TEDENSKE SilKE
Naročnina za flvstro=Ogrsl(oi '/i leta K 2'50, '/2 leta K 5- celo leto K lO'-; za Nemčijo: 'A leta K 3-50, V2 leta K T — celo leto K 14-; za ostalo inozemstvo, celo leto fr. 16'80. Za Ameriko letfio 3'25 dolarjev. Naročnina za dijake in vojake celo letno 8 kron. Posamezne štev. 22 vin. — Uredništvo in upravništvo:   Frančiškanska ulica št. 10, 1. nadstropje.
Štev. 13.
V L3UBLJHNI, v sredo 4. novembra 1914.
Leto I.
Naši vojak] z brzostrelnimi topov!, postavljenimi v strelsice jarice, obstreljujejo na gališkem bojišču blizu Przeniysla
umikajoče se ruske čete
Stran 3.
TEDENSKE SLKE.
13. Stev.
M. Koman:
Za domovino.
Dekle v izbici sloni, solza ji obrazek moči, duh ji splaval je v daljine kjer vrše se boji vroči.
Jablan v vetru zašušti.. . in dekletu se dozdeva, da šuštenje velih listov na uho ji pesem peva:
„Čakaš, dekle, ženina. Ga li boš kedaj dobila? Kaj če vzame li ga druga — tekmovalka — smrt nemila?
Ako se ne vrne več, s tem si lajšaj bolečino: če je ljubi padel v boju, padel je za domovino!"
Pohištvo, ki potuje.
Maupassant je spisal bizarno novelo, v kateri ponoči razno pohištvo neke vile, dvignjeno od nevidnih sil, izgine skozi okna in vrata. Lastnik stoji na vrtu, gleda to pošastno vrvenje, postane ves zmeden zaradi tega nepojmljivega dogodka in misli, da je sanjal; toda nasledn ega dne najde svojo hišo popolnoma izpraznjeno. Ta mistični dogodljaj ga tako pretrese, da gre po svetu, kjer bi mogel pozabiti na vse to. Nekega dne gre po stranski ulici malega mesta mimo izložbe starin; raztresen se ozre vanjo in spozna tam vse svoje pohištvo. Druga uganjka ga pretrese še bolj; odpravi se domov, kjer mu pribiti njegov sluga nasproti ter mu v eni sapi pripoveduje, da so preteklo noč nevidne moči prinesle vse pohištvo zopet nazaj ..
Brron Sigmund Perenyi, ogr. drž. tajnik v notranjem ministrstvu, je potomec marmaroškega rodu. Bil je več let veliki župan v Marmarošu; iz njegove rodbine je poteklo tekom stoletij petinštirideset velikih županov.
Ko se je baron Sigmund Perenyi pojavil nekega večera minoli teden v klubu svoje stranke, so mu prijatelji glasno in veselo čestitali, da so poslednji Rusi končno pregnani iz Marmaroša.
Baron Perenyi je ves ginjen sprejel te čestitke. Odkar so se pojavili v Marmarošu prvi kozaki, ga ni videl nihče smehljati se. Zdaj pa se je smehljal, in v dokaz, da so mračne ure pretečenih tednov izginile docela, je pripovedoval sledeče:
»Hvala Bogu, Rusi so resnično za gorami 1 Sicer pa poročajo uradna poročila, da nikakor niso gospodarili toli strašno. Kolikor se je zgodilo v karpatskem ozemlju plenitev, je le najmanjši del zapisati na račun Rusov; večino tistih pustošenj imajo na vesti rusinski kmetje. Delali niso tega morda Rusom na ljubo, nego iz roparskih instinktov sodrge, ki je zlorabljala tre-notno odsotnost krajevnih avtoritet v to svrho, da se je mogla enkrat do sita naropati. Meni samemu se je pri tem zgodila prav čedna povestica.
Tam gori v Mar"marošu, sredi gorovja, v tihem gozdu imam malo vilo. Vsega skupaj štiri sobe. Toda v krasni legi in prav prijazno opremljeno. Ljubek prostorček, kjer preživim s svojo družino vsako poletje rad par tednov. Ko so torej Rusi odšli iz kraja, kjer leži moja vila, sem želel zvedeti, kakšna usoda je zadela mojo malo vilo. Brzojavno sem naprosil velikega župana marmaroškega, naj odpošlje tja detektiva, ki pozna kraj. Detektiv je odšel tjakaj, našel vsa vrala na iztezaj odprta in vse poslopje popolnoma izpraznjeno. Mize, stole, omare, svetiljke, fotelje, zofe, preproge, vse so odnesli. Ostala je ena sama omara, a Še v to so vlomili in jo izpraznili.
Moj detektiv je odšel nato v sosedjno vas in je sklical ljudi. In nagovoril jih je tako-le:
„Pa ste vendar res podli in nehvaležni lopovi! Ali ni bil gospod baron Perenyi vedno dober do vas? Vi ste se mu na tak način zahvalili. No, boste že videli, kaj se zdaj zgodi! Jutri pride^ semkaj vojno sodišče in postavi dvanajst vislic. Žreb odloči, katerih dvanajst prebivalcev te vasi se bo zibalo na teh vislicah. Zakaj, da ste bili vi tatovi, tega ni treba še dokazovati!"
Tako je dejal, stopil v svoj voz ter se odpeljal.
Naslednjega jutra ob sedmih pa je bil detektiv že zopet pred mojo vilo. Že med vožnjo tjakaj je opazil po izprani blatni cesti sveže kolesnice, ki so morale nastati šele preko noči. Veselo se je muzal detektiv: njegova taktika očividno ni ostala brez vtiska.
In resnično, ko je vstopil, je imela vila zopet čisto izpremenjeno lice. Nič več ni bila prazna, kakor prejšnjega dne. Vse štiri sobe so bile polne pohištva, in vse je stalo zopet na svojem prostoru. Preproge so bile tu in zastorji in vse perilo in vse porcelansko posodje in vse pohištvo.
Tako se mi je zgodilo z opravo moje vile v karpatskem gozdu. Najprej so mi jo ob belem dnevu ugrabili, in potem so mi jo zopet ponoči tatinsko spravili nazaj. Prisotnost Rusov je zadoščala, da so se vzbudili v duši ljudstva speči nizki instinkti. Povra-čajoča se avtoriteta domače države pa je prisilila drhal, krivico takoj popraviti."
Taka je bila povest državnega tajnika barona Perenyija. Historija ni tako bizarna kakor povest Mau-passantova. Tudi tukaj je bilo pohištvo, ki je izginilo skozi okna in vrata in se nato čez noč zopet povrnilo. Le da ni bilo tukaj nikakih nevidnih sil. Kozaško strašilo po karpatskem gorovju je napravilo drhal za gospodarja nad zakoni in pravico. Kakor hitro pa se je to strašilo razkadilo, sta oživela iznova pravica in zakon. Usoda pohištva v vili barona Perenyija ima sim-bolski pomen.__
Odpri srce, odpri roke!
Kakor da so se vrnili časi, ko je bila babica še mlada! Gospe, žene, dekleta in celo otroci sede z resnimi obrazi po ure in ure ter — pletejo. Zbirajo se v krožke, majhne družbe, sestajajo se zunaj na solnčnih krajih, na otroških igriščih, da, celo v gostilnah in kavarnah ter pletejo, pletejo tople jopiče, nogavice, kučme, kolenice in zapestnike za tisoče in tisoče naših dragih, ki se bojujejo gori na mrzlem severu za domovino. V mestu in na dežeh snuje naše marljivo ženstvo odbore, ki nabirajo prispevke za volno. In potem se kosajo žene in dekleta, katera bo urnejša in bo izdelala več gorkih daril za naše hrabre vojake. Vsako minuto treba upoiabiti. Najsi bodo same ali v družbi, vedno gibljejo njihove roke pridno igle.
Petlje se nizajo na petije, misli na misli! Koliko vročih želj, gorečih nad vpletajo v mehko volno! Koliko prisrčnih pozdravov in toplih besed!
In sami ne vemo, kdaj in kako se je pri tem novem, iz starih časov prenesenem delu, polagoma iz-premenilo vse naše življenje. Z zlatom okovani prsti so trdi in okorni, zato proč z dragimi prstani! Ročni obročki nas samo ovirajo pri pletenju in šivanju, bolje je, da jih spravimo oz. darujemo bojnemu zakladu. Drage obleke, razkošni  klobuki se tudi prav nič ne
11 Stet.
fEDENSKiJ SLlKiJ.
Stran 3.
podajajo priprostemu delu naših babic in sedanjim resnim časom, ko nam kličejo od vseh strani: Podpirajte ranjence, (dajajte za Ideči križ, pošiljajte gorko obleko za vojake, darujte perila za bolnišnice, ne pozabite rodbin pod zastavo vpoklicanih vojakov, usmilite se beguncev iz Galicije! Ne, sedaj bi se zdelo človeku greh živeti potratno in v izobilju, ne da bi dajal s polnimi rokami!
In priznati treba: dasi so se skrčili vsi zaslužki in zanje sedaj le par ljudij, dasi se je skoraj vse izdatno podražilo, dasi jih je mnogo brez dela, vendar dajejo ljudje, dajejo in delajo za vojake, kar in kolikor le morejo, žrtvujejo iz dobrega srca. Srednji, mali in prav majhni ljud]e darujejo prav mnogo, da, največ 1 Oni, ki trdo delajo, oni, ki sami trpe in zato vedo, kaj je beda in trpljenje, oni žrtvujejo največ. A to je pritrgano od njihovih ust!>
A milijonarji, bogataši? O njih ne slišimo v sedanjih težkih časih skoraj ničesar! Njih imen ne či-lamo med darovalci! Ali pa so njihova darila v splošnem sramotno majhna in neznatna. Še dalje se ode-vajo v baršun in svilo, žive v prostranih palačah, vozijo se v avtomobilih, na milijone revežev pa ne marajo misliti. — Na Dunaju je 1100 milijonarjev, a izmed teh se jih je s skromnimi darili za ranjence itd. oglasilo samo nekaj nad sto, vsi drugi so ostali ponižno ^v ozadju.
Še slabše kakor dunajski bogataši so se izkazali budimpestanski in milijonarji z dežele. Darovali so kolikor mogoče malo ali pa celo nič. Noblese ni
Iz zopet osvobojene Bukovine: Bukovinski kmetje in|kmetice.
pokazal niti eden. Zato moramo tem višje ceniti darila naših ljudi, ki so večinoma sami reveži, a dajejo vkljub temu radi in dosti. Ali ni ginljivo, če sega majhen uradnik, obrtnik, kmet, delavec v žep in daruje za dober namen?
In naša mladina? Še lansko leto v tem času se je shajala na plesih, v gledališču, na koncertih in domačih sestankih. Kramljala je o tisočerih stvareh, ki se nam zde sedaj tako majhne, tako ničeve! Danes se shajamo namreč samo še „pri pletenju", kakor se shaja kmečki svet „na preji". Pogovor pa se suče samo okoli vojne, te grozne stonoge pošasti, ki razteza svoje ude na vse strani in brizga vsenaokoli strup in pogin.
A iz tega pogina, iz razvalin vzklije novo, krepko, mlado in lepo življenje! Morajo se uresničiti tisočere
goreče želje, ki jih vpletamo v mehko volno, in iz katere rastejo jopiči, nogavice, kučme, kolenice in zapest-niki za naše junake na severu in na jugu.
Lesena cerkev ob pokopališču v Bukovini.
Jarki in trdnjave.
Sedanja vojna je prinesla velikanska presenečenja. Vse stare izkušnje so postale skoro nerabne. Ha-nibal, Caesar, Friderik Veliki in Napoleon bi se gotovo čudili, kako temeljito se je izpremenil način voje-vanja in kako se je predru-gačila vrednost nekdanjih vojnih sredstev. Moderna vojna zmaguje s povsem novim orožjem, in glavno ulogo igra danes ne sablja.
stran 4.
ffiDENSKE SLtKfi.
ll Stev.
s francosko-nemškega bojišča: Nemški pešci kopljejo za svojo bojno črto nove
strelske jarke.
ne puška, niti top, nego lopata. Prvo in najvažnejše delo, ki ga mora ^opraviti vojak v današnji vojni, je kopanje jarkov. Čim bolje se zakoplje in čim globlje zarije v zemljo, tem gotoveje zmaguje. Vojna na Francoskem traja že dva meseca, in lahko se reče: vojna se vrši iz jarkov, ki se vedno bolj podaljšujejo in poglabljajo. Jarki se izpreminjajo v pravcate utrdbe,  zakrite in obzidane z betonom in kamenjem, obite s plohi, zavarovane z žicami, zvezane med saboj s telefoni in telegrafi ter z raznimi vojnimi pomočki. Celo svoja ležišča in svoje jedilnice imajo vojaki v teh globokih in širokih jarkih; v premorih svirajo bojevniki na harmoniko in plščal ter prepevajo v zboru. Da včasih ondi tudi kartajo in pišejo svojcem  težkopričako-vana pisma, se razume.
Vojaki današnje vojne so postali nekaki troglodyti, predzgodovinski    stanovalci
jam in špilj, le s tem razločkom, da so oskrbljeni, kolikor je to možno, s komforom (z udobnostmi) modernega življenja. Vojna tehnika današnje vojne se more uveljavljati le s pomočjo daleč in široko razpredenih jarkov, iz katerih streljajo stotisoči pešcev in tisoči
topov na sovražnika, ki je prav tako zakopan in skrit globoko pod zemljo. Danes naskakovanje silnih in razprostrtih, v rojih in gručah navaljujočih mas ni več možno. Danes ne stoji poveljnik sredi sija nega štaba na hribu za svojimi četami ter jih ne gleda, kako dirjajo z razvitimi zastavami in med svi-ranjem vojaških godb proti sovražniku, ki se bliža v dolgi črti v enako romantični slikovitosti. Način voje-vanja se je temeljito izpremenil. V sedanji, moderni vojni je izginil poveljnik s površja in tudi sovražnih armad ni videti, ker sta zakopani v jarkih. Zato pa je moderna vojna toli dolgotrajna in so uspehi toli počasni. Kakor krti rijejo vojaki rove bližje in bližje sovražniku ter izkušajo z vsemi sredstvi pregnati drug druzega iz kotanj in grap. Topovi sipajo šrapnele in granate nanje, a težko in
Nemški domobranci, starejši letnik, v strelnih jarkih ob belgijsko-francosKi meji.
Rusko topništvo, zavarovano i zakopi in jarki na poljskem bojišču
le redkokdaj jih najdejo in zadenejo. General Svetozar pl. Boroevic poveljnik naše armade v Galiciji, je dejal: „Znano mi je, da je javnost razočarana, ker se uspehi niso vrstili udar na udar, kakor je to javnost pričakovala. Bitka pri Rossbachu je trajala pol ure,
pri Gravellotu pol dneva, pri Sedanu en dan in vsaka teh bitk se je končala s katastrofo za onega, ki je bitko izgubil. Pri Tomaszovu sem se boril 7 dni in pri Lvovu pet dni, tako dolgo, da se je situacija razvila. In na Francoskem traja bitka sedaj že več tednov. Nasproti temu pa je trajalo obleganje Sebastopola 4—6 mesecev, medtem ko so bile sedaj najmočnejše belgijske trdnjave v 2—8 dneh premagane.
Vojna je danes tehnični
13. Stev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 6.
problem. Odkrito priznam, če bi imeli Rusi našo pehoto, bi bili danes že na Dunaju in če bi imeli mi artiljerijo tako močno, kakor je ruska, bi stali sedaj v Kijevu. Sredstva vojne so sedaj druga, ljudje so ostali isti. Samo na njih živce se stavijo danes druge zahteve. Videli ste moža iz ljudstva v boju in gotovo ste tudi videli, kako izboren materijal imamo. Ruski človeški materijal pa je ogromen. Stali smo Rusom nasproti začetkom vojne kakor 1'' 3, sedaj stojimo Rusom nasproti kakor 1 :2 in končno bo razmerje 1:1. Takrat bo prišla odločitev s katastrofalnim pojavom in kakor sem trdno prepričan, z zmago našega orožja. Do tedaj je treba javnosti svetovati: Potrpljenje, potrpljenje, potrpljenje! Ali bo trajalo 4 tedne ali 4 mesece, ne more reči noben človek."
Tudi v Galiciji se vrši danes ljuta borba z lopatami in iz jarkov. Rusi so se zakopali kakor Francozi in zakopati so se morale tudi naše čete kakor so se nemške. Sredi Ruske Poljske pa je prav tako. Vojna se je preselila s površja v podzemlje!
Nasprotno pa so izgubile trdnjave, ki so bile včasih najhujše orožje, danes skoraj že ves svoj pomen. Včasih so bila obleganja trdnjav brezkončna, in dobro s hrano in strelivom preskrbljena trdnjava se je mogla uspešno braniti po več mesecev. Danes padajo
pred novimi nemškimi možnarji kalibra 42 cm in pred novimi avstrijskimi motornimi baterijami kalibra 30"5 centrimetrov celo najmočnejše , vsestransko bogato opremljene in rafinirano zavarovane utrdbe. Trdnjava Longwy je padla po petdnevnem, Maubeuge po deset-
V jarku od šrapnela ubiti Rusi.
dnevnem in celo Antverpe po dvanajstdnevnem obleganju. Sebastopol in Pariz pa sta se mogla svoj čas braniti še celih 6 mesecev! Danes so torej najvažnejše bojno sredstvo lopata in jarek! In zopet moramo reči, da zmaguje najmodernejša veda: tehnika, ki je pač iznašla tudi vsa druga, doslej nečuvena vojna sredstva: moderne topove, aeroplane, Zeppelinovce in avtomobile.
Na obvezovališču avtrijskega Rdečega križa za bojno črto na južnem bojišču ob srbski meji.
stran 6.
TEDENSKE SLIKE.
13. gtev.
Ranjenci v lazaretu Solcola žižkovskega v Pragi. Bolničarke so češke Sokolice.
EMIL GABORIO:
27. nadaljevanje.
Izgovor krivca.
»Izvolite mi oprostiti, ako se vam drznem ugovarjati v nekaterih rečeh. Vaša dobrota me je ganila globoko, ali prosil bi vas, da počakate še malo z njenimi dokazi. Ako me hočete poslušati, upam, da ne zavržete docela mojega naziranja. Moj neobičajni položaj mi nalaga vzdržnost kot prvo dolžnost. Javnega mnenja se človek sicer ne sme bati, a tudi izzivati ga ne sme. Ako storite tako, kakor ste rekli in nastopim jaz tako hitro kot vaš sin, dočim je drugi sin vsem še v tako živem spominu, bi se zdelo, da sem komaj čakal trenotka, ko se polastim svojega plena. In v tre-notku, ko tare našo hišo tako težka nesreča, bi mi pristojalo še posebno malo, nastopiti s tolikšnim sijajem."
Stari grof je poslušal mirno, brez znamenja odobravanja ali nejevolje; vendar pa se je videlo ostremu Noelovemu očesu, da ne zametava popolnoma njegovega mnenja. Ta misel mu je dala poguma; nadaljeval je in razložil podrobno svoje mnenje.
Opozoril je grofa, da bi mu kratka prehodna doba olajšala nalogo, privaditi se novega, njemu doslej tujega položaja. Saj menda tudi on ne želi, da bi kazal njegov sin manire človeka, ki se je pogrofil čez noč. Vrhu tega ima obveznosti do svojih strank; posrečilo se mu je, zasloveli kolikor toliko kot odvetnik, in zdaj ne bi rad skočil kar tako iz meščanskega v plemiško življenje, tem manj, ker je prej izražal nazore, ki jih deloma ne more vzeti s seboj v koma-renski dvorec, deloma pa se tudi ne dado zatajiti meni^nič, tebi nič, od danes do jutri. Ko pa je prašal
^1
^1
t'
Ranjenci v ljubljanski garnizijski bolnici.
13. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 7.
Ranjenci v telovadnici Solcola v Brnu. Bolničarke so moravske Sokolice.
grof porogljivo, če je tudi on liberalen — saj to da je sedaj obča bolezen mladine: tudi Albert je bil nekam liberalnih nazorov — je razložil hladno, da inteligenten človek, ki mu je do uspeha med svetom, ne more kar vprek zavračati takih idej. Sicer pa da streme po njegovem mnenju razne stranke itak samo po osebni moči in vplivu; grof naj bo le prepričan, da bo umel ravnati tako, kakor mu veleva novi stan.
»Nadejam se tega," je odgovoril grof. »Bog ne daj, da bi mora! kdaj obžalovati, da sem vas zamenil za Alberta."
»Upam, da boste zadovoljni z mano. Ker pa že imenujete nesrečneža, bi rad porabil priliko, da izpre-govorim par besedi njemu v prilog."
Grof je pomeril Noela s sumnim pogledom in vprašal: »Kaj moreva zdaj storiti zanj?"
»Kaj!" je vzkliknil Noel živahno. »Zapustiti ga hočete, zdaj, ko nima žive duše, da bi mu stala pri-
jateljsko ob strani ?jVaš sin je,^ moj brat je, trideset let je nosil ime Komarenskih. Člani ene rodbine jamčijo drug za drugega. Ali je storil zločin, ali ne — do najine pomoči ima sveto pravico."
Že spet je slišal grof iz sinovih ust svoje lastno mnenje; to ga je ganilo nekoliko. Prašal je torej z milejšim glasom:
»Kaj pa mislite storiti?"
„Rešiti ga hočem, ako je nedolžen, kar upam še vedno. Odvetnik sem; ali ni prav, da nastopim kot njegov zagovornik. Slišal sem že večkrat, da nisem brez talenta. In prav v tej zadevi hočem dokazati, da je to resnica. Poizkusiti hočem njegovo rešitev in napeti v ta namen ves svoj razum in vso svojo zgovornost. To bodi moj poslednji nastop v javnosti."
„Kaj pa, če prizna?" ga je prekinil stari grof. »Če je že priznal morebiti?"
„Potem, gospod grof," je odgovoril Noel z mrklo
počitek Srbov v Jarku- Ranjenega nese tovarii na obvezovališče,
resnobo, »potem bi mu storil poslednjo uslugo, ki bi o v takšnem slučaju tudi jaz pričakoval od svojega )rata; priskrbel bi mu sredstvo, da more zapustiti svet, preden ga obsodijo."
„To so vrle besede, sin! Prav govorite — tako prav, da bolje ni mogoče!" Podal je Noelu roko in odvetnik je spoštljivo segel vanjo.
Videl je, da je že na pravi poti do srca ponosnega aristokrata. Še malo, pa si ga osvoji; saj si je znal nakloniti že zdaj njegovo odkrito pohvalo.
Vendar pa je želel grof, da se nastani Noel pri njem, četudi manj očitno. Toda Noel je zopet ugovarjal.
»Oprostite, gospod grof. Ko ste mi ukazali iti z vami, sem ubogal, kakor mi je velevala dolžnost. Zdaj pa me kliče druga, ki ni manj sveta. Gospa Žerdijeva se bori s smrtjo. Ali morem, ali smem zapustiti v smrtni uri njo, ki mi je bila zvesta mati ?"
Grof se je naslonil nazaj, skril obraz med dlani in zamrmral: »Valerija! Valerija!"
Preteklost je vstala mahoma pred njegovo dušo.
„Ranila me je hudo," je nadaljeval, sledeč svojim mislim. »Uničila mi je življenje. In vendar — mari imam pravico, da sem neizprosen? Ona se je zrušila pod nesrečo, ki je zadela njenega sina, povzročitelj zla pa sem pravzaprav jaz. Gotovo bi ji bila moja beseda v tolažbo na zadnjo uro. Spremim vas."
Neprijetno je bilo Noelu slišati to ponudbo.
»Ah, gospod grof," je dejal živahno, »prihranite si ta pogled, ki bi vam trgal srce. Plemenitega namena, ki vam je pred očmi, vendar ne bi dosegli. Povdariti vam moram, da vas nesrečnica niti ne bi spoznala, kaj šele razumela."
»Pa pojdite sami,"  je vzdihnil grof.  »Pojdite,
sin!"
V Noelu je zavrisnilo kakor fanfara zmage ob zadnjih dveh besedah, ki jih je izrekel grof z rahlim glasom. Poklonil se je v slovo, a grof mu je mignil, naj počaka.
»Pridite vsekakor k večerji. Jaz večerjam  točno
ob polsedmih.
Pozvonil je. Prvi komorni sluga je stopil v sobo »Deniz, če me tudi ne bi bilo doma za nikogar
— ta gospod je vedno izvzet. Povejte vsem: gospod
je tu doma."
TRINAJSTO POGLAVJE.
Tabaret je bil za enkrat poražen; vendar pa ni smatral svoje stvari za izgubljeno, ko je odšel preiskovalni sodnik iz justične palače in ni hotel več poslušati njegovega dokazovanja.
Obupu, ki ga je popadel v prvem trenotku, je sledil kmalu pogumen sklep: ne umakniti se! Kar je bil spoznal za pravo, je sklenil tudi izvršiti za vsako ceno. —
Šlo je za človeško življenje. Tu ni bilo obotavljanja, niti ura ni smela preteči neizrabljena.
Ko pa je stopil na cesto, se je oglasila tudi v njem natura in zahtevala svojo pravico. Želodec ga je opomnil, da ni zavžil ves dan še niti grižljeja. Stopil je v restoran ob bulvarju in si naročil jesti. Znana stvar pa je, da gleda človek vse reči pred jedjo čisto drugače kakor po jedi.
Tabaretu se vsa zadeva zdajci ni zdela nič več tako težavna. Pomislil je, da ima cel mesec čas, napenjati svojo premetenost in spretnost. Ko bi mogel vsaj obvestiti mladega grofa Komarena, da se nekdo zastavlja zanj I
Po večerji je vstal mnogo boljše volje ter se napotil, kakor običajno, naglo in čilo na svoj dom. Devet je bila ura, ko je stopil v hišo.
Najprej se je vzpel po stopnicah, ki so držale v Žerdijevo stanovanje. Mikalo ga je vendarle izvedeti, kako se počuti njegova^ bivša in nekdaj tako spoštovana prijateljica gospa Žerdijeva.
Noel sam mu je odprl vrata. Zdel se je ves razburjen od bolesti. Tabaret je menil sam pri sebi, da mu mora biti bolnica vseeno še zelo pri srcu, četudi ni njegova mati. (Dalje sledi.)
87. pešpolk.
v bojih ob Lvovu in Grodku se je prav posebno odlikoval tudi 87. pešpolk, ki ga tvorijo večinoma spodnještajerski Slovenci. Imeli so tudi precej ranjencev, a večina je ostala v svojem pogumu nezlomljiva in zdrava. Spodnještajerski Slovenci so kras in ponos naše gališke vojske, kakor so vsi slovenski polki med najodličnejšimi. Iz vojnega tabora 87. pešpolka smo prejeli celo bojne slovenske pesmi. Iz teh naj navedemo par stihov:
Korajžni fantje mi smo vsi če vidi nas sovrag, zbeži, a mi za njim se zadrvimo, povsodi ga lovimo.
Ali:
Ganate in šrapneli nad glavo nam leto že zjutraj in dan celi, da solnce za gore gre
Danes smo še živi, zdravi, li bomo jutri še ? Bog ve! Marsikomu srce pravi, da čaka ga gorje I
Saj kliče svitli naš vladar, oh, oče naš, predobri car, za dom nas kliče: „Fantje, v bo glas ta zmir slušamo takoj.
Tla od trupelj so pokrita kot bi peska kdo nasul, in s krvjo so vsa polita, kot bi tod divjal Herkul.
Grme, grme topovi čez goro in čez plan, a mi ležimo v rovi, minil četrti je že dan . . .
Iz rovov in strelslcihi jaricov nam pošiljajo tai<e pesmi vrli slovenski Spodnječajerci. Po svoji obliki res da niso vzorne te pesmi, a govore več in čisteje kot cela pesmarica marsikaterega umetnega pesnika
Igralec Fran Bohuslav — težko ranjen.
Tudi igralci vseh narodnosti so morali pod puško ter igrajo zdaj uloge na bojiščih. Žal, da bo marsikatera uloga preveč tragična, in da mora marsikak komik, ki je širil s svojim humorjem in s svojo dovtip-nostjo okoli sebe le veselje in smeh, vzbujati poslej sožalje in tragične vtiske. Tudi naš večletni odlični dramatski umetnik, duhoviti, vedno originalni karak-terni igralec, veseli, prožni, elegantni operetni pevec in povsod priljubljeni komik Franta Bohuslav se je moral kot rezervist udeležiti bojev na južnem bojišču. Odšel je pogumen in zdrav, poln podjetnosti in zma-govitosti. Od 13. sept. do 25. sept. t. 1. je stal v najhujšem ognju. Zadela ga je krogla v desno sence in je zletela pri levem očesu iz glave. Nezavestnega so prepeljali v Segedin, kjer so se zanj živo zavzeli madjarski igralci. Ti Bohuslavovi kolegi so dokazali, da kolegialnost med igralci ni vedno le fraza, ker so storili v polni meri vse, da so Čehu, tovarišu lajšali bolesti. Praški igralci pa so poslali po ranjenca svojega tovariša in so ga prepeljali v Prago. Ogromno občinstva skrbi zdaj za našega Bohuslava ter ga obsipa z darovi in ^cvetjem. Iz Plzna in Brna so došie izjave, da bodo Čehi skrbeli za Bohuslava, če se mu
z rusko-poljskega bojišča: Prodiranje avstrijskih in nemških čet v rojih, skritih v jarkih in zakopih, proti Ivangorodu.
Spredaj na desni ob gozdu rezerve; zadaj na desni poveljništvo.
stran 10.
TEDENSKE SLIKE.
13 štev.
Skupina Hrastničanov 87. pešpolka, 2. stotnije.
ne obrne na bolje. Češki narod ljubi svoje vrle umetnike v dejanjih. Ljubljana nikdar ne pozabi Bohuslava in njegovih izbornih kreacij v dramah, operah in operetah. Saj je bil ta zavedni Čeh eden najboljših umetnikov na našem slovenskem deželnem odru ter ostane njegovo delovanje med nami zabeleženo z zlatimi črkami v zgodovini slovenske dramatike.
Nadvojvoda Franc Salvator v Ljubljani.
Dne 19. oktobra je nadzoroval Njegova c. kr. visokost gosp. nadvojvoda Franc Salvator, c. i. kr. generalni nadzornik prostovoljnih sanitetnih naprav, naprave Rdečega križa v Ljubljani. Pri tem je izrekel vsem odsekom, odbornikom in sotrudnicam tega društva svojo najvišjo izvanredno zadovoljnost in priznanje. Navedena slika predstavlja Njegovo c. kr. visokost, ko ravno nadzoruje bolnico Rdečega križa v Leoninu, ki je izvanredno in dobro opremljena in služi kot glavna bolnica za sprejem težko ranjenih vojakov.
Minoli teden.
JVlinoli teden je prinesel ljute in silne boje na vseh bo-j ščih. V drugi polovici meseca septembra je močna nemška armada skupno z avstrijskimi četami začela prodirati iz Pruske Šlezke proti Ivangorodu in Varšavi ob Visli. Dne 4. oktobra so vglc nemške in avstrijsko-ogrske čete Ruse od K!imontowa, Opalowa, in Ostrowijeca nazaj proti Visli. Naše čete so priborile že 5. oktob-a utrdbo pri Sandomierzu in istega dne so napadli Nemci mnogoštevilne ruske čete pri Ivangorodu ter jih pognali nazaj k trdnjavi. Dne 10. oktobra so prodrli Nemci do Gojca, ki leži 40 km južnozahodno od Varšave, in so ondi porazili dele 2. sibirskega armadnega zbora. Naslednjega dne so poizkušali Rusi južno od Varšave prekoračiti Vislo, a nemške in naše čete so to preprečile. Dne 12. oktobra so pognali Nemci ruske prednje čete, ki so stale južno od Varšave, nazaj v obroč varšavskih fortov. Končno so zasedli Nemci pred Varšavo progo Kalwarija-Pjasečno-Fružkov in so začeli bombardirati varšavske utrdbe. Dne 14. oktobra je poizkušalo kakih
Psi v vojni službi: Za prevažanje strojnih pušk uporabljajo z velikim uspehom pse.
Naši korenjaki 87. pešpolka pri poljski kuhinji.
osem ruskih armadnih zborov prodirati iz črte Ivangorod-Var-šava preko Visle, a so jih naši iznova vrgli z uspehom nazaj. Sovražnik je imel velike izgube. Tudi novi izpad sovražnika dne 16. oktobra iz črte Ivangorod Kosenice je bil uspešno odbit. Boji okoli Var-- Save so ttajali dalje
do 18. t. m., ko so Avstrijci in Nemci združeni vrgli močne konjeniške ruske čete čez Kohačevvo nazaj; dne 22. t. m. so porazili Avstrijci pred Ivangorodom dve ruski diviziji, a 1'4. t. m. se je une-la blizu Ivangoroda na južno-zahodni strani velika bitka. Na obeh straneh so stale silno močne čete, toda 27. t. m. so dobili Rusi pomoč ter so končno udrli čez Vislo. Naši so ujeli okoli 10.000 Rusov in so imeli zmago že v
13 štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 11.
ro'<ah. A Rusi so dobili iz Novega Georgijevslcega in Varšave olcoli 700.000 mož novili čet. Nastala je nevarnost, da naše in nemške čete oblcolijo. Toda avstrijsko-nemšl<a armada je Ruse odbila, zajela okoli 40 000 mož ter se obkoljenju umaknila s lem, da je svoje postojanke premaknila. Rusi našim niso sledili. — V Galiciji se boji na črti Medyka-Chyrov-Stari Sam-bor nadaljujejo brez odločitve. — V Belgiji divjajo na flan-derskem obrežju morja silni boji. Belgijsko-angleška posadka je zapustila Antverpe in se umaknila-k mo-^ski obali med Ypern, Dixmude in Nieufort. Že 13. t. m. so zavzeli Nemci mesto Briigge in 15. t. m. kopel Ostende, nato pa so se uneli strašni boji za yserski kanal. Belgijcem pomagajo baje tudi francoske čete. Z morja pa streljajo na Nemce angleške bojne ladje in pomorski čolni. Nemški težki topovi so angleške ladje pregnali, boji pa se nadaljujejo z nečuveno besnostjo. Dne 14. t. m. so Nemci iznova osvojili Lille in zajeli 4500 Francozov. Ko zavzamejo Nemci še fllandernsko obal, jim bo pot v Calais odprta. A boji ne bodo še kmalu končani, ker združeni Belgijci, Angleži iii Francozi se bore za življenje in smrt. — Z južnega bojišča se poroča: Iz vzhodnje Bosne so potisnile naše čete Srbe preko Drine nazaj. Čez Savo so sestavili naši pijonirji ponton-ski most. Naša pehota je prekoračila reko in je napadla utrjene
Oddelek 87. pešpolka po boju 8.-12. IX. {.
srbske pozicije. Naše čete so pognale Srbe nazaj in so zavzele Srbsko Mitrovico"; Srbi so se morali vkljub ojačenju po dve-urnem hudem boju^umakniti, tako daje sedaj ves kot med Savo in".Drinolv našihTrokah. Prvotni'[boji so se vršili na desnem bregu Save, nasproti Mitro-vici. Naša pehota se je razpostavila med Zasavico in Mitrovico ter je prodrla proti Krijovi. Med Mitrovico in Ročajem je prišlo do drugega silnega boja severo-vzhodno Glušijev. Odtod prodirajo naše čete nevzdr-žema naprej. Uradno se razglaša: dne 28. oktobra: .Dne 27. oktobra smo v Srbiji zopet izvojevali uspehe. Z naskokom so naše čete zavzele Ravnje ii močno utrjeno sovražno postojanko ob obrežni cesti pri Črni Bari in Mačvi. Pri tem smo osvojili 4 topove in 8 strojnih pušk, vjeli 5 častnikov in 500 mož ter vplenili mnogo vojnega materijala.' Na Francoskem je položaj neizpre-menjen.
Književnost.
Pugelj Milan, iviimo ciljev. Knjižnica .Slovenskega lustrovanega tednika", II. zvezek. V Ljubljani 1914. 8». 180 str. „Ljub. Zvon" je prinesel oceno, ki ji posnemamo: Milan Pugelj dozdaj ni napisal niti romana niti večje novele, a drobnih stvari je poteklo že silno mnogo iz njegovega plodovitega
Slovenski rezervni častniki na južnem bojišču:
gg. dr. Vuk, Rudež, Tavčar, dr. Gosak in Kurzthaler.
peresa in več knjig, zbirk, črtic in povesti  lahko imenuje že svojih. Ni se še našla vneta družba, ki bi ga bila dvignila na rame in ga med ovacijami kazala strmečemu občinstvu; vendar so pisateljske vrline Pugljeve brezdvomne. Dialog ni njegova sila, marveč lastno pripovedovanje in opisovanje nenavadnih položajev, ki nam kažejo čudne kontraste, resnobo in smešnost, novelo v sodni dvorani, trubadurja sredi zaljubljenih črnih murnov, zaljubljenost in šepavost, poljube na obrazu, ki pa je žalosten, ker ]ni kron v žepu itd. Humo-ristično učinkujejo njegove cesto drastične primere. V pričujočo knjigo je združenih deset zgodb o ljudeh, ki streljajo „mimo ciljev", to je, ne dose-zajo tega, kar so hoteli. — »Maj" je divna slika majske noči in majskega jutra. Človek s svojimi mislimi in čustvi, s svojo domislijo in domišljavostjo je sredi instinktnih bitij, murnov in slavcev in škrjancev in sredi visokih, a hladnih zvezd ter tru-baduri nemo pred oknom ljubice. — ,Helena' je zelo fantastična zgodba, ki pa ima tehten motiv. — „Jerom" je povest o starcu, ki ga že čaka smrt. — .Zaljubljeni kmet" je tragična humoreska
Nadvojvoda Franc Salvator v Ljubljani: Na sredi nadvojvoda, ob njegovi levici predsednik Rdečega križa za Kranjsko, c. kr. okr. glavar v pok. Gustav Delcott; v drugi vrsti na levi c. in kr. polkovnik Petrovan in na desni zdravstveni svetnik]dr. E. Slajmer; v tretji vrsti pa so zdravniki: od leve na desno: dr. A, Jenko, dr. Al. Praunseis, primarij dr. Iv. Jenko jn dr. J. Karba.
stran 12.
TEDENSKE SLIKE.
13. štev.
Udeleženci in udeleženke tečaja v Zagorju ob Savi za strežbo ranjencem. Na sredi vodja tečaja dr. Zamik.
o kmetu, okoli katerega je greh poželjivosti po oblikoviti sej-marici skakal kakor igravo živinče. — .Utešenja' srčnih boli je iskal gospod Grozd, ko je v samotnem gradiču vsak večer videl ob oknu dekle, ki se mu je videlo, da koprni v svet in v vrtinec življenja. — »Sveta zemlja" je bila slovenska domovina starcu, ki v mesečnih nočeh kleči gori na holmu ter prosi odpuščanja da so se ji njegovi sinčki-sokoliči izneverili. Žena^ mu je bila tujka in strup načelnega nasprotja je otroval vzgojo. — .Opice' se med seboj prepirajo za košček sladkorja, ki jim ga vrže ljubezniva dama za pregrajo, a se odločno in složno obrnejo proti pazniku, ki hoče med njimi delati mir. Nekateri gledalci vidijo v tem sliko svojih lastnih razmer, ki so toliko slabše, ker se mi proti »pazniku" ne obrnemo^tako složno in odločno. Pravi biser v tej zbirki je zame trojna črtica: »Trije meseci'; divno lep je zlasti v .Maju" opis pri-rode in njenega življenja. Poleg te črtice bi postavil zgodbo o „Jeromu". Format .knjižice' je jako okusen in prikladen na pr. za potovanje in sprehode. Želimo le, da bi podjetno založništvo ne ustrelilo tudi .mimo cilja' ter pogodilo svoj namen: materijelno korist.
Knjižnica Slovenskega Ilustrovanega Tednika:  lil
zvezek, F1 orija n G o 1 a r: Kmečke povesti. Tisk Zadružne tiskarne v Krškem. Za R. Murnikovimi .Lovskimi bajkami in povestmi' in M. Pugljevim zbornikom novel in novelet
.Mimo ciljev" je izšla zdaj Flor. Golarjeva zbirka ,K m e čk e p o v e s t i". Elegantna knjiga s 194 stranmi obseza povesti: Lovec Klemen — Lenčica in zmaj — O hudem kovaču — Pastirska ljubezen — Katrica in hudič — V leščevju — Dve nevesti. Golar je kot pesnik naslednik Josipa Murna in deloma Drag. Ketteja, svojih mladostnih vrstnikov in literarnih prijateljev. Kakor nezabna pokojnika, odlikuje Golarja velika ljubezen do prirode, ki jo opazuje z naivnostjo lirskega poeta in jo slika z nežnimi bojami slikarja pastelista; gozd, polje, loka so mu krasota vseh krasot in opisuje jih vedno v novi dnevni osvetljavi in vsak hip izpremenjenem občutju. Kakor opisuje in slika drevje, pomlad na gori, žitne njive, vihar in mesečne noči, to kaže Golarja celega umetnika. Svoje kmečke motive pa zaodeva v neko prav svojstveno pravljičnost, prepleta realistno dejanje z motivi narodnih pripovedek in pravljic in dodaja svoji prozi nešteto dražeslnih boj najpristnejše lirike. Poezija v prozi so ponekod njegove povesti, vseskoz v jasnem,
Slovenske deklice, gospodične in gospe na Grahovem ob Bači
pod nadzorstvom ge. Marice Perinove, pletejo zimsko spodnjo obleko
za naše vojake.
zdravem slovenskem jeziku, brez afektacij napisane in ne le literarno zanimive, nego tudi za lajika bogate, uprav napete vsebine. Šopek narodne poezije bi lahko nazvali to knjižico, ki predstavi prva našega pesnika Slovencem tudi kot odličnega prozaista prav originalnega značaja. Preverjeni smo, da bodo čitali .Kmečke p o ve st i" z radostjo vsi, ki ljubijo zdravo in sveže slovensko čtito.
Slike iz vojne.
Slovenci v boju na nož. Narednik našega slovenskega celjskega polka, katerega so v bojih v Galiciji zadele tri krogle, je pripovedoval: Bilo je pri G. Naenkrat smo začuli na levem krilu povelja za naskok z bajoneti. Slišal se je klic .hura', in Bošnjaki so kakor vihra planili proti Rusom. Takoj nato pa je isto povelje dobil tudi naš bataljon; udrli smo proti sovražniku, ki nas je obstreljeval, a nam ni prizadeval posebnih izgub. Bili smo oddaljeni od sovražne črte le še kakih petdeset korakov. Moj voj je je imel pred seboj sovražni voj, ki je štel morda ka-kakih 50 mož in vsi ti so, kakor na povelje, dvignili roke kvišku, znak, da se nam udajo. Napredovali smo dalje, a ko smo prekoračili kakih dvajset korakov, so Rusi hipoma pograbili za puške in nas sprejeli s salvo, ki je iz take bližine napravila res precej škode, ki pa
Šolarji in šolarice v Zagorju ob Savi, ki pletejo pod nadzorstvom učiteljstva zimsko obleko za naše vojake.
IS. Stev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 13
Odlikovan slovenski Sokol:
C. in kr. praporščak Anton Tlia-ler iz Ljubljane, odlikovan z veliko srebrno kolajno za hrabrost, zdaj ranjenec na Dunaju. (Glej člančič na strani 12. št. 7.)
nas nikakor ni zadržala. — „Strela božja, tako se pa nismo zmenili 1' sem začul poleg sebe nekega pešca, rodom s Primorskega, in zagr-mela je brez povelja tadi z naše strani salva, ki je kar po-rtietla po sovražnem voju. Nato smo pa udrli nanje. Večina Rusov je tedaj padla, ostanek je pa udri v divjem begu nazaj. — Ta dogodek nas je naučil, da moramo biti skrajno previdni vselej in povsod.
Junaški čin slovenskega vojaka. Matija Gril iz Tržiča pešpolka št. 7. se je dne 31. avgusta zvečer na severnem bojišču izgubil v nekem gozdu. Kar zasliši, da nekdo prihaja. Zagleda ruskega vojaka. Močno
zavpije; .Orožje!" Rus kar od strahu počene na tla in ga prosi, naj mu prizanese. Vzame mu o-rožje. Kar pride drugi ruski vojak. Ta ga hoče zabosti z bajonetom. Slovenski fant se mu postavi v bran in tudi ta preda orožje. In tako je ujel 6 ruskih vojakov in 1 špi-jona, vzel vsem orožje ter jih opolnoči, dne 1. avgusta, pripeljal v Lvov. V bitki pri Grodeku je bil ranjen in leži v bolnišnici v Inomostu. Pri sebi ima potrdilo vojaške oblasti, da je ujel 6 ruskih vojakov in enega špijona.
Novi Osetov „Silva"-vrelec. Podjetje tolstovrške slatine planinska kisla voda, Tolstivrh, pošta Guštajn, Koroško, železniška postaja Spodnji Dravograd.
Tolstovrška slatina je izborno osvežujoča in okrepčujoča zdravilna in namizna kisla voda. 1
Igralec Fr. Bohuslav, težko ranjen.
Jabolka in namizno sadje — od 5 kg naprej po 12 do 40 vin. kg razpošilja A. O s e t, posestnik, Guštanj, Koroško. 402
Važno poročilo. Ker je za časa vojne malo denarja in mnogim ni mogoče kupiti najpotrebnejšega blaga, za obleke in perilo, za sebe ali otroke, se je odločil trgovec I. N. Šoštarič, l^a-
ribor, Gošpodska ulica št. 5,
da bode kljub temu da se je v tovarnah vse podražilo, prodajal vse ceneje kakor popreje. Platno druk in porhat po 36, 40, 50 in 56 vin. Volneno blago za obleko po K 1—, 120, 1-50. Ker se veliko razproda je-zadobiti tudi velika množina lepih ostankov ki se veliko pod ceno prodajajo. Ceniki in vzorci se dobijo poštnine prosto. Za neugajajoče se vrne denar. 188
Opravilišče c. kr. razredne loterije pri Ljubljanski kreditni banki naznanja, da sprejema že zdaj naročila za III. razredno loterijo, ki se prične začetkom decembra. - V pretečeni loteriji je bilo pri tem opravilišču izžrebanih dobitkov za K 196.C()0, kateri so bili vsi polno izplačani v gotovini. Med tem dobitki po K 30.000, K 10.000, K 5.000, K 2.000, K 1.000 in veliko število manjših dobitkov.
Pišite se danes po
pogoje radi nakupa izborne turške srečke na ugodno mesečno odplačevanje! V srečnem slučaju zamorete že pri prihodnjem žrebanju dne 1. decembra postati lastnik 1
400.000 frankov!
Srečkovo zastopstvo 3, Ljubljana.
knjiga knjižnice i>SIouenskega ilustrouanega Cednika<i
je izšla in usebuje sledeče uelezanimiDe pouesH:
[louec Klemen, [ienčica in zmaj. O hudem kouaču. Pastirska ljubezen. Kafrica in hudič. V leščeuju. Due nevesti.
Knjiga je elegantno rezana ter stane za nenaročnike in po knjigarnah K 2*50; za naše naročnike pa le K 2 —.
naroČite si to uelezanimiuo knjigot
Premog Uher Ljubljana.
Stran 14.
TEDENSKE SLIKE.
13. gtev.
Ruski ujetniki na Nižje Avstrijskem prebirajo krompir.
Veliko ljubljanskega občinstva se
ravna po električni uri v Prešernovi ulici št. 1. Opozarjamo, da bi se vsakdo posluževal iste, ki kaže pravi čas in je v Ljubljani edina te vrste. Uro je postavila tvrdka F. Čuden. 2
Manufakturna trgovina
J. Grobelnik
prej Franc Souvan sin
Ljubljana Mestni trg 22
nasproti lekarne.-
Posebno bogata zaloga
^II ^ zamoška
Oilf>ilCl oblačila!
Najboljši nakupni vir
modernega blaga
za ženske obleke ifeiena'it7'"'* Vedno zadnjenovostirutinserp. Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur. Izkušeno dobri sifoni, platno, kotenine in drugo belo 152 blago.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Poslano.
G. pl, Trnkoczj, lekarnar v Ljubljani.
Moja soproga je zadnjega sinčka s Sladinom ,sladni čaj" zredila. Fant je poldrugo leto star, čvrst in močan in ni bil še sploh nič bolan. Pri prejšnjih 3 otrocih je rabila razne redilne moke, s kojimi ni niti približnjega uspeha imela. Sladin priporočam vsem staršem.        Spoštovanjem
Makso Kovač, c. kr. voj. uradnik.
v P ulju, 23. marca 1914.     284
GRICAR & MEJAC
LJUBLJANA. Prešernova ul. št. 9. Največja zaloga zgotovlje-nih oblek za gospode, dečke in otroke.
Konfekcija za dame.
Točna postrežba. - Solidne cene.
KRSTE
lesene in kovinaste, okraski za krste, pre-jrinjala za mrtvaške odre, blazine, čipke, črevlje, oblačila, kakor tudi vse druge pogrebne potrebščine so najceneje pii Fr. Margolius, Beljak, (Koroško). — Iščem solidne zastopnike. 33
Sode
dobro ovinjene, stare in nove, male in velike, ima na prodaj
Ivan Buggenig,
sodarski mojster v Ljubljani, Cesta na Rudoifovo železnico 7.
Darujte za Rdeči križ!
Kupujte pri Ivrdkah ki inserirajo v našem listu I
\\ SANATORIUM -EMONA/
'^^ ZA-NOTRANJE -IN-KIRLpGlCNE -BOLEZNI. [!! •PORODNIŠNICA.
LJLIBLtJANA-komenskegaulica-4 ti SEF^zDfWNiK:pRmRk)-DR.FR.DERGANC \|
I
in razno moderno blago za moške in ženske obleke razpošilja po najnižjih cenah
Jugoslovanska razpošiljalna
R. STRMECKI v Celju, štev. 341, Štajersko.
Pišite po glavni ilustrovani cenik čez več tisoč stviri, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bulgarije. Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati. 81
13 gtev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 16.
V vomem času
je potrebna zanesljiva ura ali žepna budilka, kakoršno Vam nudi res domača svetovno znana tvrdka, ki je največja zaloga zlatnine in sre-brnine ter bri-Ijanlov, sedaj po najnižjih cenah.
Ne zamudite prilike!
F. CUDEN - LJUBLJANA
samo Prešernova ulica štev. 1 Lastna tovarna ur v Švici. - Naročujte veliki cenik zastonj, je tudi po pošti franko. Kupujem staro zlato in srebro.
A- Z^NKb sinovi
tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja t Ljnbljani 85
priporočajo oljnate barve, lasadne barve za hiie, kranjski firnež, karbolinej za les, karbolinej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči za vsako obrt, kaker tudi vseh vrst mazila in olja xa stroje. - Zahtevajte cenike.
Miramar
pri Trstu, hotel »Bellevne", nanovo urejen, oddaljen tri minute od gradu Miramar. - Morsko kopališče Grljan. Elegantne sobe. -- Celoletna oskrba.
V. BENDA, hotelir. 858
Ceno postepo perja!
1 kg sivega dobrega pul]enega2, boljšega 2-40, prima polbelega 280, belega 4, belega puhastega 5'10, vele-finega snežnobelega, puljenega 6'40 do 8, puha sivega 6 do 7, belega, finega 10, najfinejši prsni puh 12 K.
ZgotoYljene postelje L&r^^'^
nega nankinga, pernica 180 cm, dolga 120 cm široka z 2 Klavnicama 8O|60, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16, napol puh 20, puh 24 K, posamezne pernice 10, 12, 14 in 16 K, zglavnice 3, 350 in 4 K. Pernica 2OOJ140 cm 18, 14-70, 1780 in 21 K, zglavnica 90[70 cm 450, 520 in 570 K, spodnja pernica iz močnega črtastega gradla 1S0|116 cm 12-80 in 14-80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar.
N«]hol]ii ieiki naknpni vir. - Naroiila od 6 kg naprej tranko.
S.BENISCH, DEŠENICE 180, ČEŠKO.
Natančneji cenik gratis in franko.       20
a. -voj
Toplo perilo, pletene telovnike, rokavice ter nepremoiljive spalne vreče in druge vojaške potrebščine. si
Za
W% gospode!
¦ šf Klobuke, perilo, mM    kravate i. t. d. Zadnje novosti J^Lb   pravkar došle.
Modna in športna trgovina
za gospode In dečke
J. KETTE
LJUBLJANA, Fran Josipa c. 3
Edina prim. tovarna dvo-koles
Jribuna' Gorica, Tržaška ulica 26.
Zaloga dpokoles, šip. in kmet. stro-jep, gramofonop, orchesfrijonop itd.
F. Batjel, Gorica
Stolna ulica štev. 2—4.
Prodaja na obroke. 18 Ceniki franko.
PRIPOROČA SE UMETNA KNJIGOVEZNICA
IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA,   is«
«8
priporoča cenj. damam svojo zelo povečano zalogo damsklh klobu-
in otroških čepic. Popravila najfineje in najceneje.
ftNTON 5ftJEe
cvetlični salon 419 LJUBLJANA - Pod Trančo 2.
šopki, venci in trakovi.
Vrtnarija; Tržaška c. 34. Brzojav: R. Bajec.
f Modistka
y MINKA HORVAT
I   Ljubljana, stari trg 21
I       pc
L
"slavij A«
vznjEMNO znVRROV. BnriKn v PRn<5i.
62       REZERVNI FONDI K 66,000.000-—.
Izplačane dohodnine in kapitalije K 129,965.304-25. Dividend se je doslej izplačalo nad K 8,000.000-—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vsezkozi slov. narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših konbinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje.
ZAVARUJE TUDI PROTI VLOMU. Vsa pojasnila daje: »Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke Slavije t Ljnbljani".
Skrbite vojakom za toplo obleko!
Volnene in pavoljnate obujke (Socken), golenice (Stutzen), dolge nogavice, snežne havbe,
zapestnice (šticke), bele jopice (takozvane gorenjske jopice), hlače, rokavice; vse to je dobiti po režijskih cenah v 405     Drd^Ofill  firibdr
1. kranjski mehan. avtom, tovarni pletenin in tkanin       Ljubljana, Zaloška cesta 14.
Izdajatelj in odgovorni urednik Drafetia Nehar.
Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani.
stran 16.
TEDENSKE SLIKE.
13. štev.
Po bitkah na francosko-nemškem bojišču:  Kopanje skupnih grobov za padle vojake. Častniki nadzorujejo grobokope in zabeležujejo imena mrtvecev. Vsak vojak nosi v obleko všito tablico s svojim imenom.
V listu so sliice: Nadvojvoda Salvator v Ljubljani; odlikovani F. Thaler; Bohuslav; psi v vojni službi; slovenski častniki na južnem bojišču; boj na Rusko-Poljskem itd.