Mož t slfl sohnfL Roman lz Napoleonove dobe. — AngleSki gpisala B. Orczy. — Prevedel Paulus. (Dalje.) »Razumeli!« ao vzklikali vai kakor z enim |lasom. Nato so skrbno sestavljali rapisnik vseh »sebnostl, ki bi jih bilo treba povabiti na sesta- Eek, moške in Ženske, plomenitaše in meščane : Caena in iz bližnje okolice, ljudi, ki so blli Jami gorefii royallstf, ki se ne bi bili »hali javno pastopiti zoper plebejskega vsiljivca s Korzike. kl so vsi tudi vedeli za zaroto In smatrali drzni iatentat za zaslužno patriotično delo. Večina njih je bila že dolgo na sumu veleIzdajstva, pa previdni In pretkani ljudje so bili, niC se jim ni moglo dokazati. Delali ao skrito, Ea kulisami, in pošiljali v ogenj svoje pomočnike, chouane, Sivo glavo, Belega kljuna ln druge. iTi so opravljali umazane posle, tatvine, rope in timore, sami pa so spletkarili in kovarili v temi. Pozno po polnoči se je družba razšla. Livarttot je šel prvi. Dal jim ie svoja naročila in vedel I«, da bodo ubogali. »Ves dan me ne bodete videli,« jim je pravil, ko se je poslavljal. »Predobro sem znan po mestu, da bi se smel javno pokazati. O mraku ae najdemo tukaj. Naže geslo pa naj bo isto ko nocoj: »Strahotna nočna ptica se oglaša«, in »Divja fos prihaja s peresom v kljunu. Nisem ga Se pozabil!« se je veselo nasmejal in chouani so se mu kruto režali. Cesarjev oblsk je 'dvignil Caen v silnem haVdiišenfu. Ulice, ki so peljale proti Les Acacias, so bile ves dan polne Ijudstva, ki ni obrnilo o5i od oken, za katerimi je stanoval Napoleon. Mesto samo je bilo vse v zastavah in je odmevalo od vzklikov in pozdravov. Zvečer se je razvlla za Starim gradom severno od mesta šumna ljudska veselica, 9večanl spreiem in vežerja, ki jo je priredil voivoda Gi^ors v Les Aca.cfas odnčnirn osebnostim mesta \n dežele, pa ie bil vrhunec vsopa )i^i nai?ii9.inejS! <lo?odek. ki so pra v r.aenu vobčo |norrrrH. Ot' v!«1pf ?o nrišli TiovsH'—"•*. rr^-to je Kilometer dolga vrsta kočij se je na vofrer rila iz mesta h gradu, vse polno Ijudstva je stalo Sb cesti, vkljub mrazu so vzdrževali cele ure, a bi videli sijajne livreje, razkošne vozore in plemenite konje. Pravi naval je bil krog gradu. Le predmestna židovska ulica je bila prazna, iemna in tiha. Večinoma so stale tam same stare, pol razpadle hiše, njihovi lastniki so zapustili Francijo že pred mnogimi leti. Le ena hiša je kazala znake življenja. Slabotna lufi je sijala skozi špranje polomljenih okhic in 2e bi bil kdo stal na straži, bi bil opazil, da so od Ca.sa do časa prihajale temne, do nosu X obilne površnike zavite postave po ulici in se emuznile skozi nlzka vrata v hjšo. Pa nihče ni stal v Židovski ulici na stražf. Vojaštvo In policija sta bili zapo3leni v gradu in Okolicl, da čuvata dragoceno življenje vladarjevo. Slovesnosti so trajale daleč črez polnoč. Ob jlveb zjutraj je poslednja kočija oddrdrala in glavna vrata so se zaprla za poslednjimi gosti. Pa še celo uro so postopalo radovedne množice po cestl in krog grajskega zidu, Ijudje so bili vsi greCni, da so videli vsaj razsvctljcna okna, za katerimi je prebival Napoleon, in ve3elilo jih je, ko so videli, kako jim zaupa, niti straž ni dal postaviti! Šele ob treh so se meščani Caena spravili spat, ob pol štirih so bile vse ceste krog gradu že tihe in prazne, luči po mestu so ugasnile, le gr&d je še bil razsvetljen, pa najbrž je že tudi tam vse leglo k počitku. In tedaj je pretresel tiho, spečo noč strašen grom, okna so popokala, dimniki so se sesuli po mestu in okolici na kilometer daleč. In nato je deževalo kamenje, les in opeka iz neba, kosi zidov so padali na mestne strehe, jih polomili in naredili mnogo škode. Človeških žrtev na srečo ni bilo. Ljudje so planili iz postelj in hiš, smrtnobledih lic in trepetajočih usten, šepetaje so govorili strašne besede: »Les Acacias —! Cesar —! O Bog!« V par minutah je bilo vojaštvo na nogah. Nebo je strahotno žarelo, silni plameni so švigali proti nebu med drevjem, ki je obdajalo grad. Ulice so bile na mah polne, ljudje za silo oble6cni so biteli vsi v eno smer, vsem na čelu stotnija pešcev, eskadron konjice Ln mestna požarna bramba z lestvami, brizgalnami, cevmi in čebri. Zraešniava je bila splošna. mestna policija se ie laman trudila, da bl zadržala naval, le vojaštvo je za silo obvladalo množice. Le židovska ulica ln njene razpadle hiše so bile tihe in zapuščene kakor poprej. Svit požara Je čudno ožarjal razpokane stene In preluknjane gtrehe ozke ulice. Prazna je bila, policija je bila pri požaru, ljudje so se gnetli po glavnih ulicah, le včasih je kdo prihitel z naglimi koraki in stekel skozi ulico, da bi po najkrajši poti prej prišel h gorečemu gradu. Pa vendar so tudi v to samotno ulico prihaJali ljudje. Zdajpazdaj se je pojavila na oglu temnooblečena postava, se ozrla okoli, smuknila v ulico ln Izginila v starikasto hišo, kl je stala približno Bredi ulice. Dva moška v delavski obleki in s širokokrajnimi klobuki na glavi sta stražila pri vratih in kadar se je katera teh postav približala, Je eden njiju žepnil geslo: »Strahotna nočna ptica se oglaša.« In koj je prišlec šepetaje odgovoril: »Divja gos prihaja s peresom v kljunu.« Vrata so se odprla in temna veža je pogoltnila nočnega gosta. Pa včasi je kateri teh nočnib obiskovalcev še hlastno in radovedno vprašal: »Je prišel —?« In vsakikrat je straža odgovorila: »Da, sinoči. In skoraj bi ga bili vohuni doblli.« Zunaj po mestu so hrumele množice in je valovelo razburjenje, ki ga je povzročal deloma strah, največ pa radovednost. Ljudje so begall sem In tja, vojaki eo z glasnimi povelji podili radovedneže s poti, policisti so krlčall in vihteli sablje, da bi naredili prostor za gasilce, ženske so vikale, moški so kleli, otroci so jokali, neka ženska se je onesvestila in vsem bo drhtele ustnlce v istem boječem vprašanju: »In cesar —? All je mrtev —?« V zapuščenl hiši Žldovske ulice pa je vladala prltajena tihota. Obe nizki sobi v prvem nadstropju sta bili polni ljudi, ki niso bili nič manj razburjenl ko oni na ulici, pa le rahlo šepetaje so govorili, čeprav so tudi njim vmes drhtele ustnice v Istem in enem boječem vprašanju: »Livardot —? Ali je prišel —?« »Livardot in Siva glava sta prižgala vrvico,« je razlagal Beli kljun. »Vsekakor ju gneča zadržuje, da še iiista tu. Vsak hip morata, priti!« Gi'učc moškili in žensk so pohajale iz sobe v sobo ali t>a posrds!*.' tih rrOr^vljpni*?. ?'^!.ih in r° Ikripajočih stopnicah. Šepetaj« so govorlli in si razburjeno prlpovedovali. Le vČasl se j« kak mlad glas nemirno In histerično nasmejal. Vsa okna so bila tesno aaprta, noben glas ni ^nogel prodreti na uli.co. Uzurpator je bll sicer tnrtev, pokopan pod razvalinami gradu, pa njegovl biriCi so 8« blli na delu In njegovi plačani jprivrženci so Se imeli moC v rokab, Ijudstvo je pilo še omamljeno od slave njegovih zmag pri 'Austerlitzu ln Wagramu, pri Jenl in Rivoliju, ki So dvignlle do neba osovraženo Napoleonovo ime. Zato so zarotnikl, Cetudi gotovi svoje zmag«^ še pridrževak svobodno dihanje In skrivnostno ozračje pritajenega veselja je ležalo na razpadll hišl v Žldovskl ulici. Bell kljun in njegovi tovariši, ki so pripravili odurni zločin in napad na vladarja, so bill zbrani ,v pritličnl sobi, spoštljivo oddaljeni od plemenitih dam in gospodov, ki so je plačevali za njihovo ogabno izdajsko delo. Toda vsi, pleinenitaši in delavci, vsi tl chouani so bili tisto noč cnodušno zbrani, da proslavijo hladnokrvni timor cesarja in da proglasijo povratek svojega zakonitega kralja. Mrzlo je bilo zunaj v temni ulici, '.o natlaienn noinih anbah in stonnicah na ie lezala za- duSljiva vročina. Lojene sveča so brlele, plapolale in se topil« ter nemirno osvetljevale razburjene obraze, utrujene od napetega pričakovanja. Hipoma je prešeren ženski glas zadonel t gnečo: »Zakaj bi naj čakali na Livardota? Zakaj bi sami ne pili na zdravje Njegovega veličanstva, nažega kralja?« »Pa res, zakaj ne?« je veselo prtbajalo od vgeh strani. Predlog je učinkoval kakor električna iskraKo bl trentt, so stall trebušasti vrči na mizi. Gospodje so točlli vino in vse s« je tiščalo krog mize sredl sobe. Zdelo se je kot da jim je vsem nekdo odvts«! težko breme od ramen, mladina se je razposajeno smejala, utrujenost je izginila, napetost Je ponehala. Širom so se odprla okna, Pa res, česa bl se jim še bilo treba bati? Zakaj bi so skrivali? Proč s strahom, proč z negotovostjo! Bodimo razposajeni, veseli, pravi revolucijonarji! Uzurpator je mrtev! Naj živi kralj! In naj čuje, kdorkoli bo prišel mimo, zmagoslavno napiinico: »Uzurpator je mrtcv! Naj živi Njegovo vellčanstvo kVo.lj Ludovik XVIII., po milostl bottf kraJi Franr-4ie'«