<
>
h
m
Q
D
■>
u
</)
<
u
O
Tistemu,
ki hoče biti svoboden, ni nobena veriga pretrda.
Nemški
pregovor
naš tednik
Številka 25 Letnik 53
Cena 15,- šil. 1,09 evra • 150,-SIT
22.
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P. b. b.
Zulassungsnummer: 01Z022230K Erscheinungsort Klagenfurt /
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
petek, junija 2001
CITAT TEDNA
Z drznostjo in srečo so si Slovenci pridobili samostojno Slovenijo, politično pa je ta kmalu ubrala pot pragmatizma, včasih celo navidezne neopredeljenosti do raznih družbenih vprašanj.
mag. Hanzi Filipič
Dvojezičnost rešila več žandarmerijskih postaj
==  '	' ■ '	- '== Stran 7
Slovesna umestitev škofa Schwarza
Jutri v soboto, 23. junija, bo °b 11. uri slovesna umestitev novega koroškega škofa Aloisa Schwarza v stolnici v Krki. Slovesnosti se bodo udeležili člani avstrijske škofovske konference ter škofi iz Vidma, Ljubljane in Maribora. Med drugim bodo spregovorili nadškof Donato Squicciari-ni in prelat Mihael Krištof, med javnimi govorniki bo tudi družina Kargl iz Bač. Škofovsko palico bo predal novemu škofu Schwarzu graški škof Egon Kapellari. Liturgija bo Potekala v obeh deželnih jezikih, glasbeno pa bo slovesnost olepšal tudi Mešani pevski zbor Gallus. Slovesnost bo prenašala avstrijska televizija ORF 2 od 11.15 do
13. Ure.	Foto: Gotthardt
10 LET SAMOSTOJNE SLOVENIJE
REPUBLIKA
SLOVENIJA
Strani 2-3, 4-5
KULTURA
Cantus zelo navdušil
Ukrajinski komorni zbor Cantus se je predstavil koroški publiki.
Stran 11
ŠPORT
Nov predsednik SAK
Občni zbor SAK je za novega predsednika izvolil Albina Waldhauserja.
Stran 15
Prisrčne čestitke Sloveniji!
% t trenutku, ko Slovenija praznuje svo-\ / jo 10-obletnico, doživljamo koroški V Slovenci zanimivo prehodno dobo. Pričakovani pristop Slovenije k Evropski uniji ponuja dvojezični junžnokorpški regiji nove perspektive in izzive, istočasno smo na politični ravni na Koroškem še vedno soočeni z raznimi predsodki in mejami v glavah. Ob tem pa Evropska unija ponuja v naslednjih letih zanimive in prepotrebne razvojne možnosti za obmejne regije. Ob teh ugotovitvah pa je razveseljivo dejstvo, da je skozi eno desetletje samostojne države pridobi! slovenski jezik večjo težo in pomembnost. Dvo- in večjezičnost postaja temeljni predpogoj za uspešno uveljavljanje posameznika na gospodarskem področju. Ob teh pozitivnih posledi-cahrpa ne gre spregledati dejstva, da v vsakdanjem vaškem življenju pada število tistih, predvsem pri najmlajši generaciji, ki ne uveljavlja slovenščine kot pogovorni jezik v javnem življenju. Ista ugotovitev vetja še posebno tudi za pogovorni jezik po družinah. Iz opisane situacije bo potrebno, da pride do jasnih narodnopolitičnih opredelitev. Ta opredelitev bo morala vsebovati ne samo bolj intenzivnega zavzemanja za uveljavitev slovenščine kot uradni in pogovorni jezik, ampak tudi krepitev samozavesti in narodne identitete posameznika. Predvsem bo potrebno najti nove pristope, kako pomembne narodne vrednote posredovati mlajši generaciji, tako da jih bo z navdušenjem spremljala. Posloviti pa se bo tudi treba od nekaterih starih pristopov. Republika Slovenija bo kot bodoča članica EU podvržena predvsem gospodarskim kriterijem unije. Zato bo nujno potrebno, da se izdelajo skupni strateški in vsebinski gospodarski koncepti, ki omogočajo vključitev posameznega pripadnika narodne skupnosti v mrežo gospodarske dejavnosti slovenske države. To pa predpostavlja poznavanje trga, jezikovno in strokovno znanje. Samostojna država Republika Slovenija bo pomemben dejavnik pri ustvarjanju nove južne regije v skupni Evropi. Države Evropske unije in še predvsem sosednje države Republike Slovenije se tega že zavedajo. Vprašanje je, ali je narodna skupnost na vseh področjih svojega delovanja za ta izreden zgodovinski izziv že pripravljena. Predpogoj za uspeš-
nost vseh novih izzivov pa je prepotrebna naloga, namreč zbliževanje narodov in krepitev zaupanja do soseda. Zato Evropski programi nudijo možnosti uveljavljanja skupnih čezmejnih projektov, ki krepijo ravno medsebojno zaupanje in spoznavanje drug drugega. Po desetih letih samostojne države bo za obmejne regije to prvi korak k uspešni uveljavitvi Evrope kulturne raznolikosti in regij. Ob čestitkah za okrogli rojstni dan bi izrazi! željo, da ob začetku novega desetletja izkoristimo skupne perspektive, ki bodo tudi garant za ohranitev slovenskega jezika v večjezični Evropi.
Bernard Sadovnik, predsednik NSKS
r"^ red desetimi teti se je Republika Slo-I—^ venija osamosvojila. Ta odločitev I sprva ni naletela na veliko razumevanje, po desetih letih pa ni več državnika na svetu, ki bi to odločitev še kritiziral. Nasprotno, pred dnevi sta predsednika ZDA in Rusije Bush in Putin na svojem srečanju na Brdu pri Kranju dala mladi državi kar najboljše ocene in priznanje. Po desetih letih je treba ugotoviti, da se je Slovenija razvila i/ gospodarsko uspešno in politično stabilno državo. Po gospodarskih kazalcih celo prednjači pred nekaterimi državami, članicami EU ali pa je tik za njimi.
To je tudi najpomembnejši razlog za to, da ima Slovenija danes v svetu svoje mesto in svoj ugled.
Seveda pretekla leta niso bila enostavna. Prehod iz enega sistema v drugi, premostitev zgodovinskih travm in zablod je zahtevala dosti energije. Na drugi strani pa je te uspelo ustvariti politične pogoje za sodelovanje vseh struj in opcij. Rezultati dajejo konceptu „priznanja več resnic" oziroma sodelovanju prek političnih in idejnopolitičnih meja prav.
Skorajšnje članstvo Slovenije v EU pa bo vsekakor nov izziv,*ki bo ime! posledice tudi za Slovence v zamejstvu. Proces evropske integracije se ne ozira na državne meje, temveč podpira tistega, ki je sposoben, ima dobre koncepte in je poleg tega še hiter in fleksibilen. Prepričan sem, da bo Republika Slovenija tudi te izzive uspešno razrešita.
Ob deseti obletnici samostojnosti torej iskrene čestitke z najboljšimi željami za prav tako uspešen razvoj v naslednjem desetletju.
dr. Marjan Sturm, predsednik ZSO
red desetimi teti sem bi! sam priča, ko je politični vrh Slovenije na mogočni množični manifestaciji pred slovenskim parlamentom proslavil samostojnost slovenske države. Tisočletne sanje so postale resnica, ki jim je čez nekaj ur sledila 10-dnevna vojna. Slovenija je napad na svojo samobitnost z odločnostjo, hrabrostjo in preudarnostjo ubranila.
Pot v samostojnost je uspela predvsem iz prepričanja in zaverovanosti Slovencev v njeno pravilnost, upravičenost in uresničljivost. Samostojnost ni bila podarjena, temveč izbojevana. V kratkem obdobju svoje suverenosti si je Slovenija pridobila velik mednarodni ugled, ki sega daleč čez njeno geografsko velikost. Dokaz za to je gotovo prvo srečanje novih predsednikov dveh velesil na Brdu. Članstvo v pomembnih mednarodnih inštitucijah, uspešno pogajanje za vključitev v EU, uspehi na gospodarskem, znanstvenem, umetnostnem in tudi športnem področju delajo majhno državo na južni strani Alp mednarodno prepoznavno in zanimivo.
Slovenija je pa tudi država naroda, katerega znaten de! živi zunaj njenih meja. Politična in gmotna podpora, ki jo Slovenija namenja svojim zamejcem, ni majhna, a vendar omejena. Verjetno so bila pričakovanja zamejskih Slovencev pred 10-imi teti le preveč optimistično obarvana. To velja za upoštevanje manjšinskih interesov v odnosu do sosednjih držav, v posebni meri pa za gospodarski položaj manjšine. Zato manjšina lahko upravičeno pričakuje, da v smislu slovenske ustave in resolucije slovenskega parlamenta pride čimprej do bolj izdelanih konceptov v smislu razvoja zamejskih Slovencev. K temu lahko svoje prispeva čimprejšnji pristop Slovenije k EU-Kajti socialno varna, gospodarsko močna, pravno napredna in samozavestna Slovenija je podlaga za ohranitev trajne narodne identitete tudi i/ 3. tisočletju.
Andrej Wakounig, predsednik EL
Moje želje ob jubileju slovenske države
[‘"povezanost koroških Sloven-cev s Slovenijo je bila vedno ■ opazna. Ko je pred dobrim desetletjem iz dežele pod Alpami cez Karavanke prihajala vedno jasneje želja po osamosvojitvi, v to Pravzaprav nismo mogli prav ver-jeti. V štirih desetletjih in pol se je aamreč močno zasidrala blokovska miselnost - tu demokracija, ,arn komunistični totalitarizem. Da ^ se komunizem zrušil kot hiša iz kartic, si niso mogli predstavljati a'ti največji poznavalci razmer v komunističnem vzhodnem bloku. Dejansko je bila takrat druga Jugoslavija nasilno zgrajena na krva-yh temeljih druge svetovne vojne 'J1 komunistične revolucije, le še crni pajčolan za porajajoče se nacionalistične pošasti. Sanjska dežela, za katero je kasneje žaloval Peter Handke, je bila v resnici volk v ovčji koži.
Slovenija, je plačala sorazmerno nizek davek krvavemu plesu, k' je spremljal razpad Jugoslavije, v desetdnevni vojni za Slovenijo ae je še zdelo, ko da je prispodo-da nekega sodobnega Martina Krpana postala resničnost. Nekaj mesecev kasneje smo se vsi za-vedli, kaj je bilo Sloveniji prihranjeno. Tako naj bi ob deseti oblet-n|ci osamosvojitve Slovenije bila Prva misel hvaležnost.
Formalno so si Slovenci z osamosvojitvijo ustvarili nujni državni okvir za prehod iz komunističnega režima v demokratično družbeno ureditev. Bivši komuni-st'cni nomenklaturi je uspelo obdržati politično oblast in si poleg !®9a zagotoviti še ekonomsko, ranzicija je dozorela v eno iz-
med tistih izkušenj v prvem desetletju, ki so v slovenski družbi zapustile globoke zareze.
Na dan so prihajali in še prihajajo mnogoštevilni mrliči iz preteklosti.
Nerazjasnjeni dogodki med drugo svetovno vojno in po njej ter 40-letna vladavina komunističnega režima so še vedno travmatična doživetja, ki jih slovenska družba ni uspela obdelati in predelati.
Posledica tega je danes močna polarizacija družbe v dva tabora. Ključ za razumevanje tega je dejstvo, da slovenska družba ni prelomila s komunističnim totalitarizmom, temveč je le-ta bolj ali manj sprejel pravila demokratične igre. To mu je po svojih najboljših močeh omogočila tudi bivša komunistična opozicija ali „desni tabor”, ki je uporabljal podobne politične prijeme kakor oblast, le da je to storil veliko manj spretno.
Kmalu po prvem navdušenju po osamosvojitvi je Slovenijo hitro zajel vsakdanji politični pragmatizem, približevanje Evropi (v na-
sprotju z Balkanom), globalizacija ipd. Lahko bi rekli, da vsaj po zunanjem videzu danes ni veliko razlik med slovensko in avstrijsko družbo. To je menil tudi japonski diplomat, ki se je sprva bal, da bo padel dobesedno v luknjo, ko bo prestopil mejni prehod med Avstrijo in Slovenijo. Avtomobilov je v Ljubljani sorazmerno več ko na Dunaju ali v Celovcu, zastoji, pomanjkanje parkirišč, porabništvo, eventi, visoka državniška srečanja, delovna mrzlič-nost, ... vse je zelo podobno avstrijskim razmeram. Celo to, da postaja razlika med bogatimi in revnimi vedno večja, je podobno, le da je problem revščine v Sloveniji še večji. Medtem ko smo pred letom 1991 še govorili o dveh svetovih, so si danes družbeni pojavi v Sloveniji in Avstriji zelo podobni, le da so obrisi teh pojavov v Sloveniji dosti bolj ostri, nasprotja bolj izrazita.
Duhovno-kulturna povezava med koroškimi Slovenci in „slovenskimi” Slovenci je bila že v pre-
teklosti sicer opazna, ne pa izrazita. Po osamosvojitvi se to ni bistveno spremenilo. Kar so koroški Slovenci takoj občutili, je dejstvo, da so se slovensko-avstrijska mešana podjetja po osamosvojitvi skoraj docela umaknila s Koroškega - po razpadu Jugoslavije so pač odigrala svojo vlogo -, in znižanje podpor za slovenske strukture na Koroškem. Tudi to je ogledalo medsebojnih odnosov.
Vzrok za pomanjkanje du-hovno-kulturne izmenjave med koroškimi Slovenci in Slovenijo so nemalokrat podedovani predsodki tako na eni kakor na drugi strani, a tudi nepoznavanje. Najbrž je na obeh rokah več prstov kakor koroških Slovencev, ki bi bolj ali manj redno prebirali slovenske časopise, in nasprotno je v Sloveniji le malo ljudi, ki bi znali kaj početi s pojmom koroški Slovenci. Seveda tudi v tem primeru izjeme potrjujejo pravilo. Ta odnos je pred kratkim potrdil koroški slovenski politik, ki si je izjavo uglednega slovenskega politika razložil - seveda z roko pred usti - s komentarjem, da smo koroški Slovenci Sloveniji pri njenih prizadevanjih za pristop k Evropski zvezi prej v napoto kot kaj drugega.
Z drznostjo in srečo so si Slovenci pridobili samostojno Slovenijo, politično pa je ta kmalu ubrala pot pragmatizma, včasih celo navidezne neopredeljenosti do raznih družbenih vprašanj. Ob deseti obletnici ji želim, da bi našla svoje mesto v Evropski zvezi, notranjepolitično pa da bi na poti k močnejši demokratizaciji premostila ostra družbena nasprotja.
Mag. Hanzi Filipič,
avtor pričujočega prispevka, prihaja iz Velin-je vasi in je urednik Mohorjeve založbe. S Slovenijo je osebno tesno povezan - mdr. tudi zato, ker njegova žena Špela, s katero si je ustvaril dom in družino (otroci Ana, Miha, Ema) na Breznici pri Šentjakobu, prihaja iz Ljubljane.
Taktika, ki nam je izjemno uspevala, je bila usmerjena v zavajanje, da bi sicer bolje opremljeni in številčno močnejši nasprotnik mislil, da smo glede orožja kakor števila borcev mi v premoči.
MARKO POGOREVC
SUka z Markom Pogorevcem, ki je 26. junija leta 1991 šla po ceiem svetu.
Pričevanje iz prve roke
Marko Pogorevc, generalni direktor Slovenske policije, za NAŠ TEDNIK o odločilnih dogodkih na mejnih prehodih Vič in Holmec. Ali: kako so slovenjgraški miličniki pod njegovim vodstvom prelisičili vojake Jugoslovanske armije (JA).
|k I a leto 1991, še zlasti na ju-|\ I nijske dni, me vežejo spo-I M mini, ki jih lahko opišem z občutki ponosa, neizmernega zadovoljstva in sreče. Ne le zaradi takratne vsesplošne vznesenosti Slovenk in Slovencev, temveč tudi zato, ker sem imel možnost in čast, da sem vodil Posebno enoto milice v Slovenj Gradcu. Enak med enakimi, vendar z vedenjem o odgovornosti, sem vodil 46 ponosnih slovenjgraških miličnikov. Vsak zase in vsi skupaj smo bili pripravljeni, predvsem pa trdno odločeni, da za našo domovino, za naš narod naredimo največ, kar zmoremo.
Poklicno usposobljeni in moralno močni smo kar čakali, da bi nam dodelili kakšno zahtevno nalogo. Zavedali smo se, da smo zaradi težkih urjenj, ki smo jih opravljali nekaj tednov pred vojno, prvi poklicani za take naloge.
Ni bilo treba dolgo čakati. V popoldanskih urah, 26. junija 1991, nam je bilo sporočeno, da poveljujoči oficir Jugoslovanske armije (JA) zahteva predajo mejnega
prehoda Vič. Vodstvo takratne UNZ Slovenj Gradec se je odločilo, da največji mejni prehod na Koroškem zavaruje z našo enoto. Posedli smo se v vozila in se takoj v koloni odpeljali na mejni prehod Vič. Zavedali smo se, da je hitrost našega prihoda na mejni prehod iz taktičnih, pa tudi psiholoških razlogov odločilna.
Stavili smo na presenečenje. Območje mejnega prehoda smo hitro zasedli in s tem pri nasprotniku, vojakih JA, dosegli kar največji učinek presenečenja. Predvsem pa smo na ta način demonstrirali našo moč in usposobljenost. Pri nasprotniku smo povzročili strah in utrdili prepričanje, da gre za vrhunsko usposobljeno in opremljeno enoto specialcev.
Čez nekaj časa je na mejni prehod prišel njihov oficir, ki je ponovil ultimat. Povedali smo mu, daje na ozemlju Slovenije in da se lahko pogovarjamo le o predaji stražnice, nikakor pa ne mejnega prehoda. V pogovoru smo mu povedali še nekaj moralnih naukov o odgovornosti, ki jo imajo vojaške
in policijske starešine do življenja podrejenih in ga pozvali, naj razmišlja o prihodnosti nasploh.
Pogajanja so bila predvsem preizkušnja živcev ene in druge strani in so potekala s časovnimi prekinitvami vse do noči. Tudi enota JA je razkazovala svoje „mišice”, vendar smo bili v prednosti mi. Ključ do naše samozavesti je bilo predvsem naše poznavanje notranjih razmer v JA, predvsem glede njihove moralne in bojne pripravljenosti. Na drugi strani smo imeli popolnoma neusahljiv vir moči in morale v naši legitimni želji in pravici zavarovati samostojnost slovenskega naroda.
Ko se je popolnoma stemnilo, so vojaki JA začeli streljati v zrak in spuščati svetleče rakete z namenom, da bi nas sprovocirali. Pa jim ni uspelo. Bili smo psihično močni, le močan dež nas je motil in premočil do kože. Noč smo preživeli na položajih. Spali, najbrž le dremali, smo po razporedih, kajti zavedali smo se, da čas odločilne preizkušnje šele prihaja in da moramo biti na to
čim bolj pripravljeni.
Zgodaj zjutraj, ko se je začelo daniti, smo s pogajanji nadaljevali. Taktika, ki nam je izjemno uspevala, je bila usmerjena v zava; janje, da bi sicer bolje opremljeni in številčnejši nasprotnik mislil' da smo tako glede orožja kakof glede števila v premoči.
Med pogajanji je prišlo do zanimivih, včasih že kat smešnih situacij, ki smo jih znali uporabljati tudi tako, da smo njihova ne najbolj „inteligentna” vprašanja spreminjali z našimi odgovori v našo korist. Npr. so nas vprašali, kaj je počel kamion iz Avstrije pri nas. Odgovor je bil kratek: rekli smo jim, da nam j® pripeljal najsodobnejše orožje. To so verjeli - čeprav je bil kamion popolnoma prazen, ker se j® voznik vračal v Slovenijo, kjer j® bil doma. Prepričali smo jih tudi, da nam avstrijski vojaški helikopterji sporočajo njihove položaje' Torej smo jim ponujali le tisto „resnico”, ki jih je širil njihov propagandni stroj, tako da smo j°
pbrnili sebi v prid. Sočasno smo
v tej igri živcev nevsiljivo opo-Zarjali na njihove slabosti.
V jutranjih urah, 27. junija, smo P° radijski zvezi slišali, da je JA napadla mejni prehod Holmec, da so padle prve žrtve. To je v naši enoti povzročilo, kljub zelo tažki situaciji na mejnem prehodu Vič, občutke krivde, zakaj da ni-srr>o na Holmecu, tam da nas Potrebujejo. Kaj storiti, je bilo naše najpogostejše vprašanje.
Sklenili smo, da moramo v mo-[■alo borcem na Holmecu narediti konkretne korake na mejnem prehodu Vič - in smo enoti JA postavili zahtevo po brezpogojni kapitu-iaoiji- Zelo jasno smo jim povedali, da so obkoljeni in da jih bomo odločno napadli, če se ne predajo.
Ultimat smo izrekli na sami stražnici in jim dali 10 minut za PremiS|ek. Čas je tekel zelo Počasi, in nič ni kazalo, da bi se Predali. Tik pred iztekom njihove-9a časa za premislek smo odbrali še navidezen umik iz „njiho-Vega” območja. Kot izgovor za ta manever smo si izbrali dovoljeno "laž”, da bo policijska enota začela 2 močnim napadom in da ne želimo biti tarča lastnih strelov.
Naš manever je očitno prepričal poveljnika enote JA, ki je l2dal ukaz o predaji. Vojaki so se v prepričanju, da rešujejo svoja 2ivljenja pred napadom, zapodili v naš objem in nam v paničnem strahu predali orožje.
Predajo smo po zvezi
sporočili vsem koroškim policistom 2 našo željo, da se na Holmecu doji čimprej in z najmanjšimi mož-ainm žrtvami na obeh straneh končajo. Prestrašenim vojakom smo dali piti, jesti, razdelili mednje ci9arete in jih pomirili, da niso v nevarnosti, njihove oficirje pa odpeljali v celjske zapore, kjer je bilo 2birno mesto. Samo mimogrede, ko se človeku obujajo spomini: takrat mi niti na misel ni prišlo, da bi mi lahko nekdo sedem let kasneje očital to humano dejanje do vojakov kot zločinsko in kriminalno.
.Na avstrijski strani zbrani čas-mkarji in avstrijski policisti so bili °d dogodkih, ki so jih opazovali oa slovenski strani, vidno zaskrb-Ueni. Povabili smo jih, da pridejo dliže, kar na našo stran, in se Prepričajo, da slovenska policija °bvladuje razmere na MP Vič, in da JA ni več na meji. Povabilu so 86 odzvali; na našo stran je prišlo Približno 30-40 časnikarjev, poročevalcev s celega sveta, ki so slike MP Vič in stražnice posredovali celotni svetovni javnosti.
Tako smo dobili še eno, tokrat medijsko zmago.
Marko Pogorevc
Mož, ki goreče ljubi slovensko državo in narod
„Prav koroški Slovenci so najbolj vedeli, kakšna krivica se dogaja slovenskemu narodu v Jugoslaviji^” tako direktor Slovenske policije Marko Pogorevc v pogovoru za NAS TEDNIK.
■ jubljana, Štefanova 2, sedež Slovenske policije. L-Pred osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 kraj, ki je mnoge Slovence navdajal z občutki strahu in represije. „Objekt” varnostnih organov niso bili samo tatovi, morilci in drugi „klasični” kriminalci, temveč še v začetku 80-ih let tudi tisti, ki so kršili zakon o verbalnih „deliktih”. Ta ni predvideval kazni za obrekovanja in žalitve časti - izpostavljeni so mu bili tudi tisti, ki so si privoščili kritične ali zbadljive opazke na račun vladajočih. Z drugimi besedami: s policijskimi (in sodnimi) organi so imeli opraviti tudi tisti, da so resno jemali človečansko pravico do svobodnega izražanja mnenja.
Ljubljana, Štefanova 2, junija 2001. Na sedežu Slovenske policije te sprejme njen generalni direktor, ki zelo nazorno pooseblja Slovenijo, odkar je postala samostojna, svobodna država s parlamentarno demokracijo in osebnimi svoboščinami. Šlovenijo, ki si - kljub nalogam, ki jih mora izpolniti zaradi zamud, povzročenih s strani domače in tuje politike v preteklosti - uspešno prizadeva za čimprejšnje polnopravno vključitev v EU.
Direktorju Slovenske policije, ki zelo nazorno pooseblja samostojno Slovenijo s parlamentarno demokracijo in osebnimi
Marko Pogorevc
svoboščinami, je ime Marko Pogorevc, doma iz Črne, le nekaj kilometrov oddaljene od slo-vensko-koroške meje. Velja kot resen, vesten in vztrajen mož, poln pristne dobrosrčnosti, prijazne komunikativnosti in človeške topline. Prav tako je globoko veren, a vse drugo kakor nekdo, ki skuša zlorabljati vero v politične namene.
Predvsem pa je Marko Pogorevc mož, ki goreče ljubi slovensko državo in slovenski narod. Temu primerno se je zavedal odgovornosti do svoje domovine v najtežjih in najodločil-nejših trenutkih, ko je šlo v boju z Jugoslovansko armijo za njeno osamosvojitev in svobodo.
Kakšno vlogo je odigral v boju za osamosvojitev, lahko preberete v njegovih pričevanjih za NAŠ TEDNIK (str. 4). 26. junija 1991 je slika o njem (posnel jo je celovški fotograf Eggenber-ger) šla po vsem svetu, ko je pogumno in ponosno demonstriral svetovni javnosti, da Slovenci mislijo resno, brez omahovanja z državno samostojnostjo. Pri tem v pogovoru za NAS TEDNIK ne pozabi opozarjati podpore, ki so je bili on in njegovi soborci deležni s strani koroških politikov in še posebej policistov. „Obiskovali so nas in spraševali, kaj potrebujemo. Imel sem občutek, da so nas na mejnem prehodu kar posvojili.”
Nič manj pa je zelo vesel podpore, ki so je bili deležni s strani koroških Šlovencev. Poudarja: „Prav koroški Slovenci so najbolj vedeli, kakšna krivica se slovenskemu narodu dogaja v Jugoslaviji. Zanje namreč nikdar ni veljal embargo informacij, kakor je ta veljal pri nas.” In dodaja: „Koroški Slovenci na obeh straneh meje smo bili razdeljeni. Če pa bi ostala na naših mejah jugoslovanska armada, bi bila popkovina popolnoma pretrgana. Tega smo se v osamosvojitveni vojni tudi zavedali. Zato smo bili koroški policisti še bolj motivirani.”
Preteklo soboto, 16. junija, je minilo eno leto, ko je Marko Pogorevc postal generalni direktor Slovenske policije. Kakor si je vztrajno prizadeval, ko je takoj po osamosvojitvi postal ravnatelj novo ustanovljene Slovenske policijske šole, si prizadeva tudi kot direktor Slovenske policije, da bi le-ta čim bolj uspešno sprejemala sodobne izzive v korist Šlovenije. Slovenije, za katero si želi, da „gre po evropski poti in da bi v popolnosti zaživela v svobodnem demokratičnem duhu ter spoštovanju človekovih pravic in dostojanstva.”
Janko Kulmesch
Pozdravi direktorja Slovenske policije
6
Iz naših občin
Izkoristiti izkušnje koroških Slovencev
Slovenski minister Franci But na obisku pri ÖVP in koroških Slovencih.
pretekli teden se je slovenski I kmetijski minister Franci But na sedežu NSKS srečal s političnimi predstavniki koroških Slovencev, še prej pa je bil gost avstrijskega kmetijskega ministra Moltererja, štajerske deželne gla-varke Klasnic, koroškega deželnega svetnika Wurmitzerja in klubskega predsednika ÖVP Kohla. Ministra Buta, ki je tudi predsednik SLS-SKD, je spremljal predsednik NSKS Sadovnik, na srečanju s zastopniki narodne skupnosti pa so poleg predsednika NSKS sodelovali tudi predsednik ZSO Sturm, podpredsednik NSKS Lesjak in član predsedstva EL Jože Wakounig.
Po pogovorih na Dunaju, v Gradcu in Celovcu smo postavili ministru Butu nekaj vprašanj.
Poleg zastopnikov narodne skupnosti so bili Vaši pogovorni partnerji tudi predstavniki ÖVP. O čem ste se z njimi pogovarjali?
MINISTER BUT: ÖVP igra v Zvezi evropskih ljudskih strank zelo pomembno vlogo, zato je pomembno tudi za nas, da imamo z njo odlične kontakte. Ko bo Slovenija postala članica EU, bosta SLS-SKD in ÖVP sooblikovali Evropo.
Ste se pogovarjali tudi o aktualnih avstrijsko-slovenskih odnosih? MINISTER BUT: Za Slovenijo ima vključevanje v EU prvo zunanjepolitično prioriteto. V ta namen smo se intenzivno pogovarjali s Kohlom, Moltererjem in gos-
po Klasnic. Jasno so nam zagotovili, da vsaj na zvezni ravni podpirajo vstop Slovenije v EU. ÖVP tudi jasno nasprotuje zahtevam po referendumu, ki naj bi odločal o razširitvi EU. Nasprotno: smatramo jo kot pospeševalko razširitvenih procesov.
Kakšno vlogo pripisujete pri tem koroškim Slovencem oz. njihovim organizacijam ? MINISTER BUT:	Preživetje
manjšine ni odvisno od besed in stališč, ampak v veliki meri od vključevanja v kontekst nove Evrope regij. Za Slovenijo pomeni to izjemno priložnost, da lahko do njenega vstopa v EU izkoristi izkušnje koroških Slovencev, saj so koroški Slovenci že več let njeni člani.
Kako jih hočete izkoristiti konkretno ?
MINISTER BUT: S tem da jih
vključujemo v čezmejne razvojne projekte, ki na drugi strani pospešujejo tudi gospodarski razvoj narodne skupnosti. Dogovorili smo se predvsem za naslednje čezmejne projekte: čistilna naprava v Globasnici in Slovenski Bistrici, ki jo je pripravljen podpreti tudi minister Molterer, nadalje Golf treh dežel Slovenija-Furlani-ja-Koroška in nadaljevanje kolesarske zveze v dolini reke Drave tudi na slovenski strani od Dravograda proti hrvaški meji.
O čem ste se dogovorili glede manjšinskega vprašanja?
MINISTER BUT: Za nas je
Minister Franci But
predpogoj dobrega razvoja priznanje vseh pravic, ki gredo narodni skupnosti na osnovi avstrijske državne pogodbe. Včasih obstaja zmotno mišljenje, da ne more biti dobrega sodelovanja med manjšino in ÖVP na
Koroškem. Predsednik Wurmitzer nam je zagotovil, da je na lokalni ravni sodelovanje včasih mogoče in da mora Koroška upoštevati nagibe državnega vrha.
Slovenija praznuje 1O-letnic0 državne samostojnosti. Kaj želite ob tem jubileju sporočiti koroškim Slovenkam in Slovencem?
MINISTER BUT: Slovenija se mora zavedati, da se nacionalna bit ne konča znotraj njenih meja in da se sme smatrati 10-letnica njene samostojnosti kot tista prelomna točka, na kateri smo zelo blizu članstvu v EU, kar bo slovensko govorečim ljudem na vseh straneh meje prineslo nove možnosti. Hkrati pa je 10-letnica Republike Slovenije priložnost, da se s hvaležnostjo spominjamo vsega, kar so tudi koroški Slovenci storili v svojem prispevku, da je do tega prišlo.
Hvala za pogovor.
Janko Kulmesch
obro bi bilo, če bi ko-1 roške Slovence vklju-čile vse stranke v Sloveniji v svoje pogovore z avstrijskimi. Ravno pri obisku ministra Buta smo ugotovili, da je to zelo dobra možnost za lobiranje manjšinskih projektov, ki jih je slovenski minister tudi močno podprl. Na drugi strani smo ugotovili: če je manjšina prisotna, koristi to tudi Republi-
ki Sloveniji. Odločilno je, da nismo most, čez katerega se hodi, temveč potreben del mozaika, brez katerega ni celovite stike. Za prihodnost si želim, da bi v tem smislu na vseh ravneh upoštevali prisotnost manjšine v bilateralnih odnosih.
Predsednik NSKS Bernard Sadovnik o Butovem obisku
ZVEZA BANK v Celovcu išče
PRAVNIKA(CO).
Vaša naloga bo pravno preverjanje vseh poslov, od pogodbe do iztrženja, ter pravno svetovanje.
Predpogoj je zaključen študij prava, pri moških odslužen civilni oz. vojaški rok. Zaželjeno je znanje bančne zakonodaje, poleg avstrijske tudi slovenske in hrvaške. Ponujamo vam zanimivo delo, možnost dodatne izobrazbe ter zanesljivost in tradicijo uspešne banke.
Pismene prošnje z običajnimi prilogami, ki jih bomo za-upno obravnavali, pošljite na:
ZVEZA BANK, Paulitschgasse 5 - 7,
9020 Klagenfurt/Celovec
v.r.: dir. F. Krištofu, tel: 0463 512365,
e-mail:office@zvezabank.com
Banka, ki povezuje! P" ^
ZVEZA BANK El
Festival oktetov na Suškem gradu bo to soboto, 23. junija (20.30), gotovo eden viškov letošnje koncertne sezone na Koroškem. Oktet Suha ima v gosteh spet edinstvene skupine iz Madžarske, Slovenije in Avstrije. Kdor ne more dočakati, lahko gre na koncert že dan prej, v petek ob 20. uri, v Dravograd.
OGLAS
Posojilnica-Bank Železna Kapla
registrirana zadruga z omejenim jamstvom, 91,35 Železna Kapla
vabi na
REDNI OBČNI ZBOR
Dne: v četrtek, 28. junija, 2001 Čas: ob 19. uri Kraj: v hotelu Obir v Železni Kapli.
Vse člane vabi k številni udeležbi upravni odbor.
Iz naših občin
7
Na notranjem ministrstvu sta se pretekli teden Blaž Kordež (levo) in podžupan Bernard Sadovnik (desno) podajata za ohranitev žandarmerijskih postaj. V kabinetu ministra Strasserja je politika sprejel mag. Kloibmüller.
Sadovnik & Kordež intervenirala na notranjem ministrstvu
Žandarmerija: dvojezičnost zagotovila obstoj postajam
Dvojezičnost je po izjavi kabineta notranjega ministrstva edini kriterij za obstoj žandarmerijske postaje v Globasnici. Tudi za obstoj postaj v Pliberku, v Rožeku in na Bistrici v Rožu je slovenščina merodajen kriterij.
Dunaj. Pretekli ponedeljek sta bila globaški podžupan in predsednik NSKS Bernard Sadovnik ter pliberški občinski odbornik EL Blaž Kordež na pogovorih na notranjem ministrstvu na Dunaju. Skupno sta želela doseči, da ne bi zaprli žandarmerijskih postaj v svojih občinah.
Pristojnemu uradniku kabineta notranjega ministra mag. Kloib-müllerju sta občinska politika razložila pomen žandarmerije v dvojezičnih občinah, kjer so, tako Sadovnik, postaje pomemben sestavni del občinske infrastrukture. Mag. Kloibmüller je dejal, da ima izrecen nalog za posebno natančno in sensibilno obravnavan-ie postaj v dvojezičnih občinah. Kloibmüller: „Pravzaprav imamo nalogo, da zapremo vse postaje, Ki imajo manj kot 6 uradnikov“. Potemtakem bi morali zapreti tudi Postajo v Globasnici - kjer pa se je minister Strasser prav zaradi dvojezičnosti odločil za obstoj Postaje. Kloibmüller: „Dvojezičnost je res edini kriterij, da postaje nismo zaprli!"
Pliberk. Prvotno so želeli za-Preti tudi žandarmerijsko postajo v mestu Pliberk in uradnike pre-
mestiti v Drvešo vas. Odbornik Kordež se je na Dunaju na ministrstvu jasno zavzel za obstoj postaje v mestu Pliberk, ki je pomemben del mestne infrastrukture, tako Kordež.
Kakor kaže, so na ministrstvu sledili argumentom Kordeža in Sadovnika. Preteklo sredo so z
Dunaja sporočili, da bodo definitivno zaprli le 8 postaj, in sicer: Sele, Suha, Osoje, Rattendorf, Škofiče, Ričarja vas in Vrata. Zaprli pa bodo tudi tri mejne žandarmerijske postaje, in sicer Borovlje, Železna Kapla in Drveša vas pri Pliberku.
Silvo Kumer
MNENJA
Zelo je škoda, da so pri nas zaprli postajo.
Še pred kratkim so milijone investirali v obnovo poslopja, zato po mojem ni gospodarskega razloga za zaprtje. Tudi med prebivalstvom za ta ko- , rak ministra ni razumevanja.
SELSKI ŽUPAN E. WASSNER
Veseli me, da
so na notranjem ministrstvu razumeli razloge in da je žandarme-rijska postaja v mestu Pliberk ostala.
BLAŽ KORDEŽ (EL PLIBERK)
Zame je odločitev nerazumljiva. Kar velja za Globasnico, bi moralo veljati tudi za občino Suha, ki je prav tako dvojezična. Vsi ukrepi so po mojem bili sprejeti brez konkretnega koncepta.
SUŠKI ŽUPAN
GERHARD VISOTSCHNIG
Odločitev me
zelo veseli, predvsem pa tudi, da se je občinska politika tako masivno zavzela za obstoj žandarmerijske postaje.
GLOBAŠKI KOMANDANT SIEGFRIED SCHIPPEL
Podjuna: priključek na avtocesto A 2 pri Lipici pride le, če bo Slovenija to želela
Na ministrstvu za promet so povedali, da pride most čez Lipico le, če bo Slovenija svoj prometni koncept usmerila na Podjuno.
/ ■/■'M t
Pretekli ponedeljek sta Bernard Sadovnik in Blaž Kordež na Dunaju bila na pogovoru tudi v kabinetu ministrice za promet, kjer sta želela jasne besede
do predstavili vigredi 2002. Toda že danes je v kabinetu pristojne ministrice jasno, da samo za podjunske občine ne bodo gradili novega mostu. Nov
glede priključka na avtocesto _ most in priključek bi Avstrija bila
pri Lipici/Lipitzbach. Trenutno avstrijski in slovenski strokovnjaki delajo študijo o prometnih povezavah med Slovenijo in Koroško. Prvi rezultati bodo znani šele jeseni, študijo pa bo-
pripravljena graditi le, če bi Slovenija svoje glavne prometne vezi usmerila na Podjuno. Le s temi pogoji bi prometno ministrstvo privolilo v gradnjo mostu čez Lipico.	Silvo Kumer
l'h . /j ; 'Jlj IV-----
-..
t,v . F „j
Most čez Lipico je trenutno za spodnjo Podjuno edina povezava na avtocesto A 2.
8
Rož - Podjuna - Žila
ČESTITAMO
Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Margareti Ižep iz Podkraja pri Pliberku, Margareti Krajnc iz Libuč, Mariji Bric-man iz Strpne vasi, Alojzu Gregoriču iz Male vasi pri Globasnici, Ani Kapp z Blata pri Pliberku in dr. Pavlu Apovniku iz Šmarkeža pri Sinči vasi. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in božjega varstva. Čestitkam društva upokojencev Šentjakob se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
V	Lovankah obhaja osebni praznik Ivanka Wastl. Slavljenki iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam se pridružujejo znanci in prijatelji ter EL Dobrla vas.
Mag. Daniela Reichmann-Partl je uspešno opravila izpit. Ob tej priložnosti ji prisrčno čestitata starša. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
Naslednje voščilo je namenjeno Emilu Davidu, ki bo jutri, 23. junija, slavil 40. pomlad. Slavljencu ob tej priložnosti od srca čestitajo vsi domači, člani Kluba prijateljev lova ter EL Pliberk. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Prisrčne čestitke veljajo tudi hčerkici Kristini, ki slavi 10. pomlad.
V	Breški vasi je slavil 50-let-nico Valentin Novak. Slavljencu ob srečanju z Abrahamom od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo gasilci iz Šmihela, člani „Oldtimer-cluba" ter sodelavci društva kegljačev na ledu iz Breške vasi.
Rojstni dan in god je praznovala Vida Koncilija iz Dvora pri Šmihelu. Slavljenki za dvojni praznik prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem pa trdnega zdravja.
V	Dravljah pri Šentjakobu je prelistal 60. list življenjske knjige Michael Ottowitz. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih in sorodnikov se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
V	Selah so obhajali osebna slavja Hanza Kelih - Mlakarjev, Hanza Dovjak - Breznikov
in Hanzi Ogris - Kovačev. Člani društva upokojencev Sele slavljencem iskreno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
Pred kratkim je slavila 50-let-nico Greti Petek s Polene. Slavljenki za ta posebni življenjski jubilej iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo domači cerkveni pevci.
Konec minulega tedna je v Rakolah pri Tinjah obhajala rojstni dan in god Pavlina Mer-kovec. Za dvojni praznik slavljenki od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta.
Visoko življenjsko obletnico je praznoval Jagovčev dedi, Johann Jagoutz v Homelišah. Slavljencu prisčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva.
Naslednje voščilo je namenjeno Janji Cuderman z Obir-skega, ki je slavila rojstni dan.
Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje.
V Šentjakobu sta praznovala rojstni dan Marija in Štefan Fugger. Slavljencema od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in skupne sreče. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki.
Minulo nedeljo je slavila 60-letnico življenja Antonija Kimovec. Slavljenki prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo člani cerkvenega zbora Šentlipš.
Jutri bo na Rebrci pri Železni Kapli obhajal rojstni dan Lado Hajnžič. Občinskemu odborniku EL Železna Kapla prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje, predvsem sreče pri ribojovu. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo nekdanji sodelavci Mohorjeve tiskarne ter EL Železna Kapla.
Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne
praznike naslednjim svojim članom: Pavlu Lipniku iz Lovank, Pavli Gruze z Dobrove in dr. Pavlu Apovniku iz Šmarkeža. Posebne čestitke pa veljajo Pavlu Erschenu iz Lovank, ki slavi 70-letnico, in Matevžu Raunjaku iz Spodnjih vinar, ki je prelistal 75. list življenjske knjige. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
V Podgori pri Globasnici je slavil 50-letnico življenja Michael Sablatnig. Slavljencu ob srečanju z Abrahamom iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki ter sosedje in znanci.
Prihodnjo sredo, 27. junija, bo obhajal rojstni dan Peter Sadjak, po domače Zagov Peter iz Podjune pri Globasnici. Slavljencu ob osebnem prazniku od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva.
Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF.
ČESTITKA TEDNA
Častitljivo praznovanje na Plešivcu
r-^ ojstni dom Ane Ribisel, roj.
Pogačnik, je bil v škofje-1 loških hribih, po vojni pa je morala zapustiti domovino. Njena prva postaja je bilo taborišče v Lienzu, nato pa je našla delo in svoj drugi dom na Plešivcu. Rodila je, kakor cesarica Marija Terezija, 16 otrok, od teh jih živi še 13, vsem pa je bila skrbna in ljubeča mati. Sicer pa njeno ljubeče srce močno bije tako za Korošce kakor za Kranjce, prav tako pa tudi za NAŠ TEDNIK, ki ga vsa leta zelo rada prebira.
V sredo, 20. junija, je obhajala 75. življenjski jubilej. Želimo obilo božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva in predvsem zdravja. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje družina Wuzella iz Šentjakoba, Folti-Juri na polju, ki ga je pred tremi leti, ko je napisala za njegovega vnučka pesmico, spodbudila, da začne tudi sam „dihtati’’, pa ji posveča naslednjo pesem:
Alojzija
Alojzija Ribisel slavi 75-letnico živjenja.
Ko si še mlada bila, ■ že ljubi domek si izgubila. Ste bili pregnanci vsi slovenski domobranci.
Na Plešivcu zdej domuješ, vse svoje pozabiti ne moreš. Šestnajstem otrok izšlo je iz Tvojih rok.
Od tedaj naša domovina ni Ti več tujina.
Dokler tukaj boš živela, z ljubeznijo Te bo grela.
Dovolj bilo je trpljenja, zato veseli se življenja. Dokler Ti bo zdravje dalo, se še bo praznovalo.
Nas vseh želja je tako, naj še zvo dolgo to dolino Gosposvetsko gledalo Tvoje bi oko.
9
Rož - Podjuna - Žila
SKD JEPA-BAŠKO JEZERO
Predstavitev zgoščenke domačih glasbenih skupin
Koncert je bil višek in hkrati zaključek projekta društvene zgoščenke, ki je nastala v minulih mesecih.
PLIBERK
K la večer 9. junija so nasto-l\l Pile pri Ravšu v Spodnjih * ' Borovljah štiri skupine Slovenskega kulturnega društva JePa-Baško jezero. Koncert v Prireditveni dvorani je bil višek ln zaključek projekta društvene zgoščenke, ki je nastajala v zadnjih mesecih. Zelo dobro obiskana prireditev je bila predstavitev sadov vztrajnega ustvarjalnega dela na pevskem in lnstrumentalnem področju Slovenk in Slovencev pod Jepo.
Z na koncertu predstavljeno zgoščenko je uspel poizkus, glasbeno povezati vse štiri oruštvene skupine. To so pev-ske skupine MoPZ Jepa-Baško Jezero (vodi Aleks Schuster), skupina akzent (Anica Lesjak-Bessmann) ter Otroška skupina jEPCA (Mirjam Wrolich in An-
na Stoderegger) in Tamburaški ansambel Loče (Erika Wrolich). Skupine so zapele in zaigrale nekaj svojih posnetih pesmi. Vsako skupino so predstavili tudi multimedijsko. Spominsko potovanje delovanja skupin od začetka do danes sta pripravila Marko Ressmann in Marjan Gallob. Celotno predstavitev je spremljal pianist Tonč Feinig.
Nova zgoščenka. Slovensko kulturno društvo Jepa-Baško jezero v Tržni občini Bekštanj povezuje staro in mlado slovensko govorečega življa pod Jepo ob Baškem jezeru. Prosvetno delo in kulturno udejstvovanje od petja do literature sta jedro delovanja. Društvene skupine so štiri: MoPZ Jepa-Baško jezero, Tamburaški an-
Tovarniško poslopje v Železni Kapli
Zemljišče: 10.000 m2 Produkcijska hala: 2.000 m2 Pisarne: 120 m2 Dvorišče asfaltirano: 3.220 m2 Leto gradnje: 1990
_______
Nepremičnina v Velikovški cesti 99, Celovec
Zemljišče : 4.675 m2 Hala: 487 m2
Stanovanjska in poslovna stavba: 190 m2
Dvorišče deloma asfaltirano
Dobra lega, idealno za poslovne namene
Obrnite se na:
Zveza Bank, Johann Čertov, Tel.: 0463 51 23 65 - 66 E-Mail: johann.certov@pzb.at	www.zvezabank.at
Banka, ki povezuje!
Die Bank, die verbindet!
ZVEZA BANK
B
tuniki abot ■ Icmbuuiki onscmbel - skupina ahatu ottoiks skupina jtpcg
SLOVENSKO KULTURNO i SLOWENISCHER KULTU;
Na ovitku zgoščenke so reprodukcije umetnin Valentina Omana.
sambel Loče, skupina akzent in Otroška skupina Jepca. Vsi kulturniki teh skupin prispevajo dragocenosti k razvijanju in obstoju slovenske narodne skupnosti v krajih med Ziljo in Rožem.
Leta 2002 je kulturno društvo v 80. letu svojega obstoja. Pevci in glasbeniki vseh štirih skupin želijo to zgoščenko pokloniti kot ustvarjalno darilo ob tem jubilejnem letu članicam in članom društva in vsem, ki jim je slovenska kultura na Koroškem pri srcu.
Posebna zahvala velja rojaku Valentinu Omanu, umetniku, ki je ustvaril ilustracije na zgoščenki, in tudi Tržni občini Bekštanj ob Baškem jezeru, ki je dala reprodukcije le-teh umetnin na razpolago.
Letni koncert glasbene šole
Učenci in učenke Glasbene šole so predstavili znanje, ki so si ga pridobili v preteklem letu.
V torek, 20. junija, je potekal v Kulturnem domu v Pliberku 2. del letnega koncerta učencev slovenske Glasbene šole. Razveseljivo je, da je zanimanje mladih za kak instrument ali petje nepretrgano veliko; šolo obiskuje približno 600 učencev in učenk. Glasbena šola pa je lahko še posebej ponosna na tiste učenke, ki so se uspešno udeležile tekmovanj na deželni, zvezni in mednarodni ravni. Prav to uspehi so za ugled in kakovost take ustanove potrebni.
Predsednik GŠ Božo Hartman je ob pozdravu učencem, staršem in mentorjem tudi samokritično razmislil o poslanstvu GŠ. Poleg posredovanja strokovnega znanja je pomembno, da se učenci vključijo v domača kulturna društva. „Ce bi želi še take uspehe in dobili vse nagrade, ob tem pa ne napredovali v narodni zavesti, potem bi nekaj manjkalo in ne bi smeli biti zadovoljni - saj to zmorejo tudi drugi.“ Skrb GŠ mora biti, da si vedno spet zastavlja nove cilje in kritično preveri delo in dosežke. Nato so osvojili oder mladi umetniki in umetnice, pester spored pa je obsegal 20 točk, mladi glasbeniki so interpretirali po svoje skladbe znanih komponistov. Višek koncerta je bil nastop violinistke Nine Popotnik in pianistke Nataše Sienčnik ter orkestra GŠ.
Po uspelem koncertu je ravnatelj GŠ Roman Verdel podelil uspešnim učenkam in mentorjem priznanja za uspehe in prizadevno delo.
M. Š.
Predsednik GŠ Božo Hartman s prejemniki priznanj: Lovro Sodja, Milena Merkač, Vlasta Šmon, Nina Popotnik, Nikola Krstič, Nataša Sienčnik in ravnatelj GŠ Roman Verdel.	Foto: štukeij
10
Šolstvo/Kultura
Kulturno bogatenje med narodi in za narod
V letošnjih poletnih tednih so Ljubljančani in obiskovalci slovenske prestolnice deležni bogate mednarodno obarvane kulturne ponudbe.
UPORABNE INFORMACIJE
PEDAGOŠKA AKADEMIJA
Dvojezično
šolstvo
Za duhovno podobo Koroške je že od nekdaj značilna kulturna in jezikovna raznolikost. Upoštevaje to dejstvo imajo starši v območju dvojezičnega šolstva, v katerem živi koroškoslovenska skupnost, možnost, da svoje otroke prijavijo k dvojezičnemu pouku na ljudskih šolah ali pa k slovenskemu pouku na glavnih šolah.
Izobraževanje dvojezičnih učiteljev oz. učiteljev slovenščine, pa tudi t.i. timskega učitelja, ki pri pouku v dvojezičnih razredih sodeluje z razrednim učiteljem, ima na skrbi Zvezna pedagoška akademija v Celovcu.
Pri tovrstnem usposabljanju je pri zagotavljanju jezi- * kovne kompetence in praktične izrabe didaktike v šolski praksi potrebno prispevati tudi k ohranjanju koroške bikulturnosti.
Pedagoška akademija vidi tu pomen slovenske skupnosti kot mostu za „pot do soseda”. Zato imajo absolventi Pedagoške akademije prav na tem področju dobre možnosti za zaposlitev.
Študijski pogoji:
•	odprtost do sveta, z zavestjo za ohranjanje regionalne identitete
•	zanimanje in zavzetost za medkulturno vzgojo in izobraževanje
e dobro znanje slovenskega jezika (posebej če si želi kandidat pridobiti spričevalo za dvojezičnega učitelja).
Poleg tega nudi Prdagoš-ka akademija izpopolnjevalne tečaje slovenščine ter začetniške tečaje, na katerih se učitelji usposabljajo za poučevanje predmeta „Neobvezne vaje iz slovenščine” (= izbirni predmet).
Učiteljem, ki že poučujejo, je tudi omogočeno pridobivanje dvojezične kompetence in to tudi v rednem študijskem programu akademije.
Podrobnejše informacije: Zvezna pedagoška akademija na Koroškem
Hubertusstraße 1
A-9020 Klagenfurt/Celovec
tel.: 0463-23758
www.akademie.klu.at
I a svetovnem zemljevidu I Pomembnih kulturnih sre-I M dišč ima Ljubljana posebno mesto: zvesto in skrbno goji tradicionalne prireditve, ki so svoje korenine pognale v prvih letih po drugi svetovni vojni, hkrati pa svojo ponudbo izpopolnjuje in bogati z novimi vsebinami.
Ljubljana letos ponovno gosti mojstre grafične umetnosti na 24. mednarodnem bienalu. Prireditev, katere začetek sega v leto 1955, velja za najpomembnejšo grafično prireditev na svetu. Že prvega bienala so se udeležili umetniki z vseh koncev sveta, tako iz tedaj sloveče pariške šole kot tudi iz Združenih"držav Amerike, tedanje Sovjetske zveze, Japonske in celo Kistajske. Ljubljanski grafični bienale je nagradil in svetu odkril .številne danes svetovno znane grafike, kot so npr. Američan Rauschenberg, Japonec Ki mu ra, francoski Madžar Vasarely, Čeh Anderle.
24. mednarodni grafični bienale je bil svečano odprt 10. junija (zaprli ga bodo 16. septembra), in sicer v kar štirih razstaviščih: v Moderni galeriji, v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Tivolskem gradu, v Jakopičevi galeriji in v Galeriji Cankarjevega doma. Letošnja prireditev obsega tri vsebinske sklope: „Svet grafike” si lahko ogledamo v Moderni in Jakopičevi galeriji, kjer se predstavlja približno 40 umetnikov z vseh koncev sveta s sodobnimi grafičnimi stvaritvami; „Fundamina” nosi naslov razstava v tivolskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru in predstavlja dela in avtorje, ki so odločilno vplivali na razvoj umetnosti - med njimi naj omenimo Zorana Mušiča, Andyja Warhola in Mimma Paladina. V Galeriji Cankarjevega doma pa si lahko ogledamo „Upodabljanje Ulikse-sa”, serijo grafičnih listov, s katerimi Richard Hammilton, eden najpomembnejših britanskih likovnih umetnikov, predstavlja segment svojega 50-letnega ustvarjanja, katerega je posvetil mojstru besede Jamesu Joycu.
Na dvorišču Ljubljanskega gradu se je 14. junija pričel 49. poletnih festival, eden najsta-
24. mednarodni grafični bienale (10. 6.-16. 9. 2001)
•	vsa razstavišča odprta od torka do sredo med 12. in 20. uro, ob nedeljah in praznikih med 15. in 20. uro
•	vstopnina: 1.200,00 SIT; 600,00 SIT: mladina (od 10 do 26 let), starejše skupine (nad 65 let), skupine
•	informacije po telefonu: 00 386/ 1 /241-33-81
49. ljubljanski poletni festival (14. 6.-13. 9. 2001)
•	podatki o dogodkih festivala so dosegljivi v programski knjižici (pošljejo tudi na dom), v slovenskem dnevnem časopisju, na radiu Slovenija, na teletekstu in internetu (www.festival-lj.si)
•	nakup vstopnic: na blagajni v Križankah (vsak delovnik med 10. uro in 13.30 in med 16. in 20. uro)
•	za imetnike kreditnih kartic Visa, Eurocard, American Express, Diners po telefonu na številko: 00 386 / 1 / 252-65-44 in po internetu www.festival-lj.si
rejših festivalov v Evropi, tudi član Evropskega združenja glasbenih festivalov, s sedežem v Ženevi. Do 13. septembra se bo na grajskem dvorišču, v prenovljenem letnem gledališču - v Plečnikovih Križankah, na Prešernovem trgu in v nekaterih ljubljanskih cerkvah na 81 prireditvah zvrstilo 3500 nastopajočih iz 27 držav. Junijski del festivalskega programa je namenjen predvsem gledališkim predstavam, julij bo izzvenel v znamenju Verdijevih opernih mojstrovin, saj letos mineva 100 let od komponistove smrti, avgust pa .bo namenjen predvsem komorni glasbi.
V prvem delu naj opozorim na monodramo „Domovina, glej, umetnik v grajskih zaporih” v izvedbi igralca Toneta Kuntnerja (27. junija, 2. julija, 21.30, Ljubljanski grad); gre za izbrana besedila Ivana Cankarja, ki je bil zaradi svojega političnega delovanja zaprt tudi v zaporih na Ljubljanskem
gradu; rdeča nit monodrame je „domovinska ljubezen Slovenca”-Verdijeva dela bodo v Križankah izvajali Hrvaško narodno gledališče iz Zagreba („Nabucco”, 5-julija, 21.00), Litvanski nacionalni simfonični orkester („Requiem”, 9. julija, 21.00) ter Opera in balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor („Traviata”, 16. julija, 21.00; „Rigoletto", 18. julija, 21.00; „Aida”, 20. julija, 21.00; „Macbeth”, 26., julija, 21.00) s številnimi gosti-solisti z vsega sveta.
Glasbeni sladokusci vseh vrst bodo zagotovo našli v programu 49. poletnega festivala tudi kaj po svojem okusu: tako bo npr. 3. julija (ob 21.00; Križanke) razveselil ljubitelje kitarske glasbe John McLaughlin, izraelski Kibuški zbor se bo 13. julija (ob 20.30 v cerkvi sv. Jakoba) predstavil z židovsko zborovsko glasbo; v avgustu pa bodo nastopili med drugimi tudi komorni orkester „Clas-sica” iz Milana (6. 8. ob 20.30, Ljubljanski grad), komorni orkester „Musiča viva” iz Moskve (9-8. ob 20.30, Ljubljanski grad), solisti Salzburškega komornega orkestra 13. 8. ob 20.30, Frančiškanska cerkev), komorni zbor „Ave sol” iz Rige (14. 8. ob 20.30, Frančiškanska cerkev) in solisti orkestra milanske Scale (24. 8-ob 20.30, Ljubljanski grad).
Že tretje leto zapored je
glavni pokrovitelj Ljubljanskega poletnega festivala Tobačna Ljubljana - tobačna tovarna, ki letos praznuje 130-letnico svojega obstoja. Tobačna ima že vrsto let posluh za kulturne prireditve v slovenski prestolnici, katere tudi bogato gmotno podpira. Ob letošnjem visokem jubileju so se odločili, da Ljubljani - njenim prebivalcem in obiskovalcem - podari Virtualni muzej, ki je dobil svoje mesto na Ljubljanskem gradu, strokovno podporo pa je projektu nudil Mestni muzej Ljubljana. Virtualni muzej omogoča sprehod po Ljubljani skozi čas; obiskovalec se s pomočjo najsodobnejše tehnologije „sprehodi” skozi dve tisočletji in se seznani z urbanističnim in arhitekturnim razvojem mesta ter z njegovim gospodarskim in kulturnim utripom skozi stoletja, mag. Mojca Jenko
Kultura
11
Cantus navdušil koroško publiko
Na Koroškem se je pretekle dni mudil na turneji ukrajinski komorni pevski zbor Cantus iz Užgoroda in navdušil občinstvo v polnih dvoranah.
1^'omorni pevski zbor Cantus je leta 1985 ustanovil Emil ■ VSokah iz Užgoroda. Trenut-no je eden izmed vodilnih pevskih ansamblov v Ukrajini. Člani zbora absolventi raznih visokih glasbenih šol, zbor pa je z raznih mednarodnih pevskih tekmovanj odnesel številna odličja. Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža je leta 1993 gostoval v Ukrajini in navezal stike s Cantusom. Tako je to-^rat komorni zbor iz Zakarpatja nastopil že četrtič na Koroškem. S tremi koncerti v Šentprimožu, 13. Janija, Pliberku, 16. junija, in preteci ponedeljek, 18. junija, v Celovca v Domu glasbe, so pevci s svo-JlrTl Programom in svojimi glasovi navdušili publiko. Umetniško pa je zbor doživel višek v Gradcu v ne-
deljo, 17. junija, v graški Salvatorkirche. Akustika je bila izredna in tudi zbor je imel najboljši dan, kar se zgodi po besedah zborovodje Emila Sokaha samo vsakih nekaj let. Program so variirali, tako da so ga prilagodili okoliščinam, saj so pevci nastopili v cerkvah in dvoranah. Zbor slovi po izredno širokem repertoarju, ki so ga predstavili tudi koroški publiki. Program je obsegal pravoslavno zborovsko literaturo, splošne ukrajinske narodne pesmi, zakarpatske pesmi, pa tudi sodobne ukrajinske skladatelje so predstavili ter nekaj jazzovskih pesmi, ki so navdušile predvsem mladino. Poleg koncertov je zbor nastopil tudi na beljaški gimnaziji St. Martin z enournim koncertom za učence, ter preteklo
nedeljo v Gradcu. V okviru prireditve Landessängerfest v spomin štajerskemu skladatelju Franzu Koringerju je zbor Cantus nastopil na slavnostnem koncertu. Zbor se je predstavil z ukrajinskimi pesmimi, zapel pa je tudi eno Koringer-jevo pesem. Odzivi so bili zelo pozitivni, saj so se koncerta v razprodani graški Operni hiši udeležili najpomembnejši avstrijski zborovodje. Zjutraj je zbor v cerkvi Herz-Jesu-Kirche oblikoval mašo, popoldne pa je sledil vrhunski koncert v Salvatorkirche.
Kot je povedal glavni organizator mag. Stanko Polzer so z nastopi zbora Cantus izredno zadovoljni, ne samo po številu obiska, temveč tudi zaradi tega, ker se je koncertov udeležila tudi nemška
publika. Organizatorji so skušali tokrat vključiti tudi nemške medije in nemške zbore, kar je očitno tudi uspelo, saj je bilo zanimanje nemških obiskovalcev kar veliko. Polzer je tudi poudaril, da je pri organizaciji pomagalo veliko število domačinov, od pevcev po raznih društvih, ki so prodajali vstopnice, v predprodaji so namreč prodali 80 % vstopnic. Pri pogostitvi ukrajinskih gostov pa so pomagali tudi domači kmetje. Vsem velja na tem mestu zahvala, seveda pa tudi sponzorjem.
Mešani pevski zbor Danica že premišljuje o povratnem obisku, saj bodo v dveh letih praznovali desetletnico pevskega sodelovanja.
gf
Dunajski tamburaši na univerzi
A kademska proslava na du-/Anajski univerzi ob 60-letnici * »univ. profesorja F. Petra Kir-schaje bila tesno povezana z Manjšinsko tematiko. Zato so se avstrijske narodne skupnosti tudi Uvrstile med številne gratulante: v [Menu CAN je spregovoril tajnik Hubert Miki, glasbeni poklon pa 50 posredovali tamburaši Ferma-g' kj so pod vodstvom Hanzija Gabriela in Nika Blacha odlično zaokrožili pestro in razgibano pro-slavo ter predstavitev slavnostne-9a zbornika.
Slavljenec prof. Kirsch sodi med najbolj priznane strokovnjake za Heraturo in manjšinske jezike v
okviru frankofonije, in to posebno za retoromanščino, okcitanščino ter katalanščino, poleg tega pa velja za odličnega poznavalca frankofonije v severni Afriki (Magreb) in v Kanadi. Posebne zasluge ima kot odločni zagovornik pravic manjšin do lastne kulture in jezika, tudi glede narodnih skupnosti v Avstriji. Nepregledna so njegova prizadevanja na simpoziju Živeti v dveh kulturah (Schlai-ning/Gradiščanska), redna predavanja o evropskih manjšinah na inštitutu za romanistiko - zadnje je bilo posvečeno predstavitvi knjige eksperta Heinza Tichyja o Evropski listini (izdajatelj Mohorje-
va) ali pa kot soustanovitelj ter predsednik IZENUMa (Mednarodni center za raziskovanje nacionalizma in manjšin).
Odlično vlogo Kirscha na tem področju zgovorno poudarja dejstvo, da bo slavnostni govornik na kongresu GBV (Gesellschaft für bedrohte Völker) prihodnji mesec v Celovcu. Seveda vsebuje obsežen zbornik celo vrsto tehtnih prispevkov o manjšinskih vprašanjih v Evropi, če omenim samo članek Heinza Tichyja o vplivu Evropske listine na položaj manjšin v Avstriji.
Herbert Seher
POPRAVEK
Na 8. strani „Kulture” se nam je v zadnji številki NT (15. junija 2001) kljub vsej pozornosti vštuiil kar dvakrat tiskarski škrat: v prvem stolpcu mora biti „potomko Milke Hartmanove...” namesto „potomke", v zadnjem stolpcu pa manjka „ne”, pravilno torej: „da bi le nikol ne prerostu pleviev...”
T	PETEK, 22. junija 18.00-18.30 Utrip kulture
A T	SOBOTA, 23. junija 18.00-18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca
E D E	NEDELJA, 24. junija 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00 -18.30 Glasbena
N	PONED., 25. junija 18.00-18.30 Kratki stik
V	TOREK, 26. junija 18.00- 18.30 Otroški spored
0	SREDA, 27. junija 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerni spored
R F	ČETRTEK, 28. junija 18.00-18.30 Rož - Podjuna - Žila

cs©®®
NEDELJA,
24. junija 2001 13.30
PONEDELJEK, 25. junija 2001
ORF 2, 2.55______________
TV SLOVENIJA 116.00
Predvidoma
z naslednjim prispevkom:
• Dober dan, Koroška - dober dan, Slovenija! Iz naroda hlapcev, da uporabimo ta tolikanj zlorabljeni Cankarjev izrek, se je pred desetimi leti rodil narod junakov. Praznovanje rojstva nove države je Evropski praznik. Po petdesetih letih je nastala prva nova država na starem kontinentu. Otroci, še posebej zapozneli, so vedno deležni posebne ljubezni. Rojstvo in krst sta tudi svečan dogodek in priložnost za praznovanje. O zgodovinskih dogodkih pred desetimi leti poroča Mirko Bogataj.
Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at
RADIO/TV, PRIREDITVE
RADIO AGORA
Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 418 666 99
Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do
02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla).
PETEK, 2Z junija	decibelov 20.00 BBC News 20.06 Take the Jazz
10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Te- Train 22.00 Context XXI 23.00 Zrcalo kuHura (pon) denski obzornik 12.00 Poročla 12.07 Na današnji 24.00 Glasba-jazz/world dan 12.13 Divan 13.00 Zrcalo kulture: Primož Bez- TOREK, 26. junija jak 18.00 Otroški količek: Uganke 18.15 Govorim - ro.oo Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Govo-govoriš (pon.) 18.45 Poročla 19.00 Proud to be rim - govoriš 12.00 Poročla 12.07 Na današnji dan Loud 20.00 BBC News 20.06 The Teen Beat 12.13 Divan 13.00 V pogovore: B. Ball: Verdräng-Aflack/DJ Une 22.00 Rdeč boogie/giasbeni maga- tes Erbe-jüdische Wurzeln 18.00 Otroški količek: zm 23.00 Ta mera (pon) 24.00 Soundtrack ledna: Uganke 18.30 Na dan z besedo 18.45 Poročila Senai Mom 01.00 Glasba-jazzAvorid	19.00 Schülerinnenradio: BMZ Spiti 20.00 BBC
SOBOTA, 23. junija	News 20.06 Noche Latina 21.00 Campus (pon)
10.00 Forum 11.00 BBC News 11.06 Labirinti sve- 22.00 Literarna kavama (pon.) 23.00 Vešča/ ta 11.30 Campus 12.00 Poročila 12.07 Na današnji Nachtfalter 00.30 Glasba - jazz/world dan 12.13 Divan 13.00 Svet je vas 18.00 Glasba SREDA 27 junija 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru (pon.): Katja 10.00 Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 Weiss 20.00 BBC News 20.06 Yugo-Rock 23.00 bbc News 11.06 Literatura je dogodivščina 11.15 Siesta 24.00 Glasba - jazz/world	Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan
NEDELJA, 24. junija	12.13 Divan 13.00 Po Koroškem: Šolska akademija
10.00	Evropa v enem tednu 11.00 Uerama ka- slov. gimn. 18.00 Otroški kotiček: Uganke 18.15 vama: Alojz Gradnik 12.00 Poročila 12.07 Na da- Govorim-govoriš (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Izven našnji dan 12.13 Divan 12.30 Spedal: Glas od gore zakona 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio/ Hip in iz dole 18.00 Topel veter 18.45 Poročila 19.00 Hop 22.00 Mad Force/Hip Hop 24.00 Spedal (pon.) Musič for the Masses/glasbeni magazin 21.00 The Glas od gore in iz dole 01,00 Glasba - jazz/world Rest of the Day 22.00 For Those About to Rock ČETRTEK, 28. junija
24.00	Glasba - jazzArarld	10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Goro-
PONEDELJEK, 25. junija	rim - govoriš 12.00 Poročila 12..07 Na današnji dan
10.00	Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 12..13 Divan 13.00 Ta mera ženski magazin 18.00 BBC News 11.06 Zdrava ura: dr. Franz Inzko Otroški kotiček: Uganke 18.30 Na dan z besedo
12.00	Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 18.45 Poročla 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC
13.00	Druga glasba: Slovenski interpreti 18.00 News 20.06 Freak Show 21.00 Glasba 22..00 Svet Otroški kotiček: Uganke 18.45 Poročila 19.00 Sto je vas 23.00 Sto decibelov 24.00 Glasba
r~...P.I ^ Pokličite nas - poslušamo vas!
llM^ Tel: 0463'59 53 53
SÄ* Fax: 0463 59 53 53 99 I	e-mail: radio@korotan. at
KOROI
Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro, sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan!
Od pon, do petka: 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 -10.00 Živa 14.00 -14.30 Viža,
14.30	- 15.00 Korotanov zimzelen 15.00 - 16.30 Kratek stik 16.00 - 18.00 koroDan
Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak 9.00 -10.00 Mozaik 14.00 -16.00 Južni veter (oddaja za zdomce), 16.00 - 18.00 Smrklja Nedelja: 6.30 - 7.00 Svetopisemske zgodbe 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 10.00 Zajtrk s profilom 14.00 -15.00 Iz zlate dvorane 15.00 - 15.30 Zborovska oddaja
15.30	- 18.00 Čestitamo in pozdravljamo
Petek, 22. junija
CELOVEC
Ples in predavanje „Ples - telo”
Vodi: Freia Leonhardt Kraj: center „Franz v. Sales" Čas: ob 19. uri Vabi: Katoliška akcija
CELOVEC
Poletna veselica z geslom: „Širni svet Indijancev“
Kraj: v Mladinskem domu Čas: od 15. ure naprej Vabi: Varstvo ABCČ
DUNAJ
Koncert klubskega zbora: „Navrh bife”
Kraj: v klubu KSŠŠD (Mondscheingasse 11, 1070)
Čas: ob 20. uri Vabi: KSŠŠD
Sobota, 23. junija
SELE
Koncert z geslom: Pesem povezuje
Kraj: v farnem domu Čas: ob 20. uri Sodelujejo: Pavana (plesna skupina iz Škofje Loke), MePZ Sele, učenci ljudske šole Sele-Fara, učenci ljudske šole Sele-Kot;
Častno pokroviteljstvo: župani Engelbert Wassner (Sele), Igor Draksler (Škofja Loka), Pavel Rupar (Tržič) Vabi: Pevsko društvo Sele
RADIŠE
Poletni koncert:
„Večer pod lipo“
Kraj: pod lipo pri farni cerkvi Čas: ob 20.30 Nastopajo: pevske skupine z Radiš
Vabi: SRD Radiše Ob slabem vremenu bo koncert v Kulturnem domu.
DUNAJ Klubski piknik Kraj: Grünbergwiese,
16. okraj Čas: ob 15. uri Vabi: KSŠŠD
BILČOVS/ŽELUČE
Predstavitev knjige
„Drava je svoja trava.
H kulturi in zgodovini
Drave” (Martina Berchtold-Ogris, Brigitte Entner,
Helena Verdel)
Kraj: ob pristanišču v Že-lučah
Čas: ob 18. uri Vabi: SPZ
SUHA
9. mednarodni festival oktetov Nastopajo: Banchieri Singers (Madž.), Etno-skupina Katice (Slov.), Doppelquartett Himmelberg (Avstr.), Dravograjski oktet (Slov.), Oktet Suha
Kraj: na Soškem gradu Čas: ob 20.30 Koncert v Dravogradu:
v petek, 22. junija 2001, ob 20. uri
ROŽEK
30. Knjižne presoje Kraj: v gradu Liechtenstein Čas: ob 19. uri O knjigah se bodo pogovarjali: Barbara Simoniti, Horst Ogris, Tone Turičnik, Tim O. Wüster, Vinko Ošlak i. dr. Videofilm o Gustavu Janušu Prireditelja: Katoliška prosveta, KD „Peter Markovič”
Nedelja, 24. junija
ŠENTJAKOB Kulturna prireditev Kraj: v farni dvorani Čas: ob 14. uri
Nastopajo: dr. Herta Laus-egger s filmom „Kruh iz črne kuhinje", ženska vokalna skupina „Pet in tri“ ter Francka Mlekuš s štajersko harmoniko
Vabi: Društvo upokojencev Šentjakob v Rožu
SELE
Super-trim koroških vasi Kraj: v Selah-Borovnica -na športnem igrišču Čas: od 13. ure naprej; ob 15.30 razglasitev zmagovalcev in družabnost Vabita: DSG Sele in Slovenska športna zveza
PODPECA NAD ZELEZNO KAPLO Tovariško srečanje proti-fašistov in demokratov Kraj: pri Peršmanu Čas: ob 14. uri Vabi: Zveza koroških partizanov
ŠMIHEL Lutkovna igrica „Buratino”
Gostuje: Lutkovno gledališče iz Splita Kraj: v farni dvorani Čas: ob 11. uri Vabi: KPD Šmihel
BELA PRI ŽEL KAPLI
Ovčji ples brez meja Kraj: pri teniški dvorani Čas: od 10. ure naprej (v soboto, 23. junija, ob 19. uri koncert v živo s skupino „The Gang")
Vabi: Društvo koroških gojiteljev ovc očalark
Sreda, 27. junija
CELOVEC 150 let Mohorjeve Praznujejo: Naš otrok, Ljudska šola, Zavetišče,
Slomškov dom Čas: ob 15. uri naprej Kraj: na dvorišču Mohorjeve Vabi: Mohorjeva
CELOVEC
Koncert & piknik
FUNKO-mat
Kraj: na dvorišču Mohorjeve, 10. Okt. Str. 25 Čas: ob 20. uri Vabi: Mohorjeva založba
ŠENTJAKOB
Petje slovenskih ljudskih
pesmi pod lipo
Kraj: v župnišču
Čas: ob 20. uri
Vabi: Regionalni center
ÜEISBSlim
ŠENTJANŽ
Vernisaža Brigitte Bachmann in Fritza Hussa
„fundstücke”
Kraj: v k&k centru Čas: ob 19.30 Vabi: k&k
Razstava bo na ogled do 12. avgusta 2001.
ŠENTRUPERT PRI VEt
LIKOVCU
Martin Kuchling -
literarno branje
Kraj: v Gospodinjski šoli
Čas: ob 20. uri
Vabi: PD „Lipa”
ŠMIHEL
Kresna noč
Nastopajo: MePZ Gorotan, otroški zbor Katarina, vokalni sekstet MoPZ Foltej Hartman, tamburaški ansambel Jarnika iz Železne Kaple Za ples igra: Trio Korenika Kraj: v farni dvorani Čas: ob 20.30 Vabi: MePZ Gorotan
PRIREDITVE, OGLASI
RAZSTAVE
IINJE
Slike Draga Druškoviča Kraj: v Domu prosvete Odprtje razstave: v soboto, 9- junija, ob 19. uri Razstava je odprta do 4. julija 2001.
LIBUČE
Hermann Falke:
Slike na kositru in aluminiju (1974-1985) Kraj: v Galeriji Falke Razstava je odprta do 12. oktobra 2001 (od torka do petka med 15. in 18. uro).
PLIBERK
Prešeren na Koroškem Kraj: v Kulturnem domu
bruck a. d. mur
Karl Vouk: „Trip”
Kraj: Kunstmagazin Mar-
garete Hell
Razstava je na ogled do 30. junija, od torka do petka med 15. in 18. uro, od četrtka do sobote tudi od 10. do 12. ure
ROŽEK
Ivo Prančič - nove slike Kraj: v Galeriji Šikoronja v Rožeku
Razstava je odprta do 15. julija (od četrtka do nedelje) med 15 in 18. uro ter po dogovoru.
OGLAS
Iščemo otroško vrtnarico
z zaključeno izobrazbo in znanjem obeh deželnih jezikov.
Podatke naslovite do 29. 6. 2001 na.naslov: Društvo „Naš otrok”
10. Oktoberstr. 25 9020 Celovec/Klagenfurt Tel.: 0463/51 2898
ŽELEZNA KAPLA Predstavitev projekta: „Pripovedke iz Železne Kaple -Sagenhaftes Eisenkappel” Krai: v farni dvorani Cas: ob 19. uri Vabi: ljudska šola
ŠENTPRIMOŽ Koncert za Angolo” Nastopajo: SRD Danica, Sweet dreams, Joseph Ra-kotorahalahy, Vogrška dekleta, The Purple Raiders, St. Peter's Rock Train Kraj: v Kulturnem domu Cas: ob 20. uri Vabi: Iniciativa Angola
^0)0211^3155^1
ŠENTPRIMOŽ
140 let javne ljudske šole
Sentprimož
Kraj: na ljudski šoli
Cas: ob 10. uri
Vabi: v ljudski šoli
DQBRLA vas Poletna veselica, koncert in Ples s svetovno znanim ansamblom „Lojze Slak”
Kraj: na dvorišču Kulturnega doma
Čas: ob 20.30 Vabi: SPD Srce Prireditev bo ob vsakem vremenu!
Nedelja, 1. julija
ŠMIHEL
Društveni izlet v Celje in Kostanjevico Odhod: ob 7. uri izpred Posojilnice
Prijave: 04235/2913 Vabi: KPD Šmihel
KOTMARA VAS Pohod v naravo Odhod: ob 10.30 izpred ljudske šole v Kotmari vasi Vabi: SPD Gorjanci
Sobota, 7. julija
ROŽEK
Klasični koncert na Humu Nastopa: Pavel Rakar, čelo Čas: ob 20.15 Kraj: podružniška cerkev na Humu
Prireditelj: KD „P. Markovič"
SIMPOZIJ V KOMENDI NA REBRCI
ob 100-letnici rojstva slovenskega filozofa in duhovnika
prof. dr. Janeza Janžekoviča
prireja Katoliška akcija dvodnevni simpozij, ki je obenem zadnje srečanje filozofske kavarne (Philocafe) v tej sezoni.
Program simpozija:
Petek. 29. iuniia:
Philocafe: Smisel življenja (moderira V. Ošlak; tematski uvod T. Wüster)
15.00	Prihod udeležencev
16.00	Pozdrav in odprtje simpozija (dr. Marketz)
16.15 Uvod
16.30 Odmor
17.00	Philocafe - Smisel življenja
19.00	Večerja
20.00	Družabni večer s pripovedovanjem zgodb in anekdot o dr. Janžekoviču
Sobota. 30. iuniia:
7.00	Sv. maša za pokojnega dr. Janžekoviča
8.00	Zajtrk
9.00	Razvidnost in smotrnost kot vodilna pojma Janžekovičevega filozofskega dela (dr. Jože Hlebš)
10.00	Janez Janžekovič - med eksistencializmom in personalizmom (dr. Edi Kovač)
11.00	Janžekovič - filozof in človek dialoga (dr. Marko Kerševan)
12.00	Kosilo
14.00	Estetika in umetnost v življenju in delu dr. Janžekoviča (dr. Denis Poniž)
15.00	Socialna in politična misel Janeza Janžekoviča (dr. Drago Ocvirk)
16.00	Sklep simpozija in odhod
Nastopi glasbene šole
•	Sobota, 23. 6. 2001, ob 19.30: Bilčovs, ljudska šola -oddelek Bilčovs (1. skupina)
•	Torek, 26. 6. 2001, ob 19. uri: Šmihel, farna dvorana - oddelka Šmihel in Globasnica
•	Sreda, 27. 6. 2001, ob 18. uri: Pliberk, Kulturni dom -oddelek Pliberk
Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora tudi letos vabi na tradicionalno
tovariško srečanje protifašistov in demokratov,
ki bo v nedeljo, 24. junija 2001, s pričetkom ob 14.
uri pri Peršmanu v Podpeci nad Železno Kaplo.
Na sporedu bodo poleg polaganja vencev ob spomeniku protifašističnega boja še govori in nastopi kulturnih skupin. Za zaključek bo sledilo družabno srečanje, kjer bo za družabnost skrbela Godba na pihala iz Šmihela.
V okviru prireditve si bomo lahko ogledali obnovljene in na novo zgrajene prostore ter urejeno okolje. Seznanili pa se bomo tudi tudi s predlogi nemško govorečih prijateljev za širjenje dejavnosti Spominskega doma pri Peršmanu v širši avstrijski in evropski prostor.

w mmm
•B6 04239/26 42
od petka, 22. junija, od 16. ure, do sobote, 23. junija, do 16. ure
Kako se izogniti stresu?
Voditelj: dr. Kurt Schöffmann
od petka, 22. junija, od 15. ure, do sobote, 23. junija, do 16. ure
Vacation English - Get your English fit vor vacation!
Voditeljica: dr. Maureen Devine
v torek, 26. junija, ob 20. uri
Odprtje razstave:
„Motivi fotografij“
Razstavlja: Elisabeth Draxler-Hafner
v soboto, 30. junija, od 9. do 17. ure
Plesanje s Tonijem Lardgejem
v soboto, 30. junija, od 9. do 17. ure
Priprava na zakon, nem.
Vodijo: mati, zdravnik, duhovnik
v sredo, 4. julija, ob 20. uri
Odprtje razstave v memoriam Joachim Breyer
v četrtek, 5. julija, ob 20. uri Molitveni shod za duhovne poklice
Sooblikuje: župnija Kostanje Somaševanje vodi: župnik Jože Markowitz
od petka, 6. julija, od 18. ure, do nedelje, 8. julija, do 17. ure
Slikanje akvarelov za začetnike in napredujoče
Voditelj: dipl. inž. Andrej Dolinar
ROMARSKI
POTOVANJI
od nedelje, 19. avgusta 2001, do sobote, 25. avgusta 2001 Potovanje v Münsterland Spremljevalca: prof. Helmut Maurer in Jože Kopeinig
od ponedeljka, 10. septembra, do četrtka, 13. septembra 2001
Ogled znanih in še neznanih opatij, samostanov in cerkva na Štajerskem
Spremljevalec: dr. Jože TIH
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet kora- človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nasted-I j! Slovencev“, ki ga zastopa predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Ce- pogodbe z dne 15.5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese kora- .nikat; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 VetrinjA/iktring, Adi-Dassler-Gasse ovec. Villacherstr. 8,1. nadstropje. Naš tednik prejema podpore iz sred-	ških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v	4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIk izhaja vsak petek. Naroča se na na-
s,ev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politične,	odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške dežel-	slov: Naš tednik, Villacherstr. 8,1. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništ-
9°spodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na koroškem na	ne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike	va, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25
osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega prava,	Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški od-	28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo in-
ostavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi med-	bor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni ured-	ozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka
nar°dnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu	nik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8,1. nadstr. Tel. 0463/51 25	15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT.
14
petek,
22. junija 2001 l^juniia 2001
15
Šport
Šport
KOŠARKARSKI TABOR
KOŠ vabi na priprave v Piran
Tudi letos namerava KOŠ za košarkarje organizirati tabor, ki bo - kot že lansko leto - v Piranu (od 1. do 8. septembra 2001). Na taboru se bodo igralci intenzivno pripravljali na prihodnjo tekmovalno sezono. Košarkarji bodo stanovali v penzionu „Maksimilijan”. Cena za bivanje, polni penzion in treninge pod strokovnim vodstvom slovenskih trenerjev znaša ATS 2700.-. V ceno so vključeni med drugim tudi izlet z barko, ogled solin, ogled muzeja, piknik itd. Fantje bodo pod nadzorstvom trenerjev! Ce se starši strinjajo, da se njihov sin udeleži košarkarskega tabora v Piranu, prosijo organizatorji, da le-ti čim-prej podpišejo izjavo, ki jo naj nato sin odda na Slovenski gimnaziji prof. Antonu Malleju). Po položnici pa se naj vplača naplačilo ATS 1000 - (Posojilnica Celovec/Borovlje, KOŠ Celovec 00003059961) do 27. 6. 2001. Če do 27. 6. 2001 ni najmanj 15 prijav, tabor odpade - naplačilo se seveda nato takoj povrne.
Visoko postavljeni ciljhovega vodstva SAK
Občni zbor SAK je za novega predsednika izvilil Albina Waldhauserja, za prezidenta prezidija pa zdravnika dr. Igorja Ogrisa. Z njima na čelu si je SAK postavil visoke cilje za prihodnost kluba.
a ože Partl, ki je bil natančno I eno leto in dva dni predsed-nik SAK, je to nalogo minuli ponedeljek na izrednem občnem zboru zopet oddal - ostal pa je klubu zvest kot član prezidija. Za novega predsednika ožjega odbora je bil soglasno izvoljen Albin Waldhauser, za prezidenta petčlanskega prezidija pa prav tako soglasno znani celovški zdravnik dr. Igor Ogris.
Novi predsednik SAK Albin Waldhauser je pri svojem nastopnem govoru menil, da na novoizvoljeno vodstvo čaka mnogo dela, saj bo treba zagotoviti uspešno delovanje kluba na vseh ravneh - od članske ekipe do naraščaja. Odločno je poudaril tudi športni cilj članske ekipe, ki se glasi: čimprejšnjo napredovanje zopet v regionalno ligo. „Določitev jasnih kompetenc v novem odboru pa naj bi pripomoglo do učinkovitejšega delovanja znotraj
klubskih struktur, pri čemer bo prva naloga vseh, da se klubu zagotovi zdrava finančna baza,” tako novi predsednik SAK Albin Waldhauser. Novi prezident prezidija SAK dr. Igor Ogris pa je dejal, da vidi svojo nalogo predvsem v tem, da pomaga SAK pri promociji kluba, kajti v zadnjih letih je
NOVI ODBOR SAK
PREZIOIJ: prezident prezidija: dr. Igor Ogris; člani prezidija: Franci Wieser, Benjamin Wakounig, Jože Partl, Dl Feliks Wieser OŽJI ODBOR: predsednik: Albin Waldhauser; podpredsednika: Jože Gregorič, Blaž Kordesch; sekcijski vodja: Janko Woschitz; blagajnik: Milan Blažej; tajnik in koordinator naraščaja: Silvo Kumer; športna koordinacija: Marko Wieser, Tonči Blajs
ml.; identifikacija javnosti s klubom: nag. Jože Blajs; naraščaj: Iva Müller, Bernard Olip, Irene Malej, Hubert Zidej; preglednika računov: Lovrenc Kumer, Štefan Gregorič st. ČASTNI PREDSEDNIK: dr. Zdravko Inzko
atraktivnost in privlačnost SAK precej nazadovala.
Občni zbor je pozdravil tudi predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik ter novemu vodstvu zaželel predvsem veliko uspeha. Zagotovil je, da bo Slovenska športna zveza kot krovna organizacija vseh slovenskih športnih društev po svojih močeh pomagala, da bo SAK dosegel zahtevne cilje.
Tudi predsednik NSKS Bernard Sadovnik je pozdravil občni zbor ter izpostavil pomembno vlogo športa pri krepitvi narodne identitete že pri najmlajših. Klubu je zagotovil tudi podporo Koordinacijskega odbora koroških Slovencev pri reševanju finančnih težav oz. pri pridobivanju sponzorjev za člansko ekipo. Prav tako je novemu vodstvu kluba obljubil pomoč pri prizadevanju za lastno igrišče v Celovcu.
Franc Sadjak
No vo vodstvo SAK (z leve): prezident prezidija dr. Igor Ogris, predsednik Albin Waldhauser, člani pre-^dija Jože Partl, Benjamin Wakounig in Franci Wieser.	Foto: f sadjak
NARAŠČAJ SLOVENSKEGA ATLETSKEGA KLUBA
Slovensko-koroška juniorska liga od jeseni naprej evropski projekt?
U 18: tudi v tretjem krogu Korošci brez zmage
Prvo uradno poskusno juniorsko tekmovanje med Slovenijo in Koroško je končano. Zdaj se bosta KFV ter Slovenska nogometna zveza pogajala o tem, kako bi lahko jeseni štartali s celoletnim prvenstvom. Tajnik koroške ju-niorske lige Silvo Kumer je vodil ta teden na Dunaju pogovore o možnostih, da bi liga postala od jeseni naprej projekt EU in da bi jo financirali avstrijska vlada ter Evropska unija.
Izidi 3. kroga:
SAK U 18 - NK Dravograd 3:4 (0:2) Goli za SAK: Zidej, Waldhauser, Roblek
Velenje - Bad Bleiberg 3:0 (2:0) Triglav Kranj - WAC 1:0 (0:0) FC Kärnten - Celje	0:1 (0:0)
Šentvid - Olimpija	2:2 (0:2)
Slovenski I. ligaš Primorje je gostoval v Pliberku
Na posredovanje Uhlsport Slovenija (Jože Partl) je preteklo nedeljo gostoval slovenski I. ligaš Primorje Ajdovščina s svojim naraščajem v Vidri vas pri Pliberku.
SAK U 16- Primorje 3:3 (2:0)
Strelci: Ogradnik, Partl 2
SAK U 18- Primorje 1:3 (2:0)
Strelec: Zidej
Nacionalistični napadi na SAK U 14 v Guttaringu
Wietersdorf - SAK U 14 4:5 (2:0)
Gole za SAK: Triplat 3, T. Waldhauser 2 Tekmo so odigrali v Guttaringu, kjer so bili sakovci izpostavljeni permanentnim nacionalističnim napadom domačinov. Gledalce je posebno motilo, da je trener SAK svojo ekipo dirigiral v slovenščini. Tudi sodnik je bil izpostavljen stalnemu hujskanju, toda ostal je kljub temu pravičen. Tako je ekipa trenerja Jožeta Kneza zasluženo odnesla zmago.
Proti Pliberku se je za SAK zatresla mreža že 225-ič
SAKU 12-SVG Pliberk 15:2(7:0)
Strelci: Trdina 5, K. Dlopst 5, Breitfuss 3, Stuck, ‘Schwikart. U 12 je tudi v tej tekmi ostala neporažena in ima razliko golov 225:44!
U 10
Klopinj - SAK /1	3:12(1:5)
Strelci: D. Dlopst.5, M. Hobel 4, Kerbitz 3 SAK/II - Podkrnos	9:3 (3:0)
Strelci: Prošič 6, Bugelnik, Lausegger 2
SAK/III - Velikovec	2:1 (2:0)
Strelci: Krištof, Wakounig
Tekme SAK ta krog:
SAK U 14 - NK Litija (SLO) (v soboto, ob 13. uriA/idra vas), SAK U 12 - NK Litija (SLO) (v soboto ob 15. uri/Vidra.vas),
SAK U 10/1 - Metlova (v petek, ob 18.30 / Vidra vas),
SAK U 10/3 - FC Kärnten (v petek ob 17. uri) Sinča vas - SAK U 10/4 (v petek ob 17.uri)
SAK U 8/Šentprimož (turnir v nedeljo bo 14. uri v Galiciji) SAK U 8/Pliberk (turnir v soboto ob 1 S.uri/Šentpeter ter v nedeljo, ob 15. uri v Vidri vasi)
Jani Pate podpisal za SAK
V prihodnji sezoni bo režiser v moštvu trenerja Jagodiča Jani Pate, legionar iz Slovenije.
ŠPORTNI TERMINI
gl^JUNIJA V SELAH________
5. tekmovalni dan sedmeroboja
, Prihodnjo nedeljo, 24. junija, Je v Selah na programu 5. tekmovalni dan Supertrim-Sed-m ero boj a južnokoroških vasi. Pričetek tekmovanja na stadio-nu pod Košuto bo ob 13. uri.
gOUNIJA V ŽELEZNI KAPLI
4.	mednarodni maraton Zel. Kapla - Preddvor
Start maratona Železna Ka-pia - Preddvor (v nedeljo, 24. junija) bo ob 10. uri pred teniš-ko dvorano v Železni Kapli. Tekmovalni biro na občini je odprt v soboto med 17. in 18. uro ter v nedeljo prod tekmovanjem.
^JUNIJA V GLOBASNICI
5.	maraton in štafetni maraton Kralja Matjaža
Že tradiconalni maraton in štafetni maraton Kralja Matjaža (30. junija, ob 15. uri) se bo tokrat začel v 'Črni na Koroškem, cilj pa bo v Globasnici pred posebej pripravljenim šotorom.
V sredo zvečer je v grški restavraciji Olimpia v Celovcu podpisal pogodbo za SAK 35-letni sredinski igralec iz Slovenije Jani Pate. Nogometna pot Pateja se je pričela v Ljubljani pri Olimpiji, kjer je do 26. leta bil eden stebrov moštva, ki je takrat tekmovalo še v 1. jugoslovanski ligi. Nato je šel v Grčijo in tam igral sedem let in pol pri prvo- oz. dru-goligaših (Pierikos, Larissa, O. Volos). Po vrnitvi v Slovenijo je najprej igral za Primorje, nato pa
Minuto sredo
je v zadovoljstvo trenerja Jagodiča, šefa grške restavracije Olimpia v Celovcu Lakisa in odbornika Marka Wieserja podpisa! pogodbo za SAK Slovenec Jani Pate (na stiki drugi z leve).
še sedem mesecev za Kranj -torej za ekipo, ki ji je uspel povz-dig v najvišjo slovensko ligo. V pogovoru za NT je Pate dejal, da je zanj SAK zelo zanimiv izziv, saj koroškega nogometa sploh ne pozna. Poleg Pateja je SAK pridobil tudi Wacherniga (FC Šentvid); zanimanje pa kaže še za bivšega napadalca FC Kärnten Zimmerlinga ter za perspektivnega mladega napadalca Biir-gerja (Škofiče).
F. S.
OBMEJNO SREČANJE ________________
SŠZ s petimi ekipami v Ribnico
Prihodnji petek in soboto (22723. junija) se bo na 25. srečanju mladih slovenskih športnikov in športnic iz obmejnih dežel v Ribnici v Sloveniji spet zbrala slovenska mladina iz štirih držav - Slovenije, Avstrije, Italije in Madžarske. Iz Koroške se bo pod pokroviteljstvom Slovenske športne zveze tradicionalne prireditve udeležilo okrog 30 mladih športnikov in športnic iz več slovenskih in dvojezičnih športnih klubov oz. društev. SŠZ bo nastopila s petimi ekipami in sicer v nogometu (dečki), košarki (dečki), namiznem tenisu (dečki in deklice) ter v odbojki (deklice).
Tradicionalno, letos jubilejno srečanje športne mladine že vsa leta prireja Olimpijski komite Slovenije/Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ), organizator pa je tokrat Športna zveza Ribnica. Častno pokroviteljstvo pa je prevzel župan občine Ribnica Jože Tanko. Srečanje finančno podpira tudi Urad za Slovence v zamejstvu pri zunanjem ministrstvu R Slovenije. Škupno bo v Ribnici nastopilo nad 130 mladih slovenskih športnikov in športnic (pod 15 let) iz Koroške, Furlanije-Julijske krajine, Porabja ter iz Ribnice.
SŠZ bo v Ribnici nastopila
z naslednjimi ekipami:
■	NOGOMET (dečki): igralci: Mathias Laus-segger, Nikolaj Grilc, Tomi Waldhauser, Štefan Hudi, Manuel Vidakovič, Tadej Trdina, Dejan Pu-stoslemšek, Gregor Triblat, Dejan Aleksič, Daniel Dlopst, Simon Grilc, Patrik Starmuž, Thomas Hobel, Jasmin Jahid; trener/spremljevalec: Jože Knez (SAK-center Pliberk)
■	ODBOJKA (DEKLICE): igralke: Tanja Partl, Christina Lopinsky, Irina Lopinsky, Nadja Dlopst, Christine Slanitsch, Melanie Britschko, Mirjam Breitfuß, Kerstin Micheu, Tanja Trailer; trener: mag. Anita Čajčman, spremljevalec: Peter Trampusch (oba SK Dob/Aich).
■	KOŠARKA (DEČKI): Boris Vavti, Jasmin Trifunovič, Jan Brumnik, Marko Brumnik, Štefan Urank, Marko Babič, Arne Schiemann, Daniel Wutti, Martin Kocman, Gregor Rutar, Aleksander Pisjak, Matej Smrtnik; spremljevalec: Bojan Grzetič (trener).
■	NAMIZNI TENIS (dečki/deklice): Roman Oraže, Manuel Draže, Matej Kregar; Sabrina Vouk, Franziska Meier; trener/spremljevalec: Mirko Oraže (DSG Sele-Zell)
Odhod avtobusa v petek, 22. junija, bo ob 13.30 uri pred Mladinskim domom SŠD v Miksch-allee 4 v Celovcu oz. ob 12.15 uri pred Posojilnico-Bank v Pliberku (za udeležence iz Podjune). Povratek je predviden v soboto, 23. junija, ob približno 19. uri (Mladinski dom Čelovec) oz. ob približno 20. uri (Posojilnica Bank Pliberk).
TEDEN VINA
Specialitete v Glinjah
Glinje. Najboljša vina iz Slovenije, Avstrije in Italije boste še do sobote, 23. junija, v vinski kleti gostišča Antonitsch/Schachl lahko brezplačno na pokusili. Šefica Gundi Schaschl-Petritsch pa bo sen/irala tudi druge dobrote iz alpsko jadranskega prostora.
OSEBE & DOGODKI
Pripravil Silvo Kumer
„Millionenrad“ se zavrtel za Orascheja
Kolo sreče se je ustavilo pri 500.000 šilingih
Železna Kapla - Dunaj.
Kapelčan in sodelavec podjetja Alpetour v Pliberku Cyrill Orasche je pred kratkim imel posebno srečo, izžreban je bil za t.i. „Millionenrad“ na ORF. Sreča je 38-letnemu Kapelča-nu potem ostala zvesta tudi pri vrtenju kolesa sreče, ki se je ustavilo točno pri 500.000 šilingih. Kaj bo Orasche napravil z denarjem? Najprej je seveda povabil na pijačo vse prijatelje v Železni Kapli in sodelavce v Alpetouru. Ostali denar pa je po njegovem najbolje naložen na domači Po-sojilinici...
Cyrill Orasche je v oddaju „Millionenrad“ dobil kovček s 500.000 šilingi. Prvi gratulant je bil Peter Rapp (desno).
[> ZANIMIVO
Simona Ana Krajger v galeriji 'Anin
Šmihel. Mlada Šmihelčanka Simona-Ana Krajger bo v galeriji 'Anin v Šmihelu razstavljala svoja dela na platnu. Vernisaža bo danes v petek, 20. junija, ob 20. uri. Dela bodo na ogled mesec dni do 20. julija.
Razstava: Žafran cveti na Plaznici...
Bistrica. Ljudskošolski ravnatelj v pokoju in likovni samouk Lorenz Kraut bo svoja novejša likovna dela razstavljal v svoji galeriji „Mühle - mlin - mulino". Naslov letošnje razstave je „Žafran sveti na Plaznici...". Vernisaža bo v sobo to, 30. junija, ob 19. uri.
Maraton Kralja Matjaža privabil neštete prominentne štafete
Globasnica. V soboto, 30. junija, je na programu tradicionalni maraton Kralja Matjaža. Po lanskem uspehu se letos prijavlja še več štafet, med drugim bo tekla tudi štafeta globaške EL (Sadovnik, _Kordež, Dumpelnik, Gregorič). Podžupan Sadovnik bo menda prevzel najtežji del teka, namreč progo čez sv. Nemo.
Zanimiv bo gotovo tudi spet dvoboj med gostilnama Juen-na/Mala vas ter Pazzo/Pliberk-Na štartu bo menda več 25 takih prominentnih štafet, cilj pa bo letos v Globasnici, kjer pripravljajo nato velik praznik v šotoru.
POLETNA VESELKA
Lojze Slak bo s svojim svetovno znanim ansamblom gostoval na dvorišču Kulturnega doma v Dobrli vasi. Nastop bo v soboto, 30. junija, ob 20. 30 (ob vsakem vremenu).
FUNKO-MAT V MOHORJEVI
Mohorjeva založba in literarna nagrada „Ingeborg Bachmann“ter koncert
Celovec. 28. 6. ob 20. uri nastopajo na dvorišču Mohorjeve z vrhunsko koroško zasedbo saksofonist Michael Brian, pianist Tonč Peinig in (kontra)basist Stefan Thaler. Skupina Funkomat bo igrala v stilu „funkjazza“, igralci pa bodo primešali tudi vplive drugih „eksotičnih“ in sodobnih ritmov kot boogaloo, lati n ali hip-hop. Slovenska jazz-pevka Kristina Oberžan pa bo glasbo izpopolnila z jazz-glasom. Za hrano in pijačo bo skrbela Mohorjeva kuhinja. Predprodaja in rezervacija vstopnic v Mohorjevi založ-bi-knjigarni-jedilnici. Z nakupom knjige iz Mohorjeve založbe dobite vstopnico brezplačno.