Iz Jugoslaviie. — Dr. Evgen Lampe f. Dne 16. t. m. je urnrl v Ljubljani dr. Evgen L a m p e , stolni kanonik, papežev častni komornik, bivši deželni odbornik, član deželnega šolskega sveta itd. Učiteljstvu, zlasti onemu na bivšem Kranjskem, je Lampetovo ime predobjo znano. Tudi v našem listu smo ga prav velikokrat imenovali. Od ttstega časa, ko je začel kaplanovati na Bledu, pa vse do zadnjega, ko je še funkcioniral c. kr. deželni šolski svet in deželni odbor v Ljubljani, je bil dr. Lampe najizrazitejši in najzvestejši oproda silovite in brezobzirne politike dr. Susteršiča, ki je našemu narodu, našemu šolstvu in našemu učiteljstvu toiiko škodovala in provzročila toliko gorja. V mnogotero rodovino se je naselila bridka žalost, mnogotera učiteljeva žena je točila grenke solze. Vse te solze so sedaj posušene. Smrt poravnava dolgove, smrt zbuja odpuščanjet — Dr. Lampe je bil velik talent širokega obzorja in vsestranske izobrazbe. To zdravo jedro njegovega bistva je zastrupil nesrečni zli duh dr. Šusteršiča, ki je okužil vsakega, kogar je zapletel v svoje mreže. Škoda, da se mu je vdal tudi Lampe, ki bi spričo svoje bogate darovitosti lahko uspešno služil cerkvi, narodu in domovini. Naj mirno počiva v domači zemlji! — Strahovi. Komaj smo stopili v svojo državo, v svobodno Jugoslavijo, jo je nagloma popihal iz Ljubljane naš stari znanec in prijatelj — Kaltenegger. Besna jeza do vsega, kar je našega, ga je vrgla iz našega središča. A ta jeza se mu je moraia kaj hitro ohladiti, ker se je Kaltenegger vrnil v Ljubljano. Nemara se da ined potrpežijivimi Slovenci le ugodnejše živeti, nego pa tam zunaj mtJ nemskimi brati. Tudi po višjem šolskem svetu je že strašil. Tarn imajo v dveh zabojih skrito znamenito Opekino pesem: »Ajmo, ajmo, vinarje zbirajmo, jih za vojsko, za cesarja dajmo!« In v tiste zaboje je butil Kaiteneggerjev korak. Zapuščena in skrita pesern se je v urah samote, zavrženosti m zatajenosti kar sania prepesnila, p& je zakiicaia Kalteneggerju: »Ajmo, ajmo, stran korak ravnajmo, clrugim prostor in besedo dajmo!« — Kaltenegger, od teh pnjaznih oesed podžgan, se je začutil tujca v svojem bivšem pašaliku in jo je oukuril po stopnicah dol. Zalostno sta za njim strmela dva zvesta njegova služatmika — Bezjak in Opeka! »Ajmo, ajmo, stran korak ravnajmo, arugiin prostor in besedo aajmo!« neprestano kliče varianta iz temnih zabojev '. . . — Kako so oddajali službe! Siedi meseca maja so ustanovili začasni razred na oaaelku pomožne šole pri IV. mestni deški ljudski šoli na Prulah v Ljubijani. V par dneh je bila že na predlog nadzornika Lavtižarja brez vsazapisane v svojem uradiiem slovarju. Pravičnosti in zakonitosti nima Lavtižar Račun je že velik — treba bo plačila! ^ega razpisa stalno namesčena mlada suplentka M. Na starejše učiteljicc ni nihče mislil, nanje se ni niliče oziral. — Nov slovenski list na Koroškem. V Velikovcu je začel izhajati »Jugoslovanski Korotan«. Izhaja po dvakrat na teden. Urednik nm je Srečko Puntar. — Hranilnica in posojilnica »Lčiteljskega konvikta« v Ljubljani, registrovana zadruga z omejenim jamstvom, bo pričenši s 1. januarjem 1919 obrestovala hranilne vloge po 4%. Načelstvo. — Preosnova šolstva v Ljubljani. Šentjakobska dekliška osemrazrednica in 11. mestna deška osemrazredna ljudska šola se izpremenita v petrazredni ljudski in trirazredni meščanski šoli. Mestna deška nemška lj. šola postane V. mestna slovenska deška lj. šola, neniška dekliška lj. šola pa 111. slovenska dekliška lj. šola. Namesto sedanje šulvereinske deške štirirazrednice se ustanovi trirazrednica, ker za višje organizirano nemško šolo v vsej Ljubljani ni dovolj otrok. — Da ne pozabimo! Ko je ljubljansko učiteljstvo volilo pred šestimi leti dva učitelja - strokovnjaka v mestni šolski svet, sta zmagaia napredna kandidata. Proti tej volitvi so vložili učitelji Susterčijanci priziv na deželni šolski svet in naposled pa še na naučno ministrstvo. Po preteku treh let je ministrstvo potrdilo oba izvoljena napredna kandidata. Mislili smo, da bo zdaj mir. Pa ni bilo tako! Oglasil se je namreč z novim rekurzom učiteljski zbor iz Spodnje Siške, in sicer z motivacijo, da se je med tem časom priklopila Sp. Siška Ljubljani in da se morajo zaradi tega vršiti nove volitve, ki naj jih bo deležno tudi šišensko učiteljstvo. Ta argument se je pa celo Kalteneggerju zdel neutemeljen in je vrgel priziv naravnost v koš. Značiino pri tem prizivu je pa dejstvo, ker ga je podpisal tudi »nadstrankarski« c. kr. šolski nadzornik Fran Lavtižar,kije bil, kakor pravijo, izumitelj tega priziva. Tako se je nadzornik Lavtižar tudi ob tej priliki pokazal vernega slugo zlohotne Susteršičeve klike! — Poverjeništvo za socialno skrbstvo bo v kratkem potrebovalo več uradnikov, ozkoma uradnic pri posredovalnici za delo in njenih podružnicah, ki bodo ustanovljene na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani. Zaradi tega se naj pismeno oglasi; na imenovanem poverjeništvu vsi oni, ki so že kdaj delovali v kaki posredovalniei za delo in bi bili pripravljeni prevzeti službo pri državni posredovalnici. Pismenim priglasom je priložiti dokazila o tozadevni sposobnosti, ožiroma o tem, da je priglašeni že deloval v takein uradu. Razen tega je opisati v priglasu osebne sposobnosti. — Poverjeništvo za socialno skrb nujno potrebuje natančen kataster vseh strokovnih delojemalskih in delodajalskih organizacij na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani. Zato pozivamo vse tozadevne organizacije, da v lastnem interesu v najkrajšem času sporoče imenovanemu poverjeništvu podatke: 1. Ime in sedež organizacije; 2. število članov dne 1. decenibra t. 1., imena vodilnih oseb, višino članarine, pravila, socialne uredbe; 3. ali ima organizacija posredovalnico za delo, njena ureditev in kdo jo vodi? — Upravni odbor dnevnih zavetišč v Ljubljani je dobil za nabavo črevljev ubožni šolski mladini znesek 29.545 K. — Tovarišem, ki iraajo vidna odlikovanja bivše avstrijske vlade! V demokraški državi nočemo vidnih odlikovanj! Zavest vztrajnega dela za narod bodi na- še priznanje! Priloženi križec III. r. izro- čam uredništvu »U. T.«, da ga odda Narodnemu Svetu in pozivam tovariše, ki imajo podobne igrače, da me posnemajo! Nosil ga nisem nikoli. — V Radečah, dne 15. decembra 1918. — Fran Rant, nadučitelj. — Narodni praznik v šoli na Dobrni pri Celju. Bil je to najlepši dan, kar jih je doživela šola na Dobrni! Pred nekaj leti so ob priliki neke cesarske slavnosti strgali od zaves pri ovenčani cesarski sliki trobojniške trakove in tožili učitelja, ki je na slovenski grb napisal obletnico cesarjeve vlade. Da, mučeniško življenje je imelo narodno učiteljstvo na Dobrni! Na dan narodnega praznika pa se je odela tudi ta šola v slovenske barve. Ob 10. uri dopoldne so prikorakali gostje, društva in požarna bramba, na čelu jim narodna godba, v slavnostno ovenčano šolo. Načelnik kr. šol. sveta je slovesno snel šolski zastavi črnožolte trakove in ji pripel slovenske z napisom: »Solska mladina obljublja Jugoslaviji ijubezen in zvestobo!« Nastopala je mladina, vsa v narodnih nošah, s prav čednimi dekiamacijami. Pazljivo, s solzami v očeli so poslušali navzoči slavnostni govor učiteljice Levstikove. Solske stene so bile okrašene z zelenjem in raznimi napisi, reki nasih prvoboriteljev, Aleksandra in Wilsona. Zlasti ugajala je ljudstvu slika na sprednji steni, ki predstavija osvoboditev naroda. Slika in vsa dekoracija šole je delo učiteljice Levstikove. Po tej slavnosti sc je udeležila mladina tudi svečanosti v cerkvi in slavnostnega obhoda skozi toplice. S toplišk- balkona so se govorniki, gg. Rekeb iz Ceija, Jarnovič iz Dramelj in župnik Kukavič, ponovno obračali do mladine z navdušenimi govori. Otroci so tudi s burnimi klici kazali svoje veselje in svojo navdušenost. Pred šoio je kaplan Hrastelj, ki je v prelepih besedah proslavljal Jugosiavijo in razlagal pomen dneva že v cerkvi in šoii, slavnost zopet zaključil. Res mnogo užitka je imela šolska mladina ta dan, ki ji gotovo ostane v najlepšem spominu. ln šola! Prvič, kar obstoji, se je odela v slovenske barve — prvikrat je pokazala, da ima biti samo le slovenska šola. Učiteljstvo pa, ki je kdaj tukaj narodno delalo in tupelo pod nemškim jarmom, je prejelo ta dan zadoščenje -— dokaze, da ni delalo in trpelo zaman! — Iz Tržiča na Gorenjskem poročajo: Po mnogih prošnjah krajnega šolskega sveta je višji šolski svet dovolil, da se otvori peti razred na tukajšnji slovenski šoli, ki naj dobi tudi vzporednico, ker je učencev in učenk za en razred preveč. S tem je ustreženo želji vseh, ker je dana prilika za višjo izobrazbo naše jnladine. — Nemško zasebno šolo zaradi pomanjkanja nemških otrok kmalu zatvorijo. — Priznanje. Nafodna vlada je priznala tov. nadučitelju Matiji B a r 11 u v Semiču ob vpokojitvi v priznanje njegovega zglednega dolgoletnega delovanja v šoli častni naslov šolskega ravnatelja. — Begunska podpora. Narodna vlada je sklenila: Vsem aktivnim in vpokojenim slovenskim učiteljem in učiteljicam iz Goriške in Gradiške, ki bivajo v ozemluj Narodne vlade SHS v Ljubijani in niso nikjer zaposleni, se izplača begunska podpora, dokler ne dobe nakazane draginjske doklade. — Obrtno nadzorništvo. Območje obrtnega nadzorništva za Kranjsko s sedežem v Ljubljani je razširjeno na vse ozemlje Narodne vlade SHS v Ljubljani. Za obrtnega nadzornika v VI. činovnem razredu je začasno imenovan inženir A. Stebi. — Sestanek društva kmetijskih učiteljev ki je bil določen na 21. t. m., se je moral preložiti na soboto, dne 28. t. m. — Za bedno srbsko deco je trgovska šola, ki ji je vodja in lastnik ljubljanski tovariš Gaertner, darovala 700 K. — Na krsto Ivana Cankarja je tudi učiteljstvo položilo venec z napisom: »Pisatelju Kačurja — učiteljstvo!« — Zatvorjene šulferajnske šole. Šulfcrajnsko šolo v Suhorju so Nemči sami, kakor pravijo, začasno zaprli. Šulferajnska šola v Velenju na Štajierskem pa jc bila zatvorjena na ukaz Narodne vlade. — lz Celovca nam pišejo: Mestni šolski zaklad izkazuje za prihodnje leto 202.214 K potrebšČine. — Izpremembe na bivšem Koroškem. Narodna vlada SHS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje, je odstavila od službe okrajnega šolskega nadzornika za velikovški okraj Josipa S o c h e rj a in na~ stavila Pavla K o š i r j a začasno za okrajnega šolskega nadzornika za velikovški okraj. — Narodna vlada SHS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje, je odstavila Ano Besoldovo, učiteljico v Pliberku, in Ivana S p o r č i č a, nadučitelja v Mežici, ter nastavila Jadvigo S t r e 1 o v o za učiteljico v Pliberku in Iva F e i n i g a, šolskega vodjo v Tunelu,] kot nadučiteija v Mežici. — Narodna vla-i da bnb v Ljubljani, oddelek za uk in bp-| gocastje, je imenovala b. Mkoiajo K r uV!' _ e v o za učiteijico na dvorazreani Ijudski šoli v bt. Jakobu v Rožu, rranca vichholzerja za prov. okrajnega soiskega nadzornika za šole beljasKega oKiajnega giavarstva in šrnonorsKcga soctnega okraja, Zciravka Kovača v smzoovanje siov. ljudski šoli v St. Jakoou v Kožu, Rudolia M e n c i n a za oKrajnega soiskega nadzornika za šole ceiovsKega okrajnega glavarstva, v koiiRor spauajo v oDmocje Narodne vlade onS v LjuDljani, z zacasnim seaežem v borovljah; Josipa Reiciimanna za provizončnega ucitelja na ljudski šoli pri ;viariji na Znji. — Maroana viaaa bns v UuDijani, odaelek za uk in bogocastje, je iaienovala Antona Kobenterja, abs. ucit. kanaidata za namestnega uCitelja v bt. Jakobu v Rožu. — Narodna viada bnS v Ljubljani, oddelek za uk in bogocastje, je liuenovaia 1 omaža K u p c r j a za zacasnega učitelja v St. Jakobu' v Kožu. — Marodna viada SHS v Ljubljani, ouueiek za uk in bogocastje, je imcnovaia Juuja Majerja zacasno za ucitelja in soiskega vodjo v bt. Janžu v i<ožu. —* Naroulia vlaaa SHS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje, je dodelila Franca bkota v začasno službovanje kot šoiskega voditeija k Manji na Zilji pri heijaku. — Narodna vlada SHS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje, je odpustila Janeza Macka iz službe nadučitelja v Kapli na Dravi in imenovala Josipa M a c a r o 1 a, šolskega vodjo na \ ojšcici, kot soiskega vodjo v začasno službovanje v Kapii na Dravi. — Narodna vlada bHS v Ljubljani, oddelek za uk in bogocastje, je (Atstavila Osvalda B e r n o 1 d a od siužDe nadučitelja pri JVlariji na Zilji. — Narodna viada SttS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje, je odstavila Julija B o ii a 11 a !,u vodstva šole v Grobinju in ga začasno pustila istotam kot učitelja ter dodeiila rianca Vendramina, nadučitelja v Dutovljah, kot šolskega voditelja v začasno službovanje v Grebinj (na bivšem Koroškem). — izpreraembe na bivšem Štajerskem. Narodna vlada StlS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje, je odstavila kot okrajna šolska nadzornika nadučitelja lornaža Wernitznigga, okrajnega šolskega nadzornika za mesto Ptuj in za nemške šole okrajev Ormož, Konjice, Sv. Lenart v Slov. goricah, Ljutomer, Marenberg, Maribor (okolica), Rogatec, Soštanj. Slovenska Bistrica in Slovenjgradec, ter vladnega svetnika Klementa P r o f t a , okrajnega šolskega nadzornika za mesto Celje in za nemške šole okrajev Celje (okolica), Vransko, Sevnica, Brežice in Laško. Njima podrejene šole je podredila šolskim nadzornikom za slovenske šole dotičnih okrajev. — Narodna vlada SHS v Ljubljani, oddeiek za uk in bogočastje, je odstavila Julija 0 g r i s s e g g a kot nadučitelja nemške ljudskc štirirazrednice v Brežicah ter ga dala na razpolago štajerskemu deželnemu šolskemu svetu. — Šolska mladina v Tržišču na Dolcnjskem je nabrala narodnega davka dne 14. t. m. na dan narodnega praznika 136 K 57 v. Prireditev šolskih otrok dne 1. decembra pa je prinesla 346 K 50 v. — Skupaj je poklonila šolska miadina 483 K 7 vin. narodnega davka. — Umrla je pri D. M. v Polju dne 18. t. rn. gospa Franja M i h e 1 i č e v a , soproga tamkajšnjega nadučitelja tovališa Viktorja Miheliča, ostavivši nedoletna otroka Viktorja in Ljudmilo. — Bodi vrli slovenski ženi ohranjen ljub spomin! Pfeostalim naše sožalje! — Predstavniki naprednega dijaštva so odposlali v Belgrad naslednji brzojav: Vaša kraljeva Visokost! Slovensko napredno dijaštvo je trdno odločeno slediti Ivorakom onih svojih tovarišev, ki so se junaško žrtvovali, da s smelim prevratom stresejo iti vržejo raz scbe tuji jareni. Ljnbezen naša, ki se tako strastno boji za težko priborjeni cilj, naj Vas uveri, da bo naša požrtvovainost izpolnila inero našili dolžnosti. Z veseljcm gremo v ogcnj bodočnosti, ker vodstvo Karadžordževičcv nas navdaja s popolnim zaupanjem. Zivela kraljevina SMS! Živel kralj Peter I.! Živel naš Aleksander! — Jugoslovanska orniadina s Slovenskega. — Iz bivše Štajerske nam pišejo: Ne^ davno je beležil ncki politiški list z zadovoljstvcm, da se je o priliki zavzetja nekega lepega, prijaznega kraja nadučitelj, lirecej prileten, Nemčur od pamtiveka, s soizami v očeh odpovedal svoji zmoti .ter obljubil, da hoče biti odslej veren Slovenec in iskren narodnjak. — Ako bodo na merodajnih mestih poslušali take »skesane grešnike«, ki so si vedeli v prejšnji dobi tako postlati, ca so uživali nemško protekcijo in zasedli najlepša mesta, kdaj in ikod pa naj dobe potem vsi oni zado- ;enja, ki so zaradi svojega odločnega na- r>dnega prepričanja, vkljub najboljši kva- ifikaciji in najlepšim uspehom sedeli v bgnanstvu v kakih zakotnih krajih? — [li ne uži izkušnja, da sedi najslabši uči- ^ljski material na najlepših mestih? U- evno! Kdo je dobil lepa mesta? Odpad- ki in mlačneži! — Bilo bi nezaslišano, ko taki možje zaradi svoje »skesanosti« jet uživali one ugodnosti, ki so si jih bili pborili pod nemškim režimom v škodo jarodno delavnih in inteligentnih zatiranlev prejšnje vlade! V sedanjih razmerah »snično ni težko biti narodnjak, in »skema« vrnitev v naše vrste se ne sme in more šteti nobenemu v zaslugo, amik je ostudno in nečastno klečeplazenje nasprotno smer od poprej! — Iz Maribora nam poročajo: Gopod Osterc, bivši vojni kurat, sedaj kailan v Zreeah, je imenovan za veroučielja na nemškem učiteljišču v Mariboru ;a oba oddelka, t. j. za dosedanji ženski n temu novo pridruženi moški. — Bivše hoško učiteljišče, doslej seveda nemško, 0 zanaprej slovensko. Za tozadevne jemške dijake so naredili oddelek pri ienskem zavodu pod skupnim vodstvom. — Šulvereinska šola v Spodnji Siški. 'asebno šulvereinsko ljudsko solo v Spodiji Šiški razpuste. Prostore porabijo za tanovanja uradništva novoustanovljenih iradov. [ — Šulverelnske šole razpuščene. Iz telja nam poročajo z dne 25. t. m.: Nafodna vlada SHS v Ljubljani je razpustila iolo nemškega Šulvereina v Soštanju. — »lemško štirirazredno ljudsko šolo v BreJEicah so razpustili, ker je imela le 27 nemjkih otrok. Nemško štirirazredno trško iudsko šolo v Ljutomeru so razpustili, uči^ljstvo pa se je dalo na razpolago vladi v radcu. Imela je le 15 nemških otrok. — 160 primorskih sirot, in sicer 100 ečkov in 60 deklic v starosti od 3 do 4 let, pride tekom meseea januarja v Jubljano. Milosrčne ljubljanske družine prejmejo te sirote delonia za svoje, de3ina v začasno oskrbo. — Umrla je koleginja Pavla M a - 1 n k o v a, učiteljica na Viču poleg .jubljane. Blag ji spomin! — Iz Tržiča na Gorenjskem poroujo: Ker se je dosedanji učitelj Avgust /linkuš odpovedal učiteljski službi, je topil na njegovo mesto kot suplent Va- tlav Deržaj, ki je slnžboval pred vojno Ostrožnem Brdu. To je tisti Deržaj. ki a je podla duša, ko jc bil v vojaški lužbt, demincirala in ponaredila podpis ov. Jakoba Dimnika. Upamo, da kinalu zsledimo tega denuncianta! — Nemška olika. V »Slovencu« z dne 6. t. m. beremo: Učenec I. gimn. razeda, Nemec, sin višjega uradnika. vpra;a v šoli dva slovenska soueenca: »Ali ^esta, kako se bere SHS?« — »Ne!« — Pa povem vam jaz; to se bere: >ch\veine - Hunde - Sammelstelle.« — >lovenca ogorčena to povesta doma. Drugi dan pride oni ncmški učenec: »No, ;aj sta me že zatožila, kaj ne? Anipak ega si nisem jaz izmislil, ampak po naši alici se tako splošno govori.« — Nevertetno, koliko ponižanja moramo Slo^enci !rpeti še dandanes v lastni hiši!