Dopisi, Mozirje. Naš odbor KZ je v svoji seji dne 26. febraarja soglasao sprejel sledeče resolucije: 1. Odločno protestiramo proti sklepu višjega šolskega sveta v Ljubljani, po katerem bi se odpravile vse šolarske svete maše razen ob državnih praznikih in otrokom ne bi bilo treba obiskovati kršč. pouka v šoli. 2. Zahtevamč tak lovski zakon, da se bo kmet lahko branil škodljivcev, kakor so zajec, lisica, jazbec itd. 3. Zahtevamo, da se vojaški noviaci vežbajo bližje doma, da smejo brati naše časopise in da se jim ne vsiljaje cirilica. 4. Potrebščine, ki se doma ne pridelujejo, naj bodo carine proste, naloži pa naj se carina na avoz lesa. 5. Razpišejo naj se čim prej nove volitve. Sv. Jurij ob Tabora. V zadnji mesečni seji naše Kmetske zveze smo razpravljali o preareditvi lovskega zakona. Odločno smo zahtevali, da sme zajca, največjega škodljivca popotaoma svobodao vsakdo in ob vsakem časa ubitu Zajec ne škodaje samo sadnema drevju in ne samo po zimi, ampak čisto obgloda sadno drevje tudi poleti, posebno v sadonosnikih v bližini gozdov. Tudi pri fižola, zelja dela zajec mnogo škode. Y korist splošaosii je treba tega škodljivca popolnoma uničiti. Opozarjamo naše poslance, da zastavijo vse moči, da dosežejo tozadevno postavo! Tudi o našem bralnem draštvu smo govorili, katero je treba zopet poživiti. Naši mladinski draštvi, Orla in Orlico moramo tadi odrasli podpirati in se njih prireditev udeleževati. Tako bomo delali mladini novega poguma za njihovo izobraževalao delo l S\r. Jošt ria Kozjaka. BNa planincah je laštno biti", veli stara slovenska pesem. In kako je bilo veselo, ko so si v letošnjem pasta kar trije pari podali roke v znak zakonske ljubezai in zvestobe. Miha Ramšak, pd. Sedovnik, si je izbral Glažarjevo Cilko, vrlo cerkveno pevko, da ma z veselo pesraijo olajša truda in trpljenja težki jarem življeaja. Jože Vratanar je ponudil roko celo »Cesarjevi* hčeri Mariji Hriberšek m jo pripeljal pred oltar. Tadi Kotnikovema Franca je bilo predolg čas v samskemu staaa in si je privzel Alojzijo Borovaik, p. d. Krempljevo kot zvesto dražico za na pot življenja. Vsem novoporečencem kličemo: Na mnoga srečaa desetletja. Bog daj obilo blagoslova! Potrovče. Dalijaiin iu bližnjiin rom-arjem1 clobro znana prelepa* cerkev Matere božje v PetrovBah je oskrbljeua tiifli s prekrasiiim zvonenjtem. Že v začeiku 1. 1919 so žrt\ ovale dobrodalae spodaje vasi lepe žalske župn je znatne svpte za nabavo dveh tež kib, krasnili zvonov (12(50 kg in 541 kg), kl so jih v veliko radost vseb do brih doniažimov izgoto\ile Strojne tovarne iu iivarne v, I jablja T?.adosti je Kaplakalo verno Jjudstvo dšayši mito zvoke teh novih klioaijev k bogoslužaim opravilom. A nekaj pa je motilo njegovo razi /-»ženje. Stari zvoa, ki mu je nemila .ujska še pri^ zanesla, in ga pustila v stolpaib. linab, se s svojim iziJJelim glasom ni mo gel družiti s svojima novima tovarišfl? ma. Treba mul }e bilo- torej obnove, storiti ga težjega. Mislilo se ]o prvofj no na ubrano trizvočno zvoneaje, kakor je bilo pri večini cerjcva pred vojno v navadi. O(prijeli pa smo se kopčno mneaja prizaanega giasbenika in strokovnjaka glcde zvonov, g. kaaoiiika dr, Franca Kiraovca v Ljubljani* ki ga ]8 zastopal v Cerkvenem Glas* beniku. OdloSno se namroC tarokaj bo ri proti dolgoSasnemu in zastarelemu dur ali moll trizvoku ia se potegnje za lneTodično harmoničao zvoneoje. — iTemn slednjtemu primerno je bil narofeen naš tretji zvon (800 kg) pri zvo »arni inzrenerja I. H. Biihl v Mariboru. Delo je izvrsftno uspelo in hvali moistra in ga priporoČa. Z blagodone 5o »vežostjo in krasno resonanco se je novi zvoa pridružil prejšnjjma, kH8o# z njima vred v ubranem petjju v nebesa za pomoč v vojai padliiru in za blagoslov bogoljabnim darovaloem. — CastiJc; Matere božje, prihitite ob prvi priliki v PetrovSe k M. B. in tudi vaSa srca bo čarobno milo petje no yih petrovjških zvonov dvigalo pvoti Bebftsom.