rokodeliult narodskih reci. Odgovorni vrednik Str. Jane* ëiiewveis. £ Tečaj V sredo 29. velikiga travna ("maja) 1850 List Opomin kmetovarcam za V • ZIV1I10 o polétinskim casu. Komaj nas je mraz zapustil, je nastopila že liuda vročina. Vročina je pa grozno hud sovražnik živine. V • Pomenki in sklepi kmetijske po druznice v Planini (Dalje.) Od živih plotov ali presk. Kakor smo v Novicah vsako léto storili, de smo kmetovavce opomnili za živino skerbeti, de po vročini ne zbolí, jih opomnimo tudi létas , de naj skerbé o Priporočil A. Wilcher. Že v létu 1771 je bila gojzdna postava dana, kér za mertve ograje se dosti dobriga mladila in za drusre » to pravím casu, de jim živina ne teden nekiga konja v Ljubljanski živinski zdravilnici, ki je prejahan, na naglim černim prisadu zbolel. Tréh reci tedaj posebno opomnimo kmetovavce: v • v • zbolí. Že smo imeli ta potrebe rabniga drevja pokvari, de naj se po vsih so- seskah živi plotovi napravijo. Glejte! koliko lét je preteklo in zmiram smo še léta do léta je veči po- při starim ostali, čeravno od 1) Naj napravijo, de so hlevi o hudi vročini, manjkanje lésa. 9 je moc, hladni. kar koli vih tečí veliko bolezin. V soparčnih in vročih hle Nar boljši nasad za v • živo grajo je beli tern 9 g* b er, in mak len 9 tode , pri nas, kjer veckrat voda o Naj se živina o hudi vročini v delu ali teku če s živino eno uro p r e v e c il e přežene. Bolje je, zamudíš ali če si kakšne groše menj zaslužiš, kakor zastonj. će ti pogine. nastopi, in celo ravnino zalije, bi taki zasad, ravno na sajen, voda zadušila, in vse délo in vès trud bi bil Tudi meni se je taka godila. Kér ) Vode, vode, dobre ciste vode naj nikdar poleti pomanjkanja ne terpí. Hladna voda o hudi vro-1 čini je neprecenljiva dobrota za živino. Zatorej še en- ? iz krat rečemo: le vode, vode, vode! Huda vročina delà gosto, černo, přisadilo kri ktere izvirajo pri živini vsaciga pleména mnogoverslne fcolezni, — hladna voda pa z obilnim kislicam, ki ga v sebi ima, redkuje, čisti in oživlja kri in krepča živino. De se pa hudo vroči in potni živini ne sme berž pa sim si terdno naprej vzel, okolj vsih svojih lastin žive plotove imeti, sim takóle začel: Spomladi ali boljše še o jeseni sim skopal eno ped globok in en čevelj širok graben; sim nařezal en perst ali pale debele včrbove in jagnične po tri pedi dolge šibe, ter sim jih takó v graben po vprek zagrebil i de živino ob hladne vode piti dati 9 ali spôteno kopati, to vsak uměn kmetovavec sam vé. Shladiti se mora poprej so le eno stoječo dlan vini molele ; potem sim dober plot napravil, de je moj sadež pred pašno varovan bil. V štirih ali v petih létih je živa preska pognala, de ni bilo potreba več Že v tretjim létu se nektere mladike v bolj zgosti. Kmetijski sreli gospodarjem in gospodin jam. ) sr ovo Cfrišno) klajo živini pokladati.} takó jako in gostó druziga plota, kito povijó, in veršiči posekajo, de se meja (Kak cr » Vodila ali el skok od srove klaj elee) pri srovi klaji so téle Přena Brez vsiga prerahljanja stojeće kole na ravnost v tlà zasaditi ali clo zabiti, je slabo; nikoli se ne morejo v dobrim rastu ponesti, pervič zató ne, kér pri zabi-j a ilj i se Ijubad ozuri ali odere, večidel se očí zmastijo^ zató ne: drugič cr suho ni dober; 2) kér 9 klaja rada živino napenja , se mora srova f zelena) klaja le po 1 in po du dajati 9 Je klaja zlo socna in vodena, je treba pred srovo klajo vselej ne koliko rezance ali scer suhe klaje dati de prepozresno ne zrè; 4) koj po srovi klaji naj ne da živini piti, scer jo napěn jati začne; naj se vsak dan (frišna) domů pi klaj delj dolge stébla, je za živino srove nikdar srova poklaja de le maloktero v korén požene kér pride kol ali zasad marveč Je v slabo mertvo zemljo, in tretjic, kér le toliko očí kalí, kolikor je kola zvunej zemlje. Nepridno je pa, če se po navadi krajši kol v tla zabije, in daljši na verhu pustí. Kakó za- za tolikanj živež 9 casa nakopi v • se spridi ; 6) ima srova klaj bolj in tudi vee zda more taka siba gnati, od kod svoj očí dobiti, če deblo še ukoreninjeno ni? Zató tedaj svetujem vsim tistim, ki hočejo v malo létih k dobri živi ograji priti, se po ti moji skušnji za-deržati. cr ospodai (De t da 9 ako « (Dalje sledí.) arkovo srovo maslo ali pater spet do- Íů.akó bojo sodbe po novih posta bro postane), naj se raztopí, posname in opi -I** Ě ■ ■ « male poróte za vr eči. pritožiti to je, 9 ki ima en dri- ? učenje odioceniga. če se niso po Tisti pa, ki niso v sedmo solo prišli y svoji lastni pridnosti tega poduka po »Union je v 2 listih přinesla učeno razjašnjenje g. Pa , ki nam naznani staro slovansko besedo »po lackiga rota« (Schwurgericht) in porotci (Geschworene). Vred. přijeli, nimajo clo nobene vednosti v takó potrebnim rastljinoznanstvu ! Zató se pa tudi grozno velikokrat in od več straní sliši milo tožiti, in po zgubljenim času zdihovati: „to liko lét sim v šolo hodil, sim se pridno učil, skor vse sole sim premedel, pa kader domu pridem, ter hodim po polja ali kjer koli drugod, se mi zdi, kakor de bi kler pa bil v p tuji m kraji; skor nie ne poznam in ne vem teg ne stori, je le osa ki na sadih gloda j je krota, ki s svojim strupam cvetlice oskrunuje wit f y tuJilH lvt 1 j ---- • " •— ' ~ — * v / ^ x " -------- --------J ~ ? prav imenovati, kar rastljinstvo in scer natorstvo za- je červ, ki v tamoti pod zemljo rije in koreníne nar dene." — To je žalostna pa gotova resnica! Silno ko- žlahnejsih rastljín spodjeda ....... ristno in potrebno bi tedaj bilo, de bi se prihodnjič upanje vživajo Kdor možé f iz skritiga berlog tudi v nižjih šolah natoroznanstvo v nemar ne pu salo, lil nar pupi ej jjuvbuu u u m a u c uuuiu umu, pu- * -j « tem se leptuje; takó naj bi se ravnalo v rastljiustvu, Tisto natolcevanje in nar poprej povsod domaće dobro učilo po ki ocitno za natolcuje, brez de bi delà dokazal. ki so nepravne: tak člověk je to lovaj (Bandit), kteriga vsak pošten člověk zaničuje 5 ki ga je neotesani pisac izustil ? je rudnínstvu in živalstvu; v pervih šolah naj bi takó preserno in sirovo, de ne zasluži druziga, kakor se začelo in potem sledilo po več žolah naprej tudi zasramovanje. Jez sim popolnama zadovolin t ce d šolski mladosti ženskiga spola naj bi se priložnost dala, sej nekoliko v rastljinoznanstvu se podučiti. Po takim podučenju bi se še grozno veliko dobriga cloveštvu skazalo, marsikaj noviga bi se še znajdlo, in b post in pamet mozje mojo pošteno voljo spoznajo in jo obrajtajo. Vsakimu člověku pa po njegovi storiti, ni ne meni, in nobenimu na svetu mo- ki po- goce Kd je draživec in nepokoj ali tisti ? stavne pravice terja, ali tisti, ki to pravično terjanje natolcuje, to vé ljudstvo dobro razločiti. Cesar so v zapopadete veliko dobroto in koristnost,. ktera iz rast- patentu od 4. marca 1849 vsakimu avstrijanskimu na- marsikaka škoda in nesreća bi se odverni'a. Iz té razlage, čeravno le ob kratkim dane, lahko ïjinstva za ljudi in živalstvo izvira, in tudi to de je silno velika petreba za šolsko mladost obojiga spola se ga v žolah učiti. rodu dodelili dotaklj P in kerbovanja njeg bo do dnost tv in nj jezik Ravnopravnost Slovencov na Koro veže Vas pa, ljubi moji! letó še posebno zađeva in škim so vnovic poterdili v patentu 30. decembra 1849, na tanjko ko so dežeino vstavo za Koroško kronovino podpisali. Iz te podlage izvirajo vse naznanila postav in ukazov tudi v slovenskim jeziku za Slovence na Koroškim, , se v rastljinoznanstvu, kar je moc, učiti, zató kér si boste zdravilne zeliša tudi sami na birali, ki vam bojo kakor orožje zoper bolezni služile pa ? tudi zató, de boste vedili in mogli prav 1 PlU/Jllv , j w«.«.»,» «v. V * " v presoditi, ki jíl razglasuje deržavni in deželni zakonik. Ce te âli je ta ali una rastljína po spašnikih, senožetih in daj Koroški Slovenci terjajo, de naj se jim po tem iz- hribih za živino dobra in zdrava ali pa škodljiva in mo- gledu sploh vse postave in ukazi v slovenskim jeziku rebiti cio strupena. I ■ gledu sploh vse postave in ukazi razglasujejo , imajo pravico to terjati in ne terjaj nie Zavolj tega vam ljubi učenci, se enkrat prav živo druziga, kakor to, de naj deržavni služabniki povelje V • ? de se tega uka pridno poprimete, in de se cesarja natanjko spolnujejo. Vsako odšipovanje od te na cne spolnitve, vsako pretresovanje: ali je to raz pnporocim boste serčno prizadevali, se vsih téh reci, kar je le tanj mogoče, na tanjko navaditi, mogli zató de se jih boste za- glasovanje v slov. jeziku potrebno ali nepotrebno w J pri svojih opravilih tudi prav poslužiti. Sej bo ze pregreh .. 4# _ «« _ . _ — m % V # vse to le v vas dobiček, in v prid naše ljube domovine, pok d d P Znabiti, de vam morebiti kak nasprotnik te po trebne vednosti poréče: ..čmu vam bo to?" Tako pu nje ali le kt post ko p o velj î. Zdej ni in več P prasa » hlo glavo podučiti, bi ravno toliko zdalo, skiga ukaza terjajo Slovenci natanjčno spolnovanj ce pa Vsak ima pravico to kakor za- ocitno terjati in gotovo sleherni nemški Korošec ? ki morca umivati. Kdor kaj taciga zamore govoriti, je spozna potrebe danasnjiga casa, in ki svojo domovino _ _ ___ _ ^ > — , • v 4 1 t li 1 1 • i • i • i 1 V ali neveden, de Bog pomagaj! ali pa je h u dob en in vam n evo šiji v za vednosti, ki si jih boste prido bili: on pa v tàmi tapa! resnično ljub i se bo ti terjatvi pridruzil Iz Moroskiffto. V 17. listu „Novic", smo pod napisani Prazno govorjenje je, če kdo pravi: saj omikanî Slovenec tudi nemški jezik razume, neomikani pa ne zna ne nemško ne slovensko brati. Slovesná beseda cesarjeva, ukaz vladarja le veljá, in nihče nima več v sloven- pravíce, spolnitev te obljube po svoji glavi razlago- skih zadevah" omenili nekiga je s podpisam J. iz Pliberka" gosp grozivniga pisma, Ricci ga ki vrednik časopisa „Deutsche Monatschrift aus Karnthen" přejel , zató kér se je za pravíce Slovencov potegnil. vati. Tudi je laž, de Slovenci na Koroškim naznano-vanja postav v slovenskim jeziku ne želijo in de jih brati ne znajo, kér slovenske molitevne in pobožne bu brez kve pratike i. t. d., ki jih slovensko ljudstvo bere y 5 kteriga Podpis: „r. J. i% Pliberka" pisáč polastil, je zapeljal ljudí, de so sploh mislili, tisto gerdo pismo je žlahni Jak o mi ni iz Pliberka pi se je skriti de vsiga besedovanja kazejo sal 5 zató kér v Pliberku nobeniga druziga ni bi se v. J. pisal, kakor v. Jakom ini. To je ki se «»•osp » ve de taciga nikdar ni pisal in Jak omi ni zvedel, in kér on kaj V se mislil ne, je v dopisu na gosp. vrednika v poslednjim (7.) zvezku imeno vaniga časopisa hudobno nesramnost pisača , ki se je , kaj de je resnica. Ce kdo pravi: de poslovenjene postave niso ljudstvu razumljive, je to le dokaz, de se niso pravi prestavljavci izvolili, in potem ni nobeniga druziga vprašanja, kakor za take prestavljavce skerbeti, ki naroda jezik ravno takó dobro zadenejo, kakor tisti, ki molitvine bukve in pratike pišejo. De se pa mora pri postavah in ukazih veliko sploh nerazumljivih besedí iz druzih jezikov na posodo vzeti ne more drugač biti, saj tudi skoraj vsa f vwuvjnuv* liU UUMAIV/ II VIJI MIllllUMt |J iUM VM J lit KJ V J V JL / V / 1/ pod ptuje imé skril, z moško besedo odkril in toliko postava v nemškim jeziku ima veliko ptujih besedí. *) ■ I Ti Bl| Bij MÉ iririMÉilÉM I Bodite pravični vsakimu, ako hoćete, de bojo tudi resnične besede ? govoril, de se ne moremo zderžati nekoliko verstic iz tega razjašnjenja povzeti ? kar toliko drugi vam pravični, in pokažite svoj dohranivi duh raji storimo i kér je gosp. Jakomini eden tistih po s kterim se toliko bahate, v s p o stenih Nemcov, ki Slovencam nikakor nočejo njim po vstaví podeljenih narodskih pravíc kratiti. Potem, ko (conservativen Sinn) štovanju cesarjeviga povelja, v natanjčnim spolnovanju njegoviga ukaza, in v opušanju gosp Jakomini sirovost in neotesanost skritiga pisača, kteriga orožje je le hudobno natolcevanje, spodobno pretrese, pravi na dalje: „S tako spako se prepirati, bi ne bila nobena čast in bilo bi tudi prazno vsiga pretresovanja, ktero de prav z rahlo besedo govorim se vam clo ne spodobi ! Tudi terja nje Slovencov, de se jim ravnopravnost zastran jezika delo. Naj stopi pisač iz svojiga berloga, m naj se * imenuje! Je to, kar je pisal, postěno mislil inje morebiti le narobe povedal, naj očitno pod svojim iménam to izgovori, kar je v dopisu le skrivéj storil. Do- Prestavljavci in jezik niso vselej krivi, ako prosto ljudstvo vsih besed v razglasih ne razume. Kakó bo ljudstvo ne zapopade, ktero beseda besede razumelo ako řečí zaznamva? Taka je povsod in pri vsih narodih. Vřed. v lah in v pisarnicah ne krajša,je t P vica, od cesarja obljublj otovljena, podp Kdor se pregrehe zoper to pravico kriviga storí, le ta je draživec (_WiihIer) , ne pa tišti, ki mir pridigva s spolnitvijo vzajemnih pravic, in k prijaznosti in spravi opomína. Venec míru in sprave darujte vselej možu y kt pot terpljenje in svitlost pravíce in resníce razo k zlogi (Einigung) pripravlja, serca za po o gré va, deva! Kdor se pa o razdraženih časih, kakor so da nasnji, pri svojim prizadevanju za zložnost in bratin stvo med protivními strankami ne vstrasi ne zaspozna-nja, ne sovražtva ne očitovanja — temu pa še posebno podajte venec domoljubja; on ga ravno takó zasluži, kakor voják v vojski, ki svoje življenje za samostojnost m čast domovine vaga ! V na grobu ^ Lavoslave Hersnifeove " y Jedna rožca omedlela Jedna zvezda se vternila Rodoljubnja zvesta mila Je od majke slovo vzela. y cvetjein kinča čas gorice y Tratam daja nov opás; Plja iz hribov vun vodice Ziblje žita polni klas. Vse se rožce v nove krila Tisučbojne stiskajo; iz borštičev se hladila Nove pesmi «lišijo. Vse pripravljeno spre^jeti Je kraljice rož porod, V Ijubopolnim se trepeti Kin ca, snazi vse povsot. Zelena Kviško divna vun iz tla, y glavica miga Sterga mrezce se zažiga Krasna rožic rožica. Njeni duh se krog razlija Blesk leskeče poljem krog; Hvale njene harmonija Polni polje, hřib in log. S tmine krili noč objame Vse natvore svete hrame Iz goré vihar perpiše ? Strela pali, grom buci: Rožca mertva tam leži, Polje je pokopališe . . . Božja roka svit raztresa Cez nezmerjene nebesa5 Zvezda se pri zvezdi sveti, î)a se če obnebje vneti. Pod svitljavo se sprehaja Tam mládenec, si napaja Z duhám žarene višave Cutke serca, misli glave; In na zvezdo tje oberne Svoj pogled pomen ji daja ? Si izvoli lue jo raja Kar se vterne v tmine černe Mati mile duše perve dnové i/uti lesketati iz prostosti, y Urno klice z veste vkup sinove Hčerke zale v slavni zbor kreposti. Vdati toku nje besed se more Komu serce ni še okamnelo y y y K pervorojene svitlôbi zore, Vabi svojo domovino celo. Vkupej vabi si mládenče , dive Svoje harpe čudotvorne glase, In razdilia v narod pesme žive, Da ji serce pamet, roka vda se. Lavoslava! Tebi je nosila Solza ljubavi do nje nezmerne Ti z besedo, s petjem si ganila Sine, hčere, materi neverne. y Oče Tvoj on biser domovine Sive glave že, se duše vnete sam je Tvoje čine Blagoslovil Z gorko solzo, s kapljo duše svete. Mati, bratje, znanci vsi, vsi Tvoji Jokajo se na prezgodnim grôbi; Ah nikar. nikar! saj v slavnim broji Rodoljuben je v neba svitlôbi. J Alj Slovenija, mogočna mati, Sama se po svoji hčerki zali Solz nemore, noče se zderžati y Ah zakaj bi mi se ne jokali! Kamnogorski. Novicar iz MJubijane. Vceraj popoldne so prišli svitli nadvojvoda Janez na poti v Terst v Ljubljano. Kér ravno Novice v natis gredó, bomo prihodnjo sredo od tega veseliga prihoda več povedali. V nedeljo so zbrani delezniki slovenskiga glediša v Ljubljani poterdili postave, po kterih se bojo zdej berž razpisale dařila po 100,80, 60,50 in 30 gold. boljši slovenske najeli. Od vsiga igre tega in se bojo igra v ci za nar in igravke tudi drugi pot kaj več. V podeljik je vidil nek Ljubljancan Vipavca češnje v Graškim kolodvoru prodajati, ki se je po železnici tjè podal. Prav je to ; tode češnje so bile precej drage, funt — Barovnica, vas blizo Verh po 17 krajc. srebra. — nike, je v saboto skorej cela pogorela , — le srečaje še de imajo pogorelci večidel svoje pohištva zavarovane. y No vicar iz mnogih hrajev. Tudi v Gorici in Ce lj ovcu, kakor po eelirrt bili cesar z veliko častjo spre Goriskim in Koroskim, so jeti. za Za ubosre v Terstu in Istrii so podarili oGOO gold., uboge v Celjovcu pa 800 gold. 23. t. m. so> srečno na Dunaj nazaj prišli; pa na Dunaji, ko so se v kocíi s svojo materjo v mesto peljali, bi se jim bila kmalo velika nesreća prigodila : konji so se splašili, pa k sreči so jih Ijudjé, ki so na pomoč prihiteli, kmalo vstavili, de se ni nič hudiga zgodilo. Kakor je bilo ta dan življenje nasiga nevarnosti, pa 11a vso cesarja v nevarnosti, v še hujši • V drugo vizo, je bilo pred ta da» življenje Prajsovskiga kralja, kteriga je v Berolinu nek izslužen voják, 39 lét star, Sefeloge po imenu s pištolo vstreliti hotel, ravno ko se je hotel kralj na železnico podati. K sreči je kralj z desno roko se vbra- y nil, de krogla ni v pèrsi šla, ampak je le roko ranila. Rana je velika, pa vunder ni nevarna y * srrozniga hudo delca so ako bi ga ski ga in berž zagrabili, in ljudstvo bi ga bilo stergalo y Iz Oger ne bila kraljeva straža uhranila. Ceskiga je prišlo spet veliko bakra (kufra) na Dunaj, iz kteriga vedno krajcarje kujejo; tistih po krajcarja ne kujejo več, zató kér so preokorni. o Med Karlovčani polep Save in med Rek0 bojo velko ee sarsko cesto delati začeli. Ministerstvo je dobilo iz mnogih dežel našiga cesarstva oznanilo, de žita in klaja povsod prav dobro kazejo; posebno v Banatu k j e r žito že več lét ni takó lepo stalo. Saboto pred Bin kuštmi je strašna ploha in toča strašno škodo storíla od Brežic do Rajhenberga. V Zdolski in Videmski fari je clo vse pokončala, takó de so ti reveži usmilje-nja in pomoci še skoraj bolj potrebni, kakor pogorelci. 21. dan t. m. se je začelo v deržavnim zboru v Parizu tisto imenitno posvetovanje zasíran nove volitne postave, zavoljo ktere se nekteri silne prekucije na Francoskim bojé. V Parizu in tudi po deželi je še vse mirno^ Poprave li V poslednjim »No iz Ljublj del i pri naznanílu vožnje po železnici; in pondeljk bér i sako nedelj in se je pogrešek lest »vsako ne sak praznik ako bo vřeme lepo i. t. d Natiskar in záložník Jozef. Blaznik v Ljubljani.