28. številka. V Trstu, v soboto 5. aprila 1890. Tečaj XV. „E D I H O S T" izhaja . državno ustave in zagotovil narodni mir po Slovenskem. Pre-novljenje Slovenije bodo zajedno vstajenje spanja, ko se pogrinja se zelenjem, ko deco v milem nam materinem jeziku; na cvetke že silijo iz tal in tički veselo pre- dosedaj slovenskih šolah širi se po Pri- pevajo veseleč se naravine krasoto. Z Vsta- morskem oblastno laščina, ki nam odtujujo Materino'naroč,o je v na«, jodino zavetišče jenjem Gospoda obhaja tudi narava svojo našo deco; v uradih no smemo slovenski Slovenstvu. Tu posluša dote mili zvok do- ovire delajo radi njegovo narodnosti in jezik njegov nikjer ni čislan in spoštovan. prebuditev; s tem Vstajenjem tudi človeka ziniti; deželna oblast no spoznava našega krasota vabi na piano, kjer se mu duša jezika deželnim in trdovratno hodi svojo radosti nenadno lepote in v so diha zdrav pot. No da bi vlada priznavala lojalno naše pomladanski zrak. 1 mišljenje in podpirala lojalne naše težnje. Skupina ljudi j učinja pa narod — ce- opira se na nezanesljivejši živel j ter nas loto. Ako posamičniki občutijo občo nt- potiska v kot. 20.000 Slovoncem v dost, čuti jo tudi narod; tudi on ima pru- tržaškem mestu ne dovoli so niti jedna vicn, radovati sh preporoda iz zatomnelega ljudska Šola, ampak primorani smo svojo duševnega stanja v novo naprednejše živ- deco Hjionm po|aščevfti ali ponemčevati! mačega jezika ter so v bujnosti otroških mislij ziblje v nadejali tur zre brezskrbno v bodočnost. V tem naročju mislimo si živenja pot. potreseno s cvetjem. Ali kmalu proseneti nas bridka skušnja „Da vbod lo v življenje je s cvetjem posut". In res; atoprav stuo stopili iz materinskega naročja ter smo ho, šestletni i otroci, napravili v šolo, navajenim do tedaj PODLISTEK. Na jadranskej obali. 1'ovost; »pisal Sla v o ljub Dobrdvuc. I. (Dalje.) predmestju doma, shajala sta so lo slučajno Nikomur se menda ne bodo zdelo včasih komaj vsake „kvatro". Negodetov j čudno, če povemo, da sta Negodo in Sko-sosed imel je širno posestvo nad cesto iz j čir govorila slovenski, hčerka pa dosledno Trsta v Miramnr. Živel je po vzgledu in ■ z obema italijanski. Druzega jezika so pač primeru svojih prednikov, no meneč se ni učila in ga torej nožna. Negodo ni mnogo za duh časa, za kozje molitvice prazne glavo. Hitro so spomni, da tu nekaj i lahonskega magistrata, niti za opravičene' ni prav, da nekoga tu treba, sicer se stvari Predsednik napije potem presvetlemu zahteve tržaških Slovencev. Mož ima pri-1 ne spremene. Vstane ter se prerije do vladarju, uok drugi dobro znani gospod lično pet križev let, jo nizke postave in' Staniča, s kojim se potem pogovarjata iz Trsta Slovansrvu ; obe napitnici sta bili gladko obritega, okoličanskega okroglega precej dolgo. Nepristranski opazovalec bi vzprejeti z največjim navdušenjem. Na to lica. Na prste jedno same roko lahko pre- bil moral reči, da se je navdušeni mla-se zopet vzdigne ltadivoj Stanič ter jame Štejemo slučaje, ko je bil v vsem svojem ' denič pač prenaglil, rekoč: v obliki napitnice razlagati razmore trža- življenju pri kakšnej narodnoj veselici. Na' „Kedaj vender spozna ta trdovratni škili Slovencev, njih položaj in prevažno stara leta jel je stari Skočir, kakor pra-i in svojeglavni rod, kaj je njegovo, kaj ni. nalogo v prid celokupnosti monarhije in v vijo pri hiši, hoditi po veselicah. Kako to P, Prokletstvo tiči v nas; le kar nam tujec prid celokupnosti naše — do sedaj še samo Na njegovoj desnej strani sedi ljubez- | kaže, to je sveto, tega se drže kot senca idealno Slovenije. niva hčerka Olga. Jedino to mu jo Bog lastnega telesa." Negode ga tolaži: Dasi je bil govor priprost, vendar še dal in zato mu je pa vzel ljubljeno ženko. | „Ne hudujte se! Vse se bo porav-preučen; vsi ga neso umeli, še četrtina Dekletce je vzrastlo, in ker so trdili, da'nalo, mož ni napačen. Vsi nenino naobra-ne; in tudi očka Negode naredil se je, ni slabe glave, dal jo jo oče „naprej" v ženi in vzgojeni po istem modelu. Morda kakor pravimo, nekako „komod", obrnil šolo - v samostan v Gorico. Šele pred še napravite iz S.ula Pavla, ali pa celo se v drugo stran in začel, seveda le bolj nekaj meseci vrnila se je Olga, zdaj 'že iz Savle Pavlino - ne Olga se imenuje depo tihem, pogovor s svojim sosedom-so- odrasla in razvita deva, za trdno iz samo- klica, ali za pravo gospodičina, gospod pivcem. Ta se s prva ni mnogo menil za stana domov. Skozi kakšne naočnike gleda pevovodja.u gostobesednost svojega druga; ko je Sta- tedaj svet mlada deklica, zapustivša šolski! „Takoj pojdem tja," odgovori Radivoj nič dokončal in so vsi, kakor že mora biti, prah, to si more misliti le oni, kise prav naglo in odločno, „z lepa ali z grda. tako gromoviti „živio" dokričali, vidi, da ni dobro spominja prestopa Čez šolski prag ne sme biti več", vstane ter so prerije drugače tet začne nekako bolj poslušati v življenje. Korak jo to v drugačem svitu, mod mizami in stoli v nasprotno stran k Negodotova vprašanja. Moža sta si bila lo nego »i ga je slikal do sedaj, v burnej Skočirju. Negode se vsedo na Staničevo pol znanca, ker sta bila vsak v svojem svojej domišljiji. mesto ter uganja šale z raznimi pivci in sladkej materinej govorici udarja nam v šoli na uho tuji glas, tuji jezik. Tu se za-čonja našo raznarodovanje, tu se nam jame v srce vcepati odpadništvo, brezzna-čajnost in srd do domačih svetinj. Polagoma so čuvstva v človeku premenjajo in človek se prerodi. Ali kakšno je to pre-rojenje! Res, le vhod v življenje je s cvetjem posut! — In vendar smerno, da, moramo upati na prihodnji preporod, na slednje vstajenje naroda slovenskega iz tmine in sovražnih okov ! Mnogo je še ledine na slovenskem nerazoranem polju ; slovenski narod ni pridobil niti deseti del pravic, zajamčenih mu v ustavi. Ali iste mora prej ali slej tudi on uživati ! Osobito mi na laških mejah smo na najslabšem stališču; zagrizeni Lahi nas stiskajo od vseh strani ter pospešujejo našo narodno smrt. Skrajni je čas, da se tudi nam pomaga. Slovenski državni poslanci ! rotimo Vas, da od vlado izprosite tudi bratom ob Adriji — ne m i 1 o s t i — ampak p r a-v i c, enakim Lahom in Nemcem, Stoprav ko se tudi mej nami izgotovi jednakopravnog, mogli bodemo z ostalimi slovanskimi brati obhajati slovesno vstajenje ter veselo klicati ob Velikonoči s sv. cerkvo: Aleluja! L—n. V obrambo. Ali ne bo še konca neosnovanomu sumničenju P! Mi da bi bili zatiralci in neizprosni sovražniki katoliške vero — ki je naša vera?! Iludo obdolženje jo to, katero bi nas absolutno vničilo, d a j e resnično. Ali ni osnovano to sumnjičenje, ki je postalo že stalna rubrika v staroj „Soči*. • Letošnje in lansko številke našega lista — omenjamo namenoma te dobe, ker so so v njej porodili žalostno-epohalni pevci. Poslednji «»0 zopet oglasijo, in še daleč tja doli v mesto so odmevali močni i:i navdušeni glasovi pesmi: „Slovan". — V tem času je bil že Stanič pri Skočirju častno vzprejet in dobil lep dar za iiArodno družtvo, kakor tudi ljubeznivo vabilo iz ust brdke hčerke Olgo — v čisto zvoneči toskanščini: naj se pač kmalu zopet vrne k njima, da jej raztolmači neke besede. Radivoj se poslovi in odide na svoje mesto, no vode : ali bi se jezil ali smejal tako trpkoj — ironiji . . . Pogled na nežne, šibke stvarico modre oči, temno-kostanjeve lase in pa na tisti ljubki jamici v licih, ta pogled ga jo tudi nekoliko zmešal, no sicer uiuogo, a vender. Možki tudi ne smemo pokazati vsakega gibanja v našej notranjosti, naša nrav je tnka . . . Potem je šlo vse po navadnem programu, in ko so jo začel ples, muzal se jo oče Skočir samozadovoljno proti No-godetu, ki je bil že nekje tam na drugem koncu mize, hoteč mu menda reči: „Po* glejte jo, moja hči je, s takim gospodom pleše, kakor jo Stanič. Saj je pa tudi lepa in bogata bode, bogata," a človek ne smo biti proti vsakemu odkritosrčen, ne smo vsega povedati ... V tem je bil Negodo zopet pri njem. Veseli Skočir mu je pravil, da v laških družtvih nošo tako pri- Ne, vse to Vam ni znano, vse to Vas ne briga. Kdo bi se razgreval za take la- v zeioacu. nas in ne- Goriški pojavi — leže pred nami, odprta i knjiga so vsakemu. Vsakdo lehko čita iz te knjige in mi bi želeli, da čita. A za-! pali je ?! Mi smo Vam v želodcu, htevati smemo in moramo, da imej oni,1 h o 6e te v n i č i t i. O sramotnih ki hoče sesti k tej knjigi, potrebno dozo ; izrečeno žalostnih Tržaških dogodkih ne objektivnosti. Čitatelj bodi nepristransk pišete vodilnih člankov — lov na slovenske sodnik, kateremu neso vida zmešali na „liberalce" Vam absorbuje ves Vaš drago-lepej Goriškej zemlji bujno rastoči „šla- ceni čas. Pri vsakej priliki izvijete iz trte gerji". Nepristranskega sodnika se ne bo- vzrok, da nas napadate. Škofovske izjave jimo, mirno vestjo čakamo njega sodbe, meritorično niti obravnavali nesmo, in Vi Kde najdete v teh listih jedne same be- nas dolžite, da „v i h t i m o s t r u p e n o sede, naperjene proti veri ? ! Pokažite nam orožje proti škofom". Očitate nam jedno samo črko, ki bi žalila versko čutsevo ! da sumničimo papeža in škofe, češ da Nt-, ne morete! Ne samo to: ampak bra- j podredujejo sebe in svoje višepastirsko delovanje težnjam te ali one politiSkn kakor jim veleva njih duhovenska dolžnost različnih vprašanjih, mej drugim tudi o in korist vere?! j davku nft špirit> Odvisni pa nesmo od nikogar, tudi j Vnanje rfržave od „Slov. Naroda" ne. Ako ima po našem prepričanju prav, mu damo prav, če ne, | R " a k ' »»»topnik v Carigradu pa ne. Ako čitamo kje zanimivo vest l PredaI T"'^j ^di noto, katera pravi, povemo je tudi mi čitateljem svojim. Tako i f. urc,Jft 90 Pla«eTBnjem ™jne od-je dolžnost naša, kakor vsacega'lista, ka-! KuS'j' Z008tn,a' d,i 80 "edstva teremu namen je politiška vzgoja ljudstva, j T P° "tje nedoi,t»tna da je potreb«, Le toliko smo do tedaj storili glede Sko- i ^ T*' Ker jP ™del* RusiJa fovnko izjave: konstatovali smo r.,«. °..n8mer' ™oke najeti novo poso- stranke. Mi smo citirali „Slov. Narod", to je res. Ali isto je pisala — in zajedno j zatrdila, da jej vest prihaja iz najzanes-j Ijivejšega vira — tudi P r a ž k a „Politika". In o tem listu vender ne bodete | hoteli trditi, da jo v kakej duševnej aso- J cijaciji se „Slov. Narodom". Toliki politiški | ignorantje vender neste! Mi smo takoj j je bil umesten in opravičen napad staro „Soče" na nas. najnovejši — t— Politični pregled. Notranje dežele. nili smo vero našo z vso odločnostjo proti nje pravim, resničnim protiv-n i k o m. Tržaški dogodki tekočega leta, osobito pa oni ravnokar prešlih dni, glasna so priča nam na dobro. Vzroka imamo dovolj misliti, da goriški gospodje jako pazno čitajo naš list: kakor vse kaže, devajo celo vsako besedico našo na zlato vago. In vender se delajo, kakor da ne bi bili v „Edinosti" druzrgn čitali, priznali veliko važnost škofovskej izjavi. nego članek o škofovskej izjavi. Kar po- Kdo bi jej ne bil?! Kdo bi ne uvaževal P°8,anC1 80 pa došh ™ej 8V0Je V0" čenjajo in kar govore naši Rascovichi, besedi tako odlične, na vzvišenem stališu C o n s o li, Cam bo iiiji, S padi ni j i stoječe korporacije, kakor jo avstrijski e tutti quanti proti našej katoliSkej veri episkopat ?! Povsem naravno je, da je — in to ne v privatnem pogovoru, ampak morala ta izjava napraviti mogočen vtis v javnih sejah našega mestnega zastopa —! po vsem politiškeiu svetu. In uprav radi to je starej „Soči" — vuršt. (Oprostite tega smo citovali izreke posamičnih listov, banalni izraz!) Kaj je njej do tega, da da opišemo ta vtis. To jo — tako bi me-nnjvplivnejše Tržaške osobe vporabljajo nili — časnikarska dolžnost. — vso svojo moč v proganjanje katoliške Glede oportunnosti imamo svojo misli. • nuuciiaiuitiii bih u r.i zna !•« L , • • • v • • ... 'J"°i zatft zahteva, da st> od t p p-h. nn^oiila menenja in opisali po njei provzn.čeni vtis.: , , b posojua o „ , • . t j , . .... odvzemo potrebne svote. Ha ™ railMoti Svoje stalisce bodemo pa se le označili. Sedaj p» st»di razsodni čitatelj, v koliko duhovščine, da na našemu municipiju v gladko donečih, lepo zasukanih govorih vzbujajo strasti in poživljajo lahko vzbur-ljivo italijansko občinstvo na boj proti verskemu čutstvu in proti veri in nje' obredom ! i Gospodje pri starej „Soči!" povejte nam, ali res neste o vsem tem nič čuli, i nič čitali ?! Vam res ni prav čisto nič znano o velikej potrebi šeste župno cerkve v Trstu ? Vam ni znano, kako nesramno je naš mestni svet zavrnil prošnjo dotič-nega odbora za podporo; Vam ni znano, kako so ob tej priliki stavili pred vsem Povedali smo to svojo misel, ker jo tako postopanje postulat odkritosrčnosti, političke značajnosti in pravega rodoljubja. Zato pa še nesmo nasprotniki nravstvene vzgoje. Dva človeka imata lahko n. pr. o kakej stvari jednake nazore in vender je njuno menenje glede oportunnosti povsem različno. Vidite, kako absurdne so Vase trditve. Vse Vašo argumentovanje sloni na povsem krivih premisah. Zopet jedno primero. „Ljubljanski Zvon" je—tako trdite — katoliškej veri nasproten, skrajno nemoralen list, prava kuga v slovenskem potrebne dolžnostim. Kralj Milan pride za velikonočne praznike domov. To se bodo veselili Srbi! Kakor javlja „Kolnische Ztg." pretr-: gali se b odo diplomatiški odnošaji mej S r-! b i j o in B o 1 g a r i j o, ker Srbija noče ! odposlati diplomatiškega zastopnika v Sofijo. Vladni srbski list priobčil je dekret, naslanjajoč se na dotični sklep skupščine, da so srbski pridelki, ki se iz-Državnizbor se je začasno za-! vašajo v Solun, ne obdačijo. Francoski list „Temps" piše o b e-na velikonočne pituhe. Posebnih ve-; r o 1 i n s k e j konferenciji v varstvo delalcev, da onej volji, ki je rodila to konferencijo, no bode žal svoje inicijative. Dognalo se jo mnogo v prid sicijalue znanosti ; vspelii bodo razveselili človekoljuba in vzpodbudili misleca. Zadnji pohod B i z m a r k o v pri nemškemu cesarju bil je neki jako buren, osobito radi tega, ker se Bizmark brani vzprejeti naslov vojvode. Ker je bil lilce likonočnih daril nam neso prinesli, kar jim pa takrat niti ne zamerimo. Nejasnost položaja in negotovost, kaj nam prinese bližnja prihodnost sta toliki, da bi bila vsaka akcija brezvspešna, da jim torej pri nnjboljšej volji ni bilo moči česa doseči. Češko-nemška sprava podrla je povsem prejšnje razmerje, novo razmerje se pa še ni vredilo, torej je vse, kar v tem tre- eveto m v posmeh cerkev katoliško in njo slovstvu. In vender je notoriška istina, da obrede?! Vam res ni znano, da se je vel ima ta list mej duhovniki prijateljev in ob tej priliki mestni zastopnik in k a t o- % o t r u d n i k o v. Izvedite torej posledice lišk duhovnik uprav Škandalozno — j iz te istine, vsaj se tako radi ponašate se pobegnivši iz dvorane, ko braniti čast cerkve iu njenih Vam ni znano, da nekateri duhovniki italijanske narodnosti hodijo roko v roci z našimi ateisti, da jim jo bilo treba avojo logiko in se neizprosnim izvajanjem organov?! posledic, kakor nam kaže uprav Vaš članek: „Nedajmo se jim speljati na led!" Ta posledica pa je: da so dotični duhovniki tudi brezverci, da ovajajo svoje kolege-duho vnike 18 o nemoralni in da širijo duševno kugo mej narodom slovenskim. Zakaj jih ne ožigosate imenoma — v očigled tolike nevarnosti bilo bi tako postopanje opravičeno — da bodo potem cerkveno oblasti moglo postopati, in da jim na skritem preskrbujejo podatkov v boju, ki ne velja samo našej duhovščini, ampak vsem branilcem kr istijanskih načel za javno življenje v obče. jazni ž njim kot tukaj; s hčerko so pač hoteli bit; vsi; kakor čebele matico, tako S) jo obsipali, a za njega se ni nikdo zmenil. Tu in tam so mu kar v brk rekli v svojej vitožknj naobraženosti : „ščavo". Negode je hlastno pritrjeval: „No, vidite, oče, vidite, prijatelj, to je to, to sem Vam jaz pravil. To Vam je gotovo pravil tudi oiii-le gospod, ki pleše z Olgo nas, le denarje." „To jo že res, ali kakor je hotel oni-le gospod, da bi moja hči govorila slovenski, in pa v tako odličnej družbi kot smo danes, to pa vender ne; zakaj se pa nosi gosposki? Za nas 9tarce je že še, ali Olgi mislim, da bi se smijali." Tako je modroval očanre. „E-e-e, obrca Vas ne udari, oče Ško-čir, škoda Vas je! Poglejte malo okolu sobe, kako pa govore drug« gospe in go-spodičine tam-le v dvorani, mari mislite, da golče italijanski P Ne boš .laka! Tako-le, kakor midva, tako vsi drugi. Takih, katere je mati slovenski naučila, pa se laški zdaj pačijo, takih — izdajalcev, nečemo med seboj. A no bojte se, Vi neste taki, to vem ..." Ni še končal, ko pripelje Stanič Olgo očetu ter He jej prav ljubeznivo zahvalja, zagotavljajoč jej, da mu je bila čast spoznati jo, in trdeč j«j, da je izvrstna plesalka, (To ni bilo res, ker se je še le učila). Deklica zaupljivo pogleda se svojimi modrimi, velikimi očmi ter se lahno nakloni. Nič prisiljenega ni bilo v njenem kretanju. Ivo se je bilo znočilo, odideta naša znanca izmed hrumeče množice proti domu. Lahi nečejo j Iiadivoj in Negode ju spremita do vrat ter voščita lahko noč. Prijazno jo svetila luna, venec nad Trstom je bil pa bel, ostra sapa je tiščala v lice, v nos, ušesa in kamor je le mogla. Olga se skrbno zavije, Stanič priskoči, pomaga jej na voz, in ona se mu zahvali zopet italijanski. Sko-čir prime in zavihti bič, Olga so denkrat ozre na vrata, kjer še spremljevalca za zadnji, pozdrav. „Lahko noč!" „Felice notte!" „Lahko noč!" vošči še zdrdra proti mestu, kamor odmevati slovenska pesem, a voz je drdral in ničesar nesta čula. Prišedši v dvorano, obrnil se jo Negode k Staniču, rekoč: „Tudi take imamo še „Žalibog, tudi take!" odgovori ta žalostnim glasom. (Dalje prih.) šo je-čakata Sliočir in voz je zopet jela t<* nutku obstoji, le goli provizorij. Ne ostane : uprav ob času odstopa nemškega kaucelarja nam torej druzega, nego — čakati. To je 1 princ Valeski v Berolinu, k jer so ga pose dobro, da smo vajeni čakati. Tirjamo j sebno odlikovali, mislilo se je, da so bodo in čakamo svojih pravic že leta in leta,; stvari na nemškem dvoru zasukalo v proti-tako, da smo postali pravi virtuozi v tem ruskem zmislu. Sedaj pa javljajo nekemu poslu. | listu, da je poročilo, katero je poslal ruski Z ozirom na drugi naš denašnji čla-J poslanik grof Šuvalov, povsem pomirilo nek priobčimo tu nekoliko odstavkov ne-'ruskega cara in razpršilo nezaupnost. kega članka, priobčenoga v Pražkej „Po-j V N a p o 1 j i je napovedano, da se v litiki", ki je jako poučen glede vprašanja, kratkem vrne 1000 italijanskih delalcev je-li sedanja akcija nemških konservativcev - iz Brazilije, ker neso mogli niti za trenutek umestna, ali ne. „Politik" ' o n d u, niti v sosednih deželah piše: „Ako nočemo dvojiti o poštenosti in odkritosrčnosti teh boriteljev za katoliško stvar, moramo pa misliti, da njih žgoča želja po trdem kruhu opozicijo izvira izsovražtva teh gospodov do Slovanov. Ne motimo so, ako ei navdušenje teh gospodov za opozicijo tako tolmačimo, da je pri njih antipatija do Slovanov zmagala nad razu-m o m, Res je sicer, da so nemško-kon-servativce v preteklih 11 letih hranili z suhim kruhom, ali tudi priprosta hrana te preživi, ako jo pametno vživaš. Sleparstvo, katero so počenjali nemški liberalci z ljudstvom in njega prepričanjem, in krivi nazori o svobodi in brezverskem napredku, katere so psevdoliberalni listi ljudstvu vsiljevali, so še presveži, da no bi morali ž njimi računati. Kar čez noč ne dajo se vse ovire odpraviti, kar z naskokom ni moči priboriti zmage našej stvari. Kako lahko bi uprav to, kar bi doneslo obilo blagoslova planinskim deželam, nepristop-nim prepovedovalcem apostazije, našim deželam prouzročilo neprimerno večjo škodo. Jeza, katero imajo ti gospodje proti večini državnega zbora radi nje postopanja o šolskem vprašanju, vidi se mi — če tudi kolikor-toliko opravičena — vendor ne povsem opravičena. Konkluzija: prijazna nam večina neče izpolniti naših zahtev, nasprotna večina tudi ne bode slabšo postopala z nami, odgovarja inorda božjej besedi: Kdor ni z mano, je proti meni — ali duhu teh besedi ne ugaja; konkluzija ta dela gorečemu srcu teh gospodov vso čast, ne pa njihovemu političnemu razumu. In te besede je napisal k a t o 1 i s k, na šolskem polju delajoč duhovnik. Sedaj pa sodi razsodni čitatelj o našem zlodejstvu, ker gojimo namreč dvorno o umestnosti akcijo nemških konservativcev v tem trenutku. Ogrski minister s ki predsednik podal se bodo po Velikej noči na Dunaj, da. obravnava z našo vlado ob dobiti dela. To naj služi v svarilo našim okoličanom, katerim roji izseljevanje po glavi! Domače vesti. Odgovorno uredništvo našega lista prevzel je g. M. C o t i č. Za možko podružnico sv. Cirila in Metoda V Trstu daroval je g. prof. Simon Ruter for. 3. — Pri igri briškola nabralo se je 30 kr. Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti daroval je g. prof. Ruter Simon for. 2. Barkovljansko pevsko družtvo „Adrija" imelo jo svoj II. redni občni zbor dne 23. pr. m., katerega se jo udeležilo 43 udov. Predsednik gosp. Martelanc rokel je v svojem nagovoru, da se je družtvo vsled premembe pravil, sklenjene pri izvanrednomu občnem zboru, jako ojačilo, da torej sedaj stoji na trdnih nogah. Mej členovi „Adrije" jo sedaj cvet barkovljanske mladine. Iz poročila tajnikovega namestnika, gosp. Fr. G o d n i g a, smo posneli, da ima družtvo 29 delujočih in 19 podpornih udov. Družtvo to so nekateri hudo proganjali — vzrokov menda ni treba praviti — in je prebilo jako kritičnih časov. Ali vrlo predsedništvo je premagalo vsa rovanja. Tožiti so celo morali nekega krčmarja, ker je razžalil družtvo. Dotičnik jo preklieal razžaljive besede. Pri Vodnikovoj slavnosti v Ljubljani zastopal je družtvo g. A. Skabar. Pri družtvenej veselici dne 24. novembra pr. 1. sodelovali so tudi tržaški tamburaši. Odbor jim izreka najiskrenejšo zahvalo. Umrl jo podporni ud iu velik dobrotnik družtvu, g. J. Ferluga; družtvo mu jo skazalo poslednjo čast. Veliki dobrotniki družtvu so tudi g. dr. Pertot, zdravnik v Trstu, g. A. Pogorel c, trgovec na Greti iu g. Fr. Dollonz, sodar v Trstu. Tem gospodom se izreka zahvula, kakor tudi uredništvu „Edinosti" za vse- stransko podporo. Poročilo tajnikovo zaključuje so zagotovilom, da „Adrija44 ne bode nikdar prenehala, buditi narodno zavest po okolici. Poročilo blagajnika prečital je predsednik sam. Iz tega poročila posnamemo, da jo imelo družtvo 340 gld. fifi kr. dohodkov in 303 gld. 57 kr. stroškov, ostalo je torej koncem leta v blagajnici 37 gld. 9 kr. Družtveno pohištvo, glasovir, skladbe in knjižnica imajo vrednost 100 gld. 29 kr. Arhivar g. Smuč je poročal' da novovstanovljena knjižnica prav lepo vrši svoje nalogo. Vsem rodoljubom, ki so darovali knjig, izreka se zahvala in se jih prosi, da ostanejo tudi v bodočo družtvu naklonjeni. Novi odbor družtva jo sledeči: Dr. M a r t o 1 a n c, predsednik ; I. P e r t o t, podpredsednik ; P. Ščuk a, blagajnik ; Franjo G o d n i g, tajnik ; J. Mili č, A. Kreči ć, M. P e r t o t, P. Š ui u c odborniki; A. Ščuka, Dragotin Porto t in Anton M ar t o 1 a n c namestniki; I. Robo k, Fr. Raže m in Ivan Sanci n pregledo-valci računov. Sovražtvo do slovenskega jezika na kolodvoru južne železnice. Došla nam je pritožba, da organi ekspedicijo takozvanih „hitrih pošiljatev" na rečenom kolodvoru nočejo vzprejemati slovensko napisanih tovornih listov, ali pa brišejo slovenske besede in izpolnijo potem rubrike v nemščini. Vidi se, da nas povsod sovražijo, a mi ne odnehamo, dokler nam ne odkažejo v vseh strokah javnega življenja onega mesta, katero nam gre po božjih in človeških postavah. Za Trst. O priliki obrrvnave vpe-Ijanja užitninskega davka po zaprtih mestih, oglasil se je tudi tržaški poslanec Burg-staler ter prosil vlado, naj bi, ako se tudi v Trstu uvede enak davek ter bode istega pobirala država, v obzir jemalo sedanji položa j našega mesta, predstojeČo odpravo svobodnega pristanišča in stanje posestnikov, kateri bodo po odpravi proste luke veliko škodo trpeli, kajti skladišča se bodo usredotočila v no vej luki. Vlada morala bi uvideti ta položaj ter Trstu pomagati uvedši manjši užitninski davek ali vsaj pustivši pobiranje magistratu, zahtevati manjše odmerilo. Lepo besede ali jako dvojbene vrednosti. Znano je, kakšne do-klade pobira sedaj mestni magistrat od Nekaterih užitnin v mestu n. pr. od vina in piva, hišne pristojbine itd. Čo bi vlada tudi privolila prošnji g. Burgstallerja, bi mestni magistrat od svojega nakladanja ne ponehal, kajti nedostojalo bi mu denarja za razne demonstracijske namene, pošiljatvo v Rim itd. Vsakakor bode boljo za nas, ako preide užitninski davek v vladino režijo (oskrb), nego da ga svojevoljno pobirajo in višajo „državniki" v tržaškem mostnem zboru. Znižanje voznine na avstrijskih železnicah za osebno vlako se menda dovrši še v tom poletju, namreč s 1. junijem. Tudi južna železnica bode svoje tarifo znižala s 1. junijem ; tudi pri njej se bodo Črto delilo v zone, kojih prva bode segala do 300 in. ostali dve pa do 504 in več. V prvej zoni bode jednak znesek za kilometer. V tem ko bode znižanje na državnih železnicah tudi na kratkih črtah znatno, bode pri južnoj železnici vožnja na daljših črtah mnogo cenejša in naopak. Vožnja iz Trsta v Divačo n. pr. bode stala po južnoj železnici v IIJ. redu 1 gld., a po državnoj 73 kr. Znižanje na državnih železnicah bodo prijalo osobito delalskemu stanu, a nu južnej gospodi, ki navadno potuje po daljših črtah. Znižanje bode nekda stalo južno železnico na leto do 900.000 gld., ako se promet ne poviša. Deiaski shod. Jutri v nedeljo, dne 6. t. m. ob 10. uri zjutraj so bode obdr-ževal pri „Mondo nuovo" velik delalski shod. Na dnevnem redu je peticija na deželno vlado, da se vpelje 8 urno delo na dan in tudi da so 1. majnik praznuje kot delalski dan. Odbor za zidanje nove cerkve imel jo dne 25. m. m. sejo v škofijskej palači. pisarni, trgovec tako nabil, da se dolgo ni zejanil z mesta. Po štirih mesecih je nesrečnež podlegel vsled dobljenih batin. Minole dni se jo isti Kozmina spri z bratom pokojnika, ter mu zadnji v prepiru očital, da mu je ubil brata. Vsle l tega je žendar.«tvo Ko/mino zaprlo. Samomori se v Trstu množe, kakor gobe po dežju. Tudi danes zabilježujemo jednega. V četrtek zjutraj se je v svojej v ulici Chiozza, ustrelil 41letni losip Jerkič ter hipoma umrl. Uzrok samomoru je bilo neki „pomanjkanju". Mrtveca so prenesli k hv, Justu. Vravnanje valute. Sekcijski načelnik vitez Niehauer bavil se je v Budimpešti v zadevi vravnanja valute. Kakor javlja „\Viener Extrablatt", dosegli sti obe vladi sporazumljenjo glede glavnih točk, kako da jo zapričeti to epohalno linančuo operacijo. Od knjigotržnice Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljnbljani došla nam je knjiga : Balade in romance. Napisal Anton Aškerc. Pesnik Gornzd (Anton Aškerc) je 'vzbudil zadnja leta s prekrasnimi Rvojimi i pesniškimi proizvodi v Slovencih občo za-1 nimanjo. Plastično izrazivanje. lepa dikcija, blagoglasni stiki, zdrav realizem in poseben epičui talent dičijo vse njegove, iz narodnega življenja in slovenske zgo- Inženirja dr. Righetti in prif. Nordio sta predložila cerkviti načrt, ki je vsem jako ugajal. Nti načrt se bode tiskan v v« č izvodih razdelil mej darovatelje za zidanje cerkve. Ko bodo dobili dovoljenje dotičnih oblastev, položil se bode slovesno prvi kamen in zidanje nemudoma nadaljevalo. Umivanje nog. Po atarodavnej navadi se jo vršil ta cerkven običaj tudi letos v škofove j palači. Izmed 12 sivolasih čestitih starčkov v 84—89 letu svoje dobe, kojim je prem. gosp. škof umil noge, je bilo deset Slovencev. Slovenski rod je tedaj najčilejši v Trstu ! Veliki teden. V tem tednu vso naravo in človeštvo preveva neka miloba. Obhaja so znamenit spomin trpljenja, smrti in slovesnega vstajenja božjega Sinu. Po žaloBtuej, spokornej dobi šriiidesetdanskega posta, prerajamo se danes v novo vese-lejše živenje. Tudi v Trstu ju ta teden polen posebnosti, čeprav je našo mesto na glasil kot jako liberalno in brezverno, ves ta toden bilo so cerkve polne. Osobito so naši pobožni okoličani in okoličanke zadnje tri dni romali od cerkvo do cerkve. molit pred božjimi grobovi, kar priča o uepokvarjenosti našega ljudstva. Danes popoludne in jutri zjutraj se pa obhajaj slovesno Vstajenje s slovesnimi procesijami, i Vsako leto so odlikuje posebno Rojan, I kateri se nocoj ob času procesije lepo , . . , , .. , . .. ... J , , .. dovine zajete pripovedne poezije, o kate- razBvetli. Krasen ta prizor se bode ponovil . y .. . ,, ... , ,. ...i i , , rih se jo zo večkrat izrekla zelja, da bi tudi nocoj, ako bode vreme to dopuščalo, i ... .. ... , , , J \ . 1 jih pesnik v knjigo zbrano dal na svetlo. VBtin našim naročnikom voščimo slednjič: * . , ^ . '. „ .v ... , . * . Ustrezajoč tej splosnej želji, podaja se Slo-srecne in ve sole praznike! i , , , * . ., , r i vencem nad deset in pol tiskovnih pol ob- „Pro patria nostra\ Zloglasni organ 8ezajoća /birka njegovih balad in romanc rudečega družtva istega imena je prenehal ter 8e zajodno Vttbi na prjjazno naročbo. izhajati. Paulahonka Martinuzzi, katera _ Ce|lft broširanej knjigi 1 gold. 30 kr., mu je bila duševna roditeljica, toži, da je' v izvinie platnice elegantno vezanoj pa 2 gl. prenehanju vzrok malomarnost ital. j ajub|jan8ki Zvon„ 4. ,vezek iina „le. občinstva, ter se tolaži, da je list propadel Ueč(> Vaebiuo. j A> A4koro . Jsk(irijot,! a ostane šo i d e h, v čijo ohranitev živo L dft. 2> Fl, Ge8tdn . lz Hrh,VBt Povost. J zaupa! Mi želimo enakim lahonskim la-, ^ Fr 0rožen. Henry Uorctim StunIey . | žnjivim cunjam, kakoršen jo bil ranjki j 4 JojUjf Rakež. yzduh in njega vpHv naj list, hitro smrti. človeško zdravje ; 5. Anton Funtek: Z Iz Kvlškega pri Borici SO nam piše: d6um . 6 y . v 8pomin; 7 j0ŽefKenda:i Tržno poročilo. Cene o« razumo, kakor se prodaje na debele bla^o za gutov denar). Cena od for. cto for. Sava Moecti...... Kio hisor jako dna Java „ „ „ SantOH lina .... „ srednja . . GuHti-main .... Portoricco .... 8an Jago de (Juba Ccylon plant. fina . Java .Malang. zelena Canipiiias .... Kio oprana . . . „ lina..... „ srednja . , . CaaBia-lignaa v /abojih . Macisov cvet..... Ingelb Bengal ..... Papar Siiigapore .... 100 K. 132 — nt.— " 12*.— lJ6.— lil.- 112.— l<)7.— 10^. - 115.— 117.- 183.— 13"'.— IVO.- 137.- h 131.— isa.- ii8.- 120.— lil.- 112.-105. — M0.— ',>9.50 30.— 490.- 130.— Kenang Hatavia ...... Piment .lamnika..... Petrolej rucki v nudili . . n v zabojih . Ulje bomba/.iio ninorik. . . Lonce jedilno j. f. gar. dalinnt. h certifikat. . namizno M.S.A.j.f. gar. Aix Vierge . . . . „ lino..... Rožiči puUeiki ..... dalmat. h cert. . . HiU Iv. Cm.— oti.— r>7.-39. — 7.75 0." 35.-41.— 44. -53. -04 — HO — H.r»o •)0 _ «16 — 57.-5s.—• 40- 42 -15.— 51 -t.U. • 02.— Smokve puljeAke v Hodih . rt —. - — — w v vencih . * 13.- 13. ri0 Limoni M eni na...... zaboj i. >0 Pomeranče nicilijan»ke . . 4. 0 Mandlji liari I.a..... 100 K. 98.— 91 — dalin I.a, h cert. 96 - n7 — Pignolli......... H 69. - 71 - Riž itttllj. najtineji . . . . „ 18.— IS. 5() „ itredliji , . . . » 1K.50 17 — Kangoon extra .... n lo.Jo — — , I.a..... n 13.25 — — 11.a .... n ti - — — Sultanino dobre vrnti . . 84.— 38 — Suho grozdjo (opaia) . . . n 19.20 — n 19.- — — Slaniki Yarinoath .a . . . Hod — .-• — — Polenovlto srodne velikonti w 88« - — n ai.— — — Sladkor <'.ontrihig. v vrečah 31. certifittk. . . . 100 K. 31.o0 75 Fažol Cok« .... ... n 9 50 — — n 8.« -> H. 50 Hvetlorndeći .... » H. 75 — - teiniiomdoči .... „ H.50 - tt !>.- — — 9.— — — beli, veliki .... 9."J0 — — zeleni, dolgi .... I .—• — B okrogli . . . « 0,25 — — mešani, štujurnki . . ft 6,95 — • 93.- 95 — n 3.20 2.10 3 JO 3.— 3 ^■0 ,V dan 30. augusta t. I. priredila je tu-1 Pepellihar< Nari)d„a pravljica; 8. Anton j kaj sna „čitalnica" svoj občni zbor. P" J Funtek : Luči, XI; 9. Marica : Iz življenja volitvi novih odbornikov bili so v odbor ' ffly8 umotnioo. Novo]a . 10.1. Honigmauu: izvoljeni sledeči gospodje : Štefan Korsič,1 q gluhonemcih; 11. Književna poročila;, predsednikom; Josip Stekar, podpredsed-' 12 Dr Jftkob Sket. Odgovor mi j. Len. j ^ (Vlia j nikom; Franc Kumar, tajnikom; Janez1 dovžektfve opazke. Litjtek. Lenardič, blagajnikom ; Štefan Tomazič,! M , „ '1 „Matice Slovenske" p. n. gg. udjo so opozorujejo, da je poverjenik pričel pobirati uduino %a tekoče leto. Obiskal bo v Poslano. kvvizdc flui ■ . ir "I t , . „ . ' r in bodi ga Vam mar in skrb! Kogar je Lobzov pn Krakoviji, v Trstu, Herman 1 o j stadtu, Liebenau pri Gradcu, v Presburgu, lnomostu in Tomešvarju po 30—50 gojencev ; v J. razred artiljerijske šolo 120 , želja vpisati se na novo, obrni so blagovoljno do poverjenika (Joaip-a Straus-a, via Dogana štev. 3.) Uduina znaša 2 gld.; ! ob jednem plačati jo tudi — po vzgledu gojencev; v šolo za pijunirjo 50 učoncev; , . lr „ , , i r ' ' poverjemstva ,Matice Hrvatske* — 20 kr. v II. razred konjiške sole tudi oO irojoncev. ... , i3 , . . ., . , .. . 'poštnine, da so čc. rrosnje za vzprejem se predlagajo dotičnim gg. članovi no bodo Listnica uredništva poveljništvom do 20. julija t. I. nadlegovali za uduino in poštnino posebej. Umrljivost V Trstu. Od nedelje, 23. | «Vrtec" štev. 4. je izšel, ter prinaša! marca do sobote 29. marca, umrlo je v u,ičnih Povu8tic> poB«"» poduČnih spisov in Trstu 45 možkih in 55 ženskih oseb, Podobic za »'ovenslco mladino, vkupno torej 100 oseb. V istem tednu! Opozarjamo na denašnji inserat gospoda1 lanskega leta umrlo je samo 78 oseb. j M ' h n e 1 H Prašulna- Tatovi so vlomili v noči dno 2, aprila v prodajalnico jestvin Josipa Orila (Via Pozzo Bianco) in so odnesli drobiža in! P dopianiku - ali morda dopisnici? - v 1 bonci: anonimna piHtnn no moremo o/.ir ju-jestvin v vrednosti 25 gld. Poizvedovanja niati. .Javite nam svoje ime. redarjev so dognala, da sta bila tatova 281etni pek Angelo Levi in 4Gletni fakin Anton Flaider. Dobili so še pri njih skoro vse vkradono blatro. Smrtni poboj zaradi jednega grozda. Proti koncu meseca septembra šla sta dva delalca iz Gorjansk« v Št. Polaj, ter sto-1 pilav vinograd necega Kozuiine, ter kradla ■ Kruditn® -------— grozdje. Nenadoma zasačil ju je Kozminov i LJ0nd0,,,1° ,ir 8,turli" 7---- , iii ... , ^ranooHki napoleondori — - — —« — »in; eden delaleov je všel, druzega je pa'0ikr oekini_______ Kozmina dobil v svojo trdo pest. ter ga Nemške marke_____- — Mirortihiicu Gr. B. Angeli v Trstu Pia/./a ilellu Le^nu štev. 1, na debelo in drobno združena z odlikovano izdelova!-nico čopičev (pinzeljnev) in •/. veliko zalogo barv in olja lastnega izdelka Lakov z Angležko, Kraneozke, Nemčije itd i I d. kakor tudi z veliko zalogo in i n c r a 1 n i h v o <1 a dobljenih neposredno od izvirov in jamrene Hvoiosti, in romanskega /voplja /.a žvepljunje irt, poiucsunoga z modro ga-lieo in namenjenega v zatiranje peronospore. Zaloga y budnoj, v Ln^u pod Kirnianjili ležečej hiši. j Duuujska borsa 4. aprila. Enotni drž. dolg v bankovcih — — »;ld „ v Brebru — — — „ Zlata renta— — — — --■ — - — n 5% avstrijska renta — — — — — , Delnice narodne banke — — — — , H .15 88 26 no i:> 912.- M01 7o uy.au Mo 5.64 D8 :»o Suknene tvari razašiljo za gotovo ili |)onzotjein za jako jeftino ciono i samo dobre v m ti 3. KI m «10 * 3.10 „ 8.10 „ 3.10 „ '_MO n 2.10 „ 1.00 , (1.30 m za I odiidit sumu darovat for. ;lo , n 4.»IO , »i.HO lino , 12.— vrlo lino „ 15.— za kaput lino , vrlo lino „ si — for 2.20-3.20 kamgarn za nrnti for 280 Tvornica i skladišče sukna E. Flusser u Brnu Dominikanski ir^- S. Uzorci badava i franko. o_2n_9 Pozor! Moda! Slamnike vsake vrste za gospode, irospe. ^ospodieine in dečke, kakor tudi priproste slamnike za kmete, prodaja, popravlja in barva po najnižjih cenah Mihael Prašel Corso, št. 21. 1-2 Najboljša 2—40 Brnska sukna razpošilja po originalnih tovarniških cenah tovarna finega snkiui Sigel-Imhof v !ESr*n.\i. Za elegantno pomladne in poletno moško obleki* zadosti je 1 odrozok v dolgosti 3*10 metra, to je 4 I)unaj.«ki vatli 1 odrezak iz pristne ovčje volne velja: jJBF" gld. l.WO iz navadne gld. J A iz line gld. IO SO iz jako fine gld. 1t.-tO iz najfinejše Nadalje so v največji izberi: s svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, lodeit za lovce in turiste, peruvienne in tosking za salonske obleke, prepisana sukna za gg. uradnike, blago iz sukanca za moške in dečke, ki se sme prati, pristna piquč-gilet-blaga itd. — Za doToro lolago. natančno in tečno dapsšiljatev se jemči. Uzorci zastonj i franko. gg Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „11ED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v New Jork & Philadelfljo koneesijonovana črta, od c, kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 10—42 L u d w i g W i e 1 i c h na Dunaju, IV \Veyringergas8o 17, ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsbureau fiir die k. k. Staatsbabnen in Innsbruck. Snovii za obleke, g 1'eruviun in Dosking za višje dnhovenstvo predpisane snovij za uniforme c. kr. uradnikov, tudi za veterane, gasilna družtva, telovadce, livreje, Sukna za biljarde in igralne mize, loden tudi neproinočljiv za lovske suknje; pralne snovij, v plaidi za potovanje od gl. 4 12 itd. Vse to se dobi ceneje nego kje dru.'od in najboljše, trpežne kvalitete. Joh. StikarofskivilriiiHBrBiin) Največja zaloga Avstro-Ugorsk«. Vzorci franko, /.a gospode krojače I,nji^e z naj-razin vrstnejšimi in najlepšimi vzorci PoMljatv« s povzetjem čez 10 gld j'rano i. Pri luojuj stalnoj zalogi v vre Inosti 2011.0011 gl. in pri mojej svetovnej kupčiji se razuma ob sebi da mi ostane mnogo odrezkov : ker pit ne morem razpošiljati ustoreev. vzamem tako naiofene ndrezke rad nazaj, ali jih zamenjam z drugimi, nli pa vnemi donar. Barvo dolgost in ceno treba j>' ua]>ovedati kada" se naroča tuke ontiiiike. Korespondencija v nemškem, madjarskem, čeSkem. polskem, italijanskem in tVancozkein jeziku. 14 20 5 Nič več kašlja! PRSNI ČAJ napravljen po lekarničarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, šo tnko trdovraten, kakor to »pričujejo mnoga naročila, spričevala in zalivale, ki dohajajo od vseh strto«! in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin in Čisti kri; ima dober okus in vel;a en zavoj za H dni <50 nvč. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za presteuje života in proti madronu iz soka neko posebne rastlino, katerih uspeh je velik, posebno pri z prtern truplu, želodčnih boleznih itd. iti so lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena škatlja velja 30 nvč. P l aster in tudi tinktura proti kurjim očesom in debeloj koži — cena 8 plaštrov z > kurja očesa 20 nvč. — Ena steklenica tinkture 40 soldov. Kdina zaloga v Trstu v lekarni ROVIS, v Goriei v lekarni C rin to fol 1 etti in Pontoni. S—12 V taj lekarni govori se tudi slovenski. Za pekovsko obrt jako pripravna hiša dil se v najem v velikej župnej vasi Cerklje na Gorenjskem. Pojasnila daje lastnik hiše: Matevž Kern, trgovec v Cerkljah, p. Cerklje. .^EFETPSI! rs* siiEI^SiiSj^ Riccardo Dinelli Via S. Lazzaro št. 15, Trst. ■ lilil M 1 Zaloga alabastra vsake kvalitete in oblike. liFj "U U ! lil Dežnike in solnčnike jednostavne do najelegantnejših iz solidnega bla^a, skrbno izdelane v največjej izberi in po čudovito nizkih cenah priporoča MIOTSCH v Ljubljani Mostni trg sto v. 15 i tovarna za izdelovanje de/nikov in solnčnikov. Preobleke in poprave se dobro in po ceni izvrše. I Tovarna za gips V^r0 izvrSe lH različnih vrstna drobno7ndebelo, i Prodajalcem na drobno so j|j Izdeluje kipe h gipsa po nizkih j^j ohŠUlli CBIliki IM ZahtCVanje 10-44 ||R m c e u a h. KMETIJSKO BERILO /u nadaljevano tečaje ljudskih šol in gospodarjem v puuk, dobiva se v tiskarni doi—ep^o Ulica Carintia broj 28. 510 40 kr , trd o v e z a u (H) kr. Prva Brnska firma za razpošiljanje nianita k turnega blagu Bernhard Ticho — Brno 8—20 K. l* 31 ■■ t lil u I' k I št. IN, — razpošilja po poštnem povzetju. RAJE CREPE čista volna, dvojna širokost ln metrov gld. S. NOUVEAUTES snovij za ženske obleke: z modnimi črtami in rarreau\, dvojna širukont, 10 m. gl.W PISANO praktična snov za hišno obleke 10 metrov gld. I. iiUulkoba;'vemi moderna snov v v»eh novih barvah dvojna širokost TOmet.gbl. 7» — OHJV80M nove vrste, črtana snov, dvojnoširokost lOm.gl 5 Trožica iDreidrahti dobre kakovosti 10 m. g.*U OKSFOED .i -<• more prati, dobre kakovo-vosti. 1 kom. 80 vatlov gld- tot) Sofir za srajce najboljše, kar se moro priporočati, 1 kom 80 vatlov gl.O oO BOSTON ki se more prati, najnovejši (leseni, lo metrov gld. a - Jodna Kips garnitura obstoječa od 2 pogrinjal za posteljo iu 1 zainizo.sesvilenimi Iran-/umi gld. I — Tunis-portiero za 1 okno,kompletne? dela f.8'50 Jadna garnitura od juta |9p »stoljnain i namiino pregrinjalo i franiftni gld. 8 r>a Zastor od jute turški vaorec, kompletni zastor gld * :iO llolatidsko dolge preproge (o-| stanklj 10 — 12 met. dolge 1 o-stanek gld » OO Najnovejši f ancoski votli, kisel morejo prati, krasnih tisu* rtov, 1U| metrov gld. :i r» 1> Rjuhe brez šiva izdobrogiidoina"! čega platna 8 kom. gld. tt ^OF Platneni Java-robci z zavozlani mi t'ranžami tikom, gld. - Ženske srajce i / šifonalnplatna! lino štikarijo8 kom.gld, 9 'oO! Ženskesrajce iz trpežnega plat. ibrobljene lilpkainiSk, g. B'25| Možke srajce lastnega izdelka be-| le ali barvene 1 koin. I vrste gld.I I MO II. vrste gld. I'%0 Srajce za delalce iz rumburškegal oksforda. kompletne, velike. 81 kom. gld. 'i- - Normalna srajca kompletna veli kn, 1 kom. g l.fii) Normalne hlače! komp.velike, 1 kom gld 1 odi i PoletnoOBrin]alow[(dolgog.l.2oJ I konjska plahta najboljfiega iz-delka, lOOom dolga, 180 om ši-| roka, gl. I*ttO, Carskorumenal plahta za fljakerje I kom g Vzorci gratis in franko llustrovan modni žurnal ,-Briinner Neuheiten- gratis in franko, gi __ Lil ^JJ na razpolago. 1 -6 Vinsfee stiskalnice, sii^liiinB u sadni sok in snii išt nijnovnjše izborne konstrukcije s trajno delujočim dvostrokim pritiskom in z regulatorjem stiskalne sile. Garantirana delujoča sila! do 20% večja, nego pri druzih stiskalnicah. Odlikovane s prvo nagrado na državnej sadnej razstavi, ki je bila meseca oktobra leta 1888 na Dunaju, o kateroj priliki so to stiskalnice atrokovnjaški izskusili. SADNE IN GROZDNE MLINE 10 = 2 izdelujejo in z Dunaja oildnjnjo PH. MAYFAHRT & ĆOMP. Tovarno za poljedelske in vinorejsko stroje, livarna za ž"!ezo in kladivo na pur, Dunaj II, Frankobrod na M. in Derlin N. Ilustrovani ceniki, prospekti in pohvalna spričevala itd. ifratia in franko, ako so jih želi. Vzprejniejo se tudi zmožni iu solidni za-stopniki za primerno provizijo._ J.&S. KESSLER, v BRNU iu T (MORAVSKA). Največja in najcenejša razpiodajalnica za poloije. Ceniki moškega iu ženskega perila, tkanin iu ^ulanterljskega blaga, vzorci sukna in odrezki brezjilačno in franko. Rn/.po-iljatev po povzetju. Znloga suknenoga Ula^a. Itjlllte, 1 komad brez šivu, 2 in. dolg f. l..»0 ltlago za poletno obleko more se oprati, najnovejši- praktično, *> in pol luetl'. za ]»opolne moško obleko, for. — Modne stvari j za gospode. Srajce y,» gospode iz sifonu, kretenu, oxford, najboljši izdelek I.a f. 1 .■■»O II.u f. a .90 ,Oxford- srajce /.a delavcu močno dobre kakovosti, il komadi prve vrste for. Sukneni ostanki za možke obleke m žensko dežno haljine, il.|0 ni. za celo obleko f. Pristni angležki Ševiot, .'510 m /a popolno inožko obleko for. 8,50, 7.,r>0 in f. O — Spodnje hlsiče iz trpežiiegn platim, za :t komade 1. v. for. 2.1iO II vrste for l.*tO ltlago za vrlino sit kuj o najnovejših barv, najfinejše kakovosti, 'J• L" m. za popolno vrhuo suknjo for. tt. —. Noriiinlno perilo, .Jfigerjev zistvm, iz čiste volne, za gosp ido m gos[ie, i i-rujea f .50, 1 hlače 8 f.. iz pa vole 1 kom f. | 511 Eleg.nntno urejeni uporniki z ton podobami gospodom krojačem nefrankirano. Moške uogovice za ;inb-tje, bele iu barvane pletene, ti parov for. 1 BO Potni plašči, volneni, 8oi) dolgi 1*(J0 široki tor. I.50 'Svileno-Flnicll nogoviee za jiotuo noge, !12 parov for | «0 Blago za ženske noše. Žepne rute, 12 kom , obrobljone, z liarva-ii i m obrobi jem, /ii možke f, 120 z u gospo f. I.— !! Najuigodnejža prilika!! Čepice i/, sukna iz najlinejsega brnskega sukna, za gospode in dečke, ti kom. f. 1 *