Л■Hs. Ј^44*ис4/ ЗјрмС. 0%МаЉо C.S& чг jßtr®®'V'S Ш» j^TS«türanA. fStenfrfeste« Sssle: Celo tata» K 120*—, pol tat* Ж I4ir—, četrt k ta K 50p—>. клен lugosiavij«: IŽkfo k to K 4M>"—, to.serafi ali oznenfls s« **- *ii8*aejö po dogovoru ; p d večkratnem hiseriranju fBfi»»er*n popust. UprevnUfvo sp/Ojeme naročnino, lasarak in reklamacije. — — Telefon št. 220. STRAŽA !feQ№rlse?r političen list za sfsvenslb ljudstvo SMevS&u» a&mmm t ,Straža“ izhaja v pondeljek, sredo li Uredništvo in upravništvo je v Maribor«, cesta št. 5. — Z uredništvom se more vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne» Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte rekle so poštnine proste. — — — Telefon 51 S6 iittatferiUUftsu Meurfttoo», «tos© aftL&tvgwata 1вв1. S^es-sasSJfeK ЈЖЖЖЖ* 6ovor dr. Korošca na velike ml shoduiSLS v.. MartboruSSUt -- Pe uvodnih besedah v proslavo ЗтЦја Petra, kaj? so poslušali zborovalci stoje, je izvajal dr, Anton K o-roše e: Gospodarske težkoče. iVsi stojimo zadnji čas pod vtisom težkih posledic, ki jih povzroča letošnja suša in mi mislimo naprej, kaj bi se moralo storiti, da naš narod ne pride v pomanjkanje in gladovanje. Ne-oporekljivo je, da bo morala vlada vse sloritia da naše ljudstvo, katero samo ne producira ali dovolj ne producira, po zimi in na pomlad ne bo imelo pomanjkanja, ampak da bo dobilo od države tudi podporo. Najbolj pa nam je potrebna zahteva, da se na vsak način osvobodimo visokih davkov. Imamo barometer, ki nam kaže, kako se vreme spreminja. Imamo tudi barometer, ki nam kaže, kako se spreminja gospodarsko vreme našega naroda. Te so naši gospodarski zavodi, A ko je gospodarsko življenje zdravo, beležijo po sojilničarji velike vloge, ako je bolno ljudje dvigajo, kar so prihranili,. Zadnji dve leti smo videli, da so ljudje jemali Sz posojilnic. Toda jemali so kapital, ki so ga bili prihranili medvojno- Sedaj je znak našega zadružništva ta, da so zaceli kmetje in obrtniki Jemati na posodo: zato, da lahko plačajo davke, Ako barometer kaže tako slabo, ako mora kmet in obrtnik plačevati svoje davke celo s posojili, je naše narodno gospodarstvo nezdravo, se naša gospodarska politika ne vodi dobro Ako živimo v taki suši, mora vlada reči: Jaz bom znižala davke . ker jiS ljudstvo ne more plačevati., Na ši poslanci bodo tudi to zahtevali, kt se bo v narodni skupščini o tem razpravljalo. Padanje valute. Druga prikazen naše bolehnosti v gospodarstvu je: naš denar pada v vrednosti. Veliko znamenje, da gospodarsko nismo zdravi, je, da nikjer na svetu ne moremo dobiti posojila. Mislili smo :• ko bodo meje zagotovljene, kc bomo imeli ustavo, dobimo tudi posojilo. iToda sedaj imamo ustavo, meje so urejene, toda posojila ne moremo dc biti. Gospodarstvo je zato bolno, ker gre naša finančna politika zatem, da podpira le kapital, ki izžema delavski, kmetski in obrtni stan. Vse odredbe pa gredo, v prid onih, ki so bogati. Meje se ötyöriio in meje se zopet zatvo* rijo, kadar je to kapitalistom in bankam v korist, Na malega človeka se m gleda. Carinska politika se nikdar ne ozira na kmeta, obrtnika, delavca, — ampak na bogataše. Vlada je dala celo prost uvoz luksuznih predmetov. Zadnje dni je finančni minister zopet sklioal bankirje, najpametnejše ljudi na svetu, da bi se posvetovali, kako bi se dvignila vrednost našega denarja, kako bi dobili posojilo. Nevera kaj bodo bankirji rekli, vem pa, kaj bi mi rekli in zakaj zunaj ni pravega zaupanja v našo državo:; Zato, ker na še narodno gospodarstvo ni dobro vodeno. Slaba ustava. ,Tudi naša notranja politika ni taka, da bi zadovoljila vse prebivalstvo, MI smo dobili ustavo. Priznavamo, da le ustava tu, Mi pa zajed.no pravimo: iTa ustava jfe tudi kriva, sokriva, da vlada v naši državi velika nezadovoljnost ravno z obstoječo vlado* Ustava nam ni dala tega, kar smo želeli mi Slovenci in mi Hrvati, Mi želimo, da se z nami ne dela kakor z deco, ampak zahtevamo zakonodajnp samoupravo. da s‘e nam prizna neka samostojnost, fla si znamo tudi sami zakone dajati, jda se nas n;e drži na vrvici, kakor ne umnega človeka, ampak da -se Slovencem, Hrvatom, Bosni in Hercegovino da samoupravna in zakonodajna svo-noda. To svobodo nam oni odrekajo. Vendar, ako- bi bili oni pravi državniki, ako bi hoteli zadovoljstvo vsega ljudstva in ugled naše države na zunaj, bi morali dati to kar mi zahtevamo. Kaj je to kar mi zahtevamo? To fe znamenje zdravega naroda, kateri želi sam živeti v okviru ene države./Kakor od zdravega človeka ne mo rele zahtevati, da bi'bil vklenjen, ampak, da misli s svojo lastno glavo, ta,-, ko tudi veiik/emu plemenu, ' kakor je slovensko in hrvatsko, ne morete zve zali njihovih želj po samostojnosti v tej' državi. Zato želimo, da se spoštuje naše slovenska in hrvatsko ime, da se spoštujejo' tradicije, ki smo si jih priborili na kulturnem in gospodarskem polju. Mi hočemo živeti gospodarsko in kulturno, mi hočemo naprej s svojimi lastnimi sposobnostmi. Kdor nas ljubi, nam mora to sv o bodo dati. Mi si ne damo nikdar izruvati te želje po svobodi. Naša srca bodo vedno koprnela po svobodi. Ako nas drugi ljubijo, nam morajo dati svobodo. Naša država in razmere v naši državi se bodo takoj predrugačile in bo pleme proti plemenu pravično in ljubezni polno, če se mu ne bodo odtegovale pravice, ampak se mu bode dalo vse, kar je za njegov napredek potrebno. Nikomur se ni treba bati, ako imamo svobodo, da bi šle naše misli preko mej, ampak da ostanemo še zvestejši v okvirju te države. Naša stranka ne vstopi v vlado. Mnogi mislijo, da bi se naša notranja politika v zadnjem času mogla predrugačiti, ako bi stopili zopet dingi ljudje na krmilo. Zato se tudi sliši, da bi se naša stranka morala več bri gäti za to, da pride z drugimi strankami vred na vlado. Naši stranki se očita posebno na Hrvuiskem, da se ne briga za to, da bi prišia v vlado. Toda naša stranka nima nobenega poželjenja priti sedaj v vlado. Naša stranka mora rasti in rasti more stranka samo v svobodi. Svoboda je takrat, kadar nisi na nobene ozire vezan. Naša stranka ne gre sedaj na vlado, ko bi imela samo enega 'do dva ministra, s katerima med 20 ne more nič storiti. Mi hočemo rasti, da bomo močni dovolj vzeli vlado v roke* Razmerje do Protiča In Radiča. Ge smo sedaj v opoziciji, bomo podpirali Protiča ako ruši sedanjo vlado, podpirali bomo Radiča, ako pri de v Beograd, ,in Trumbiča, zvesto bomo stali ob strani naših bratov Hrvatov, kadar bodo šli v borbo proti sedanjemu, njim krivičnemu sistemu. Mi bomo ne samo njihovi tovariši, ajn pak njihovi najzvestejši pristaši. Mi bomo pluli z njimi po opozicijoneinem morju, ampak izkrcali se nie bomo. Boriti se hočemo z valovi, dokler jih ne premagamo in pridemo do varnega pristana. Naša stranka mora v ., bodočnosti mnogo izvršiti, zato ne sme v vlado, dokler je majhna, ampak takrat, kar dar je močna. Naloge ki jih ima izvršiti naša stranka, so tako velike, da jih bomo mogli izvršiti 1© takrat, ko bomo močni in bomo imeli ljudi. Naloge naše stranke. * Katere so te naloge ? Prva je ta, da našega kmeta, obrtnika, delavca osvobodimo slabega, kvarnega, smrtonosnega vpliva kapitalizma. Ne sovra žimo nobene stranke, ampak vidimo stranke, od katerih j'e ljudstvo pričakovalo, da nas bodo osvobodile kapitalizma. Tako socijalno demokraška stranka. Nočem je napadati, toda sami vidite: Njo Sedaj podpira, vlado, priporoča vlada, o njej sedaj piše v 1 Žiri a, da se je ne sme preganjati kakor komuniste, njej izroča vlada domove, tiskarne, knjigarne, denar in inventar komunistom konliseiranih domov* Ne da tega narodni organizaciji delavstva, tudi ne „klerikalni“, — kakor se izvolijo izražati — ampak častiti socijalno demokratični stranki da. to. Kogar vlada podpira, ta mora vladi biti ljub, prijeten, vlada vidi da se od. njega nima nič bati. Naša vlada se nima od proletarcev, kakor je Anton Kristan, res nič bati! Mi, ki smo upali, da bo odtod prišla glavna borita proti kapitalizmu, tu a|e pridemo na svoj račun. Socijalno demokraška stranka je dobila od vlade močno, težko hrano, pa tako težko, da jo bo težko prebavila. Želodec, napolnjen z vladno hrano, dobro ne deluje med ljudstvom. — Komunistična stranka! Od nje se je pričakovalo, da bo z div jim poletom buržoazijo pritisnila ob tla. A to se ni zgodilo. V Rusiji, kjer je .bila na moči, je morala svoja jadra zopet sneti in mora s kapitalisti gledati, da spravi^ celo rusko ljudstvo na noge. Akcija soeijalne demokracije se je ponesrečila tudi v Nemčiji, Avstriji, 'na Poljskem. Nikjer ni znala in hotela storiti, kar bi bila morala storiti. Toda mora biti ena stranka, ki bo poskušala v bodočem času vse, da zbere okoli svoje zastave vse one, ki trpijo pod kapitalom. Zato hoče naša štrauka posvetiti vse svoje moči organizaciji kmetskega, delavskega in o-brtnega stanu. Kmetsko ljudstvo v zadruge! Ali ste kmetje svobodni? Ali ne ječite vsak dan pod težo kapitalizma* Vse, kar producirate, vam kupujejo banke po cenah, kakor one hočejo* Kar kupujete, vse to gre skozi banke in cene vam zopet diktira kapitalizem. Vi ste sužnji, robovi kapitalizma. Dokler se ne boste osvobodili, ne boste gospodarsko dobro živeti. Da ne bomo storiti istega pogreška, kakor ruski 1 deni n in Troekij, je treba, da se kmetje celega sveta skušajo ujediniti. Naša naloga je, da vam s svojim delom pomagamo, da se otresete kapitalističnega'vpliva. Zato je treba, da vse, kar prodajate, prodajate po svojih organizacijah, kar kupujete, kupujete tudi po svojih organizacijah. Našega kmeta bo rešila le zadružna organizacija, Ako preberete vse knjige o tem, kako bi se rešilo krajetsko gospodarsko vprašanje, pe najdete drugega sredstva nego zadruge. Vi imate že veliko zadrug, a mnogokrat se gre ši proti tem zadrugam. Zadnji čas se je zopet začelo grešiti. Ljudstvo usužnjeno bankam. Vi vfeste, da imate v vsakem mestu nekoliko bank. Banke so danes za vodi, ki trgujejo s tem, kar kmet, industrija pridela, in s tem visok denar zaslužijo. Banke izžemajo onega,, ki kuphje in onega ki prodaja. Zato ne sine biti nikogar izmed kmetskega in delavskega stanu, ki bi te banke podpiral in pustil svoje brate izžemati. Zato grešijo naše posojinice, ki za % % več obresti nosijo denar v banke, da podpirajo zlata teleta. Zato so vsi kmetje in trgovci, ki nosijo svoj’ denar v banke za % % več obresti, sovražniki delavskega in kmetskega stanu, ker tudi oni redijo to zlato tele današnjega časa. Nikdar še ni bila moč bank v Sloveniji in na Hrvatskem tako velika, kakor sedaj. Te sesalke kmetske krvi rastejo,i v vsakem mestu imajo svoje podružnice, samo da sesajo in pijejo kri iz ljudskega telesa. Kapital se začne vezati, interesna skupnost bank nastaja, začnejo se vezati, da bodo ustvariti veliko zlato tele, preko katerega ti ne moreš. Bog je zameril Izraelcem, ker so motili zlato tele. Mi imamo v svoji sredini polno paganskih templjev; v teh templjih so zlata teleta kapitalizma, to so banke. Zato ne no smel nikdo., ki je z ljudstvom, iti v. te templje, tam poklekniti in moliti zlato tele. SLS in obrtniki. Za obrtnike velja isto, .Obrtniki ne bodo našli v nobeni liberalni, demo -kratski stranki svojiB pomočnikov. 0- brtniki, ako hočete veneti, kdo je bil kedaj vaš prijatelj, kedaj se je obrt* ništvo najbolj razcveti), kedaj se je še najbolj pošteno na vas mislilo, črtajte vse knjige o zgodovini obrtništva! Dokler ste dobro živeli, kedar ste dobro živeli, Ge živeli .pod okriljem krščanske stranke, ki vidi y vsakem človek* brata po božji podobi* Nimajo drage stranke tega načela, ker nimajo krščanstva, zato te ne morejo in ne marajo ščititi, razim ako te potrebujejo, SLS in delavstvo. Delavski stan! N am-pravijo, da smo mi sajmo za kmeta. Mi smo za krnela, se brigamo za kmeta. Je tudi to odmevno, ako je kmetskega stanu tako mogočno število, A mi nismo samo za kmeta, ampak smo za vse stanove, ki delajo Zato mi dvigamo svoj klobuk tudi pred delavskim stanom, vi znate, da se naša stranka briga tudi za de lavski slan. Mi smo vrgli stare predsodke v kot in smo šli naprej v popol no enakopravnost vseh stanov in vseh budi. Kar se tiče delavskega stanu — smo postavili najmočnejše 'zahteve, da se mor.e iz kapitalističnih rok izviti po lom zakonodaje in našega političnega dela. Delavec ne sme biti več oni, kateremu bi kapital diktiral, koliko bode zaslužil, Mi hočemo dvigniti delavca, m ga napraviti enakopravnega vsem drugim, ki so v fabrikah in podjetjih, Vir zahtevamo za delavca soodločevan-.6 pri produkciji. V. njegove roke hočemo dati vsa produktivna sredstva, mi nočemo, da bi še dalje služil kapi. talu in da bi kapital preko njega od* ločeval. Podjetnik da samo kapital v podjetje, a ti delavec daš v podjetje v službo kapitala, svoje življenje, pa nimaš nič govoriti. Zato mi zahtevamo produkcijska sredstva vsem onim. ki so pri podjetju interesirani, delavec mora postati enakopraven onemu, ki daje kapital, Mi prosimo delavstvo, da si to zapomni in da gre'z nami, Mi nimamo nič izgubiti, naše roke so čiste pm kapitalizmom. Zaupajte nam, ker mi Ju cemo in bomo šli v vojsko, da vas o-svobodimo, da vas napravimo za enakopravne ude človeške družbe. Idite v strokovne zveze, strokovna 'društva! ! Vsak stan v svojo stanovsko društvo! Vsak stan mora gledati, da sam sebe povzdigne, da ga človeška družba spo štirje, da svoj socijalni vpliv zviša. Id zalo v stanovske organizacije, kmetske, delavske, obrtniške, uradniške! 'Skupaj, da boste močni in krščanska politika bo našla vedno pota, da bode morebitna nasprotja omilila. Med njimi, na katere ona misli, ni zadnji delavski stan, Ljenin in Troekij nista mogla zma gati v Rusiji, ker je vsa okolica bilo kapitalistična Rusija je bila velika celica, katera se je hotela urediti komunistično, ki je hotela osvoboditi delavske stanove. Ni šlo. Letos morajo komunisti Ljenin in Troekij povedati :i Mi klonimo svojo glavo, mi vidimo, da so okolice nas premagale in premaga* le naše ideje. Ako hočemo naše ljudstvo osvoboditi kapitalizma, ni dovolj, da delamo samo v naši državi. Zato je že vse storjeno, da se bo naša stranka tn njeni predstavniki še v tem leti? začeli pogajati, da se med vsemi krščanskimi ljudskimi strankami osnuje mednarodna zveza, ki bo na celi črti delala za osvoboditev delavca, kmeta in obrtnika. Naš program za svetovni mir. Najprej' hočemo stopiti v zvezo s Cehi in Poljaki, potem z drugimi narodi Evrope. Program obsega te-le točke: L Mi hočemo na svetu med narodi mir, nočemo prelivanja krvi. Radi tega se bodo krščanske stranke SXKAZA« zvezale, da bodo povsod delovalo na (o, đa se ohrani mir V Evropi, da se spori na miren, nekrvav način rešijo, >Ako dosežemo to, moramo gledati, da dosežemo: 2. razoroženje. Mi trpimo na stroških za vojaštvo. Militarizem le are in ne da nič drugega od sebe, ka kor smrt in kri. Zato hočemo, *ua so razoroženje začne vršiti in nihče ni za to nalogo tako poklican, kakor krščanske ljudske stranke v Evropi. S Ako hočemo, da se preobrazi Evropa ж krščanskem smislu, moramo imeti le krščansko vzgojene ljudi. S pagani se krščanska preobrazba človeške družbe ne da izvesti. Zato se hočemo podpirati za krščanstvo v šoli in v celeir lavnem življenju. Ako hočemo kmeta delavna, obrtnika osvoboditi kapitalizma, bomo doživeli ravno tak fiasko — kakor Ljenin hiTrockij, ako bomo sa-mo v naši državi delovali. Zato hočemo, da se vse krščanske stranke v zvestobi zložijo v skupnem delu za o-svobod itev naših delavnih stanov. Pogrešna zunanja politika. .Ta program ima lepe, visoke cilje'. Ako hočemo mir, razoroženje, prijateljstvo, moramo vplivati, da se bodt naša zunanja politika delala drugače nego sedaj. Ne bomo trpeli, da bi se 7 nekaterimi našimi sosedi sklepala prijateljstva, druge pa pikale in dražile da smo zmirom v nevarnosti, če ne dr nes, pa jutri. Javno in brez strahu bo mo zato grajali vse, kar hoče med na širni sosedi izzvati novisrd, novo jezo. Naša zunanja politika se ne vodi Љ -DFO. Ce bi češkega zunanjega ministra Beneša ne biio, bi si menda z vsemi sosedi: ne bili dobri, S sosedi hoč-mu Krščansko zvezo, mi se hočemo med seboj podpirali, ne vojevati. Kakor se človek mora ljubiti, se tudi narodi morajo ljubiti. Vem, da bom zopet napaden, toda imam korajže dovolj, da tisto povčm, kar je prav. Gledati moramo, da smo si s sosedi dobri, posebne če pri tem nič ne izgubimo. Zato n. bilo v smislu prave prijateljske politike, ko je hotela madžarska vlada poslati poslanstvo, da bi 'izreklo sožalje ob smrti kralja Petra, ravno tako Bolgarska, slovanska država — pa je naša vlada odgovorila, da tega ne potre buje. ,Tako se ne dela zunanja politika, politika, ki hoče mir in ljubezen med narodi. Mi to odkrito povemo. Ce tako delamo, da delamo za mir med ng rodi, bolj ljubimo našo državo, kakoi am. fc? ]'• vsak dan spravlja o :■ no varnost Pomoč Rusiji. Ako govorimo o krščanstvu, še eekaj n© smemo pozabiti, Rusija glada je. Milijoni nimajo nič jesti. Ljudje «nirajo hujše »ego na bojnem polju. Luši so pravoslavni bratje, toda kršč. vera sie ne ozira, ali si pravoslaven ati katolik ali mohamedanec, Jaz prosim naše katoliške škofe, hrvatske in siovenske, ker naša vlada, ki je pravoslavna, ni hotela nič storiti za pravoslavne brate, prosim naše škofe, naj pomagajo našim bratom, pravoslavnim Rusom, da se bo zopet v novi luči zasvetil dokaz, da je katoliška Cerkev prava naslednica Kristova! Za versko-nravno vzgojo- Na šole moramo paziti. Mi bomo za šole trpeli- A tudi najhujše trpljen je za šolo bomo pretrpeli, četudi za treuutek ne bomo zmagoviti, ker se država brez vere ne more držati. Vera. mora narode voditi v njihovem življenju. Liberalizem v Srbiji je storil že mnogo slabega, .Vidimo vse polno atentatov, ki jih je rodil srbskt liberalizem. Veradič, Dukič, Princip, Stejič, Tudi zadnji atentat na blagopokojne-ga Draškoviča je vzrastel v duhu srbskega liberajzma. Ako hočemo, da se ne bomo klali med seboj, ker smo različnega političnega mišljenja, ne pomagajo nič Pribičevičevi žandarji, ampak je to mogoče samo s tem, da mi in pravoslavna cerkev vsadimo v mladino pravo vero, da vidi v drugem človeka, ki ga mora ljubiti, ne moriti. Svarimo vse srbske in druge politike, naj ne mečejo križa iz šol, naj ne zapirajo redovniških šol, naj ne omogo-čujejo naših bogoslovnih učilišč. Ce jih zatrejo, se bomo borili, da pridejo zopet nazaj. Dogovorili smo se že s škofi, da se ustanovi šolsko društvo, ki bo vodilo boj za šolo in bo storilo vse, ako bi hoteli šole razkristjaniti. Ko pride to društvo v življenje, se zavedajte, da so cilji tega društva da- lekosežni in veliki, da moramo tudi mi biti veliki ih z vštomi močmi! jjod-piramo šolsko društvo; Skrivnost zmage. Zastava naše krščanske ljudske stranke je visoko razvita in je brez vsakega madeža. Kdor hoče, da se nam v' tej državi bolje godi in kdor hoče dvigniti naš slovenski narod v Jugoslaviji, ga vabimo, naj se pridru-žv ponosno razviti zastavi naše kršč. Ljudske stranke, Mi bomo rastli in postali veliki in zmagali, a samo tedaj, ako bomo imeli v sebi eno skrivnost, kar so imeli vsi oni, ki so hoteli zmagati, kar je imelo tudi krščanstvo, ki je zmagalo na razvalinah pa-ganstva. Ta ena skrivnbst je: hrabrost, pogum, korajža zastopati naša načela 1 Govor našega voditelja so zborovalci že med govorom pretrgali ponovno z gromkim odobravanjem.. Ob koncu pa ’so mu priredili dolgotrajno, navdušeno ovacijo. Beograjski „Balkan“ . pripominja, da jč' v|iad: naših; Čet naravna posledica »asilsitev, ki so jih Madžari uprizorili v evakuiranem ozemlju Baranje. p Min. Kukovec želi krepko besedo. V slavnostni številki „Slovenskega Naroda“, posvečeni dr., Tavčarju želi Kukovec od Tavčarja še krepko besedo. Cisto nepotrebno, kajti stari poštenjak je že povedal krepko besedo, ko je rekel, da bo njihova stran ka pod vodstvom mladinov doživela tudi svoj politični agro-merkur. Ali si dr, Kukovec sploh zamore misliti krepkejšo in ostrejšo besedo?! Dogodki dajejo tudi Tavčarju prav. p De Valera — predsednik inske republike. Dunajskemu „Tagblattu“ se poroča, cla je bil De Valera v sklepčni seji irske skupščine izvoljen za pred sednika irske republike.. Irska bo na jela v Ameriki posojilo v , znesku 90 m lijonov dolarjev. Skupščina je odobril; razpis polmilijonskega notranjega po-j sojila. Politični pregled, ■ KRALJEVINA SHS. Neodločno in polovičarsko postopanje nasproti Madžarski je dalo tej pogum, da skuša prelomiti. trianonsko mirovno pogogbo. Nasilja Horthy-jevih tolp v Baranji pu prenaglem in nesistematični izpraznitvi zahtevajo sedaj represalije, ki so se začele izvrševati. O tem poročamo na drugem mestu. Gotovo je, da mora Evropa na. stopiti odločno, ako hoče imeti mir pred ošabno in zavratno mongolsko imperialistično politiko Madžarske. REKA ne more priti do miru. in konsolidacije Gospodarsko življenje vedno bolj hira,. brezposelnost raste, fašisti pa sku šajo divjati naprej. Koncem vseh koncev se bo izkazalo, kar Jugoslovani trdimo: Reka bpez nas mora umreti; le v našem okviru ima bodočnost,1 CEHOSLOVASKA. V Cehosiovaški republiki jo že vsplamtel kulturni boj na celi črti, Ker je vlada odredila odpravo vseh verskih šol, je mogočno završelo v vrstah katoličanov. Dne 28. avgusta se je pričela v vseh katoliških cerkvah enotna akcija za verske šole, proti katerim pripravljajo socijaJisti in ostale svobodomiselne stranke pro testna zborovanja. Med tem, ko se bije med našimi severnimi brati v Cehosiovaški bratomorni kulturni boj, so že začeli dvigati Nemci, katerih je v Cehosiovaški nad 3 milijone, svoje glave z zahtevo da se izvrši na Češkem ljudsko glasovanje v nemških delih Češke za prikiopitev k Nemčiji. AVSTRIJA. dobiva novo pokrajino: Zapadno 0- grsko, kjer ima nemški živelj večino. Toda Madžari so hinavsko odpoklicali redne čete, organizirali pa in dobro oborožili druge v eivilu in skušajo na ta način preprečiti izročitev. Avstrijska republika se je obrnila na entente po pomoč. Gotovo je, da mala en-tenta (‘Jugoslavija, Cehostevaška in Romunija ne bo mogla mirno dopuščati madžarskih praktik. NEMČIJA, doživlja v svojem по4гацје-роМ$пет življenju vsled umora Erzbergerja nove krize. Dva mogočna tabora si stojita nasproti: na eni strani stari konservativci, junker ji, generali in aktiv ni oficirji ter naeijonailni vsenemci, na drugi strani pa v prvi vrsti delavstvo vseh socijalističnili struj in vsi 0-ni rodoljubi, ki hočejo parlamentarni in republikanski sistem in ne Viljemove samovolje. Velike manifestacije naznanjajo bližajoči se vihar. Politična poročila. Vpad naše vojske v Szegedin. Dne 24. t. m, predpoldan so naše čete prekoračile demarkacijsko črto ter vpadle v madžarsko mesto Szegedin, Istočasno so .prevzeli naši uradniki u-pravo v svoje roke. Prebivalstvo se ni nikjer uprlo našim četam. Večje število madžarskih voditeljev so naše 0-blasti pozaprle.1 Francoski polkovnik Kentin je takoj odpotoval v Subotico, da uvede radi našega vpada na madžarsko ozemlje potrebna pogajanja. Sklepi mariborskega shoda SLS. Zborovalci zbrani na velikem ljudskem shodu Slov, ljudske stranke v Mariboru dne 28, avgusta 1021: 1. Odobravajo politiko Jugoslovan skega kluba izrekajo klubu in posebej voditelju dr, Korošcu zalivalo in zaupanje. Pozivajo naše zastopnike v konstituanti, da vsitrajajo v boju za. naša prava. 2. Zahtevamo revizije ustave, predvsem v tem smislu, da se slovenskim pokrajinam zasigura obširna samouprava. 8. Odločno zahtevamo versko* nravno vzgojo, odklanjamo sokolizaci-jo našega šolstva ter zahtevamo črtan je kancelparagrafa in drugih v ustavi proti svobodi katoliške Cerkve naperjenih točk. 4. Zborovalci na shodu SLS v v Mariboru, dne 28. t, m. odločno obsojajo, da se vlada in vladine stranke demokratje, radikali in, samostojni ne držijo ustavnih določb, ker ne predložijo parlamentu niti proračuna niti zaključnega računa za preteklo leto, ter tako onemogočijo ureditev naših slabih državnih finančnih razmer. Odločno obsojajo, da se kršijo zakonska določila zakona o „Narodni banki“ ter se z inflacijo papirnatega denar ja povzroča propadanje naše valute in ustvarja draginjo. Zahtevajo izjed-naeenje vseh davčnih bremen in drž dajatev v vseh pokrajinah i» za vsa plemena. Opozarjajo na splošno bedno stanje vsled suše ter zahtevajo n-poštevanje teh razmer pri odmerjeniu m Iztirjevanju davka. 'č. ugovarjamo proti kršeni» ravnokar vsiljene ustave. Od vlade zahtevamo, da. nam vrne protiustavno odvzeto osebno svobodo, da se odpravijo nepotrebne sitnosti' in sekature pri potovanju po domačih krajih. 0. Zahtevamo carine prost izvoz živine, za katero1 primanjkuje živinorejcem potrebne krme. Pnevne vesti. d Dva jubileja. ‘Te dni obhajata svojo sedemdesetletnico dva slovenska moža, ki sta močno vplivala na naš razvoj v mestih. To sta kraljevi namestnik Ivan Hribar in dr, Ivan Tavčar. Politično sta oba stala ves čas v nam nasprotnem taboru, a odrekati) jima nihče ne more in noče njunega rte Ja in uspehov na narodnem in gospodarskem polju. Hribar je posebej organiziral; meščanske sloje, gospodarsko, .Tavčar pa si je posebej s svojim literarnim delom zapisal svoje ime v zgodovino našega naroda, in tam bo živel, dokler bo naša zemlja in beseda katere ljubezen je oznanjeval. d Iz živinozdravniške službe. Za nadzornika obmejnih veterinarskih postaj s sedežem v Mariboru je imenovan vladni svetnik g. A, Korošec^ dosed aj inšpektor y ministrstvu pöljo-privrede i voda, d Slavlje v Kapli. Dne 28. t. m. je bila v Kapli (beseda pride od kapele, ne od kaplje) „lepa“ nedelja. Preš letom dni ni bilo na. ta dan službe božje, ker je okr. glavarstvo g. Lenza župnika iz graške škofije, kamor, apa da Kapla, odvedlo iz župni^^hfih1^ je popolnoma slovenska, ихцацдта knjiga za službo božjo iz L löß^mela* venščmi nam priča, da je imela šlo** venščinr že takrat absolutno pravic® v cerkvi Tudi napisi na križevem po tu so slovenski. Gola je bila že od ne kdaj tudi slovenska. Toda v zadnjih desetletjih je povzročil nemški schul verein, da je postala šola popolnoma nemška Župnik Lenz je pritegovat še sicer slovenski, dasi kot Nemec ni bi popolnoma zmožen slovenščine, a katekizem je že začel učiti nemški m i-stotako je za otroke upeijal nemške au litve v cerkvi. Tako bi v par desetlef jih zamrla tudi v cerkvi slovenščina Kapla pa je prišla k Jugoslaviji m ; njo vred tudi deli lučanske župnije pri Kapli m Sv, Duhu, Župnik Lenz je bil radi nekaterih nepravilnosti od Ju goslavije odslovijeu v Nemško Avstrijo, župnijo pa oskrbuje g. Lorenčič župnik pri Sv. Ožboltu, Sola je seve sedaj popolnoma slovenska. Dne 28/6 m. pa so opravili službo božjo štirje lavantinski duhovniki, šola pa je pri« redila šolarsko slavnost z dvema igro kazoma in petjtera mičnjk slovenskih pesmic. Pri igrokazu sta nastopila pri „Snegulčici“ tudi otroka g. profesorjg Druzoviča, ki biva tam na počitnicah. Velika je torej sprememba v 1 letu,- d Državno žalovanje po blagbpb-kojnem kralju Petru 1, traja v smislu sklepa ministrskega sveta z dne 21. avgusta šest mesecev in sicer je smatrati prvih šest tednov, računajoč od dneva smrti, to je od 16. avgusta naprej kot globoko žalovanje. Za čas globokega žalovanja se ne dovoljuje (do 26. sept. 1921g nobene hrupne veselice in plesov, do 25, t. m. pa sploh nobene druge produkcije niti zabave. Državno žalovanje se izraža pri vsen državnih uradih na sledeči način: rtokier traja globoka žalost, naj visi na poslopjih državnih uradov stalno črna zastava,- za ostali čas pa kadar, je potreba dana, da se državna za* stava izobeša, naj se ista izvesi na pol droga. Uredništvo ima za. čas globoke žalosti nositi črni flor na levi. roki, d Našim organizacijam iz Murskega polja in Slov. goric. ljutomerski Orel polaga veliko važnost glede korporativne udeležbe naše slavnosti; ta udeležba naj bi bila številna in točno naznanjena. Vsa društva nai takoj skličejo seje, ter določijo število u-deleženc'ev v krojih, narodnih nošah itd. Opozarjamo tudi krajevne odbore Kmečke zveze naj se takoj organizirajo glede udeležbe v narodnih hošah na konjih, da bomo slavnost tem bolj povzdignili. Zbirališče bode točim ob 8. uri zjutraj v Rokovem dvorišču nar sproti Cimermanov© trgovine. Narodni jahači na svidenje. Bog živi! Letina po Dravskem polju in v Halozah bo skrajno slaba. Koruza je že sedaj vsled suše čisto rumeno 0-venela, ajde ali sploh ni, ali pa je tako pritlikavo redka, da je me bo mogoče niti žeti niti ne pipatl. Brezupno je tudi stanje haloških vinogradov. .Večtedensko pomanjkanje dežja je trtno lišje porumeneloi da že sedaj' odpada. Vinske jagode so vsled suše kot evebe uvenjene in ne bodo sploh dozorele ali pa slabo. V Halozah bo vina malo in se to kar bo, bo kislo. Naj večja skrb ubogih Haložanov pa je vprašanje: Kaj in kam z živino in svinjami, ker ni krme? d Kulturni boj na Češkem. Dne 28, t. m. so čehoslovaški katoličani — podvzeli po vseh cerkvah enotno akcijo za vpeljavo verskih šol. Letina v ormoškem in ljutomerskem okraju bo v očigled .drugim po suši prizadetim krajem dobra. Vinogradi kažejo v teh krajih nad vse 'hvalevredno. Grozdje ni napadeno od nobene bolezni, že mehča in bo dalo kapljico, ki bo boljša od sedemnajše-ka, Tudi koruza in ajda ste krog Ormoža in na Murskem polju lepi in bo žetev povoljna. Seve, bosta tudi . ormoški in- ljutomerski okraj trpela na pomanjkanju goveje ih svinjske krme. Ravnokar omenjena okraja imata tudi precej sadja. Ne smemo pozabiti omeniti, da je krog Ormoža in Ljutomera večkrat deževalo, med tem ko je Dravsko polje, in Haloze še do danes brezi dežja, , d Roparski napad na brzovlak. : Na železniški progi Bukarešta—BiH v^hepešta,- »e daleč od postale Braše-va; sd dae 27. avgusta t. L roparji u--otaviti brzovlak, udrli v železniške vo /-ave, omamili speče potnike s kloro-lormtei ter Jih popolnoma oropali. Nekemu uradniku: so celo izdrli iz ust zlato zobovje. Po končanem delu so jo f temi popihali. O. roparjih ni ne slu-tea ие duha. « d Policijski sistem na Slovaškem. „Rade Pravo“ piše,., da uporablja drž. 'pofetaijai Ha Slovaškem — 1700 političnih detektivov. Svoboda pa г svoboda. d Äel.ifc© stane gornješlezijsko' i^padauaie ? 'Medzavezniška komisija v Opolju je izračuniia, da stanejo čete, ki jih antanta vzdržuje na področju < ioriije Siezije, — 9% milijard. Po določbah verzaijske mirovne pogodbe boste plačali to velikansko vsoto obe pri zadeti državi (Nemčija in Poljska), d Moskva v plamenu. Po poroöi-üih iz Helsmgsforsa in po poročilu: a-meriških listov gori mesto Moskva že ..tri dni. Baje je požar že upepelil tri četrtino mesta. tl ‘Etate jeva obletnica. V Rimu so .proglasili dan 14. septembra, to je 600. obletnica pesnika Danteja, za narodni praznik. ■ d Sv. Peter pod Sv. gorami. O. Mali GospojnSei je vsako leto veliko romanje na Svete Dore, V nedeljo, med osmini), 11. septembra, je izveu-rerkveno zborovanje za dekliške in ženske organizacije med Sotlo in Savo. Na zborovanju govori poslanec dr. Motmjec, d Na. državni kmetijski šoli na Grmu se prične novo šolsko leto 1921-22 dne 4. novembraj t. 1.: Na zavodu je celoletna vinarska in sadjarska šola, ter zimska splošna kmetijska šola f dva tečaja čez zimske mesece). Prva je namenjena učencem vinorejskih in sadjarskih krajev, druga pa učencem 'ži#iiorejsk:ih in poljedeljskih krajev, klskrbovalnma znaša mesečno 125 dinarjev in se vplačuje v naprej v dveh »nalili polletnih obrokih. Učenci iz drugih pokrajin izven Slovenije plačujejo šolnine letno 125 dinarjev v naprej Smovom ubožnih posestnikov je oddati nekaj prostih in polprostih mest. Prošnjam za sprejem je priložiti: domovnico, krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo o telesni in duševni sposobnosti, nravstveno izpričevalo, izjava stari-šev oz. varuhov o plačevanju stroškov šolanja; oni, ki prosijo v celoletni šoli za prosta mesta, imajo priložiti uradno potrjeno ubožno izpričevalo. iS S dinarji kolekovano prošnjo je vložiti pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu najkasneje do 1. »ktobra t. I. V šolo se sprejemajo preit ft sem kmetski sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na last-iaem gospodarstvu. Vsa podrobnejša pojasnila dajo ravnateljstvo državne kmetijske šote na Grmu pri Novem «testa* d Mako sodi JTabor“ o moči naše • «države* V. kritiki — ako se sme takšne pisanje naz vati kritika — dr. Ko-«jgčevtli izvajanj je „jTabor“ zapisal «Sedečo besede: „ako bi padel sedanji иШт, bi se tudi sesula na zunaj in ,.v . • v. -;.-i g. v ■; if ji ' ‘na znotraj trhla sestava jugoslovanske države.“ Nikdar nismo imeli tako .malo vere v našo državo, kakor jo razodevajo gospodje krog „Tabora“. Odločilno so od početka ujedi njeni a do današnjega dne pri upravi naše 'države vplivali posebej na Hrvatskem in v Sloveniji demokratje. Ako je njihov sad „na znotraj in zunaj trhla se stava naše državo“, pbtem so oni tega krivi in so oni za, to odgovorni. Mi pa verujemo v moč in v notranjo silo naše države, ravnotako pa verujemo, da pride konec režima koruptnih demokratskih trotov in koritarjev. Za tem pride ozdravljenje. ■ . , d Tako se proslavlja narodnega prvoboritelja! Srbsko, zdravniško društvo v Beogradu je, namesto venca na mrtvaški oder velikega, kralja, vpisalo kralja Petra, kot dobrotnika sklada za pomoč vojnim vdovam in sirotam zdra vnikov ter vložilo temeljnino v znesku 2000 dinarjev. Ta lepi čin omenjenega društva je vsega posnemanja vreden! d Toča, neurje in siloviti naliv je, napravil 25,, t, m. mnogo škode na Svetinjah pri Ljutomeru/ in v bližnji okolici. Toča se precej pozna v vinogradih in ajdi«, d Najemnina za trgovske lokale. iVsled mnogih pritožb od strani trgov’ .cev, da jim hišni gospodarji previsoko zvišajo najemnino,' se vse prizadete o-pozarja, da je gremij - stavil na Stanovanjski urad in na socijaluo skrbstvo zahtevo, naj se takoj sestavi odbor, ki bo odmeril najemnino po vrednosti lokala. .V. ta odbor morajo se tudi pi iiegnitii trgovci in obrtniki. Vsak član, ki se torej čuti po previsokem zvišanju prizadetega, naj napravi pri tožbo na Drž, stanovanjski urad v Mariboru in ob enem tudi na trgovski gremij. d Tečaj za konzerviranje sadja , Na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se vrši dne 19. in 20. sept. t. 1. brezplačni tečaj za konzerviranje sadja. Predavanja in demonstracije se začnejo ob 9. uri predpoldne. Kdor se namerava udeležiti tečaja, naj se javi z dopisnico ravnateljstvu šote do dne 18, septembra... d Srednja vinarska, sadjarska in poljedeljska šola v Mariboru. Ravnateljstvu drž. vinarske in sadjarske šele v Mariboru je došla tplefonična .vest s pristojnega mesta, da je v smislu s v oječasnega posvetuj odnosno sklepa strokovnjakov Slovenije ustano vi te v srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru poleg obstoječe vinarske in sadjarske šole v Mariboru centralna vlada odobrila in odredila, da se ima srednja šola še letos otvo-riti. Vse podrobnosti še niso znane, .Vendar je gotovo, da se bo 'prvo šolsko leto moglo začeti nekoliko pozneje kot navadno, menda še le meseca oktobra aji novembra 1921, na kar se zammanci, ki žele obiskovati novo srednjo šolo, opozarjajo že sedaj. Splošni pogoji za sprejem so: starost najmanj Iti let, z dobrim vspehom dovršena nižja gimnazija ali realka ali meščanska šola; prednost imajo tisti, ki so razun tega obiskovali še kako drugo kmetijsko šolo ali so bili že v kmeUjšlfj praksi in so kmetski sinovi. Učenci srednje šole so brez izjeme eksternisti (izven zavoda stanujoči odnosno oskrbovani). Drugi, končno veljavni pogoji za sprejem se objavijo čim prčj mogoče. Vsa možna podrobna pojasnila o zadevi daje do nadaljnega ravnateljstvo vinarske in sadjarske šole v Mariborm d Vstopnina za „Ljubljanski veliki sejem“. Vstopnina za enkratni vstop v vse razstavne prostore Ljubljanskega velikega sejma bo znašala 5 dinarjev. Do trajnega prostega vsto pa pa upravičuje le legitimacija s sejmskim znakom, Sejmske legitimacije s sejmskim znakom je dobiti za 25 dinarjev pri sejmskih zastopnikih v vseh večjih mestih kraljevine in pa neposredno pri Uradu ljubljanskega veiikega sejma. Za polovično vožnjo po železnicah upravičuje le legitimacija s sejmskim znakom, ne pa tudi vstopnica za enkratni vstop. d Velesejem v Ljubljani. Z velikim zanimanjem pričakuje tu- in inozemstvo otvoritev velesejma v Ljubljani. Železnica daje 50% popusta. Legitimacije in znake, tor vsa. potrebna pojasnila daje naše domače Sped, podjetje „Balkan“ v Mariboru, Aleksandrova cesta 35. Društvo „Balkan“ je tudi' edin olicijelen špediter tega semnja. Dne 8. septembra na veliki ljudski shod na Humu pri Ormožu! Iz Maribora. m Odločen nastop mestnih odbornikov SLS v Mariboru. Klub mestnih odbornikov 'SLS se je posvetoval te dni o najnujnejših zadevah mesta Maribora, Sklenil je soglasno odposlati k županu Grčarju deputacijo, ki naj odločno protestira proti režimu, ki je zavladal pod njegovim županovanjem na magistratu. Daši jte župan Grčar že 6 tednov potrjen, dasi so Volitve raznih odsekov zdavno izvršene, ne skliče župan nobene seje mestnega sveta, nobene seje odsekov in nobene seje občinskega zastopa. Oni sam je župan in on sam vlada s svojimi u-radniki in poduradniki na odgovornost izvoljenih ljudskih zastopnikov. Zupan Grčar, se niti kot socijalist ne zaveda, da ga je poslalo ljudstvo na županski stölec in da je po mestnem štatutu primoran delovati le sporazumno z izvoljenimi zastopniki volilcev. On bi niti najmanjše stvari ne smel reševati sam, temveč le z mestnim svetom skupno, katerega še pa niti en krat ni povabil k seji. To je kršenje mestne avtonomije, katero ostro obsojamo, tembolj ker. bi Grčar kot navidezni pristaš socijalno demokraške stranke moral dobro vedeti da' so z njegovo izvolitvijo minuli časi vladnega komisarijata. Nadalje je pa tudi neodpustljiva nemarnost od strani izvoljenega župana, da zavlačuje delo v mestnem gospodarstvu, ko bi že ven« dar moral poznati težke rane, ki јШ je prizadela mestnemu, gospodarstvu, in razvoju mesta deloma vojska, delo-* ma pa vladni komisarijat. Vse to gospoda župana nič ne briga, samo da on mirno sedi na županskem Stolcu. Naša dolžnost pa je, ki se zavedamo, zakaj da je nas volilo ljudstvo, da na« pravimo tej neznosni letargiji konec, naj pa sedi na rotovžu Peter ali Pavel. Gospod župan ali na delo, ali pa v penzijon! m Izlet v Kamnico priredi v nedeljo, 4. septembra t. -1. okrožje Jugoslovanske strokovne zveze v Mariboru (samo ob lepem vremenu/)* Odhod iz Maribora je ob 2. uri popoldne*: .Ob 3. uri je v Kamnici kratka cerkvena pobožnost s pridigo/ ob 4, uri pa javen delavski shod na prostem. Vabimo vse člane in članice, kakor tudi prijatelje društva, da se prireditve o-bilno udeleže, bodisi iz mesta ali iz okolice. — Odbor. m Vpisovanje vajencev na obrtno-nadaljevalni šoli v Mariboru se ba vršilo v času od 30. avgusta t. L do 2. septembra vsak dan od 17, ure naprej v telovadnici deške meščanske šole v Krekovi ulici, na- kar sa opozarjajo vajenci in delodajalci. m Mesne cene v Mariboru, Volovsko meso L vrste 1 kg 22 K, II. vrste 1 kg 20 K. Meso od bikov, krav in telic 1 kg 16 K Telečje meso L vrste 14 K, IL vrste 12 K. Svinjsko meso, sveže 32 K« Nova trgovina. Na Aleksandrovi cesti v Mariboru je otvoril gospod Miloš Oset novo trgovino, .Več o tem v inseratnem delu lista. V Slovenski Bistrici bo 11. septem. velik ljudski shodi Narodno gospodarstvo. g Živinski sejem v Mariboru. Na, živinski sejem dne 23. avgusta se je prignalo 13 konj, 188 volov, 12 bikovs 182 krav, 13 komadov drobnice, skupaj 408 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 11—Iti K poldebeli voli 9—13 K, plemenski voli. 8—11 K, biki za klanje 7—12 K, klavne krave, debele 8—12 K, plemenske krave 6—9 K, molzne krave 8—12 K, breje krave 8—12 K, mlada živina Z—. 10 K, teleta 10—12 K, krave za klobasanje 4—6 K. g Svinski sejni v Mariboru. ,Na svinjski sejni v Mariboru dne 26. avgusta se je pripeljalo 266 prašičev in. 4 koze. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči od 6—8 tednov stari, komad. 140—200 K, do 10 tednov stari 230 do 400 K, 3-4 mesece stari 400-700 K2 pol leta stari 760—900 K, eno leto star-ri 1800—2000 K. Plemenske svinje en. kilogram žive teže 26—28 K, pol pitane ža zakol 1 kg mrtve teže 28—30 K. Kože komad od 200—350 K. Kup-toija je bila zelo živahna, prodalo se je vse. Gladiatorji. Prva knjiga. — Eros, (11. nadaljevanje.) .V: drugem je stala njena slonokoščena postelja na izrezljanih stebričkih iz čistega zlata, odeta s svilo, žarne -iom in škrlatom, ki je na njej Valari-ja sanjala sanje tistih izbranih ljudi, katerim poteka vse življenje v enem poslu, v zabavi in uživ atiju. N a drobni mizici iz cedrovega lesa, izdelani v «obliki palmovega peresa, je stala nje-заа srebrna nočna svetiljka, napolnjena z duhtečim oljem, ob njej so ležale voščene tablice, na katere je pisala svoje misli, svoje spomine in ljub av n a pisma in poleg nje je na tleh ležalo o-stro srebrno pisalo, kot da bi jej bilo ravnokar sredi nedovršenega pisma zdrknilo z mizice. Po celem prostoru z njegovimi mnogimi vhodi in vratini, hladnimi senčnatimi kotički, visokimi oboki in marmornatimi tlami, so bile razstavljene izbrane vaze, biserne ca-£e, brušeni kelihi, drobni kipi. Celo fyoSa v njeni kopeli je pritekala skozi .usta marmornatega Kupida in dva 'drobna pritlikavca iz brona sta nosila na svojih glavah omarico z nešfevilnimi dišavami in vodami in barvili in drugim napadalnimi in brambenim orožjem, ki ga potrebuje ženska lepota. Stene te zapeljive sobice so bile iz rožnatega marmorja, ki je dihal ljubke sence po vsem prostoru. Krasili so jih v marmor izklesani bajeslovni prizori iz življenja Afrodite, boginjo ljubezni in Amaconk, bojevitih, , bajeslovnih junakinj. Sredi vsega tega razkošja je sedela pred svojim ogledalom Valerija, obdana od svojih peterih služkinj. Določene so bile samo za njeno o-sebno. postrežbo. Naj star šilo, č< rJJ< Dijaki pozor! Ako hočete dobro in poceni zimsko obleko, nabavite si isto pri tvrdki Rudolf Niefergal, manufaktuma trgovina v Mariboru, Koroška cesta 1. Lastna krojačnica. Izdelovanje točno! Nizke cene! 2—3 489 Sobosiikarski pomočniki dobijo stalno delo рп V. JENZ, Iliča 47, Zagreb. 1—2 491 8 "A“i“r. i" i»i ша£ШШмо:111 «m t. na liiserirajfe v Straži! Izšel je koledar bazilike Matere Milosti v Mariboru s službo božjo in pobožnostmi » tej cerkvi. Pridana mu je tudi kratka zgodovina Matere Milosti. (Stane 2*— K). 457 FRANC KRANJC, slikar 329 MARIBOR, Cvetlična ulica 8. Absolvent monakovske in dunajske umeri obrtne šole. Izvršuje slikanje sob, napisov, pokrajin, dekoracij in portretov po ceni. e3.o3srole3S.lce, potov. Зсое&хе, tortice za tx@r in razno galanterijsko blago najboljše in naj ceneje pri tvrdki Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. MARIBORSKA "уГ Velika zalega I IB vsakovrstnih UH in verižk, prstanov, uhanov, ter jedilnega orodja itd. Spr***®*" na Роћогја MS ffi 1880 m Planinsko KaJtooljS.d letovElžSe v НЖ!1 V! ТА fin t lorasni lesi к ш И IW J A I Izpreltodi po gozdu Oskrba celo leto I Pr5©I®sItev: trgovina Plnteir & S,eBis£irdt j 1 Aleksandrova cesta 32-34 TeSelon 282 f«airiSM ysa v tClj strogo spadajoča popravila izvršujem točno in po ceni LOVrO Stoječ П~*Г’ Maribor, Jurčičeva ni.8 (Edmund Schmidgasse). 314 ' MALINOVEC sladek, dobite po pošti od 10 do 40 kg, po železnici od 20 kg naprej. Izdeluje se trojna kakovost: B po 40 K, G I po 54 K, Gs po 60 K za 1 kg. Zadnji malinovec (Gs) je najbolj gost. Ljubijo ga kavarne in gostilne. Za pristnost in izborno blago jamči zdravim in bolnim odjemalcem Industrija sadnih izdelkov v Selnici ob Dravi. 315 Za vzorčni sejem v Pragi ter ш 2—3 47З velesejem v Ljubljani oddajamo m Istotako prodajamo vozne listke za vse želez, proge Jugoslavije in Nemške Avstrije. d. d. za mednarodne transporte. Podružnica: M a r i b o r, Aleksandroma cesta 35. Telefon 375. Brzojavi: SpečSFalkan.' 3S Zaloga pohištva 464 KAROL PREIS, MARIBOR Gosposka ul. 20 (prej trg. hiša Pirchan) L Spalnice, jedilnice, gospodske sobe, klubgarniture, pohištvo iz mehkdga lesa, kuhinjsko pohištvo, železno pohištvo, vložki, modroce, stolice, posteljno perje, preproge, podobe, zrcala, gradi za modroce, platno, blago za pohištvo, linolenm itd. itd. po izvanredno znižanih cenah. Svoboden ogled, vsakdanja vanjska razpo-šiljatev. — Ceniki brezplačno. Nova trgovina I MILOŠ OSET. MARIBOR Aleksandrova cesta 45, nasproti glavnega kolodvora, priporoča raznovrstno špecerijsko in kolonijalno blago ter deželne pridelke. — Prosi cenjeno občinstvo za obilen obisk. s,. Solidna in lolna postrežba! Spodnještajerska ljudska Stolna ulica štev. 6. v Mariboru reg, zadr. z neom. m S ШШЂВ? Obvestili e 'srio&e po 4% in 4 V* % Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, k«r oskrbi zavod vknjižbo 155 brezplačno. 48 Za varnost vlog iamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in siav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru. вжа**жх****х***»*хх**>о01**х***1акжхжж*хж*в ilzdajateij in založnik; Konz. „Straže.14 Ddgorcrni urednik: .Vlado Pušenjak. Tisk Cinlov'e tiskarne v Mariboru«