PROBLEMATIKA KMETIJSTVA V ALPAH x Anton Gosar Geografi smo kmetijstvo evropskega alpskega sveta v preteklosti opredeljevali predvsem v okviru naslednjih kriterijev, oziroma dejavnikov: - geomorfoloških in klimatskih razmer ter - socialno posestnih in historično pogojenih značilnosti okolja, v katerem se je kmetijstvo razvijalo. Dejali smo, da predvsem geomorfološki pogoji v povezavi s klimo opredeljuje- jo zvrst in intenziteto kmetijske dejavnosti. Sestavo in debelino prsti smo po- vezovali z nadmorsko višino in naklonom pobočij, da bi dokazovali obstoj kme- tijske dejavnosti. Tako enostransko, deterministično prikazovanje razmer je mnogokje privedlo do zablod o zmožnostih nadaljnjega kmetijskega razvoja. Neupoštevanje posestnih in socialnih dejavnikov ter vloge širšega družbenega razvoja pri tem je vse do šestdesetih let pogojevalo idilično slikanje razmer v kmetijstvu alpskega sveta. Le počasi smo se otresli prevladujočega prepričanja, da so naravni pogoji do- minantni dejavnik kmetijstva v alpskem svetu. Šele pred kratkim je prevladalo med geografi prepričanje, da so Alpe že tisočletja dolgo pokrajina različnih kultur in obdobjem ustrezne izrabe. Družbeni interesi, povezani z naravnimi pogoji in tehničnimi zmožnostmi, so soustvarjali podobo današnje alpske kultur- ne pokrajine. V zadnjem obdobju so jo preoblikovali predvsem naslednji kara- kteristični procesi: 1. Sprememba splošnih pogojev gospodarjenja (v kmetijstvu in gozdarstvu) in s tem povezana odselitev v kmetijstvu zaposlenega prebivalstva. V kulturni pokrajini odseva to v zmanjšanju obsega in v spremembi oblik agrarne pri- delave. 2. Povečano zanimanje za evropski alpski svet zaradi povečanega interesa za rekreacijo. V alpski kulturni pokrajini se to kaže v intenzivnejši rabi in potrošnji naravnih, oziroma avtohtonih dobrin ter v družbeno usmerjenem razvoju "turistične industrije" na račun kmetijske dejavnosti. 1. Z g o d o v i n s k i r a z v o j Alpe so bile dolgo časa na robu evropskega in svetovnega dogajanja. Neznani svet gora in gozdov je prej deloval mistično in zastrašujoče, kot da bi vabil, oziroma pogojeval kakršnokoli gospodarsko dejavnost. Cerkvena in plemiška x Mag., univ. asis. , Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, 61000 Ljublja- na, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 25 oligarhija sta si svet izven območij najpomembnejših tranzitnih poti in znanih nahajališč rudnin razdelili. Ugodnosti, ki so jih bili od 14. stoletja dalje de- ležni prvi kmetje-koloni visokogorskega in gozdnega sveta (npr. ekskluzivnost trgovanja z določenimi izdelki) niso kmetje nižin in ravnega sveta nikoli užili (Jäger, 1953). Z njimi se je nižinski kmet izenačil šele takrat, ko je zaščitna funkcija cerkve ali države prenehala in so tudi v alpskem svetu prevladali tržni pogoji gospodarjenja. Prvo fazo sprememb v kmetijskem gospodarstvu Alp so sprožile revolucije: najprej v francoskih Alpah leta 1789 in kasneje, vse tja do leta 1848, še drugod. Na prelomu v devetnajsto stoletje so pretežni del fevdalne posesti zamenjale druge oblike lastništva (Lichtenberger, 1979). Drugo fazo sprememb v kmetij- stvu je v alpski svet prinesla industrijska revolucija, k i j e sicer pozno, v glav- nem šele v drugi polovici 19. stoletja, prodrla ob pomembnejših vodotokih (neposredna izraba vodne energi je! ) v osrčje visokogorja. Kljub temu se še dolgo zatem niso spremenile tradiciondne oblike agrarnega gospodarjenja. Šele z motorizacijo in urbanizacijo, po II. svetovni vojni, so industrijske dejavno- sti v večji meri pritegnile delovno silo iz gorskih kmetij in posredno vplivale na spremembo izrabe tamkajšnje kulturne pokrajine. Tretji fazi sprememb v kmetijskem gospodarstvu alpskega sveta smo priča še danes. Gre.za spremenjen odnos izvenalpskega prebivalstva do nekdaj, v za- vesti meščanov, nepriljudnih gora. Zimski športi in osebni avto so, ob že v času železnic prisotnemu zanimanju za obalpske naravne posebnosti, predvsem za jezera in termalne vrelce, izletniško dejavnost meščanov ter turizem in rekreacijo privedli v osrčje Alp. Iz nekdaj redko poseljenega območja Evrope nastaja občasno, ponekod poleti, drugod pozimi, ali v obeh sezonah hkrati, eno njenih najgosteje poseljenih območij (Ruppert, 1964). Kmetijsko gospodarstvo, po poprejšnji fazi stagnacije in urejanja, ponovno oživlja, vendar tokrat selek- cionirano, ustrezno potrebam trga (Billet/Guilbourauche, 1984). V tej fazi se prvič pojavlja, ob "urbaniziranem kmetijstvu" z gozdarstvom, med pomembni- mi dejavniki preoblikovanja alpske pokrajine rekreacija,Qki neredko usmerja kmetijsko izrabo tega območja. Multifunkcionalnost Alp ~ stopa prav v času di- lem o bodoči primarni izrabi tega prostora - pogosto velja odločiti o nadaljnji usodi kmetijstva - še posebej v ospredje (Jeršič, 1984). Ponekod prevladajo ekonomski, drugod ekološki vidiki . Ruppert poroča, da koncentracija ljudi in vozil v nekaterih območjih Bavar- skih Alp občasno presega tisto v Porurju. 2 Jeršič podobno kot nekateri drugi avtorji smatra, da prevladujejo v alpskem svetu interesi naslednjih dejavnosti: gozdarstva, kmetijstva, vodnega gospo- darstva, turizma, prometa in naravovarstva. 3 V knjigi "Rešite Alpe" (Lukschanderl, 1983) poročajo o 255.000 avtomobilih, ki letno vozijo po "turistični alpski cesti" čez Grossglockner (leta 1977). Izračunali so, da obremenijo omenjeni avtomobili tamkajšnje travnike ob 60 kilometrov dolgi cesti s 360 kilogrami svinca letno. Koncentracija ogljikovega monoksida na vstopni in izstopni postaji presega 3-kratno koncentracijo v vele- mestu. 2. Z n a č i l n o s t i a g r a r n e g a g o s p o d a r j e n j a Pod vplivom naštetih procesov se je v Alpah oblikovalo troje tipov območij agrarnega gospodarstva: a) V območju dnevne migracije delovne sile smo priča intenziviranju kmetijske proizvodnje, ko mali kmetje z delom v neagrarnih dejavnostih pridobljene presežke ponovno vlagajo v posodobitev lastnega kmečkega gospodarstva ne glede na ekonomske zakonitosti. Ob upoštevanju vsega vloženega kapitala in dela kmetijski pridelek ne more doseči nizke tržne cene. V Trentinu so na primer prav ta gospodinjstva povečala pridelavo sadja in vina na m al ih parcelah. b) V območju turističnih središč se je kmetijstvo novim razmeram različno hitro prilagajalo. Medtem ko je prestrukturiranje prebivalstva in gospodar- stva v Zahodnih Alpah doseglo že stopnjo ustrezne specializacije v okviru ločenih gospodarskih panog, pa je na vzhodu alpskega loka turizem sele pred kratkim prodrl v dokaj intakten svet gorskega kmetijstva. Med njima se je, posebno v Avstri j i , izoblikovala neka zvrst simbioze, ki v ničemer ne slabi, kvečjemu krepi agrarno gospodarstvo v okolici turističnih centrov (Partl, 1982). V nasprotju z opisanimi razmerami, ki so značilne predvsem za Tirolsko , je iz okolice francoskih turističnih središč turizem že skoraj pov- sem izrinil kmetijstvo. c ) Posebno zapletene so razmere na območju malih in odročnih kmetij izven dnevne migracije in turistične dejavnosti. Moški se v glavnem odločajo za tedensko migracijo ali zdomstvo, skrb za agrarno pridelavo in dom pa je prepuščena ženam in otrokom. Neredko prihaja v takih območjih do popolne- ga propada kmetijske dejavnosti, kolikor se nekateri kmetijski obrati ne odločijo za specializacijo in za zakup parcel svojih sosedov. Podobne prime- re srečujemo v nekaterih predelih italijanskih Alp, med drugim tudi v Bene- či j i , kjer so nekateri kmetje združili posest tudi tridesetih lastnikov (Penz, 1984). A l p s k o p a s t i r s t v o Najznačilnejša gospodarska oblika visokogorskih kmetij je alpsko pastirstvo. Zakonitosti njegovega razvoja so sorodne v vseh alpskih deželah, čeprav časov- no nekoliko različne. Dokajšnjemu propadanju alpskega pastirstva, ki v odročnih 4 Partl poroča, da je na Tirolskem od 370.000 turističnih postelj kar 70.000 na kmetijah. Med 15.000 v govedorejo usmerjenimi kmetijami se jih že kar 12.000 dodatno ukvarja s turizmom. V turističnem letu 1980/81 so na Tirol- skem zabeležili 40 milijonov nočitev, od tega na kmetijah 5 milijonov ali 12,3% nočitev. 27 predelih še prevladuje, je sredi sedemdesetih let sledila ponovna oživitev. MOBILNOST LJUDI IN Ž I V I N E V O K V I R U ALPSKEGA PASTIRSTVA RAZPOLOŽLJIVI DNEVI V MESECU iHHHS ¿A* ZADRŽEVANJA ŽIVINE NA PLANINI P , p o i H . PENZ, I«« F.F.-odd. >. g.og-lii« l.-|9«5* Poglejmo nekaj tipičnih primerov, ki osvetljujejo procese v planinskem gospo- darstvu po vojni. Med leti 1953 in 1972 je propadlo 200 bavarskih planin, me- nijo celo, da je do konca zadnjega desetletja izginilo še nadaljnjih sto planin. V nekaj manj kot tridesetih letih naj bi bilo prepuščeno zaraščanju ali drugim dejavnostim 15.000 hektarov nekdanjih planinskih pašnikov na Bavarskem (Danz, 1978). V Švici je že 80.000 hektarov planin v prahi (Furrer, 1980), v Avstriji pa je vsaka peta planina po II. svetovni vojni opustela. Po katastru iz leta 1952 je 20,5% kmetijskih površin pripadalo planinam, po zadnjih podatkih iz leta 1974 pa le še 17% (Nestroy, 198l). Zadnji objavljeni podatki o številu živine na avstrijskih planinah pa govorijo o ne kaj odstotne m povečanju števila glav goveje živine (Lukschanderl, 1983). Značilno za alpsko pastirstvo v zad- njem desetletju je predvsem troje: - porast staleža živine na nekaterih izbranih planinah in počasno upadanje ali stagnacija, predvsem števila govedi, na preostalih planinah; - preusmeritev planinskega gospodarstva na celoletno (tudi poletno) aktivnost v dolini v okviru t . i . "centralnega obrata" (poprej se je z živino selilo tudi prebivalstvo!), in - sprememba vrste živine, ki jo pasejo na planini; namesto mlečne je jalova živina. 28 D r u g e o b l i k e k m e t i j s k e d e j a v n o s t i Nazadovanje nekaterih tradicionalnih oblik agrarne dejavnosti v Alpah gre, po- dobno kot tudi različne spremembe v kmetijski pridelavi, pripisati spremenje- nemu odnosu alpskega gospodarstva do drugih produkcijskih območij. Poprej avtarkično vase zaprte doline in samotne kmetije so se vse do druge polovice 20. stoletja prehranjevale same. Družbeno in ekonomsko odpiranje navzven ter preusmerjanje iz polikulture v travniško monokulturo je povzročilo upad samooskrbe do te mere, da se kmečka gospodarstva^ Alpah danes preživlja- jo le z desetino doma pridelanih dobrin (Penz, 1984) . Vedno več površin se prepušča zaraščanju, oziroma otravljanju, saj kažejo podatki za Avstrijo, S^i- co in Italijo, da se skladno z naraščanjem nadmorske višine krči obseg njiv. V najvišji coni kmetijske produkcije je le še nekaj nad deset odstotkov kmetij- skih površin v njivah. Motorizaciji kmečkih gospodarstev je ustrezala specializacija v travno gospo- darstvo. Vendar so se delovni stroji prav v alpskem svetu težje uveljavljali, saj je v prvi fazi motorizacije kmetijstva zanje primanjkovalo ravnih površin. Šele miniaturizacija pogonskih strojev in usmeritev strojnih tovarn za potrebe hribovskih gospodarstev sta omogočili popolno prevlado mehanizacije v alpskem kmetijstvu. Pripomogli sta k temu, da so osončena pobočja travnikov, ki so jih kmetje cenili zaradi nadpovprečne toplotne energije, prepotrebne za sušenje sena, izgubila na svoji preferencialni vrednosti. Vrednotenja kmetijskih površin iz zornega kota strojne obdelave dajejo danes prednost manj strmim, položnim, čeprav senčnim pobočjem. Osnovni razlog ni nezmožnost obdelave strmin s ^ stroji, temveč veliko bolj občutna podražitev pridelave na strmih površinah. V okviru tako zastavljenega gospodarstva ima v Alpah ob geomorfološkem fak- torju prednost še bližina produkcijskih enot. Oddaljenost občutno podraži pride- lavo: vožnja s traktorjem in stroji k 500 metrov oddaljenemu travniku (dve košnji, 2x gnojenje, 2x spravilo sena na kmetijo) trikratno podraži seno v pri- merjavi s senom v okolici doma (Schlechter, 1978). Na splošno so se proizva- ^ Samooskrba gospodarstev s kmečkimi gospodinjstvi v Avstriji (v %) območja/leta 1948 1958 1968 1981 ravnine 18,2 6,8 4,6 2,3 hribovita območja 28,7 22,9 15,8 12,5 ^ Razmerje med njivami in travniki v treh alpskih deželah (obseg njivskih po- vršin na 100 hektarov travnikov) (po Penzu, 1984) dežela/geomorf. značilnost uravnave predalpe hribovje visokogorje Avstrija 209,2 49,1 24,5 12,7 Švica 87,6 35,6 13,4 3,4 Italija 278,6 94,5 ni podatka 3,1 30 jalni stroški v času motorizacije občutno povečali. Obenem pa se povečuje tudi razlika v ceni enakega ali podobnega pridelka v sosednji, predalpski pokrajini. Ob upoštevanju vseh izdatkov, vključeno je tudi ustrezno plačilo članom lastne- ga gospodinjstva, bi ngorale alpske kmetije že desetletje dolgo pridelovati z izgubo (DtJnz, 1982). Pridelava hrane je v vseh alpskih deželah nedonosen posel, ki ga ohranjajo v različni obliki in z različnimi stimulacijami, oziroma krediti. Kmetije vztrajajo tudi zaradi klenosti socialne skupine, kateri pripadajo (Schiff/ Bochsbichler, 1977), zaradi občutka pripadnosti "gruntu in poklicu" (Ruppert, 1964) in zaradi socialne sigurnosti, ki jim ga v neki meri nudi lastništvo gozda (Meister, 1972). Čeprav je gozd r^redko v posesti alohtonega lastnika ali državne, oz. družbene institucije, je bila vse do nedavna tudi najmanjša po- sest gozda "šparovček" vsakega hribovskega kmeta. Gozd je sekal predvsem v času družbene nestabilnosti, eksistenčne nuje in ob posebnih dogodkih v dru- žini. Zaradi hitrejše rasti smrek in v gradbeništvu vedno cenjenega mehkega lesa so kmetje gojili vedno več iglavcev. Zanemarili so mešane gozdove, ki po izračunih, opravljenih v Švici in na Bavarskem, ngjpopolneje opravljajo funk- cijo preprečevanja erozi je, plazov, hudournikov . . . . N a pobočjih brez glo- bokih korenin, ki jih ustvarijo predvsem listavci, so neredko naravne katastro- fe . Na Bavarskem so v letu 1974 registrirali čez tisoč snežnih plazov, od tega sedemsto po pobočjih, ki leže pod naravno gozdno mejo. Ker se seka gozcj tudi na gozdni meji, kjer ponovno zaraščanje onemogočajo različni dejavniki, me- nijo, da se bo še v tem stoletju gozdna meja na severnih obronkih Alp znižala za najmanj sto metrov (Kopp, 1974). Gozd je postal ponekod že vprašljiva re- zerva alpskega kmeta (Wickmann/Danz/Jobst, 1972). V mnogih alpskih deže- lah so se te nevarnosti že zavedli in poskušajo zaustaviti propadanje predvsem gozda v alpskem visokogorju. V Avstriji so v ta namen izdelali številne in veli- kopotezne "integralne melioracijske projekte" (Aulitzky, 1975). 7 v Vpliv nagnjenosti terena na stroske kmečkega gospodarstva v Alpah stroji nagnjenost stroški pridelave (relativno) skupaj traktor (normalni) 0-20 + 100 + 100 + 100 traktor(pog. na 4 k . ) 20-40 + 121 + 147 + 142 transporter 40-60 + 154 + 229 + 214 ročni stroji 60-80 + 529 + 204 + 268 dela z ročnim orodjem + 100 + 1084 + 112 + 303 (po Schlechter, 1978) ^ Švicarji so v letu 1980 izplačali kmetom alpskih območij za vsako GNŽ nasled- njo podporo: v predalpskem hribovju 80,-, v hribovju (cona I ) 140.-, v go- rovju (cona II ) 270.- , v visokogorju (cona III) 400.- in v ekstremnih pogo- jih visokogorja (cona IV) 500.- švicarskih frankov (do 15 GNŽ) (poDOnzu, 1982) 31 3. S o c i a l n o - g e o g r a f s k i p r o c e s i v k m e t i j s t v u Trem socialno geografskim procesom moramo nameniti še posebno pozornost: - prehodu alpskega samooskrbnega poljedelstva v specializirano travno gospo- darstvo in mesno-mlečno živinorejo, - spremembam oblik poselitve visokogorskega sveta in dejavnostim, ki se v njem odvijajo, ter - uveljavljanju ekološkega vidika pri načrtovanju in gospodarjenju z zemljo v Alpah. Od poljedelstva k živinoreji Skoraj popolna samooskrba, kot posledica odročnosti, pomanjkanja dobrih pro- metnih zvez in nasploh zaprtosti alpskih dolin, gospodarstva in prebivalcev se je ohranila še vse do II. svetovne vojne. Kmetje so menili, da se bodo na ta način obvarovali kriz, ki so pretresale druge veje gospodarstva. Agrarna poli- tika večine držav pa je že zaradi morebitnih potreb v prihajajoči vojni podpira- la autarkične težnje alpskega kmetijstva. Štirideset let po vojni se samooskrba večine alpskih kmečkih gospodarstev nanaša le na mleko in deloma na meso. Poljedelstvo, kot najpomembnejši člen v verigi samooskrbe, je postopoma spreminjalo obseg in funkcijo v okviru kmečkega gospodarstva. V prvi fazi so kmetje opustili samooskrbo v oblačenju: iz polj je najprej izgini lan (ki se je ponekod ohranil še v povojnih časih) in iz hlevov ovčje črede. V drugi fazi so kmetje pričeli spreminjati prehranitvene navade. Zelo pomembno psihično pre- preko so preskočili takrat, ko na polju pridobljene žitarice niso dajali več mlet v mlin, temveč so z njimi pričeli hraniti živino. Sledilo je otravljanje njivskih površin. Prvotno poljedelstvo je zamenjala nekdaj vzporedna živinoreja! Izmed cele vrste specifičnih alpskih njivskih kultur se je na poljih še najdalj ohranil krompir. Zadnji, četrti fazi prestrukturiranja kmetijstva v Alpah smo marsi- kje priča: nekdaj toliko cenjeno mlečno živinorejo kmetje vedno bolj opuščajo g Na Bavarskem je 2/3 gozda ali 270.000 ha v lasti države (Meister, 1972) ^ Sestav gozda alpskih območij Bavarske v dveh obdobjih (v %): smreka jelka listavci macesen leta 1920 45 25 30 leta 1970 80 1 17 2 . (po Koep, 1974) 1 1 Mednje gre šteti gozdno pašo (ki je ponekod že zakonsko prepovedana) gove- da, ovac, koz in konj, predvsem pa, po zatrjevanju kmetov in gozdarjev, izreden porast števila divjadi. Srnjadi je na Bavarskem desetkrat več, kot jo je bilo v petdesetih letih. Prihaja do svojevrstnega nesmisla, da je dan- danes v alpskem svetu več divjadi kot govedi in ovac skupaj (Koep) 32 BIPOLARNI MODEL KMETIJSTVA IN REKREACIJE V VISOKOGORJU o b m o č j e k m e t i j s t v a o b m o č j e r e k r e a c i j e P O D E Ž E L J E T U R I S T I Č N O O B M O Č J E A. t ip i o b m o č j a souč inkovan ja INTEGRACIJA: T U R I Z E M - K M E T I J S T V O (DVOJNA SEZONA) MAJHNI IN SREDNJE VELIKI Z IMSKO-SPORTNI CENTRI NA PODEŽELJU ( Z RELATIVNO DVOJNO SEZONO) KMEČKI TURIZEM ( S POLETNO SEZONO) i! KLIMATSKO-TURISTICNI CENTRI V VISOKOGORJU (Z ZIMSKO SEZONO) B. t i p i k m e t i j s k e g a o b m o č j a MODERNIZIRANO KMETIJSTVO SIVE CONE RAZVOJA (STAGNACUA ALI OBČASNO NAZADOVANJE KMETIJSTVA) DEZERTIFIKACIJA* (OPUŠČANJE KMETIJSKE DEJAVNOSTI IN POSELITEV) C. t ip i t u r i s t i č n e g a o b m o č j a URBANI TURISTIČNI CENTRI J CONA ŠIRJENJA (INTENZIVIRANJE) TURISTIČNE DEJAVNOSTI |— | REZERVNA CONA TURIZMA Prirejeno po: E . Lichtenbergef 1979 F F - o d d za geografijo 1-1985 33 in se preusmerjajo v delovno manj zahtevno mesno živinorejo. Omenjene štiri faze so spremenile sliko alpske pokrajine v različnih obdobjih in območjih. Najhitreje je otravljanje zajelo Severne in Zahodne Alpe: Švico in ZR Nemčijo, kjer je ta proces razčlenil že Borcherdt v petdesetih letih (Borcherdt, 1957). V Vzhodne Alpe je prodrl ta vpliv šele pred dvema deset- letjema (Lichtenberger, 1965). V območju italijanskih Alp pa je bilo poljedel- stvo še do nedavna pomembna dejavnost v okviru kmečkih gospodarstev. Zad- nje desetletje pa kaže končno tudi tu podobne težnje, Saj nazaduje obseg polj in pridelek (Penz, 1984). Od kmetijstva k turizmu Gospodarska in stanovanjska poslopja v visokogorju so sčasoma pridobila nov pomen in funkcijo. Nekatera so ostala kmečki dom, druga pa pridobe novo, tu- ristično funkcijo in teh je največ. Na planinah gradijo ob njih še vzporedne športno-rekreacijske objekte, hotele in počitniške hišice. Zaradi zanimanja za rekreacijo in zaradi številnega lastništva nepremičnin v alpskem svetu so postale zveze med dolino in nekdaj težko dostopnimi planinami intenzivnejše, boljše in stalnejše. Kmetje se poleti celo vsakodnevno vozijo po mleko na pla- nino, da bi ga nato oddali dolini v predelavo. Iz duali stične ga, ali celo večsto- penjskega gospodarjenja - na planini poleti in v dolini pozimi - se je alpski kmet preusmeril na celoletno gospodarjenje in bivanje doma, v "centralnem obratu" kmečkega gospodarstva v dolini. Gorski svet zaradi tega ni nič manj obljuden. Obiskov je deležen poleti in pozi- mi, saj je zanimanje za zimske športe, predvsem alpsko smučanje spodbudilo rast zimskošportnih naprav v visokogorju. V obeh letnih časih so najštevilnej- ši obiskovalci gora izletniki - turisti. Alpski svet je postg^ena redkih pokrajin z dvema skorajda enakovrednima turističnima sezonama. S "turističnim va- lom" se pozimi podajo v gore tudi kmetje, ki v dela mrtvi sezoni poprimejo za delov raznih turističnih obratih, oziroma infrastrukturi (urejanje poti, nadzor pri žičnicah . . . ) . Paša ovčje črede na pobočjih, nagnjenih za več kot 30°, je v preteklosti pomenila še dodatno obremenitev za alpski svet. Neredko steptajo ovce travno vegetacijo do te mere, da se ta razpre in omogoči hitrejše delova- nje erozi je . Pozitivno plat ovčje prepaše je pred nedavnim odkrilo turistič- no gospodarstvo: ovce so namreč najcenejši "kosec" v predvsem turistični kulturni pokrajini (Koep, 1974). Glej tudi tabelo na strani 5: "Razmerje med njivami in travniki v treh alpskih deželah". 34 ETAZNOST KMETIJSTVA IN TURIZMA V ALPAH (prirejeno po E.Lichtenberger, 1984) KMETIJSTVO V VISOKOGORJU CONA PLANIN SENOŽETI TRAVNIKOV IN GOZDA V VISOKOGORJU HRIBOVSKO KMETIJSTVO CONA STALNE POSELITVE IN NOTRANJE ALPSKE DOLINE POLIKULTURNA KMEČKA GOSPOOARSTVA OBALPSKE DOLINE IN NIŽINE PLANINSKO PAŠNIŠTVO AGRARNA OBMOČJA OBMOČJA SOUČINKOVANJA TURISTIČNA OBMOČJA GLACIALNA/NIVALNA CONA CONA PLANINSKIH PASNIKOV IN TRAVNIKOV NAD GOZDNO MEJO L E G E N D A z a . a g r a r n o o b m o č j e UPADANJE VSAKRŠNE KMET. j DEJAVNOSTI (DEZERTIFIKACIJAI ° a M PAŠNIŠTVO IN OPUŠČANJE NJIV (ZATRAVLJENJE) GOZD IN .OGOZDOVANJE* POSEBNE KULTURE IN INTENZIFIKACIJA PRIDELAVE" K>. o b m o č j e součinkovanja INTENZIVNEJŠA OBNOVA POOEŽELSKIH NASELIJ OBNOVA PODEŽELSKIH NASELIJ IZGRADNJA POČITNIŠKIH HIŠIC o b m o č j e t u r i z m a OBMOČJE ALPINIZMA IN POLETNEGA SMUČANJA H 1*1 OBMOČJE ZIMSKIH I I J I ŠPORTOV TT 3 C Ü OBMOČJE DVEH SEZON POLETNI TURIZEM Vir : E Lichtenberger. Let Alpe dan s KEurope Let Alpet Parit >864 F F - o d d za geografijo 1-1985 • 35 E k o l o š k i v i d i k Dvojna zaposlitev nosilca gospodinjstva v celoti povečuje delovno obremenitev na kmečkem gospodarstvu. Predvidevajo, da dela gospodinja na kmetiji, ki se še dodatno ukvarja s turizmom, več kot osemdeset ur na teden (Lukschanderl, 1983). Zaradi množice opravil se opuščajo manj pomembne dejavnosti, oziro- ma tiste, za katere je v preobilici dela zmanjkalo časa. "Pozablja" se na po- pravila dovoznih poti in cest, na urejanje hudourniških vodotokov, na izgradnjo zaščitnih zidov pred plazovi itd. Dan je še posebej kratek za kmeta-dnevnega migranta, saj komajda dnevno postori vse potrebno na kmetiji. Tak kmet ne ščiti niti ne ureja njemu zaupano kulturno pokrajino. Posebno zanemarja obde- lavo in urejanje tistih površin, ki so v zdajšnji fazi gospodarskega razvoja za njegovo kmečko gospodarstvo nedonosne. Na ekstremno nagnjenih pobočjih, ki ostajajo v prahi, posebno še na nekošenih senožetih, se leto za letom prožijo plazovi: preko daljše posušene trave z lahkoto zdrsne sneg, ki istočasno postrga še vso vegetacijsko odejo. Humusna, že itak skopa plast zemlje je na pomlad prav zato podvržena hitrejšemu spla- kovanju, erozi j i . Pobočje v kratkem zakrasi. Ker so omenjene pojave zasledi- li predvsem v okolici večjih turističnih središč, so kmetje na pobudo lokalnih oblasti travni svet pogozdili. S tem pa območje izgublja na turistični privlač- nosti, saj obiskovalci žele menjavo gozda in odprtega sveta, svetlobe in mra- ka, sonca in sence . . . (DBnz, 1982). V nekaterih bavarskih občinah plačujejo tamkajšnja turistična združenja kmetom določeno vsoto za košnjo zanje neza- nimivega pobočja, oziroma za ohranjanje takega naravnega okolja kot ga je industrijska družba 20. stoletja srečala tam v petdesetih letih (Ruppert, 1984). Ni se sicer uresničila napoved, da bodo Alpe v začetku osemdesetih let, "ko bo svet med Milanom in Mtlnchnom enotna metropolitanska suburbija" (Luksc- handerl, 1983) doživele ekološki kolaps, a vseeno se ekološka obremenitev te kulturne pokrajine stopnjuje. Alpam nalagamo dvojno funkcijo: biti morajo "Disneyland Evrope", obenem pa še "Vrt na strehi Evrope". Kmetje, prebival- ci tega območja to dvojno obremenitev še komajda zmorejo, saj ekonomske stimulacije za trojno delo: producenta hrane, urejevalca okolja in turističnega Jäger poroča, da je bilo že leta 1953 na bavarsko-tirolskem obmejnem ob- močju izmed 56 planin 44 namenjenih planšarstvu, štiri so pogozdili, na štirih so nastala stalna bivališča, na dveh pa počitniške hišice (Jäger, 1953) (Glej tudi Vojvoda, 1969) Posebno zimski rabi alpskega sveta prigovarjajo mnogi strokovnjaki. Tehnič- na oprema smučišč in spreminjanje terena za ugodno alpsko smuko ne le da iznakazi vsakršno, predvsem pa alpsko pokrajino, ampak povzroča, oziro- ma omogoča številne naravne nesreče in škode. Uporaba teptalnih strojev strdi sneg do take mere, da skopni mnogo kasneje kot drugod, s tem pa se za mesec ali dva zakasni tudi travna vegetacija. 36 3¡ -o tí « o •RH •3 0) w a a l a B> « o OI c o rt ¡3 & Ü TS .g > > .92, >N § « > > "2 a> 2 .y E £ « "rt I ? ig ft M u C o w à D f ni « >N o n n .g a s k a -s g I O O W O N 0) o .92, C •34 o C a o > TJ o o a, 0 rt S N >!/) 2 c S w o C >N O E o £ >w C > rt ti H S ^ rt cj £ rt C TJ rt o > > •S • « ï « (H H D) « D) C (S) o o C •a ^ o « »TJ rt o •p h ti *•* & % M (D Ü Q > w (-1 rt TJ § O > o s rt - u V > rt '3 >É3 <¡) xi f1 rt >w rt b "" ' ÖÜ 1 5 c rt O N rt N M d) > dJ tn •PH T) T! rt rt > d! !/) 0 •A I >U1 •G o O rt o ft ti S 3 o w c o T3 C d) > ti rt > •-> a l > 0) S 81 SI C o rt a, ft rt ¿2 o > o ^ M ti d) ft •i-t X "8 •o £ rt C > d) ti ,r— > •»H rt ft > U "—i S >o >tn rt X % o o C Ä §• ft ti 0 rt c ft ti N «-» rt E r—t •«, C rt >w rt iS ¡5 N f3 • î M > O » o s. 1 3 U w 3 T3 e rt •»-i c rt £ o rt > ~ a •s ë st, rt C N " - 0 I d) H rt M J2 ti 3 M D. r 3 ti •a u c CJ p a > rt JH rt c .s •«H c a s i •z o O -d i—i o n o M O c > rt g cn O 37 « ° > > H 00 m cs S H P a N s o « a gostitelja ne dobe. Nedvomno pa je njihovo delovanje v alpskem svetu najbolj strokovno in ekološko koristno (Furrer, 1979). 4. U p o r a b l j e n i v i r i 1. H. Jäger: "Der kulturgeographische Strukturwandel des kleinen Walserta- les", Münchner Geographische Hefte, zv. I , Regensburg 1953 2. E. Lichtenberger: "Die Sukzession von der Agrar- zur Freizeitgesellschaft in den Hochgebirgen Europas", Innsbrucker Geographische Studien, zv. V, str. 401-436, Innsbruck 1979 3. K. Ruppert: "Almwirtschaft und Fremdenverkehr in den bayerischen Alpen", Tagungsberichte und wiss. Abhandlungen des deutschen Geographentages in Heidelberg 1963, str. 325-331, Wiesbaden 1964 4. Billet/Guibourdenche : "L'évolution recente de la population dans les pays de 1' arc alpine (sans l ' I ta l i e ) " , Revue de Geographie Alpine, zv. I , str. 5-8, Grenoble 1984 5. M. Jeršič: "Die multifunktionale Bedeutung des slowenischen Alpenraumes", Münchner Studien zur Sozial- und Wirtschaftsgeographie, zv. 27, str. 11-17, München 1984 6. L. Lukschanderl: "360 Kilogram Blei am Grossglockner", Rettet die Alpen, str. 103-109, Wien 1983 7. A . Parti: "Landwirtschaft und Fremdenverkehr im Alpenraum" (tipkopis), Simpozij ARGE-ALP: Die Land- und Forstwirtschaft im Alpenraum, Badga- stein 1982 8. H. Penz: "Moderne Wandlungen in alpinen Bergbauerntum", Geographische Rundschau, zv. 8, str. 405-408, Bonn 1984 9. M. Vojvoda: "Almgeographische Studien in den slowenischen Alpen", Mün- chner Studien zur Sozial- und Wirtschaftsgeographie, zv. 5, Kalmünz/Regens- burg, 1969 10. Vojvoda/Tončič : "Preobrazba gorskega sezonsko pastirsko poseljenega področja Slovenije", (tipkopis), Inštitut za geografijo Univerze, Ljubljana 1975 11. J. Senegačnik: "Nekatere značilnosti najnovejšega razvoja planinskega go- spodarstva", Geographica Slovenica, zv. 14, str. 38-43, Ljubljana 1983 12. H. Danz, s sodelavci: "Strukturdaten der Alm-Alpwirtschaft in Bayern", Schriftenreihe des Alpeninstitutes, zv. 9, München 1978 13. G. Furrer: "Die Zukunft der Alpen- der aktuelle Kulturlandschaftswandel der Nachkriegszeit", Arbeiten a.d. Geogr. Institut der Universität des Saarlandes, zv. 29, str. 367-385, Saarbrücken 1980 38 14. O. Nestroy: "Die Almen Oesterreichs und ihre wirtschaftliche Bedeutung", Mitteilungen der Oe.B.G., zv. 3, Wien 1981 15. G. Schlechtner: "Produktionstechnische Voraussetzungen für Bergbauern", Der Alm-und Bergbauer, zv. 3, str. 56-70 in zv. 4. str. 121-137, 1978 16. A. Dönz: "Landbewiertschaftung im Alpenraum- ein Grundelement zur Sicherung des Lebensraumes", Simpozij ARGE-ALP: Die Land und Forst- wirtschaft im Alpenraum, (tipkopis), Badgastein 1982 17. Schiff/Bochsbichler: "Die Bergbauern - eine Analyse einer Randgruppe der Gesellschaft", Wien 1977 18. G. Meister: "Wald, Wild, Almwirtschaft in Oberbayern", Allgemeine Forst- zeitschrift, zv. 27, str. 239, München 1972 19. W. Koep: "Alpen-Umwelt ohne Zukunft- Beiträge zur Umweltgestaltung", Siegburg 1974 20. Wichmann/Danz/Jobst: "Land- und Forstwirtschaft", Die Zukunft der Alpen- region: Fakten, Tendenzen, Notwendigkeiten, str. 13-21, München 1972 21. H. Aulitzky: po citatu v "Rettet die Alpen-Europas Dachgarten in Bedräng- niss, str. 11, Wien 1983 22. C. Borcherdt: "Das Acker-Grünland-Verhältnis in Bayern", Münchner Geographische Hefte, zv. 12, Regensburg 1957 23. E. Lichtenberger: "Das Bergbauernproblem in den oesterreichischen Alpen", Erdkunde, zv. 1, str. 39-57, 1965 24. K. Ruppert: "Der deutsche Alpenraum- Grundmuster der Raumorganisa- tion", Münchner Studien zur Sozial- und Wirtschaftsgeographie, zv. 26, str. 11-22, Kalmünz/Regensburg 1984 25. F. Jülg: "Cableways in Austria- a factor of tourism with considerable economic impact", Studies in the Geography of tourism and recreation, Wiener Geographische Schriften, zv. 51/52, str. 149-169, Wien 1978 26. K. Ganser: "Die Zukunft der Alpenregion - Entwicklung von Zielvorstellun- gen und Alternativen", Die Zukunft der Alpenregion, str. 172-186, München 1972 27. W. Moser: "Einige Erfahrungen mit dem Tourismus in den Alpen - das Oekosystem Obergurgl", Schriftenreihe des Alpeninstitutes, zv. 3, str. 57-63, München 1975 28. H. Aulitzky: "Zur Veränderung der Landschaft in den oesterreichischen Alpen", Schriftenreihe des Alpeninstitutes, zv. 4, str. 86-100, München 1975 29. G. Ruhl: "Land- und Forstwirtschaft und Umweltschutz", Beitrag zur euro- päischen Umweltkonferenz 1979 in Bern, Schriftenreihe des Alpeninstituts, zv. 12, str. 2-15, München 1979 G. Furrer: "Transformation visibles (physionomiques) des paysages alpins", Conservation et developpment d'un patrimoine euopeen, str. 47-82, Morges 1979 40