Pošinčeia plačana v gotovini. Štev. 6. V Ljubljani, dne 28. februarja 1927. IX. leto. Glasilo Zveze državnih namežčencev za Slovenijo v Ljubljani. Certa posamezne št. 1*50 Oln. „NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40 • — Polletna naročnina . . . . „ 20'— Četrtletna naročnina. . . . „ 10'— Za inozemstvo je dodati poštnino. — Oglasi po ceniku. ■ uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov jj Vpravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se po- ne vrača, a ko se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le pod- j| šilja po nakaznici oziroma položnici ie v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5 I Tja 'Isane in zadostno frankirane. Rokopise je adresirati le na urednika. | je notmati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. — Pošt. ček. rač. št ; 1.46 Vsem včlanjenim strokovnim (stanovskim) organizacijam in okrožnim skupinami Da se olajša stanovanjska beda v Ljubljani na čim naj izdatnejši način, je sklenil vladni komisar za mesto Ljubljano, da izdaj mestna občina ljubljanska v svrho gradnje večjega števila lastnih stanovanjskih poslopij 6% obligacijsko posojilo do najvišjega zneska 30,000.000 Din. To posojilo bi se 'vračalo iz gradbenega fonda ad hoc potom žrebanja v največ 30 Polletnih enakih obrokih in bi uživalo papilarno varnost. Program, kje in kako naj se zida, bo občina po pregledu statistike pri stanovanjskem sodišču sestavila sporazumno z inte-resiranimi krogi, med katere bo v prvi vrsti stela zlasti subskribente ter bo v sporazumu z njimi izdala svoj čas tudi pravilnik o od-dajaiVu stanovanj v hišah, ki bodo zgrajene s pomočjo tega posojila. Sporočajoč ta sklep vladnega komisarja za mesto Ljubljano v smislu odločbe čl. 2 fvojih pravil vsem pri njej včlanjenim stro-Kovnim in stanovskim organizacijam ter °krožnim skupinam, poživlja Zveza organizacije tem potom, da zainteresirajo svoje mane s posebnimi okrožnicami ter jih pova-)fj°> da posojilo po svojih močeh subskribi- ra'jo. Posojilo se lahko odplačuje tudi v 10 obrokih, najmanjši nominale je 200 Din. Pismene prijave članov naj posamezne 0rKanizacije zbirajo ter jih oddajajo pri Mestnem knjigovodstvu. Tudi Zveza bo s*!n>vati izven mesta, vi podeželani, ki že- * džlvatl zasluženi pokoj v srcu Slovenije 7 r D,r'PravIti udobno zatočišče svoji deci: SfUii se in Podpisujte 6% obligacijsko po- • o mestne občine ljubljanske. slik SPe*1 te subskripci/e naj pokaže verno bitnu ^<,sP°darske zrelosti ne samo prldo-vi.'1 drogov, marveč naj bo pred vsem tudi " izraz volje do gospodarske osamo- svojitve malega človeka — drž. nameščenca. Tudi tu naj slavi svojo zmago samopomoč! Ljubljana, 22. februarja 1927. Za odbor: Joža Bekš, Milan Paternoster, tajnik načelnik Navodila za kredit pri Kreditni zadrugi. (Gradnja uradniških stanovanj.) Prošnje za posojila morajo vsebovati naslednje podatke: Za državne uradnike: zvanje, kategorijo, položaj in kraj službovanja, o čemer je treba potrdila od oblasti, pri kateri prosilec služi; imena družinskih članov, ki jih prosilec vzdržuje, višino posojila, njegov namen in koliko želi, da se mu nakaže v rokih; lastna razpoložljiva denarna sredstva, ki jih . namerava porabiti za gradnjo in dokaz o tem premoženju; izjavo, če je prosilcu mogoče, da sezida brez pomoči iz fonda lastno hišo za stanovanje; koliko ima prepovedi na plači; ali ima naturalno stanovanje od države ali od samoupravne korporacije ali proti odškodnini ali v najemu; ima že svojo hišo v kraju, kjer službuje ali stanuje morda v hiši svoje žene ali ima morda že svojo hišo v kakšnem drugem kraju; višina najemnine, ki jo plačuje za stanovanje; ima že kaj dolga pri drž. hipotekarni banki; višino zavarovalnine proti požaru, za katero namerava zavarovati novo zgradbo; podroben opis terena, na katerem namerava zidati poslopje; ima že tak prostor ali pa želi šele kupiti; priklopi naj prošnji odobren stavbni načrt, če že ima prostor za zidanje ali pa prvo skico zgradbe za teren, na katerem misli, da ga bo kupil in zidal na njem in proračun stroškov za izvršitev projektirane stavbe. Prosilec mora ob vložitvi prošnje plačati 225 Din za stroške ocenitve. Denar je treba ali založiti ali ga poslati po poštni nakaznici ekonomskemu računskemu oddelku . ministrstva za socijalno politiko. V prošnji mora prosilec tudi izjaviti, da so mu znani vsi pogoji iz Uredbe o uporabljanju denarja iz fonda za gradnjo uradniških stanovanj (Službene novine št. 263-1927.), po katerih se dovoljujejo ta posojila, in da se bo pokoril vsem tem predpisom. Prošnjo je treba spisati lastnoročno. jo podpisati in izjaviti, da jamči za verodostojnost v zmislu točke 25 Uredbe. Dotični, ki misli, da so podani vsi pogoji za posjilo, naj se obrne na Odbor v najkrajšem času. Nasloviti je pa treba prošnjo potom ministrstva za socijalno politiko. S posojilom se zamorejo okoristiti samo aktivni državni uradniki, ne pa tudi ipenzijonisti in ostali državni uradniki. (Kateri so to? Ur.) Za enkrat se dajejo posojila samo uradnikom v Beogradu, v Zagrebu, v Ljubljani, v Skop liju, v Sarajevu, v Splitu in Mariboru, kjer so stanovanjske razmere najslabše. Poznejše bodo sporočili, kdaj bodo sprejemali prošnje tudi iz drugih krajev. (Čitali smo, menda v »Jutru«, da je namenjenih 2 milijona za Maribor, a za Ljubljano ničesar. Old kod je ta informacija, nam ni znano. Ur.) Za zadruge: Prošnji je treba priložiti: od oblasti potrjena pravila; poimenski spisek članov upravnega odbora, njihov položaj (službeni) in pa vsoto vplačanih deležev; bilanco poslednjih treh let, če zadruge že obstoje toliko časa, s poročili upravnega in nadzornega odbora in s poročilom občnih zborov, ki so glasovale za razrešnico; točen pregled o stanju dohodkov in razhodkov po zaključku poslednje bilance; splošno poročilo o poslovanju zadruge z načrti in proračuni projektiranih zgradb; pojasnilo o nameravanem razvitku zadružnih poslov, pojasnilo o denarnih sredstvih, ki jih zamore zadruga angažirati za ta cilj; prejšnje in sedanje pogoje oddajanja zadružne zgradbe v najem. Vse prošnje in priloge morajo biti kolko-vane v zmislu taksnega zakona. Opozarjamo izrecno, da zamorejo biti deležni posojila samo oni drž. aktivni uradnik, ki so člani tudi Nabavljalne zadruge. A. S.: Da se razumemo! »Državni upokojenec« je v svoji januarski številki priobčil poročilo o občnem zboru Osrednje Zveze javnili nameščencev in u pokolj ence v za Slovenijo, ki se je vršil v Ljubljani dne 2. januarja t. 1. Iz nadpisa daljšega članka bi čitatelj sklepal, da vsebuje poročilo zgolj popis o poteku občnega zbora, kakor je to običajno. Toda zmotili smo se. V članku je mnogo brez kritične lupe pridejanega komentarja, osobito k nekaterim točkam, ki so se obravnavale, to pa tako, da naredi spis na čitatelja vse bolj vtis kritičnega razmotriva-nja posameznih momentov, kakor pa vtis objektivnega poročanja golih dejstev. Prezrto pa je skoro vse, kar se je na občnem zboru govorilo in poročalo o pozitivnem delu organizacije. In tako poroča list iz govora glede sanacije težkega položaja staroupokojencev doslovno: »Predsednik (občnega zbora) kakor tudi tajnik sta se v svojih govorih, kateri so vsebovali več ali manj težnje aktivnih tova-ritšev, jako malo prikupila mariborskim sta-roupokojencem. Eden kakor drugi je zaigral staro »lajno«: prevedbo kronskih upokojencev v dinarske. K besedi se oglasi najprvo delegat društva drž. upokojencev in upokojenk za Slovenijo, sedaj v Mariboru ter jima je »zabrusil« približno sledeče: »Nehajte vendar enkrat s prevedbo. Mariborčani smo odločni protivniki vsake prevedbe, temveč stojimo slejkoprej na neomajnem stališču izenačenja staroupokojencev z novimi. Za preved- bo zelo vnet zastopnik prevedbe g. Svetek je glasom svoje zadnje izjave sicer vrgel svojo tozadevno puško v koruzo ali vse eno je še trdil, da bi bilo bolje nekaj kakor nič.« K temu citatu pristavljam v pojasnilo, da smo predsednik, tajnik in jaz v svojih govorih izrecno poudarjali, da je postulat Osrednje zveze kakor tudi drugih ljubljanskih društev državnih upokojencev tale: Sprememba členov 239 in 240 činovniškega zakona v smeri, da se določijo prejemki staroupokojencev v isti izmeri kakor novoupokojencem, ali z drugo besedo, da se izenačijo staroupokojenci z novimi; dokler se pa to ne zgodi, da se vsaj kronskim upokojencem prevedejo pokojnine na dinasko plačo al pari. iPostal bi preobširen, če bi hotel tu utemeljevati, katero stališče ali naziranje je bolj pravilno in umestno. Le to ugotavljam, da sem jaz nastopil pri občnem zboru kot delegat in predsednik društva upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani in to kot tolmač zahtevka, nad katerim se doslej še noben član tega društva ni »podtaknil. Činitelji društva se dobro zavedajo, da je radikalna remedura bednega položaja tako kronskih kakor dinarskih staroupokojencev le mogoča, če se vsi izenačijo z novoupokojenci. 'Dobro se zavedajo nepristranskega ščitenja te in one grupe državnih upokojencev, toda niliče ne more oporekati stremljenju, da se izteči bedni položaj kolikor možno naglo vsaj onim upokojencem, ki so med bednimi najbednejši. 'To društveno stremljenje datira že daleč ' nazaj, ko se je devalvirala kronska veljava, ne da bi se pokojnine regulirale v primeri z rastočo draginjo življenskih potrebščin. Ce sem v svojem govoru pripomnil, da vprašanje prevedbe pokojnin v dinarsko plačo ni več tako aktualno, sem pa tudi pristavil, da je upanje, da se novelacija činovniškega zakona izvrši v najkrajšem času, da je torej nov zakon pred durmi, ki bo tudi določil usodo staroupokojencev. S to izjavo še nisem vrgel »tozadeve puške v koruzo«. Neobhodno potrebno je, da pojasnim vso to zadevo članom društva, ki sem jih zastopal na občnem zboru, da bodo o celi razpravi natančnejše podučeni. Nedostatki uradniškega zakona. (Nadaljevanje.) Cl. 137. Poslednji odstavek tega člena involvira tudi neko dobroto, ki pa se isto-tako ne udejstvuje. (»Marius« morda tedaj še ni vedel, kar je danes že suho dejstvo, da je novi finančni zakon s čl. 260. ukinili to pravico, kakor smo že omenili. Konstatira pa, da je bilo že obilo konkretnih primerov, ko bi se moralo to določilo že vporabljati, pa se ni. Nadrejena oblast bi se kvečjemu tedaj osokolila, da prizna 10 let službe več, če bi treščil komu ves plafon na glavo; a še tedaj bi moral ponesrečene dokazovati, če bi sploh zamogel, da ni on zakrivil katastrofe ...) Cl. 139. očituje eno najobčutljivejših točk ur. zakona. Že stari srbijanski zakon jc določal, da ima pravico do penzije vsakdo, ki je služil vsaj deset let državi. Leta in leta so uživali uradniki to pravico. Kar nepričakovano je pa poslednji dvanajstinski zakon (in sedaj tudi novi finančni zakon) omejil to pravico na ta način, da morajo vsi novi uradniki in pa oni, ki 1. decembra 1925 še niso služili že polnih 10 let, služiti sedaj 15 let, če si hočejo pridobiti pravico do penzije. Mislim, da je neumestno, če naglašamo samo to, koliko pravic so nam že vzeli; tembolj moramo pač žigosati prakso, ki jo uvajajo na ta način, da se kar ha brzo roko in samovoljno izmenjujejo določila, ki so bila nekoč uveljavljena s stalnim in specijalnim zakonom, to pa potom začasnega finančnega zakona. Ce nam ne uspe, da zavrnemo to prakso, tedaj ne vemo, čemu služimo in katere pravice so nam zajamčene. Cl. 149. je unikum nehumannosti in sve-doči popolno nedostajanje etičnih principov. Doslovno besedilo je: »Otrokom državnih uslužbencev, ki imajo pravic do rodbinske pokojnine, pristoji doklada za otroke tako, da se šteje en otrok manj; če pa je samo en otrok, mu ne pritrče ta doklada. Ce uživa tudi vdova rodbinsko pokojnino skupaj z otroki, pristoji doklada za vsakega otroka.« (Konec prihodnjič.) Iz sejnih zapiskov „Zveze“. 2. odiborova seja Zveze se je vršila dne 1 februarja 1927. Načelnik g. Paternoster otvori sejo ob 20. uri. Prečita in odobri se zapisnik 1. odiborove seje. Preide se k izvolitvi raznih odsekov. V tiskovni odsek so izvoljeni: 1. Golob Fran, 2. Petrovčič Fram, 3. -Hruška Aleksander, 4. dr. Siegenšek Fran, 5. Pirc Josip, G. Adamič Anton, 7. Pestotnik Anton, 8. Dolžan Janko, 9. Velikonja Narte, 10. Beguš Josip, 11. Jakše Joško in 12. Rus Ignac. V odsele za pravno varstvo so izvoljeni: gg. 1. Matjašič Mirke, 2. Božič Jernej, 3. Masič Stanko, 4. Dr. Ferjančič Josip, 5. Novak Stanko in G. Paternoster Milan. V gospodarski odsek so izvoljeni: gg. 1. Jaka D rol, 2. Josip Pire, 3. Ivo Petročnik, 4. Milan Paternoster, 5. Dr. Josip Ferjančič, 6. Ivan Zupanec, 7. Ignacij Rus, 8. Kuno Hočevar in 9. Ivan Rostan. Načelnik gospod Paternoster poroča, da je g-računski nadev etnik Ivan Rostan votiral ob priliki svoje 30-letnice javnega delovanja 500 Din kot prvi temeljni kamen za zgradbo uradniškega doma v Ljubljani. Zveza se je gospodu Rostanu zahvalila za to darilo s posebnim pismom, kar vzame odbor odobruje na znanje. Istotako poroča načelnik gosp. Paternoster, da vabi komisar mestne občine ljubljanske na subskripcijo komunalnega posojila za zgradbo stanovanj v Ljubljani. Priporoča vsem odbornikom, da se pili: svojih strokovnih organizacijah za to akcijo kar najtopleje zavzamejo ter razpredejo v to svrho naj živahnejšo propagando. Z gosp. načelnikom soglašata tudi gg. Pirc in Hočevar z dodatkom, da je treba posvetiti temu vprašanju vso našo pozornost. Akcijo za podpisovanje obligacijskega posojila naj bi prevzel ravnokar izvoljeni gospodarski odsek. Uvažavati je dejstvo, da bo oddajal stanovanja posebni odbor, ki se bo že via facti moral ozirati v prvi vrsti na subskribente. Ako je doslej že delavstvo podpisalo 2 in pol milijona dinarjev, je treba tem bolj razpredati to idejo med inteligentnimi sloji, katerih reprezentanti so v prvi vrsti drž. nameščenci. Vrhu tega je treba pomisliti, da bo to eno najvarneje naloženih posojil, iker uživa popolno pupi la m o varnost. Propaganda naj bi se vršila predvsem z živo besedo od tovariša do tovariša. Ker je postal likviden, je profesorsko društvo naložilo v označeno svrho ves svoj podporni fond. Tajnik Bekš poroča o tekočih stvareh. Pred vsem omenjaj da je Savez javnih namještenika i umirovljenika v Zagrebu oficijelno, povabil našo Zvezo na svoj občni zbor, ki se je vršil 6. februarja 1927. Po priporočilu odbornikov prof. Raiča, Pirca, Hočevarja in Zupanca se soglasno sklene: 1. da se občnega zbora udeležita načelnik Paternoster in tajnik Bekš, 2. da se od,pošlje takoj telegram na Glavni Savez s prošnjo, da i on delegira na Občni zbor vsaj enega delegata, 3. v enakem smislu kakor pod 2. je stopiti tuoi v stik z Udrugo javnih činovnika Hrvatske i Slavonije u Zagrebu. Blagajnik g. Rus poda blagajniško poročilo. 13 se vzame odobruje na znanje. Odbornik g. Petročnik omenja uradniško kreditno zadrugo, ki ee je ustanovila v Beogradu. Ima proti njej gotove pomisleke z ozirom na nemožno sledenje državnega nameščenstva. Odbornik g. Pirc nujno svetuje, da je treba tudi novi vladi predočiti potom Glavnega Saveza vse naše zahteve in vprašam ja, hi so združena z vita In toni interesi državnega nameščenstva. Na vprašanje odbornika Mahkovca, da-li bi ue bilo mogoče ponalrokovati članke »Našega Glasa' tudi v političnih dnevnikih, pojasnjuje načelnik g-Paternoster, da je to iz načelnih razlogov neizved- Fr. Rojec: Tudi mi smo rušili. (Nadaljevanje.) 11. Začela se je 'svetovna vojna. Skoro vsi naši mlajši radovljiški znanci in prijatelji so odšli; doma smo ostali le mi starejši in kar nas je bilo začasno oproščenih. Nemcem in •njihovim zaveznikom slovenskega pokolenja je vojna došla kot jako dobro sredstvo za (preganjanje slovenskih narodnjakov. Zrastel jim je greben visoko čez naše glave in očitno so kazali, da so oni naši politični gospodarji. Povsod se je govorilo o vojnih zadevah in vsak sl je rad dal duška svojemu mišljenju. Nemci so za trdno verovali, da bo zmagala Nemčija s svojimi zavezniškimi državami in niso prikrivali svojih zlobnih nakan, kako mislijo po vojni temeljito pomesti Slovane, posebno pa Slovence z zemeljskega površja. Zavedni slovenski narodnjaki smo seveda zaradi tega čustvovali s Srbijo in z Rusijo in si nismo želeli avstrijske, ogrske, nemške, turške in bolgarske zmage. S prikritim veseljem v svojih srcih smo pozdravili in proslavljali vsak uspeh slovanskih držav in njenih šte- vilnih zaveznic na bojnem polju. Očitno nismo smeli pokazati tega veselja, ker bi nas lahko vsaka naša nepremišljena izjava v tem . oziru pognala v zapor ali celo v smrt, ako bi prišla v javnost ali na ušesa naših narodnih sovražnikov, ki so ob času vojne povsod med 'nami izdatno pomnožili svoje vohune. Kadar smo bili sami med seboj, smo prostodušno govorili o vojni in o vseh njenih mogočih okolnostih. Kadar pa se je naši družbi približala kaka sumljiva oseba, smo svoj pogovor hitro zasukali na druge vsakdanje reči. Dasi so avstrijski časopisi debelo lagali in naznanjali same nemške in avstrijske zmage, vendar smo po ovinkih iz tujih časnikov in po raznih osebah izvedeli od časa do časa čisto resnico o vojnem položaju na tej in oni strani. Kmalu smo doznali, da so se v Galiciji in v Srbiji udali celi češki polki in da so kar z godbo prekoračili bojno črto in odšli v prostovoljno ujetništvo k svojim slovanskim bratom. Jako pa smo obžalovali, da so bili izmed Slovanov tako nezavedni Hrvatje, ki so s tako divjaško besnostjo pobijali Srbe in Ruse. Izvedeli smo o njih silno žalostne podrobnosti iz bojne črte. Posebno mnogo sc je pisalo in pripovedovalo o takozvani varaždinski vražji diviziji. Rusi in Srbi so v začetku vojne dosegli velike uspehe. Rusi so prodrli globoko na Ogrsko in tudi Srbi so junaško prodirali proti tej deželi. Upali smo, da se v kratkem času združita obe slovanski vojski na orgskih planjavah, da zavzameta Budimpešto, da odrežejo Rusi Ogrc od Avstrije in [»tem kmalu premagajo tudi Avstrijo, nakar bi se morala tudi' osamljena in od vseh strani obkoljena Nemčija udati in skleniti mir. To bi se bilo morda tudi zgodilo, ako bi imela avstro-ogr-ska vojska na mestu »vražje divizije« češke polke. Slišal sem pozneje v Gradcu v bolnici hrvaškega narednika, ki se je hvalil, da ic prav varaždinska divizija preprečila, da s*-niso Rusi in Srbi združili na Ogrskem. ; tistem usodnem času sva sc z gospodom Cirilom Pazdičern nekega mesečnega • večerji dolgo v noč sprehajala po samotnih stranskih radovliškili ulicah polna veselega upanja v skorajšnjo rusko in srbsko zmago ter se P0' govarjala o lepi slovanski bodočnosti. Gospod Ciril bi bil najraje kar pohitel proti Ogrski Rusom naproti, 'da bi jih privedel naravnost v Radovljico. Glede Rusije pa smo kmalu doživeli bridko razočaranje, ki se je potem večkrat ponovil0 in sc še ponavlja. Hrabra srbška vojska se J6 Ijivo, ker bi dnevniki že v interesu lastnega pre-striža -te članke odklanjali. Priporoča, naj sodeluje vsak član tiskovnega odseka glede naših vprašanj pri listih tistih političnih strank, katerim pripada. Odbornik g. Petrovčič poroča o načinu nabiranja naročnikov za »Naš Glase ter apelira na zastopnike strokovnih organizacij s prošnjo, da propagirajo naš tisk z osebno agitacijo. Ker je dnevni red izčrpan, zaključi načelnik g- Paternoster sejo. Društvo javnih nameščencev in upokojencev v Konjicah je na svojem Občnem zibom dne (j. februarja 1927 med drugimi sklepi lokalnega značaja sklenilo predlagati O. Z., da povzroči obvezen sklep, po kojem naj bo vsak po svoji strokovni organizaciji ali okrožni skupini v O. Z. včlanjeni javni nameščenec ali upokojenec mulomatično tudi naročnik Našega Glasa« kot našega glavnega glasila. V članarini za O. Z. naj bi bila zaračunana tudi naročnin za »Naš Glas«. Število naročnikov bi na ta način dvignilo naklado lista vsaj za trikatno dosedanjo izmero. List bi bil lahko cenejši, vsekakor pa večji, oziroma bi lahko bolj pogosto-ma izhajal. Zanimiva debata se je razvila -pri vprašanju, kako pomagati tiskovnemu skladu Našega Glasa« in Osrednji Zvezi do materijalnih sredstev, ki so neo-bhodno potrebna za uspešno izvajanje programa. Poudarilo se je, da smo javni nameščenci v Sloveniji najbolj delavni člani v raznih neuradniš-kih društvih, za lastne organizacije se pa vse premalo trudimo. Potrebno je torej, da vsaj en del te naše delavnosti in dobre volje posvetimo lastnim organizacijam. Odmev debate je bil soglasen sklep, da bo društvo za lastne in Osrednje Zveze materijalne ]x>trebe prirejalo igre in slične prireditve. Na izčrpen referat o stanju državnih nameščencev v dugih državah, o doslej skrajno nesocijalno in za državo neekonomično izvršenih redukcijah ter o najavljeni ponovni redukciji osobja in penzij, je občni zbor sklenil sledečo resolucijo: 1. Vpoštevajoč dejstvo, da se je glasom časniš-kih obvestil po doslej izvršenih redukcijah število državnih nameščencev namesto znižalo faktično zvišalo s tem, da so se na mesta reduciranih sposobnih nameščencev nastavile nekvalificirane moči, ozivama novinci ter so se ustanavljala nova uradniška mesta, nadalje z ozirom na dejstvo, da so se redukcije izvrševale na :s'krajno nesocijalen način, Protestiramo proti talki praksi redukcije in zahtevamo, da se eventualno potrebne redukcije iizivr-Si’io po teh načelih: a) Reducirati treba v prvi vrsti nepotrebne urade in nepotrebno delo v potrebnih uradih; b) Sprejemanje novincev v državno službo se ustavi, dokler ni svrha redukcije dosežena; c) Uradnike, ki bi jih bilo reducirati, je brez prekidanja službe premestiti na izpraznjena iu ne-reducirana mesta; morala po izdajskem zahrbtnem napadu Bolgarov umakniti iz domovine. Ostalo je naše edino in zadnje upanje: Francija, ki se je tudi hrabro in zvesto držala do konca in nazadnje odločila zmago za antanto. Sočustvovali smo tudi z Italijo, ker med vojno še nismo vedeli za zloglasni londonski pakt. Mislili smo si sicer, da bo nam ona delala po vojni sitnosti in zgago, toda da bo nam ugrabila s svojo mačjo hinavščino in zahrbtnostjo toliko naše zemlje hi da 'bo 'zasužnila toliko naših primorskih jojakov, tega ni nihče pričakoval. Glede laške pohlepnosti smo navadno 'pripominjali: »Italiji radi damo vso Tirolsko ali še več nemških krajev, samo po naši slovenski zemlji naj ne steza svojih grabežljivih rok!« Avstriji je začelo primanjkovati življenjih in oblačilnih potrebščin za vojaštvo in zn civilno prebivalstvo že v 'prvih vojnih letih. Ogromne vsote jc morala država izplačevati tudi družinam vojaških vpoklicancev in je radi tega kmalu prišla tudi v hude denarne stiske. Pomagala si je z domačimi vojnimi Posojili, toda z njimi je krila le neznaten del velikanskih vojnih stroškov. Vedeli smo, da cimprej bo Avstrija izčrpana, temprej bo mo-ra‘a Prenehati z vojno in temprej bomo Slo-Vani osvobojeni izpod tujega jarma. Zato smo Povsod poučevali kmetiške župane, da naj g' edo ljudstvu na roke pri prošnjah za vojne 0 Pnre, ker je za občino dobro, če več de- č) Če se pa reducirani uradniki že morajo odpustiti, naj se jim da odpravnina ter se jih o tem najmanj 3 mesece prej obvesti. 2. Protestiramo proti po ministru financ najavljenemu znižanju penzij, ker penzija ni mliloščina, ampak suma tekom let nameščencu odtegnjenih, oziroma za njegovo starostno oskrbo premalo izplačanih prejemkov. Vestnik. Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani ima svoj letošnjii redni občni zbor v četrtek, dne 24. marca 1927 ob pol 8. zvečer v gostilni pri »Mraku« na Rimski cesti. Dnevni red: 1. Poročilo društvenega odbora; 2. poročilo pregledovalcev računov; 3. sklepanje o albsulatoriju; 4. volitev predsednika, I. in II. podpredsednika, 7 odbornikov in 7 namestnikov ter dveh pregledovalcev računov; 5. določitev članarine, oziroma denarnih prispevkov članov; ti. slučajni predlogi po § 13. društvenih pravil. — Ako bi občni zibor o določenem času ne bil sklepčen, se otvori pol ure kasneje nov Občni zbor z istim dnevnim redom ne glede na število navzočih članov. — Odbor — V Ljubljani, dne 14. februarja 1927. — A. Svetek, t č. predsednik; Vidmar, tajnikov namestnik. Akcija Zveze o stanovanjskem vprašanju. Zveza je na svoji seji 18. decembra 1926 po sklepu odposlala 29. decembra Glavnemu Savezu sledeče pismo: »Glavni Savez naj skliče najpoznejše do 31. marca 1927 v vseh centrih naših pokrajin shode, na katerih se naj zahteva podaljšanje stanovanjskega zakona.« Hkrati je bil zaprošen Glavni Savez, naj pošlje vsem pokrajinskim Zvezam vsaj do 1. februarja letos za te shode potrebna navodila, ker bi morale sicer odkloniti napram članstvu odgovornost in bi bile primorane, da skličejo te shode na lastno pest peko Glavnega Saveza. O tem pismu so bile obveščene tudi vse ostale Zveze v državi; zaprošene so bile, naj se izjavijo, če odobravajo naše stališče. Ker ni bilo do 12. februarja letos nobenega glasu iz Beograda, je naša Zveza opozorila tega dne Glavni Savez na to dejstvo in ga ponovno prosila, naj ji pošlje i ves materijal, ki se nanaša na stanovanjlsko vprašanju in tudi podrobno resolucijo. Hkrati ije bilo to pismo sporočeno tudi višam ostalim p okraj inskim Zvezam. Vise te Zveze so bile tudi naprošene, da zahtevajo i one od Glavnega Saveza potrebno inicijativo v tej smeri, to pa v zmislu čl. 3 b) njegovega statuta. O nadaljnjem uspehu te akcije opozorimo p. n. čitatelje pravočasno. Med Savezi ni zveze. Naša Zveza je pisala že opetovano med drugimi tudi Savezoma državnih nameščencev v Skoplju in v Cetinju. Od poslednjih dveh Zvez naša Zveza do danes še nikdar ni prejela najmanjšega odziva, da o dopisih niti ne govorimo. Naša Zveza je zato prosila Glavni Savez, da ji sporoči točno adreso teh dveh Savezov, oziroma osebnosti, ki na čel j ujejo tema Savezoma. Za enoten statut vseh krajevnih organizacij. Na željo nekaterih krajevnih organizacij je sestavila Zveza enoten načrt pravil, ki ga je sedaj dostavila vseim. krajevnim organizacijam. Načrt je prikrojen točno v zmislu novih pravil Zveze, ki želi, da bi ga nove okrožne skupine, ki imajo po svojem ustroj-'stviu poleg drugega tudi emlneitno nalogo, da izldru-žujejo med seboj im med Zvezo najožji stide, na prihodnjih rednih ali izrednih občnih zborih osvojile. Statut Zveze sicer ne določa za okrožne skupine nobenih materijalnih obveznosti do Zveze, vendar je pa ipod: čl. 7 — t. 4 načrta vnesla določbo, ki omogoča prispevke za pokritje n. pr. potnih stroškov delegatov, sicer statutarično, toda v hipotetični formi. Ako bo Zveza materijalno zasigurama — do sedaj žal še ni — ne bo na okrožne skupine v tem oziru nikdar apelirala. Zveza obeča kljub temu, da jim v svojem delovanju nc bo posvečala nič manjše pažnje kakor strokovnim ali stanovskim organizacijam, ki so prevzele napram njej dolžnost obligatornega plačevanja članarine. Stranko državnih nameščencev, ki se ji naj pridružijo tudi privatni nameščenci, snujejo v sosednji republiki Avstrija. V januarju letos se je vršil prvi tak shod v Gradcu, kjer je referira! v. sod. svetnik Wögerer o temi: Ustanovitev stranke nameščencev, njeno razmerje do političnih strank in njena bodočnost. Shod je bil dobro obiskan. Iz vseobčega pritrjevanja sklepajo, da je misel o ustanovitvi lastne stranke že močno ukoreninjena in da ni daleč čas, ko se bo misel zamogla oživotvoriti. Podporno društvo paznikov kr. moške kaznilnice v Mariboru je priredilo v nedeljo, dne ti. t. m. pri »Balonu« na Pobrežju predpustno zabavo s petjem, godbo, plesom itd., ki je v vsakem oziru prav dobro uspela. Člani in prijatelji društva so napolnili obširne postore do zadnjega kotička, salonski orkester »Zarje« je neumorno sviral in podžigal k plesu mlado in staro, odmore pa sta izpopolnjevala pevska zbora kaznilniških paznikov in »Zarje« ter žela za izvajanje splošno priznanje Posebno je treba omenili lep napredek pevcev-paznikov, ki ne zamudijo nobene prilike, da ne bi pokazali širšemu krogu prijateljev in znancev uspehov kulturnega dela, kateremu se po naporni dnevni službi z veliko ljubeznijo posvečajo v skopo odmerjenem prostem času v večernih urah. Neprisiljena domača zabava je trajala do pozne ure in le misel na službo je končno razgnala družbo k počitku. — Dasi je društvo še mlado, vendar lepo uspeva in s tem dokazuje važnost in i>otrebo svojega obstanka. Marsikateri član je že s hvaležnostjo bil deležen njegovih blagodati hi je le želeti, da bi se o potrebi društva čimlpreS prepričali tudi vsi oni, ki doslej še niso pristopili kot člani. Morda ni daleč čas, ko bodo tudi oni potrebovali slične pomoči, kot jo nudi društvo. Kljub bojkotu iz lastnih vrst (pogrešalo se jih je . narja pride med njeno prebivalstvo. Ker Avstrija ni privoščila našim ljudem skoro I nobenega zaslužka, ampak je raje podpirala tujce, naj jim vsaj zdaj daje prmerno vojno odškodnino za vpoklicane družinske prehra-nitelje, ki morajo zanjo na bojiščih kri prelivati. Ta pouk je izdal. Dobivali so nazadnje vojne podpore tudi oni, ki bi se lahko preživljali brez nje. Poučevali pa smo s previdnimi besedami in bolj po ovinkih tudi one naše može in fante, ki so prihajali iz vojne domov na dopust ali so imeli oditi na vojno. Predočili smo jim, kako je vojna krivična in kako hudo se bo nam gddilo še le potem, ako zmagajo Nemci in Ogri, ker je Avstrija le njihovo slepo orodje. Tak pouk je gotovo več ali manj pripomogel, da so se slovenski vojaki prvi začeli upirati in prehajati vedno v večjem število v ujetništvo. Kadar sem šel v vnanjo .službo v Bohinj, sem se pomudil čez dan in navadno prenočil v znani narodni Mencingarjcvi (Becovi) gostilni v Bohinjski Bistrici. Tam so se Zbirali vsi bistriški narodnjaki in razni zavedni slovenski gostje iz drugih krajev, kadar so prišli v Boli in j. Zvečer smo se zaprli v veliko gostilniško sobo ter se pogovarjali do poznih ponočnih ur. V naši družbi ni skoro nikdar manjkal vrli železniški uradnik Bajt, ki je do- I bival vojne novice iz laških in francoskih časnikov in je vedel vselej povedati mnogo zanimivega iz svetovne vojne. Iz tistih pogovorov sem si zapomnil francosko besedo »buldok«, s katero so Francozi nazivali med vojno nemškega cesarja. V Mencingarjcvi gostilni je bila tatkrat za natakarico jako brhka in pogumna bohinjska Francika, ki je rada poslušala naše pogovore in postala tudi sama navdušena 'in odločna narodnjakinja. Kadar so se fantje poslavljali pred odhodom na vojno, ni mogla strpeti, da bi jili za slovo ne poučila: »Fantje, ne pozabite, da ste Slovenci. Bodite pametni in se ne 'tolcite za te hudobne Nemce tn Ogre. Dajte se raje ujeti, boste vsaj živi prišli nazaj!< Svarili smo jo, naj ne 'bo preveč pogumna, ker ji to lahko nakoplje velike neprilike. Vendar se ji ni nič zgodilo, ker so jo vsi radi imeli; nihče je ni ovadil. Proti koncu maja 1916 sem bil pri svojem drugem nabornem prebiranju potrjen za črnega vojnika in čez 14 dni sem že dobil pozivnico za nastop vojaškega službovanja. Nemudoma sem moral oditi v Ljubljano, od tam pa so me poslali kot političnega osumljenca naravnost v Gradec k nemškemu pešpolku št. 27. V vojaški službi sem ostal do konca vojne in lahko si 'mislite, kako navdušeno sem se bojeval za preljubo avstrijsko domovino! mnogo, o katerih je znano, Razvoj ortopedije«, dr. Minafa; »O rakiu«, dr. Benčana; referent O. M. Z. D. J. Bole razpravlja o socijalnem zavarovanju. List, ki smo ga žo opetovano najtoplejše priporočili, stane letno 30 Din. Naroča se ga v »Higiijenskem zavodu« v Ljubljana, Zaloška cesta št. 2. Origina ne potrebščine za OPt LOGRflPH preservat, fixat in ostale potrebščine, vedno v zalogi pii LUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. Telefon 980. TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA & KOMP. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše lorme In najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkova ulica 3; Beograd, Knez Mih altova ulica 4. C J ^6,616 najsotidnejši vir nakupa perčfia, opreme nevest, v« novorojenčkov, perja in modnih potrebščin. sLiubliana Predtiskaraja modernih ročnih deä. Priporoča so I. ČERNE Ljubljana, Dunajska cesta 28 Zaloga pohištva in tapetništvo. Ljubljana. Manufakturna in modna veletrgovina. Solidno blaga. ffi-ke cene Cenejše kot pri razprodajah se dob; vsakovrstno manufakturno blago pri I. TRPIN, Maribor Glavni trg štev. 17. N ajboljš šivalni stroji ii kolesa zn.-mk * Eter ii Mi ter Švica,skl p - m “ w M j# lp* za rodbino, ob,l In industrijo Josipa Petelini Ljubljane tlim Preiernovega spomenll Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancij Delavnica za popravila. Ni veliko Telefon 913 Na mal V sedanjih težkih časih čite za nakup izgotovljene moške, fantovske ah deške oblek,, kakor tudi češkega in angleškega blaga za moške obleke, obrn te se zaupno na tvrdi-o JOSIP IVANGČ, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1 Dvorišče levo Kr. Dvorni dobavitelj Anton Verbič, Ljubljana Delikatese =—==—= špecerija __________Solidna postrežba, zmerne cene. Nova manufakturna trgovina! JOSIP ŠLIBAR, Ljubljana Stari tri št 21 Polei Zalaznika nudi vsakovrstno blago po najnižji ceni. ------- Državni nameščenci na obroke. ------ JOSIP PETELINC, Ljubljana (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi Priporoča potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, ščetke, sukance, toaletno blago. Na veliko! Telefon 913 Na maloI n Manufakturna trgovina N n FABIANI & JURJOVEC Ljubljana, Stritarjeva ul. 5. h K 5* Priporočata raznovrstno pomladansko blago. — Vedno v zalogi perje, puh in žima za blazine od najcenejše do najfinejše vrste. N te Na obroke proti garanciji uradov. L Mikuš Ljubljane, Mestni trg 15. priporoča svojo zalogo dežnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo točno in solidno Obiščite novo urejeni oddelek za gospode Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode A. Šinkovec nssl. K. Soss Ljublana, Mestni trg 13, 19. najmodernejše konstrukcije. The Rex Go LJU3LJANA, OradtSče številka 10. priporoča svojim članom nakup najfinejše bačke moke, sladkorja, kave. o ja, masti, riža, testenin, pralnega in toaletnega mila, dišav, lužnega sadja in sploh vsega špecerijskega in kolonijalnoga blaga. — Pri večjem odjemu izredne cene. Velika izbira dežnikov m predpražnikov. Izdeluje najfinejše in najtrpež- ioimcfieinnaeročitaeh-vr8t Kdor kupuje v zadrugi, kupuje pri sebi! Državni uslužbenci, Kupujte v svoji zadrugi! Izdaja Zveza dr ivnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.