranjevalne te`ave zaradi izgube telesne te`e, vam bosta zdravnik ali klini~ni dietetik morda svetovala {e u`ivanje razli~nih prehranskih dopolnil. Dobrodo{la so prehranska dopolnila v obliki razli~nih napitkov, ki jih boste pili med obroki hrane, ali v obliki prahu, ki jih lahko vme{ate v hrano in jo z njimi kalori~no in hranilno obogatite. ^e izgubljate telesno te`o, boste morali zau`iti ~im ve~ energijsko bogate hrane, kot so razli~ni ore{~ki, posu{eno sadje, mle~ni izdelki in pudingi. Koristni napotki • Dnevno zau`ijte 6 do 8 manj{ih energijsko in beljakovinsko gostih obrokov. • Izbirajte med jedmi, ki so bogate z beljakovinami in ogljikovimi hidrati, ter hrano obogatite s kakovostnimi nenasi~enimi ma{~obami. • Pred obrokom pojdite na sprehod – pove~al vam bo apetit. • ^e vas moti vonj hrane, jo jejte hladno ali ogreto na sobno temperaturo. • Pijte med posameznimi obroki, med samo jedjo pa ne, ker boste sicer prehitro siti. • Telesno te`o preverjajte tedensko. • O te`avah s prehranjevanjem pravo~asno obvestite medicinsko sestro, zdravnika ali klini~nega dietetika. Kak{na prehrana je primerna v ~asu sistemskega zdravljenja? Kak{na prehrana je primerna v ~asu sistemskega zdravljenja? 0 0 Tudi za pitje alkohola med sistemskim zdravljenjem raka velja predvsem zmernost. Kozarec (najve~ dva) vina ali piva spro{~a in pove~a apetit. Pomembno pa je vedeti, da lahko alkohol skupaj z nekaterimi zdravili poslab{a ne`elene u~inke zdravljenja in povzro~i tudi druge te`ave. Alkohola se popolnoma izogibajte pri zdravljenju z nekaterimi citostatiki (kot so ciklofosfamid, metotreksat, prokarbazin in lemustin) in ~e imate jetrno bolezen. ^e ste sicer ~ezmeren pivec/pivka, morate koli~ino popitega alkohola zmanj{ati. Na splo{no odsvetujemo pitje alkohola prvih 48 ur po prejeti kemoterapiji, popolnoma pa je prepovedano pitje `ganih pija~. Ali je v ~asu zdravljenja dovoljeno pitje alkohola? Marsikateri bolnik poleg uradne medicine i{~e tudi druge na~ine zdravljenja in v~asih celo opusti priporo~eno zdravljenje. Uradna medicina pri zdravljenju raka in drugih bolezni temelji na spoznanjih, podprtih z dokazi, ki so bili pridobljeni v strogo nadzorovanih klini~nih raziskavah. Skratka, ukrepali boste napa~no, ~e boste verjeli v ~ude`ne uspehe alternativnih zdravil in se prepustili rokam samooklicanih zdravilcev. Kaj je alternativno zdravljenje? Alternativna zdravljenja so nedokazane zdravilske metode in pripravki, ki pogosto obljubljajo ozdravitev raka. Sem sodijo razli~na prehranska dopolnila, post, zdravila, ki naj bi spremenila delovanje imunskega sistema, zdravila rastlinskega ali `ivalskega izvora, homeopatija in hipnoza. Ne verjemite, da lahko pozdravite raka s takimi nepreverjenimi in dvomljivimi na~ini. Ljudje, ki trdijo, da so tako ozdravili raka, ga bodisi niso imeli, bodisi je bil neinvaziven in je zaradi svojih biolo{kih lastnosti (in ne alternativnih zdravil) rasel po~asi in vrsto let ni delal te`av. Kaj je komplementarno zdravljenje? Komplementarno zdravljenje raka je tisto, ki lahko dopolnjuje zdravljenje po priporo~enih na~elih uradne medicine. Njegov namen ni ozdravitev raka, ampak zmanj{anje spremljajo~ih simptomov, ne`elenih u~inkov in izbolj{anje bolnikovega po~utja. Dopolnilne (komplementarne) metode zdravljenja, ki so usmerjene na duhovno, mentalno in ~ustveno raven, kot so dihalne in sprostitvene tehnike (joga, ~i gong), razli~ne oblike masa`e, akupunktura, meditacija, vizualizacija in pozitivne afirmacije, zdravljenje z zvokom, s plesom in petjem Ali je med zdravljenjem dovoljeno dodatno u`ivanje vitaminov, mineralov in drugih alternativnih zdravil? Koristni napotki • Kozarec vina ali piva pred jedjo vas bo sprostil in vam pove~al apetit. • Ne pijte `ganih pija~. • Posvetujte se s svojim onkologom, ali je alkohol prepovedan ravno v kombinaciji z zdravilom, ki ga prejemate. 0 0 ter druge, nekaterim bolnikom celo pomagajo pri sprostitvi, premagovanju stresa in ne`elenih u~inkov med zdravljenjem. Komplementarne metode zdravljenja z dolo~enimi zdravili rastlinskega izvora (npr. sok noni, tablete brokolija, alge in podobno), ki jih nekateri bolniki jemljejo v ta namen, pa so povsem neraziskane in celo pogojno {kodljive, saj lahko slabijo delovanje protirakavih zdravil ali celo okrepijo njihove ne`elene u~inke. Zato priporo~amo, da teh zdravil med sistemskim zdravljenjem ne u`ivate, saj ne vemo, kak{ne so interakcije z zdravili za zdravljenje raka. Kako je z jemanjem vitaminov in mineralov? Velja splo{no prepri~anje, da ni dobrega zdravja brez vitaminskih dodatkov in mineralov v prehrani. Prav zato ni presenetljivo, da bolniki z rakom jemljejo velike odmerke enega ali ve~ vitaminov, ne da bi se pri tem zavedali, kako jim lahko celo {kodijo. Ta dopolnila namre~ lahko zmanj{ajo u~inkovitost zdravil za zdravljenje raka. Nekateri vitamini (A, E in C) delujejo kot antioksidanti, kar pomeni, da prepre~ijo nastajanje radikalov, ki po{kodujo DNK. Zato je pomembno vedeti, da delovanje nekaterih citostatikov temelji ravno na okvarjanju DNK rakavih celic, ki se zato ne morejo ve~ deliti in razmno`evati. Zaradi nasprotnega (pri raku ne`elenega) u~inka bi antioksidativni vitamini lahko zmanj{ali u~inkovitost citostatikov. Tudi mineralov ne jemljite na slepo, saj lahko v prevelikih odmerkih {kodijo enako, kot ~e jih primanjkuje. Va{ zdravnik bo ugotovil, ali potrebujete tovrstno nadome{~anje in vam bo po potrebi predpisal ustrezne tablete. Zavedajte se, da je s pravilno, pestro prehrano, ki vsebuje dovolj sadja in zelenjave, vnos vitaminov povsem zadosten, zato dodatno zdravljenje z vitamini ni potrebno. Koristni napotki • Zaupajte zdravljenju, ki vam ga je predpisal va{ onkolog, in v tem ~asu ne jemljite nepreizku{enih zdravil. • ^e se `e odlo~ite za komplementarno zdravljenje, izberite metodo, ki je usmerjena na duhovno in ~ustveno raven. • Med kemoterapijo ne jemljite antioksidativnih vitaminov (A, C, E). Vpra{ajte svojega zdravnika, ali vam jih priporo~a po kon~anem zdravljenju. • Ne zapravljajte svojega premo`enja za ’~ude`na’ zdravila. Takih namre~ ni. Ali je med zdravljenjem dovoljeno dodatno u`ivanje vitaminov, mineralov in drugih alternativnih zdravil? Ali je med zdravljenjem dovoljeno dodatno u`ivanje vitaminov, mineralov in drugih alternativnih zdravil? 0 0 Pomembno je, da med zdravljenjem ostanete telesno dejavni. Redna vadba bo pomagala, da boste zadr`ali kondicijo in ohranili mi{i~no mo~. Pomagala vam bo ohranjati bolj{e po~utje, zmanj{ati slabost, kroni~no utrujenost in depresijo, izbolj{ati apetit. Redna telesna dejavnost bo prepre~ila telesno zale`anost, okorelost sklepov, te`ave z dihanjem, zaprtost. Postali boste samozavestnej{i, izbolj{ali si boste kakovost `ivljenja. Katera je najprimernjša telesna dejavnost? Sami se odlo~ite, katera zvrst je najprimernej{a za vas. Izberite varno, u~inkovito in zabavno razgibavanje. Nekaterim bodo povsem zadostovali sprehodi, drugi bodo nadaljevali z rednim tekom, plavanjem ali kolesarjenjem. Primerna je aerobika, pilates, fitnes, vse seveda z mero in brez naprezanja. Izbrana rekreacija naj ~im bolj ustreza va{i osebnosti in va{emu na~inu `ivljenja. ^e se pred zdravljenjem nikoli niste ukvarjali s {portom, ga potem za~nite previdno in stopnjujte, kolikor vam telo dopu{~a. Zelo aktivni rekreativci zagotovo ne bodo obdr`ali enake fizi~ne zmogljivosti, kot so jo imeli pred zdravljenjem, zato bodo tudi oni morali trening prilagoditi. Številna sistemska zdravila povzro~ajo kroni~no utrujenost, zato sicer priporo~amo telesno aktivnost, vendar z vmesnim po~itkom in brez pretiravanja. ^e boste ob~utili du{enje, otekanje nog, hiter utrip srca `e ob manj{ih naporih, se pogovorite z zdravnikom, saj je lahko vzrok teh te`av popu{~anje srca. Telesna dejavnost Tudi med sistemskim zdravljenjem lahko odidete na po~itnice. Odhod prilagodite vrsti zdravljenja. ^e prejemate hormonska zdravila v obliki tablet, prilagajanje ne bo potrebno. ^e pa prejemate citostatike, biolo{ka zdravila ali hormonske injekcije v dolo~enih ~asovnih intervalih, morate odhod in trajanje po~itnic prilagoditi zdravljenju. Izogibajte se krajem, ki imajo slabo zdravstveno oskrbo in so dale~ do zdravnika. Izogibajte se tudi eksoti~nim krajem, kjer so mo`ne potovalne driske prej pravilo kot izjema. Pred potovanjem se posvetujte s svojim zdravnikom. Opozoril vas bo na pri~akovane morebitne te`ave in vam svetoval, kako si pri njihovem pojavu pomagate. Razumljivo je, da bodo za vas po~itnice manj razgibane, kot so bile pred zdravljenjem. Svojo telesno dejavnost prilagodite svojim zmo`nostim in z njo predvsem ne pretiravajte. Privo{~ite si po~itek, ko za~utite potrebo po njem, in vedno se dovolj naspite. Kakšno je sonc ˇenje med sistemskim zdravljenjem? Pretiranega son~enja ne priporo~amo nikomur. Soncu se izogibajte med 0. in . uro. Med kemoterapijo je ko`a ob~utjivej{a na son~ne `arke. V ~asu zdravljenja z nekaterimi biolo{kimi in tar~nimi zdravili, kot so zaviralci tirozin-kinaz, je ob~utljivost ko`e pove~ana, saj ga pogosto spremljajo ne`eleni u~inki, med katerimi je zlasti neprijeten hud ko`ni izpu{~aj. Uporabljajte kreme z visokim za{~itnim faktorjem (20 ali ve~). Ne pozabite na za{~ito glave s pokrivali in nosite udobna, lahka obla~ila, ki vam bodo pokrila ve~ino ko`e. Ali je možno smuc ˇanje? Smu~anje je prijetna rekreacija v naravi, ki vam ne bo {kodovala, ~e jo seveda prilagodite trenutni Po~itnice med sistemskim zdravljenjem Koristni napotki • Ne pole`avajte in ne dovolite, da drugi opravijo namesto vas delo, ki bi ga lahko sami postorili. • Pojdite na sprehod vsak dan. • Redno delajte vaje za krepitev mi{ic. • Postavite si razumne cilje in si sami dolo~ite svoj tempo vadbe. • Motivirajte se, a se hkrati vnaprej pripravite tudi na te`ave in ovire. • Naj postane redna vadba va{ `ivljenjski slog. 0  telesni zmogljivosti. ^etudi dobro smu~ate, se izogibajte zelo strmih in nevarnih terenov, kjer bi se lahko po{kodovali. Po{kodba bi lahko poru{ila urnik na~rtovanega zdravljenja. Toplo se oblecite in za{~itite pred mrazom. ^e vam je slabo, imate nevtropenijo ali ste slabokrvni, se smu~anju raje za~asno odpovejte. Najve~ informacij o sistemskem zdravljenju, ki ga prejemate, vam lahko da va{ internist onkolog; o ne`elenih u~inkih zdravljenja in ukrepih za prepre~evanje pa tudi medicinska sestra z izku{njami na podro~ju dajanja sistemskih zdravil. Na Onkolo{kem in{titutu je na voljo tudi posvetovalnica za onkolo{ko zdravstveno nego, kjer izku{ene medicinske sestre skupinsko in individualno svetujejo bolnikom in svojcem o prepre~evanju ne`elenih u~inkov pri razli~nih vrstah sistemskega zdravljenja in o ustreznih ukrepih, ko se le-ti pojavijo. Poleg knji`ice o ne`elenih u~inkih sistemskega zdravljenja so na voljo {e druge, ki podrobneje razlagajo posamezne vrste rakov, njihov nastanek, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo. Povpra{ajte v ambulanti ali na oddelku, ali obstaja taka knji`ica tudi o va{em raku. Vzemite jo v roke in poglobite znanje o svoji bolezni. Ve~ino tovrstnih publikacij lahko najdete tudi na spletni strani Onkolo{kega in{tituta: www.onko-i.si. Informacije o sistemskem zdravljenju raka in ne`elenih u~inkih so objavljene tudi na {tevilnih spletnih straneh. Navajamo le nekatere, ki so jih oblikovali nacionalni in{tituti in zdru`enja za zdravljenje raka: Kje dobiti dodatne informacije? v angle{kem jeziku: v nem{kem jeziku: v italijanskem jeziku: Po~itnice med sistemskim zdravljenjem Koristni napotki • Za po~itnice si izberite kraj, kjer je hitro dosegljiva zdravni{ka oskrba. • Pred potjo v tujino si uredite nezgodno zavarovanje, ~e boste tam morda potrebovali zdravni{ki oskrbo. • S seboj vzemite zdravni{ko obvestilo o svoji bolezni in zdravljenju. • Vzemite tudi dovolj zdravil, ki jih jemljete. Prepri~ajte se, da bo v kraju va{ih po~itnic na voljo prostor, kjer jih boste hranili, zlasti ~e zanje potrebujete hladilnik. • Ne pozabite, da morate tudi na po~itnicah upo{tevati vsa navodila, ki ste jih dobili ob uvedbi sistemskega zdravljenja (pomembno je spiranje ust, pitje teko~in, ustrezna hrana, skrb za prebavo). • ^e imate vstavljeno vensko valvulo ali uporabljate medicinski pripomo~ek (na primer podko`no ~rpalko), ne pozabite njegovega potrdila in opisa, za kaj ga potrebujete. Izognili se boste morebitnim nev{e~nostim pri letali{ki kontroli. • www.cancer.gov/cancerinformation • http://www.plwc.org • www.nccn.org/patients/ • www.cancerbackup.org.uk • www.krebsgesellschaft.de/ • www.krebsinformationsdienst.de/ • www.ieo.it   adjuvantno ali dopolnilno sistemsko zdravljenje zdravljenje z enim ali ve~ citostatiki, hormonskimi zdravili in biolo{kim zdravilom, po kirur{ki odstranitvi tumorja. Vrsto dopolnilnega sistemskega zdravljenja predlaga zdravnik glede na biolo{ke zna~ilnosti tumorja. afirmacije so pozitivne trditve in misli, katerih osnovna funkcija je, da prek mo`ganov vplivajo na telo. agonisti LHRH zdravila, ki zavrejo spro{~anje hormona LHRH iz mo`ganov in nastajanje testosterona v modih pri mo{kih in estrogena v jaj~nikih pri `enskah. Dajemo jih v obliki podko`nih injekcij. alemtuzumab biolo{ko zdravilo; monoklonsko protitelo za zdravljenje nekaterih bolnikov s kroni~no limfati~no levkemijo alopecija izguba las alternativno zdravljenje je tisto, ki ni dokazano, in za katerega se bolnik odlo~i namesto priporo~enega zdravljenja uradne medicine analgetik zdravilo proti bole~inam anastrozol glejte zaviralci aromataz androgena ablacija zdravljenje z odvzemom mo{kih spolnih hormonov. Dose`emo jo kirur{ko (odstranitev mod) ali z obsevanjem mod ali z zdravili (na primer pri raku na prostati). anemija slabokrvnost, zmanj{ano {tevilo rde~ih krvni~k v krvi anksiolitik pomirjevalo, zdravilo za pomirjanje anksioznost strah in tesnoba antiandrogeni zdravila, ki prepre~ujejo mo{kim spolnim hormonom, predvsem testosteronu, da bi se vezali na svoje receptorje antibiotik zdravilo za zdravljenje oku`be, povzro~ene z bakterijami antiemetik zdravilo proti slabosti in bruhanju antiestrogeni hormonska zdravila, ki zasedejo hormonske receptorje za estrogene na tumorskih celicah in tako prepre~ijo, da bi se nanje vezali in delovali `enski spolni hormoni estrogeni antihistaminik zdravilo proti alergiji antimikotik zdravilo za zdravljenje oku`be, povzro~ene z glivami Slovar strokovnih izrazov antipiretik zdravilo za zbijanje povi{ane telesne temperature antraciklini zdravila iz vrste za rakasto celico {kodljivih antibiotikov, ki delujejo tako, da ovirajo delovanje encimov, vklju~enih v podvajanje dvojne vija~nice DNK. Med antracikline sodijo davnorubicin, doksorubicin, epirubicin, idarubicin in mitoksantron. U~inkoviti so pri zdravljenju levkemij, limfomov, raka na dojkah, sarkomov in {tevilnih drugih rakov. aplikacija vnos, dajanje zdravila aprepitant zdravilo za prepre~evanje slabosti in bruhanja po kemoterapiji, ki ga bolniki jemljejo poleg drugih zdravil, ~e obstaja veliko tveganje za slabost in bruhanje aromataza encim, ki sodeluje pri nastanku estrogena artralgija bole~ine v sklepih ascites nabiranje teko~ine v trebu{ni votlini bevacizumab biolo{ko zdravilo, ki je monoklonsko protitelo in zavira rast `ilja v tumorjih z vezavo `ilnega endotelnega rastnega dejavnika; najve~ ga uporabljamo pri razsejanem ~revesnem raku, pri raku dojk in plju~nem raku. biolo{ka zdravila skupina zdravil, ki spremenijo imunski odziv telesa ali pa so usmerjena na dolo~ene tar~e v celici bleomicin vrsta citostatika iz skupine za rakasto celico {kodljivih antibiotikov. Najve~ ga uporabljamo za zdravljenje raka na modih in Hodgkinove bolezni. blister pretisni omot v katerem so shranjene tablete bortezomib tar~no zdravilo, zaviralec proteosoma, ki ga uporabljamo za zdravljenje nekaterih bolnikov z raz{irjenim plazmocitomom estrogen `enski spolni hormon cetuksimab biolo{ko zdravilo; monoklonsko protitelo, ki blokira receptor za epidermalni rastni faktor, uporabljamo ga zlasti za zdravljenje razsejanega ~revesnega raka ciklofosfamid citostatik iz skupine alkilirajo~ih citostatikov, ki delujejo direktno na dvojno vija~nico DNK v rakasti celici in prepre~ujejo njeno obnovo. Uporabljamo ga v {tevilnih shemah za zdravljenje razli~nih rakov. Slovar strokovnih izrazov   cisplatin citostatik, derivat platine iz skupine alkilirajo~ih citostatikov, ki delujejo direktno na dvojno vija~nico DNK v rakasti celici in prepre~ujejo njeno obnovo. Uporabljamo ga v shemah zdravljenja razli~nih vrst rakov: na modih, se~nem mehurju, plju~ih, glavi in vratu ter drugih rakov. citokini snovi, ki vplivajo na imunski odziv telesa citostatik, citotoksi~no zdravilo je tisto, ki po{koduje ali ubija hitro se dele~e celice, zlasti rakave ~i gong metoda tradicionalne kitajske medicine, ki povezuje gibanje, meditacijo in uravnavanje dihanja, kar naj bi spodbudilo pretok vitalne energije (~ija) v telesu, izbolj{ala krvni obtok in okrepila imunski sistem dakarbazin citostatik iz skupine alkilirajo~ih citostatikov, ki delujejo direktno na dvojno vija~nico DNK rakaste celice in prepre~ujejo obnovo bolne celice. Uporabljamo ga za zdravljenje nekaterih limfomov in melanoma (ko`nega raka). daunorubicin glejte antraciklini dehidracija izsu{itev, ki nastopi zaradi nezadostnega pitja teko~in; je pogosta posledica driske in bruhanja depresija stanje, ki se ka`e z izgubo interesa za normalna dnevna opravila, nespe~nostjo ali pretiranim spanjem, `alostjo, ob~utkom praznosti in nemo~i, jokavostjo, izgubo apetita ali s ~ezmernim u`ivanjem hrane dermatitis ekcem z rde~o, srbe~o ko`o diareja driska; pogosto odvajanje redkega, neformiranega ali vodenega blata diuretik zdravilo za odvajanje vode DNK okraj{ava za deoksiribonukleinsko kislino; material v celici, ki prena{a gensko informacijo docetaksel glejte pod taksani doksorubicin glejte pod antraciklini EGFR receptor za epidermalne rastne dejavnike eksemestan glejte zaviralci aromataz ekstravazacija po{kodba tkiva v okolici `ile, v katero citostatik ni tekel pravilno epirubicin glejte pod antraciklini eritropoetin rastni dejavnik za eritrocite, ki ga uporabljamo za zdravljenje slabokrvnosti erlotinib zaviralec tirozin-kinaze, ki jo uporabljamo pri nekaterih bolnikih z nedrobnoceli~nim plju~nim rakom in rakom pankreasa eritrociti rde~e krvni~ke estrogen `enski spolni hormon fentanil zdravilo proti bole~inam iz skupine opioidov, ki je v obliki obli`a filgrastim rastni dejavnik za nevtrofilne granulocite, ki ga uporabljamo za prepre~evanje hude nevtropenije pri nekaterih vrstah kemoterapije flebitis vnetje ven fulvestrant hormonsko zdravilo v obliki injekcij, ki prepre~i delovanje hormona estrogena tako, da zmanj{a izra`enost receptorjev za `enske spolne hormone na rakasti celici gefitinib zaviralec tirozin-kinaze s podobnim delovanjem kot erlotinib ginekomastija rast dojk pri mo{kih glukokortikoidi ali kortikosteroidi so hormoni, ki jih proizvaja nadledvi~na `leza. Sinteti~no izdelane uporabljamo za zdravljenje razli~nih bolezni; so pomembno zdravilo za zdravljenje limfomov, poleg tega laj{ajo {tevilne te`ave, nastale zaradi zdravljenja ali same bolezni. GIST gastrointestinalni stromalni tumor granisetron glejte setroni HER receptor za rastni faktor na membrani tumorske celice hidromorfon zdravilo proti bole~inam iz skupine opioidov hiperpigmentacija temnej{e obarvanje ko`e hormonsko zdravljenje zdravljenje, ki temelji na zni`evanju ravni `enskih ali mo{kih spolnih hormonov oziroma zasedbi hormonskih receptorjev, na katere se ve`ejo spolni hormoni kapecitabin citostatik iz skupine zaviralcev celi~ne presnove (antimetabolitov), ki delujejo tako, da prepre~ujejo sintezo osnovnih sestavin za nukleinske kisline, kot je DNK, in presnovo normalnih celi~nih presnovkov ali zavirajo nastanek dolo~enih beljakovin – encimov v rakasti celici, ki so pomembni za delitev in rast celic karboplatin citostatik iz skupine derivatov platine, glejte tudi cisplatin. Uporabljamo ga za zdravljenje raka na ja~nikih, plju~ih in {e nekaterih drugih rakov. Slovar strokovnih izrazov Slovar strokovnih izrazov   kastracija zavrto delovanje mod ali jaj~nikov; lahko je trajna (opravljena kirur{ko ali posledica obsevanja) ali prehodna (nastala zaradi zdravil) kemoterapija zdravljenje z zdravili, ki po{kodujejo ali ubijejo rakave celice (citostatiki). Poznamo razli~ne vrste citostatikov, ki delujejo na razli~ne na~ine. koagulacija strjevanje krvi kognitivne motnje razli~ne mi{ljenjske te`ave, kot so izguba spomina za bli`nje dogodke, pe{anje koncentracije, nerazumevanje novih stvari in te`ave z ra~unanjem komplementarno zdravljenje zdravilske metode, ki jih bolnik uporablja poleg njemu predpisane priporo~ene uradne medicine kostni mozeg mehko tkivo v sredici nekaterih kosti, v katerem nastajajo krvne celice kriokonzervacija sperme zamrzovanje semen~ic kserostomia suha usta ifosfamid citostatik iz skupine alkilirajo~ih citostatikov, ki delujejo direktno na dvojno vija~nico DNK rakaste celice in prepre~ujejo obnovo bolne celice. U~inkovit zlasti pri zdravljenju sarkomov, tumorjev na modih in limfomov. imatinib zaviralec tirozin-kinaze, ki u~inkovito deluje, ~e je prisoten na tumorskih celicah dolo~en molekularni ozna~evalec. U~inkovito zdravi dolo~en tip levkemije in GIST. interferon zdravilo, ki vpliva na imunski odziv telesa; uporabljamo ga za zdravljenje melanoma, ledvi~nega raka in nekaterih limfomov/levkemij internist-onkolog zdravnik, ki je specializiran za zdravljenje raka s sistemskimi zdravili intramuskularna aplikacija vnos zdravila v mi{ico z injekcijo irinotekan citostatik iz skupine zaviralcev encima topoizomeraze. Ker ovirajo delovanje teh encimov, so pomembni za podvojitev dvojne vija~nice v celici. U~inkovito zdravi nekatere rake v prebavilih. izotopna ventrikulografija preiskava za ocenitev delovanje srca letrozol glejte zaviralci aromataz levkociti bele krvni~ke levkopenija zni`ano {tevilo belih krvni~k LHRH luteinizirajo~e hormone spro{~ajo~i hormon, ki spodbuja nastajanje testosterona v modih pri mo{kih in estrogena v jaj~nikih pri `enskah lomustin citostatik, ki deluje podobno kot alkilirajo~i citostatiki; ovira delovanje encimov, vklju~enih v obnovo dvojne vija~nice DNK. Uporabljamo ga za zdravljenje nekaterih mo`ganskih tumorjev in limfomov. limfedem otekanje okon~ine zaradi zastoja limfe loperamid zdravilo proti driski, ki deluje na ~revesno peristaltiko metastaze raz{irjenost raka zunaj mesta izvora; izraz pomeni tudi zasevke mialgija bole~ine v mi{icah mielosupresija zmanj{ana tvorba rde~ih in belih krvni~k ter krvnih plo{~ic v kostnem mozgu; je stranski u~inek nekaterih citostatikov melanociti ko`ne celice, ki tvorijo pigment megestrolacetat hormonsko zdravilo iz vrste progestinov; uporabljamo ga za zdravljenje raka na dojkah in endometriju, pa tudi za pove~anje apetita pri bolnikih z razsejanim rakom metotreksat citostatik iz skupine antimetabolitov, ki prepre~ujejo nastanek osnovnih sestavin za nukleinske kisline, kot je DNK, in presnovo normalnih celi~nih presnovkov ali zavirajo nastanek dolo~enih beljakovin – encimov v rakasti celici, ki so pomembni za delitev in rast celic. Najve~ ga uporabljamo za zdravljenje limfomov, levkemij in sarkomov. mitomicin C citostatik iz skupine za rakasto celico {kodljivih antibiotikov, ki delujejo tako, da ovirajo delovanje encimov, vklju~enih v podvojevanje dvojne vija~nice DNK modifikatorji biolo{kega odgovora zdravila, ki spremenijo imunski odziv telesa monoklonska protitelesa sinteti~ne beljakovine, izdelane v laboratoriju v {tevilnih kopijah iz ene same celice. Zdravljenje z monoklonskim protitelesom -je usmerjeno proti specifi~nim beljakovinam na rakastih celicah. Dajemo jih v obliki infuzij. monoterapija zdravljenje samo z enim zdravilom morfij zdravilo proti bole~inam iz skupine opioidov mukozitis vnetno dogajanje v sluznicah celotnih prebavil multidisciplinarni konzilij zbor strokovnjakov razli~nih strok (kirurg, radioterapevt in internist onkolog), ki predlagajo za bolnika najprimernej{i na~in in zaporednje kombiniranega zdravljenja raka multidisciplinarno zdravljenje kombinirano zdravljenje (npr. kirur{ko, obsevalno in sistemsko) Slovar strokovnih izrazov Slovar strokovnih izrazov   neoadjuvantno zdravljenje zdravljenje z enim ali ve~ sistemskimi zdravili pred lokalnim (kirur{kim ali obsevalnim ali obema) zdravljenjem raka nesteroidni analgetiki ime za skupino zdravil proti bole~inam nevtrofilni granulociti vrsta belih krvni~k, ki so pomembne v boju proti oku`bam nevtropenija zni`ano {tevilo nevtrofilnih granulocitov obstipacija zaprtje; ote`eno in neredno iztrebljanje manj{ih koli~in trdega blata oksikodon zdravilo proti bole~inam iz skupine opioidov ondansetron glejte setroni opioidi ime za skupino zdravil proti bole~inam oralno skozi usta orhiektomija kirur{ka odstranitev mod osteoporoza bolezen za katero je zna~ilna izguba kostne mase ovariektomija kirur{ka odstranitev jaj~nikov paklitaksel glejte taksani palmoplantarni eritem pordelost dlani in stopal, lahko z otekanjem ko`e na dlaneh in podplatih, s peko~o bole~ino, lu{~enjem, razpokano ko`o, mehurji (v~asih se uporablja izraz sindrom roka-noga) palonosetron glejte setroni patolog, citopatolog zdravnik specializiran za pregled odvzetih vzorcev tkiva oziroma celic pod mikroskopom paracetamol zdravilo proti bole~inam in zvi{ani telesni temperaturi patohistolo{ki pregled pregled vzorca tumorskega tkiva pod mikroskopom pegfilgrastim glejte filgrastim peristaltika gibanje ~revesja -fluorouracil glejte kapecitabin plazmocitom multipli mielom, rak celic plazmatk v kostnem mozgu. Razra{~anje teh celic v kostnem mozgu povzro~i bole~ine in zlome kosti, zmanj{a {tevilo belih in rde~ih krvni~k ter krvnih plo{~ic, ~esar posledica so oku`be, slabokrvnost in krvavitve. plevralni izliv nabiranje teko~ine med plju~nima mrenama pilates enostaven in varen sistem treninga z dolgo tradicijo, ki upo{teva sodobna dognanja s podro~ja {porta in zdravja, zdru`uje elemente joge, raztezanja in vaj za mo~ polikemoterapija uporaba dveh ali ve~ citostatikov, da bi dosegli bolj{i u~inek prokarbazin citostatik iz skupine alkilirajo~ih citostatikov, ki delujejo direktno na dvojno vija~nico DNK rakaste celice in prepre~ujejo obnovo bolne celice; u~inkovit pri zdravljenju limfomov in mo`ganskih tumorjev progestini hormonska zdravila, ki zavirajo rast hormonsko odvisnega raka dojk proteosomi skupki beljakovin v celici, ki so pomembni za uravnavanje celi~nega ciklusa in delitve celice radioterapevt zdravnik, specializiran za zdravljenje z obsevanjem rituksimab biolo{ko zdravilo; monoklonsko protitelo za zdravljenje nekaterih limfomov setroni vrsta zdravil za prepre~evanje slabosti in bruhanja po kemoterapiji ali obsevanju sistemsko zdravljenje zdravljenje z zdravili, ki v primerjavi z lokalnimi (kirurgija, obsevanje) u~inkuje na celotno telo, vklju~uje pa kemoterapijo, hormonsko zdravljenje in biolo{ka zdravila sorafenib zaviralec kinaz, ki deluje na ve~ tar~, zavira tudi angiogenezo. Uporabljamo ga za zdravljenje ledvi~nega raka. sr~no popu{~anje oslabljeno delovanje sr~ne mi{ice sterilnost izguba sposobnosti zanositve stomatitis vnetje ustne sluznice subkutana aplikacija vnos zdravila pod ko`o z injekcijo sunitinib zaviralec kinaz, deluje na ve~ tar~, tudi zavira angiogenezo. Uporabljamo ga za zdravljenje ledvi~nega raka in GIST. taksani (paclitaksel, docetaksel) citostatiki iz skupine zaviralcev celi~ne delitve, ki zavrejo celi~no delitev ali prepre~ujejo nastanek beljakovin, potrebnih za delitev celice. U~inkovito zdravijo raka na dojkah, jaj~nikih, plju~ih in nekatere druge rake. tamoksifen je antiestrogen, hormonsko zdravilo, ki zasede hormonske receptorje v tumorju in prepre~i lastnim spolnim hormonom, da spodbujajo rast tumorskih celic tar~no zdravilo zdravilo, ki deluje na to~no dolo~eno mesto v ali na rakavi celici testosteron mo{ki spolni hormon toksi~nost {kodljivo delovanje zdravil in drugih snovi na telo trastuzumab biolo{ko zdravilo; monoklonsko protitelo proti beljakovini HER2 na povr{ini rakaste celice. Uporabljamo ga za zdravljenje bolnic s HER2 pozitivnim rakom na dojkah. Slovar strokovnih izrazov Slovar strokovnih izrazov 0 trombociti krvne plo{~ice tromboza zama{itev `ile s strdkom tropisetron glejte setroni tumor nenormalna tvorba v telesu ali na ko`i, ki je lahko nenevarna (benigna) ali rakava (maligna). To opredelimo z dodatnimi preiskavami, najbolj zanesljivo z odvzemom celic ali ko{~ka tkiva iz tumorja. tumorski ozna~evalec pri nekaterih rakih so lahko povi{ane nekatere beljakovine v krvi, ki so v pomo~ pri dolo~anju raz{irjenosti bolezni in predvsem za oceno u~inka zdravljenja urtika koprivnica, srbe~ izpu{~aj v obliki mehur~ka z rde~ino, ki se pojavi pri alergijah uromiteksan zdravilo, ki ve`e {kodljive snovi, katere nastajajo pri nekaterih citostatikih in bi lahko po{kodovale mehurjevo sluznico VEGF `ilni endotelni rastni dejavnik VEGFR receptor za endotelni `ilni rastni dejavnik vezikant/i citostatik/i, ki lahko mo~no po{koduje/jo podko`no tkivo v primeru, da ne te~e pravilno v `ilo vinblastin in vinkristin citostatika iz skupine zaviralcev celi~ne delitve, ki zavrejo celi~no delitev ali prepre~ujejo nastanek beljakovin, potrebnih za delitev celice visokodozna kemoterapija kemoterapija z velikimi odmerki citostatikov vizualizacija uporabljanje lastne zmo`nosti nazornega predstavljanja pozitivnih podob, zvokov in ob~utkov za uspe{no doseganje ciljev v svojem `ivljenju in spreminjanje sebe zaviralci angiogeneze zdravila, ki zavirajo rast `ilja v tumorju zaviralci aromataz hormonska zdravila, ki zavirajo nastajanje spolnih hormonov v perifernih tkivih, zlasti ma{~evju in nadledvi~ni `lezi, z zaviranjem encima aromataze, ki prepre~i nastanek estrogena. U~inkoviti so le pri `enskah v menopavzi. zaviralci kinaz tar~na zdravila v obliki tablet, ki zavirajo encim kinazo v rakavi celici Slovar strokovnih izrazov