Mladina in Jugoslavija. Ako kdaj, je danes dospel tisti čas, ko mora^ mo vzklikati iz svoje bolno-radostne ljubezni: Mladina je naSe upanje, rnladina je naša bodočuost! Na tisoče imamo sedaj grobov, koder počiva]o naši očetje, bratje in sinovi. Na njihova mesta mora stopiti naša mladina. Izpolniti mora one vrzeli, ki zevajo sedaj v strnjenih vrstah našega naroda! V mladini jc treba buditi smisel do pojmovanj;i državne oblasti. Ona mora vedeti, da imamo sedaj svojo državo, svojo svobodno in neodvisno Jugoslavijo. To mora naša mladina ljubiti iz vso Ju5e, zanjo se mora nčiti, zarijo izobraževati in likati, da bo mogla — kadar dozori — njeno usodo vzcti v vešče roke in jo voditi do čim sijajnejše ivoči in slave! V mladini moramo buditi kreposti in čednosti! Smisel do lepote, dobrote, resnice in pravicb mora postati bistveni del njenih duševnih vrlin! Pušimo vsako strast, naj se pojavi v kakršnikoli obliki! Naša mladina naj bo trezna in dostojna v bescdi in dejanju. Vsaka sirovost, vsaka nezmernost, klctev in kvanta mora iz zakladnice besed javnega iu zasebnega občevanja! Spoštujmo tuje, a ljubimo svoje! To pravilo boJi mera in zrcalo kulturne izobrazbe naše j_i^oslovanske mladine! Ne sila pesti, temveč sila .luha naj se vojuje in naj zmaguje! Zdravi duši moramo dati zdravo posodo! Zato jc treba z enako skrbjo paziti tudi na telesno vz&ojo naše mladine! Njej moiamo takoj dovoliti iK)t v vrste sokolkega naraščaja! Vse, kar se kaže na človeku, v njegovem govoru, v gibih in kreinjah telesa, bodi izraz in znak tiotranjih vrlin! " Sedaj smo kovači svoje bodočnosti — bodočnosti Jugoslavije! Ne zamtidirao niti trenutka, da se luirn ne zbudi v kazen pekoča vest zaiiemarjenih dolžnosti! 1o delo moramo zvesto in nujno izvrševati, da nain bo smrt lahka in blažena, ker boino umirali v zavesti, da prepuščamo srcčo svoje domovino sposobniin, vriim, zavednim potomcem!