Razne stvari. Iz dontačth krajev, Na političnem shodn, ki bode na Slatini v nedeljo, dne 21. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih gosp. F. Ogrizek, bode poleg dveh poslancev — 2ičkar in dr. J u r t e 1 a — govoril tudi g. Franc S t u m b e r g e r, vinorejski navoditeli za Smarski in rogaSki okraj in sicer o vinorejskem vpraSanju. Osebne vesti. Okrajni sodnik v Gornji Radgoni g. Ivan Stepischnegg je prestavljen k okrožni sodniji v Maribor. Mariborske novice. Gesar je potrdil izvolitev dr. Janeza Schmiderer, županom in Karola Pfrimer podžupanom maržborskega mesta. — Danes dopoldne ob 11. uri se je zaprisegel novi župan dr. Schmiderer. S pošte. PoStna upraviteljica Roza Š u e n je dobila mesto pcštne odpraviteljice v Jurklostru. — Od 10. t. m. so se ustanotili v Vogričevcih in Cezanjevcih poštni nabiralniki, ki imajo vsak dan zvezo s pošto v Ljutcmeru. Izžrebani porotniki za porotoo zasedanje v Mariborn, ki m pričenja dne 7. marca: Glavni porotaiki: Franc MurSec, hiSni posestnik, Matej Mu8, pek, Franc Reiher, hiSni posest., Ernest T;sso, gostilničar, Jcžsf Tscheligl. posnst. pivovarne, Matej Vurcinger, gostila., vsi v Manboru; Karol Hab:,;, usnjar pri Sv. Trojici v Slov. goricah; Janez Slavič, trgoyec v Š*. Lenartu v Slov. gor., Fr. MekiS, posestnik Gradiše, Peter Kolink, posestnik Vrhovdol, Franc Marčič, posestnik Studenei pri Mariboru, Karol Novak, posestnik v Sp. Hcčah, Janez Eapun, posestnik v Lembabu, Karol Baumgartner, gostilničar v Št. Lenartu v Sl. gor., Jožef HainSko, strugarski mojster v Št. Lenartu v Slov. gor. Vincenc Novak, posestnik v Št. Lenartu v Slov. gor., Jurij PSunder, posest. v Sp. Radvanju, Ferdinand IvanuS, posestnik v Peklu, Kajetan Edlinger, medičar, dr. Fr. Jurftela, odvetnik, Fr. Kaiser, vinctržec, Kajetan Murko, trgovec, Rajmund Sadnik, trgovec, Viljein Š?ab, trgovec, Janez Steudter, sodar, Jožt f Vreznik, zidaski mojster, vsi v Ptuju; Mihaei Brenčič, tovarnar v Rogoznici, Maks Strašil, posest. v Zg. Pobrežu, Alojz Mihl, trgcvec v Ormožu, Franc Štuhec, posestnik v Rcjiorovcih.. Janez Erjavec, pos. v Liutomeru, Franc Horvat, trgovec v Gor. Radgoni, Aadrej Giogl, posestnik Jaojški vrh, Jožef Widmoser, gogtilnifiar v Vuhredu, Etnil Beranek, posestnik. Namestniki porotnikov: Jancz Deu, trgovec, P. Drofenik, mizargki mojster, Iga. Halberth, trgovec, Adolf H.mler, trgovec, Ferdinand Le8nik, posestoik, Janez Lorber, trgovec, Rihard Lelnik, gostilničar, Albert Lončar, čevljar, Jaoez Latzko, krojač, vsi v Mariboru. Sv. Ilj v Slov. gor. V soboto, dne 13. t. mes. imela je tukajšnja nemSkutarska stranka zabavni večer v prostorih slovenske Sole. Cisti dobiček je pripadel »Sudmarki«. Slovensko Solo uporabljati za zabavne večere »Sudmarke«, to je vendar le preveč! Tega si Slovenci ne smejo dati dopasti! Naj si delajo nasprotniki zabave v svojih šolab, ne pa v naših! Radovedni smo, je li visji Solski oblasti tako poCetje 8 slovensko šolo znano in kaj namerava gospod načelnžk okrajnega Solskega sveta ukreniti, da se zaprečijo taka početia ... — Več Sentiljskih Slovencev. Fram. Pcgreb rajnega Janeza Černej, posestnika in mlinarja v Framu, očeta gosp. učitelja v Grižah in gdč. učiteljice v Sevnici, je bil dne 12. t. m. jako veličasten. Domače ufiiteljstvo s Solsko mladino, nekateri drugi gg. učitelji, slavni občinski zastop framski, polaoStevilna požarna bramba framska in nedogledna množica Ijudstva je spremljala blagega moža z gorecimi svečami k zadDjemu počitku. Gospodje učitelji domači in gospod Svetlin, nadučitelj iz Poljčan, so ganljivo popevali pretresujoci »Miserere« in druge pogrebne pesmi in molitve-. Naj bo vse to v tolažbo žalujoči vdovi in preblagim otrokom. — Framska župnija je menda edina v maborskem glavarstvu, ki \e poslala vse volilne može k volitvi v okrajni zastop mariborski in ki 80 vsi kot skala trdno stali na strani slovenskib kmetov. Pri nas torej ni brezbrižnosti, o kateri piSe zadnji »Slovenski Gospodar.« Iz Slovenskih goric. LetoSnjo zimo fikoraj ne veino, da je zima. Celi advent je dežilo, naruesto da bi snežilo, v prosincu je padal večkrat sneg z dežjem. Sedai svečana zopet dežuje, kot bi bilo kje h koncu aprila. Pri Sv. Juriju ob Ščavnici se je poročil dne 10. svečana naroden mladenič Matija H o 1 c z deklico Toniko K v a s pri Sv. Duhu na Stari gori. Čeravno je bil mladi moi več let v tujini, vendar je ostal zvest domovini in narodu. Poiskal si je zato tudi nevesto, ki je bila že od začetka sodelovalka dekližke zveze. Da sa bila priljubljena pri mladini je pričalo dqstvo, da so peli Sentjurski pevci pri njunitnaSL Cestitamo! Sv. Trojica v Sov. goricah. Tukajsni »fajerber« je priredil ine 24. m. m. »Feuerwehrktaozchen«, katei je obsegal tombolo in seveda tudi — ples. To ni kaj »Smentanega« za naše nemčurje. Tidi brez »hajlanja« ni bilo. Le to se nam iadno zdi, da nekateri gospodje okoli »fajerlerj«« niti nomSki ne razumejo, nekaten pa 1-mijo nemSko »Spraho«, da je »za počt«. Razune se, da je napis na sbrambi gasilnega orolja nemški in 86 glasi: »Feuerloich Rcquisit9i-Depot« terkaže poleg drugih nemških napiscv klaverno med svet, da biva v tro|iškem ;rgu nemžkutarski, nazadnjaški živelj tistih, kateri žive od slovenskih groSev. U^ojamo s samo vpraSati »slavno posilineraško gasilsko Iru-itvo trojiSko«, kako da si dovoljuje požiljaii svoje nemške vabilne liste na veselice odlinim slovenskim strankam? Hretujemo, da )Ktanete pri svojih somišljenikih, druge pa pustite pri miru. Načeloma zoper druStvc, katero ima varovati pred nezgodam bližrtjjga, nismo, vendar da bi se s tem tvorila tikaj na slovenskih tleb nekaka nemSka paraia, zoper to odločno ugovarjamo! — TrojiJki. Od Kapele. Dne 14. svečana imela sta Mihael in Marija R a u t a r zlato poroko. Oba sta zaradi svojega pcštenega značaja znana v ceii župnijii. V Ponikvi ste trčila v petek> dne 12. t. m. dva vlaka tcr skočila s tira tako, da je bil za nekaj ur promet ustavljen. Radi tega so imeli ta daa vsi jutranji vlaki zamudf> Ponesrečil se ni nihfie. Št. Janž na Drav. poJjn. Dae 10. febr. sta obhajala tukaj ziato puroko Franc in Marija Obreht. Ker so take slovesnosti dokaj redke v čiovedkem življenju in sta zlatozakonca po vsej župniji spoStovani osebi, zbralo se je omenjenega dne, bilo je v nedeljo, k pozni božji dužbi obilo vernega ljudstva, da je videlo zlatoporočenca, ki sta že oba krepka in čvrsta. Slovesnost je bila 8e prav posebao gialjtva radi tega, ker je po kratkem pomenljivem oagovoru jubilanta poročal tudi jubilaat, domači župnik in zlatomaSnik preč. g. Janko Simonič. Pri veseli svatovščini v gostilni »pri tamboru«, kamor sta slavljenca povabila svate in goste, smo jima vsi iz srca želeli, naj bi učakala 3e demantno poroko. Od Sv. Urbana nad Ptnjem, Nagle smrti je umrl dne L febr. J. VrSič, kmet v JirSovcih. Pri pokladanju živine se mu je namreč udrl strop in padel je tako nesrečno med konje, da je nezavesten obležal in čez par ur izdihnil svojo du3o. Nagle in neprevidene' smrti, obvari nas, o gospod! St. Martin pri Vnrberkn. Dne 2. t. m. je po popoldanski službi božji potov. učitelj g. Bele v 8oli predaval o sadjereji in o novih nasadib v vinogradib. Žal, da je bilo to predavanje premalo razglaSeno, ker sem prepričan, da bi se bilo zbralo gotovo mnogo večje Stevilo posluSalcer. Zato pa nas je to malo stevilo — ckoli 20 — tem pazneje zanimivi, blizu dve uri trajajoči govor gosp. potovalnega učitelja posluSalo, za kar smo mu prav hvaležni ter ga prosimo, da se letos proti jeseni Se enkrat potrudi k nam ter nam Se marsikaj zanimivega o teh za naš kraj velevažmh strokah kmetijstva pove. Posebno o umaem spravljanju in porabi sadja. Saj ravno pri nas bi bilo velike važnosti, da bi ljudstvo znalo ta veliki dar božji umno in dobro uporabitž. Malo je krajev, ki bi imeli toliko in tudi plemenitega sadja, kakor ravno pri nas. Imamo pa tudi kaj ugodne lege za sadonosnike, samo da se pri nasadih sadnega drevja še marsikaj greSi. Farani, pridite tedaj k drugemu predavanju prav v obilnem Stevilu! — G. V Celju je odprl odvetnisko pisarno g. dr. Jožef KarlovSek, dozdaj odvetnižki kandidat pri g. dr. Sernecu. Celjske porotne obravnave. Dne 10. t. mes. je bil oproSSen cficjjal celjskega okrožnega scdiSča Janez Jesche, ki je bil obtožen, da je zlorabil uradno oblast s prilastitvijo 4242 K 46 v. — Dne 11 t. m. je bil obsoien 591etni kmet Jožef Kovafiifi od Sv. Eme na deset mesecev ostrega zapora. V pijanosti je hotel pretepati svojo ženo. Sin je botel braniti mater ter je spravljal očeta spat. Zaradi tega mu je oče zagnal nož v trebuh, da so se mu takoj izsipale čreva. Sin je čez par ur nato umrl. 05e se je izgovarjal, da je to storil v silobranu. Porotniki so ta njegov izgovor upoStevali ter ga obsodili samo^zaradi prestopka silobrana. Štor6 pri Celju. StraSaa nesreča se je pripetila dne 10. t. m. v premogokopu blizu Štore. Zjutraj ob 7. je zasulo v rovu rudarja Ferdinanda Garnze iz Sastranja pri Šmarju pri JelSah. Bil je pri priči mrtev. Gamze je 20 let star in je bil priden delavec. Pri Sv. Rokn blizu Celja se je ponesrečil Mat. Zabukošek, viničarski sin. Razstreljal je s svojim bratom Cirilom 8 smodnikom neko skalo v bližini viničarske koče gostilničarja Janeza Anderluh. Vsled nepazljivosti si je upal preblizo in ga je odletelo kamenje posebno na obrazu močno poSkodovalo. Prepeljali so ga v bolniSnico. Na Dobrni pri Celju se je dne 8. febr. poročil Jauez Vebar, tainik >Braln. druStva« in odbornik dobrnske »Hranilnice in posojilnice« z Mieiko PodvrSan. »Bralno druStvo« je novoporočencema na čast razobesilo slovensko zastavo in ju pozdravilo s streljaniem iz topicev. — Ker sta oba naročnika nažega lista, kličemo iz srca: Na mnoga leta! Žiško bralno društvo se iskreno zahvaljuje g. Franjo Satlerju, kmetu v Žičah za dve kroni, katere mu je blagovolil podariti ob priliki veselice. — Ravnokar omenjeni darovatel) je že lansko leto naznanil po piscu teh vi it urednistvu »Štajerca«, da te pokveke ne mara več, da ga torej vendar naj puste pri miru. Kijub temu pa prikobaca ta vsiljiva kužna boleaen vedno in vedno v cjegovo pošteno hišo. Tako se vsiljuje ta pobeljeni grob nepokvarjenemu slov. ljudstvu, potem pa pravi, da ima toliko in toliko tisoč »naročnikov«. Ubogo slovensko ljudstvo, kako te skusajo zatreti z vsemi zvijačami oni, katere rediš s srčno svojo krvjo. Pametujte pa, gladni nemSkutarski volkovi, besede slavnega Sinkiewicza, ki dožive gotovo tudi pri vas gotove izpolnitve: »Naši kaezi so jih sprejeli (namreč vas, privandrance), kakor sploh sprejemamo reveža v hišo in jih obdarovali. Ko se jim je pa potrdila njihova moč, so oni grizli ono roko, ki jih je živila, kakor kaksni besni in potuhnjeni psi. Polastili so se zemlje, mesta si osvojili z izdajstvom — in to je njihova moč. Ko bi jim pritekli tudi vsi kralji vsega sveta na pomofi, — vendar enkrat napoči dan sodbe in osvete.« — Narod slovenski, pospeSi ta trenotek! Iz Vidma suao dobili naslednjo izjavo: Tukajšnji »Štajerčev« vohun je staknil, da se oglašam podpisani pri gospodu dekanu na kosilo. Pravi, da bo skrbel za to, da pri prihodnjih volitvah se izvoli v župana mož, ki ne bo obiskoval župniSča. Kdo bo v prihodnjega župana izvoljen, tega ne vem. To pa dobro znam, da tak mož gotovo ne, ki bi hodil »Štajerca« ali pa njegove vohune za nauk prosit. — Franc Ban, župan. Planina. V pondeljek, dne 8. t. mes. se ie poročil g. Mihael Jazbinšek, trgovec na Planini, z gospico Kristino Šmid iz JurkloStra. Cestitamo! Rezervisti, ki nameravajo prositi opro8čenja od orcžnih vaj, se opozarjajo, naj svoje proSnje vedno pravočasno, torej vsaj eden mesec pred vajo vlagajo, ker se na prepczno došle prodnje ne bo oziralo. Vložiti je kolekovano proSnjo vedno pri okrajnem glavarstvu (v Mariboru in Celju pri inestnem magistratu); pnložiti je vojaSki list. Dotične, ki bivajo izven Avstrije, naj bi stariši aii sorodniki obvestili, naj dotično prodnjo takoj vlcže pri avstrijskih zastopih (konzulatih). ProSnje, ki se vlagajo pri kakem konzulatu, so koleka proste. Letosnji nabori. Vlada je sklenila, da se letoSnji nabori vršijo pozneje, ker se ne more vsled zborovanja delegacij prej sklicati državnega zbora, ki bi dovolil novince. Najuovejše o vojni. Petrograd, 17. febr. Vsi japonski poskusi, da bi izkrcali pri Port Arturu vojaSke čete, so se ponesrečili z znatnimi izgubami Japoncev. Berolin, 17. febr. V Tientsin se poroča iz Niučvanga, da je železaica nepoškodovana. Poroča se o budih bojih ob reki Jalu. Aleksejev je zapustil Port Artur ter se podal v Mukden, poveljstvo v Port Arturu pa je oddal namestniku (Mukden leži ob železnici v Port Artur in Steje 250000 prebivalcev) Od Tsin-hvang-tava v čilskem zalivu se je čulo včeraj gromenje topov. Sodi se, da je bila ondi pomouka bitka. Berolin, 17. febr. Poroča se, da je oddelek japonske armade v petek zopet poskušal izkrcati se v Port Arturu. K o z a k i s o napadli izkrcane Japonce ter jih 3500 pobili. Berolin, 17. febr. Iz Petrograda prihaja poročilo, da so v dosedanjih bojih ruske ladije bile le neznatno poškcdovane. Japonci torej 8e niso gospodarji na morju. Tudi sicer imajo Japonci znatno več izgub nego Rusi. Petrograd, 17. februarja. »Svjet« izjavlja, da se vojska odloči predSouIom. Miru ne bo prej, dokler Rusija ne dobi protektorata nad Korejo, in dokler ne bodo ruake posadke v Masanophu, Soulu, Mokphu, Čsmulpu, Č*maruphu in Gensanu. Petrograd, 17. februarja. Aleksejev je izdal oklic v katerem pravi, da ga je carjeva volja postavila na čelo mornarice in junaSke armade v vzhodni Aziji. V oklicu pravi: »Ako je na8 sovražnik močan, tedaj dobimo 8 tem norih moči, da ga premagamo. Vsak naj ima mirno zavest, ki je poleg molitve k Bogu najboljše jamstvo, da stori vsak svojo dolžnost. Molitev k Bogu in služba za carja še niste nikoli bili brezuspeSni.« Cerkrene strari Portne pridlge bo imel v mariboriki stolnici vsako nedeljo ob 4. uri č. g. Jožef Brinner, vizitasor misijonarjev iz Gradca. — V misljonski cerkvi sv. Jožefa v Studencih pa čč. gg. superior Valentin Eržen in Vinko Krivec in sicer ob pol 4. uri popol. Nove šmamice, to pa v čast Mariji, Materi dobrega sveta, je začela tiskati ti3karna sv. Cirila v Mariboru. Sestavljene so in za čitanje pri majnikovi pobožnosti prirejene po pridigab, katere je ob devetdnevnicah Marije dobrega sveta v Novi cerkvi nad Geljem govoril dr. Lav. Gregorec, kanonik. Knjiga izide prvi teden aprila t. 1. Društrena poročlla. Vinogradniki, na noge! Vsak je svoje sreče kovač. Kovanje sreče otežujejo vinogradniku razne okolščine. Ni dovolj, da se bori proti raznim Skcdljivim živalim in rastlinstvu, mrčesom in glivicam, on mora 8e Skodo marsikatere druge uime popravljati. Ta borba prizadeva čedalje več strožkov za delo in tvarine, priprave itd., podraži torej pridelcvanje. Smoter vinogradnika je isti kakor vsakega drugega producenta v celoti narodnega gospodarstva. On hcče za svoj trud, za svoje stroSke gnioten uspeh, ki mu vse to s primernim dobičkom povrne. Važen pogoj za gmoten vspeh je pa cena pridelka. V krajih, kjer je pridelovanje ceneje n. pr. deloma oa Ogrskem in Italijanskem itd., imajo viuogradmki primerno gmoten vspeh že tedaj, če se naSemu vmogradniku koraaj ali celo le pridelovalni stroSki pokrijejo. Vsled zelo razvitih prometnih sredstev ne pridejo btroSki za voznino skoro nič v poStev, posebno ne, če se nekateri robi v nekaterib slučajih po- sebne ugodnosti podelijo. iržava ima torej najprimerneje sredstvo, da mruje svoje lastne pridelovalce v tem slučaji vinogradnike s primerno carino proti tujmu tekmovanju. Vinogradniki naSe države s> čutili v zadnjih letih dovolj vpliv vinskega uvoza iz Itahje. Italijani so bili veseli, da s> svojo robo razpečali. Italiji je tudi sedaj lžeče na tem, da si ohrani izvoz v Avstro-Q-rsko ia se pripravljajo z vsemi silami nato, da istega ohraaijo. Še z večjimi silani pripravljati se moramo mi vinorejci na to da ta uvoz odklonimo. Kar je onim koriino, toSnam gre pa za kožo, tembolj ker se pi nas in sosednji Ograki vsled napredka z no/imi nasacii čedalje več prideljuje. Že meeebojno notranje tekmovanje bode cene krčib, tekmovanje od zunaj zoa jih pa tako nizk< potisniti, da se pridelovanje spioh ne splači. V jeseni poteče doba provizorija. Potem se bode pogajalo o carini vina za prihodnje leb. Čas je tcrej, da se vinogradoiki na nog postavijo. Saj imajo vendar vsi eden in istismoter. Saj vendar vsem ena in ista nevarntst preti. Skupno zlo naj jib združi v skupno lelovanje. Neposredno se ne da ni<5 storiti. Pač pa se da nekoliko vplivati na prihodnj« sklepe, če vinogradniki pokažejo vzajemnost če se jih velika celota zbere in izrazi željo zŁ yarstvo svojega obstanka. V ta namen se bode vprizoril dne 6. in 7. marca t. 1. v JUariboru shod vinogradnikov. Da bode isti velikanski, za to naj bi skrbeli vinogradnik, da se ga obilo in požnoStevilao udeleže. Večji množiaa, večji vpliv. — Iv. Bele. Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 21. svec. t. 1. popoldne ob 3. uri se scide v hiši »Posojilnice« pri Sv. Lenartu prjpravljalni odbor, da se pogovori o bikorejski zadrugi in o nadaljevanju mlekarne. Kmetje, želarji tn vsi posestniki krav, ne dajte se straSiti in odtegovali toliko potrebnega združenja, pridite na pcgovor, in uslanovila se bode potrebna kmetska bikorejska in mlekarska zadruga, katera naj bi obsegala župnijo: Sv. Lenart, Sv. Jurij, Sv. Ropert in Sv. Trojico ter še sosednje občinske dele. Vsi drugi, že združeni stanovi, se zmiraj v ožje zveze združujejo, da postane potem združenje močnejse, samo nas se v tem oziru prezira in od nekatenh strani celo proti nam hujska nasprotnikom v dobiček. StraSi se in odslavlja za združenje kmetskega stanu, ker naši nasprotniki dobro znajo, da bi potem, ako smo kmetje, želarji in sploh vsi polje obdelujoči posestniki združeni, onim r>a Skodo nam pa v zagotovljen obstanek. Novi časi nalagajo nam tudi nove potrebSčine in naklade; naj se samo premisli, koliko |e v vsaki hiši novih potrebSčin, katere se mora tedaj tudi z novimi dohodki pokriti. Zadnji čas je, da se zdramimo in gremo na delo, ker vse toženje čez letine in slabe čase nas ne more pogina rešiti, ako smo sami zanemarili priložnost za naS obstanek v primernem času. Pridite torej vsi, brez ozira stranke ali osebnega sovraštva, ker le tedaj, ako bomo združeno delovali, bomo kaj dosegli. — Kmet iz okolice. Litalnica v Selnici ob Dravi je imela svoj občni zbor na svečnico. Zborovanje se je vrSilo v prostorih g. A. Kroisa. Takoj po popoldanski službi božji se je jelo zbirati občinstvo in kmalu )e doSlo toliko ljudij, da je bila soba napolnjena do zadnjega kotička. Prihajajoče je pozdravljal naS vrli tamburaški zbor. — Predsednikom je bil skoro encglasno izvoljen naS obče priljubljeni in spoStovani gosp. kapelan Iran Lorbek, podpredsednikom Glaser, blagajnikom Čaplo, tajnikom Juvaačič in knjižničarjem Konečnik. Po dovrSenih volitvah se zahvali novoizvoljeni g. predsednik za izkazano mu čast in obljubi žrtvovati vse moci v prospeh Citalnice. Nadalje se z gorkimi besedami spominja svojega prednika g. učitelja Jamšeka, ki je mlado društvo žalibcg tako hitro zapustil. NaglaSal je zasluge, katere si je omenjeni gonpod stekel zlasti 8 tem, da je znova vzbudil Čitalnico v iivljenje ter ji osnoval tako vrli tamburaSki zbor, ki je pod njegovim vodstvom dosegel v kratkem času toliko, da je zamogel javno nastopiti pri veselici, katero je priredila Čitalnica meseca avgasta l.jl. Z dohodki te veselice je pridobil našemu druStvu trideset prav dobrlh knjig. D^i je veselica dosegla toliko uspeha, trebalo je mnogo truda, toda g. JamSek se ga ni ustraSil. Za tako plodonosno delovan^e mu izreka naslednik najsrčnej^o zsbvalo, zbrani pa jo potriujejo z gromovitimi »živijo«-klici. Govornik oriže nato z jedrnatimi besedami, kolike važnosti je danes čtivo i za kmeta, v bodrilo navede znan izrek: »Več ko znaš, več veljaž«, ter naposled izreče upanje, da bo Čitalniea vsestransko vrlo uspevala. Prostovoljno gasilno drnštvo občine Cven si je pnredilo dne 7. svečana predpustno veselico v proslavo 251etnice poroke gosp. načelaika in njegove družice. Prisostvovali so tudi veselici cdiični gostje iz Ljutomera. Pri veselici se je nabraio za podporno druStvo Franc Jožefove Sole v Ljutomeru 18 K 20 v in izročilo gosp. tajniku istega društva. Lnče pri Ljubnem. Veselica katol. slov. izobr. druStva v Lučah se je v vsakem oziru na vse pričakovanje dobro izvrSila. Le-ta je vspela izvrstno: vsi igralci od prvega do zadnjega so storili, kar je bilo r njihovih močeh in prekosili sanai sebe. Petja društvenega zbora posluSalci sploh niso mcg'.i prehvaliti; zlasti pa pesem »Triglav«. — Vsem vrlim mladeničem in možem, ki so mnogokrat morali popustiti celo svoje delo ter so vestno prihiteli k vaji, bodisi pevski, bodisi gledališki, izrekamo v imenu društva iskreno zahvalo za ves trud in za vso požrtvovalnost. Obenem izražamo gorečo željo, da nas 8e v tem letu razveselijo zopet s svojimi zvonkimi glasovi in kako gledaliSko predstavo. Da je bil konec tako zanimiv in zabaven, gre vsa zahvala blagim dobrotnikom, ki 80 z obilnimi in velikimi darovi napravili blagajniku neizrekljivo veselje, mlademu društvu pa podali pripomočkov, da si omisli potrebnih knjig, zakaj izobraževalno društvo brez dobre knjižnice je mlin brez vode. Eer se nismo nadejali tolike udeležbe, smo imeli le nekaj nad 80 dobitkov na razpolago • zato naj ne bodo tisti nejevoljni, katerim ni bila sreča mila, ali kateri niso dobili tistega dobitka, katerega so si želeli; zakaj obresti denarja, ki so ga potrosili, bodo vživali sami njihovi otroci in otrok otroci: dobra knjiga je zlata vredna. — Občudovali smo tudi krasni gramofon g. Suhen, kakoršnega gotovo nima nihče v naSi bližini; priSel je naravnost iz Amenke. Sv. Jnrij ob Ščavnici. Na3 kraj slovi že od nekdaj kct zaveden in narodno probujen. Idto je zopet sijajno pokazal občni zbor bralnega društva, ki se je vršil dne 7. t. mes. Po običajnem pozdravu predsednika Jernej Košarja so poro^ali činovniki društva o delovanju lstega v minulem letu. S posebno radostjo se je vzelo na znanje poročilo blagajnikovo, kajti druStveno blagajno so spravili precej v ravnotežje. Vsa čast m^rljivemu blagajniku gosp. Val. Kocbeku in mladini za neutrudno prirejaDje veselic. Zanimivo je bilo tudi poročilo tajnikovo. Povedal nam je, da 80 se priredile v preteklem letu tri veselice s petimi gledal. predstavami, tri večja važna predavanja; mladeniska in dekliska zveza pa {e imela vsaka posebej še mesečno svoj poučen shod. DmStvo je bilo po odposlancih zastopano skoro na vseh shodih in zborovanjih sosednih društev. Pevski zbor druStva se je vdeležil tudi velike narodne veselice v Mariboru, nad 50 mladeničev pa shoda pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Ko je Se knjižničar 8 pooosom povdaril, da se je izposodilo nad 600 knjig in da je bilo v Citalnici udom na razpolago 30 izstisov različnega čascpisja, izreklo se je staremu odboru zaupanie. Nato ue je sestavil večinouia iz starih odbornikov novi odbor, kakor sledi: predsednik g. Jern. KoShr, podpredsed. 6. g. Ivan Kunce, blagajnik g. Val. Kocbek, tajnik France StrajnSak, knjiiničar Ivo KoSar, za odborniška mesta pa Radoslav Nemec in Ivanka KoSarjeva. Kajižntčarjev namestnik je Fran Horvat, blagajnikov pa Fr. Grabar. — Zaradi premnogih zaslug za druStvo je imenoval občni zbor na predlog druStvenega predsednika 6. gosp. kaplana Iv. Bosina enoglasno častnim članom. Občni zbor se je torej vrlo dobro obnesel, tembolj, ker smo imeli priliko med posameznimi točkami dnevnega reda občudovati samozavesten nastop dobro izvežbanega pevskega in tamburaškega zbora, pod spretcim vodstvom organista g. Val. Kocbeka. Mi Jurjevčani gremo torej naprej! Sredisče. Pri nas ni bilo dalj časa nobene večje gledališke igre. V nedeljo, dne 7. februarja pa je vprizorilo naše bralno draStvo »Edinost« v Solskih prostorih narodno igro s petjem »Deseti brat«. Čitali smo že marsikaj o njej po časopisih, ko se je vprizorila v Celiu in Mariboru. Radovedni smo bili, kakšen je deseti brat Martinek Spak, kakSna sta Krjavelj in Dolei. No, zadnjič smo jih vendar vidbli in prav hvaležni smo bralnemu druStvu in vrlim igralcem, ki so nam nudili priliko, da smo gledali te zanimive posebneže žive pred seboj. Nič nas ni zadrževalo slabo vreme, nič nas ni strašila slaba pot, Sli smo in nobenemu ni menda žal. Občinstvo je pazljivo zasledovalo zamotano dejanje in s tem pokazalo, da igro razume. Kdo bi pa tudi ne sledil naSim izvrstnira diletantom? Vsak od prvega do zadnjega je bil na svojem mestu. Govori se, da se tako dobro Se ni igralo pri nas. Bili bi v zadregi, če bi hoteli povedati, kateri je igral najbolje. Srcna hvala vsem skupaj! — SliSalo se je, da bi se igra ponovila. Zato upamo, da nismo gledali zadnjikrat pri nas »Desetega brata«. Mnogo jih je Se, ki igre niso videli in marsikdo bi 8el v drugič. Iz Pišec pri Brežicah. V nedeljo, dne 7. svečana je imelo tukajsnje bralno druStvo pri prav obilni udeležbi (kakor Se nikoli tako ne) občni zbor, kateri se je v zadovoljnost vseh zborovalcev prav izvrstno obnesel. G. predsednik, naduč. Anton Kokot, je prijazno pozdravil vse navzoče ter izrazil odborovo veselje, da se je zborovanja ljudstvo v tako velikem SteDilu udeležilo. Posebno pozdravi gospoda kaplana kot novega uda ter otvori zborovanje po dnevnem redu. Predsednik poroča v daljšem govoru o dosedanjem delovanju druStva, iz katerega je razvidno, da je odbor, oziroma druStvo dosedaj veliko storilo. Po končanem govoru prestopi predsednik k drugi točki dnevnegn reda ter da besedo vlč. g. kaplanu Francu Planinc, !ka- teri je prav razucno in po domače razlagal korist bralnega duštva. Za ta izvrstni govor se je predsednik v imenu zbora govorniku srčno zahvalil. P> končanem govoru se je deklamovalo in givorllo iz zgodovine. Po dovrSenju že dveh očk dnevnega reda se je že bližal večer in ziradi pomanikanja časa je moralo poučno jredavanje predsednika izostati ter na dugi zbor preložiti. Bralno druStvo je dobilc od raznib krajev obilno knjig, in sicer je povaril gimn. profesor veleučeni g. M. Pletežnik veliko lepib in zanimivih knjig; dalj< smo dobili knjig od »Zveze bralnih družtev« od »alov. Matice« v Ljubljani, od poprej tikaj službujočih duhovnikov vlč. g. Karola Prsskar in Ivana Pavlič, oba sedaj na Bizeljsrem. Dalje so poslali tudi rodoljubi in blag Slovenci iz Brežic lepo Stevilo knjig. Vsem blagim darovalcem in dobrotnikom izrtka občni zbor srčno in iskreno zahvalo. Vse te knjige so bile pri občnem zboru .azpcstavljene, kar je ude bralnega druStva 8e posebno navdušilo. H koncu prebere \elespost. g. župan Volavšek zapisnik občnega zbora ter se s toplimi besedami zahvali p-edsedniku za dcsedanje delovanje. Slednjic se Se g. predsednik zahvali g županu za nje;ovo sodelovanje ter sklene zborovanje s trkratnim »slava«-klicem na naSega presvitleja vladarja. Iz drnglh krajev. Mesto s 709.000 prebivalci pogorelo. Mesto Baltimore v Severni Ameriki je začelo goreti dne 8. tebruarja. Ogenj je nastal v velikih zalogab manufakturoega blaga in se je kmalu razSiril po celem mestu. Zgorela so vsa javna poslopja. Vsled veliksnskega ognja 80 bili vsi poskusi požarne brambe brezuspeSni. VojaStvo je razrušilo z dinamitoiu več poslopij, da omeji ogenj, toda vsled strašne vročine in leteCih isker je bilo tudi to brezuspežno. Škode je okoli 3000 milijonov. Prebivalstvo je prestraSeno bežalo iz mesta. Ponearečilo se je čez 100 oseb, med temi je tudi mnogo požarnikov. Tudi ladje, ki so bile v luki, so morale bežati pred ognjem. Brzojavna poročila z dne 10. t. m. poročajo, da je ogenj trajal 36 ur. Zgorelo je 2800 hiš. 48 let starega konja je kupil neki posestDik minule dni v Prižne na Francoskem. Trdi, da lahko dokaže konjevo starost in da je popolnoma zadovoljen ž njim. Kaj je torpedovka? Torpedovke so napravljene iz jekla. so 30 do 35 rnetrov dolge. 3 metre Siroke jn 3 metre globoke. Na ospredju imajo obokan pokrov, ki je neprodrljiv, na obeh straneh zelo ostrega sprednega dela pa Strle kopjeniki. Na torpedovki je 14 do 20 raož. Torpedo ima obhko smodke, je 4 metre dolg in ima premer 40 centimetrov. Napravljen je iz brona in ima v prednjem delu do 90 kg mokrega strelnega bombaža. Za tem stoji kotel, ki je napolnjen z zgoSčenim zrakom, za tem pa stroj, katerega gonž zgoščeni zrak. Japonske torpedovke so se lnorale vsaj za 400 metrov približati, da so torpedi napraviii toiiko škodo, kakor pcročii earjev namestnik Aleksejev. Torpedi so se približali ruskim ladjam ter eksplodirali in poskodovali tri ruske vojne ladje. Društvena naznanila. Kmetijsko bralno društvo v Slivnioi zboroje t nedeljo, dne 21. t. mes. predpoldne ob pol 9. uri v šoli po aledečem redu: 1. Predavanje o vinarstvu. 2. Volitve in sprejemanje novih članov. E obilui udeležbi vabi odbor. Cesarjevič Rudoltovo sadjerejsko društvo za Spod. Stajersko ima zborovanje v nedeljo, dne 28. svečana 1904 v Št. Juriju ob juž. žel. v proatorih g. Radolf Dobovišek popoldne ob 4. uri. Spored: 1. Poročilo g. predsednika. 2. Govor g. Fr. Goričana, kmet. potov. nčitelja, o sadjereji. 3. Razni naaveti. Kmečko bralno društvo v Jarenini ima v ne- deljo, dne 21. febr. svoj občni zbor v kaplaniji s sledečim sporedom: 1. Poročilo tajnika za 1. 1903. 2. Poročilo blagajnika za 1. 1903. 3. Poročilo knjižničarja za 1. 1903. 4. Slučajnosti. 5. Volitev norega odbora. 6. Poučno predavanje o sadjereji. — E zanimiyemu občnemn zboru vabi odbor. Hranilnica in posojilnica v Jarenini ima 28. febr. t. 1. ob 4. nri popol. v gostilni g. Cvilaka občni zbor. 1. Predavanje o sadjereji (g. Slekovec). 2. Poro6ilo načelnika in tajnika. 3. Volitev enega odbornika in dveh računskih pregledovalcev. 4. Slufcajnosti. (Ako ob 4ib ni dovolj zadružnikov navzočih, se zboruje ob 5ib pri Tsakem številu navzočih udov. Bralno društvo pri Sv. Ani na Kremberga priredi v nedeljo, dne 21. sve6. po večernicah v šolskih prostorih poučno zborovanje za mladeniče. Glavni govornik bo 6. g. Gomilšek, kaplan benediški. Vse mladeniče od blizu in daleč vabi k prav obilni udeležbi najuljudneje odbor.