Izhaia	 Ljubljana.	sobota 1. januarja 1938	Cena	VSO
Poštnina plačana v gotovini
Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo: seloletno 180 din, za V« leta JO din, za 'h leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Številka 1.
Uredništvo in upravniStvd je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
. Brez biiance
Ob novem letu se delaj'o bilance, ker te šele prav pokažejo, če je bilo preteklo poslovno leto uspešno ali ne. Bilance delajo zasebniki, pa tudi javne korporacije. Skoraj vsi tudi bilance napravijo, ker drugače ni jasnosti. Bilanco pa bi morali napraviti tudi o slovenskem gospodarstvu v preteklem letu, kajti tudi to je treba ugotoviti, če je gospodarstvo vseh nas v preteklem letu napredovalo ali nazadovalo. Te bilance pa žal ne bomo doživeli, ker ni pri nas nikogar, ki bi te bilance napravil. Nimamo nobene osrednje ustanove, v kateri bi se stekale vse niti našega gospodarstva, samo takšna ustanova pa bi mogla sestaviti resnično in pravilno bilanco.
Zaključili bomo torej preteklo leto brez bilance o gibanju gospodarstva naše Slovenije in vstopili v novo leto brez navodil, ki jih daje dobro in pravilno sestavljena bilanca. Citali bomo sicer mnogo lepih domnevanj in ugibanj o uspehih lanskega leta, toda vse to bodo le domneve in ugibanja, ki so morda pravilna, morda pa tudi napačna. Prave in resnične slike o našem ožjem gospodarstvu pa ne bomo videli in tako bomo vstopili v novo leto brez pravega kompasa, brez jasno začrtanega programa, na slepo, kakor to delamo redno že leto za letom.
Zato tudi ne bo prav nič čudnega, če bomo tudi prihodnje leto začenjali vse polno in zelo potrebnih akcij, ki pa bodo ena za drugo obtičale, ker ne bodo izraz dobro premišljenega načrta, temveč le spontane in brez medsebojne harmonične zveze osamljene akcije. Naravna posledica tega bo, da bo sledilo vsem tem, tako lepo pričetim akcijam razočaranje, ki bo nujno oslabilo polet množic ter zmanjšalo našo akcijsko sposobnost. More se tako zgoditi, da bodo celo idealno začete in že krvavo potrebne akcije pomenile dejanski deficit.
Brez kompasa pač ni mogoče jadrati, brez premišljenega programa ni mogoča dobra politika in brez jasnega pogleda na storjeno delo ni vidno, kaj je najbolj nujno v bodočnosti. Ne more naprej trgovec brez bilance, ne more pravilno kalkulirati brez bilance poslovni človek in ne more pogrešati bilance nobeno samoupravno telo in nobena korporacija. Prav tako pa tudi ne nobeno gospodarstvo.
Samo mi Slovenci menda mislimo, da nam je vsaka bilanca odveč, da moremo uspešno voditi slovensko politiko tudi brez svinčnika v roki. Ker menda res tako mislimo, zato tudi ni videti resnega stremljenja, da bi vsaj polagoma prišli do neke tudi le skromne bilance. In ker smo brez te, smo tudi brez jasno začrtane poti, zato se pri nas tudi nikdar ne more nobeno vprašanje razčistiti do konca, zato vsaka debata obvisi v zraku ali pa se neha z osebnimi boji. Pa kako naj tudi bo drugače, če pa nimamo prepričujoče sile številk, če debatiramo vedno le v slepo, kakor komur bolj ugaja.
Prenehati moramo s to razvado, 'ta bi naravnavali svojo pot brez ugotovitev solidne bilance. Iz te-ga spoznanja pa je samo ena pot, da moramo ustvariti sebi korporacijo, ki bo sposobna in tudi imela potrebno voljo, da nam sestavi Vsako leto bilanco našega dela.
Ta korporacija more biti samo slovenski gospodarski svet, ki pa se seveda more imenovati tudi drugače, ker ni v imenu že pomen, temveč v stvari. Zato mi tudi že ves čas propagiramo ustanovitev slovenskega gospodarskega sveta in jo bomo propagirali še nadalje, pa čeprav bi se naše prizadevanje še tako napačno tolmačilo. Toda prepričani smo, da brez ustanovitve takšne osrednje organizacije ne gre in zato moramo temu svojemu prepričanju ostati zvesti.
Pomisliti je vendar treba, da smo maloštevilni narod, ki vsako pasivno postavko vse drugače občuti ko mogočni večdesetmilijon-
Kdor bi skušal sestaviti konkreten program slovenskega javnega dela za prihodnje leto, ta bi bil v nemali zadregi, kje naj prav za prav začne, kajti toliko nalog je treba izvesti. Med temi pa so skoraj vse nujne, da je že težko reči, kateri se naj posveti glavna pozornost in katera bi se mogla vsaj za nekaj časa odložiti.
Naj naštejemo samo nekaj najbolj nujnih teh nalog in takoj bo vidno, kako veliki napori nas še čakajo in kako malo jo bilo v zadnjih letih narejenega, saj so že vse te naloge po več let stare, nekatere pa tudi že praznujejo svoje prve jubileje, ko čakajo na uresničenje. Tako železniška zveza z morjem, ki je bita že pred več ko desetimi leti uzakonjena, ki pa je še danes prav tako daleč pT63 izvedbo, kakor je bila takrat, ko še ni bilo govora o njej in ko smo še mislili, da nam je zagotovljena vsaj zveza skozi Št. Peter na Reko.
Če omenjamo železniško zvezo z morjem, potem se kar avtomatično oglaša še cela kopa drugih prometnih vprašanj, ki so vsak dan bolj nujna, ker po vsem svetu naloge prometa naraščajo. Tako so bili motorni vlaki pred leti še stvar razprave, danes pa so v sosednih državah že uvedeni in so postali zlasti na gorenjski progi takšna nujnost, da bo nazadoval ves tujski promet, če ne bodo kmalu uvedeni. Rastoče potrebe prometa so tudi dvignile z mrtve točke vprašanje preureditve ljubljanskega kolodvora, opozorile na vedno bolj neredno prihajanje vlakov, na nezadostni promet na dolenjski progi in še na celo vrsto drugih lokalnih vprašanj.
Še bolj pa narašča nujnost ureditve našega cestnega omrežja, kajti pri sedanjem stanju cest je izključen vsak dvig tujskega prometa. Brez njega pa Slovenija ne more gospodarsko napredovati, ker je agrarno pasivna, davčne in druge olajšave pa vedno bolj vabijo industrijo v center države in na
jug.
Samo prometne razmere kažejo nazorno, kako je Slovenija v pri-meri z drugimi pokrajinami silno nazadovala. Prej je bila Slovenija naša pokrajina z najlepšimi cestami, z najbolj urejenin. prometom, danes jo drtjige pokrajine že nad-kriljujejo. Izravnavanje navzdol se kaže tu za Slovenijo v posebno jarki luči.
A še bolj ostro v našem denarništvu. Niti ena pokrajina ni imela \
ski narodi. A ti veliki narodi imajo svojo osrednjo organizacijo, ki vodi vse življenje naroda in naj že ta organizacija nastopa pod tem ali drugim imenom v javnosti ali pa ostaja anonimna. Mi maloštevilni Slovenci pa naj bomo brez takšne organizacije?
Ob novem letu je še zlasti vidno, kako slabo krmarimo svoj čoln, ker smo stalno brez kompasa, ker ne moremo nikdar reči, kako se je prav za prav za nas končalo preteklo leto. Brez bilance smo začeli preteklo leto, brez bilance vstopamo v novo leto. In še bi se čudili, če nam preteklo leto ni prineslo večjih uspehov? Kaj pa smo prav za prav lani od
leta 1918. tako dobro organiziranega denarništva ko Slovenija. Ljubljana je bila takrat tudi kapitalno najmočnejše mesto. Ta slava pa je trajala malo časa in danes je ostal na njo le še žalosten spomin. Naše denarništvo je danes na tleli in samo tu se odpira tako velika naloga, da je vredna složnega dela vsega naroda. In to složno delo morajo omogočiti gospodarski stanovi, da s svojimi samo stvarnimi argumenti ustvarijo ozračje, ki bo močnejše ko naše strankarske razprtije in ki bo privabilo k skupnemu delu vse, ki so dobre volje. Tla za takšno skupno delo so danes tudi že precej pripravljena, ker pač vsi uvidevajo, da rešitev vprašanja našega denarništva ni le stvar denarnih zavodov, temveč vsega naroda. Kajti tu gre za p7a:' vilno kroženje krvi v našem gospodarskem telesu. In kakor ču-jemo, pripravlja že tudi banovina za prihodnje leto velikopotezno akcijo za sanacijo našega zadružnega denarništva. Pravočasno sodelovanje gospodarskih stanov naj omogoči, da se bo ta akcija v resnici posrečila in v korist vsega naroda.
Poleg teh kardinalnih nalog pa je še cela vrsta drugih, ki so prav tako nujne in ki jih je treba prav tako čimprej izvesti. Med prvimi je dvig kmetske proizvodnje, da se agrarna pasivnost Slovenije zmanjša, s tem pa tudi njen odtok denarja. Tujski promet zahteva sanacijo in dvig našega hotelirstva, prilagoditev Ljubljane in drugih mest tujskemu prometu ter tudi prav temeljito reformo vse tujsko-prometne organizacije pri nas. Moramo nadalje misliti na industrializacijo dežele, ki je še mnogo premajhna, na pocenitev električnega toka, a tudi na ureditev davčnega vprašanja ter samoupravnih doklad, da ne bodo davčna neenakost in prevelike samoupravne davščine preprečevale industrializacijo pri nas, drugod pa jo pospeševale.
Samo vse te naloge so tako velike, da jih more rešiti pozitivno fe složno delo vseh nas! Kje pa so še vse druge naloge, ki se tudi oglašajo že leta in ki postajajo vedno bolj nujne, kakor: regulacija rek, asanacija vasi, zboljšanje pogojev za trgovino, obrt in industrijo, ureditev bolnišnic in zgraditev klinike v Ljubljani, zgraditev cenenih in zdravih stanovanj za delavce, decentralizacija socialnega zavarovanja itd.
novega leta pričakovali? In kaj pričakujemo letos? Ali moremo sploh na to vprašanje odgovoriti?
Ne gre brez bilance in ne gre! In zato naša politika tako dolgo ne bo uspešna, dokler ne bo jasno sestavljena bilanca povedala slehernemu Slovencu, kaj je njegova dolžnost, kaj je naš resnični cilj v novem letu.
Uspeh ima tisti, ki ve, kaj hoče! In če hočemo mi Slovenci vedeti kaj hočemo, moramo poznati bilanco našega dela v preteklem letu. Ne gre in ne gre brez bilance in ob novem letu je treba to konstatirati s posebno glasnim poudarkom!
In kje so še vse naše velike kulturne potrebe, kakor izpopolnitev univerze, ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti, glasbene akademije, obrluo-tehno-loškega muzeja itd. itd.
Našteli smo le nekaj najbolj glavnih nalog — še dolgo ne vseh —, a že te dokazujejo, da bi morali docela izpremeniti ves tempo našega javnega življenja ter mu dati čisto novega duha, da bi bili
Ban dr. Natlačen je na podlagi
^ US. mediji; o frtrovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1932 odobril proračun Zbornice za T01 za poslovno leto 1938 s preliminiranimi dohodki v višini din 3,772.500 ter izdatki v znesku din 3,761.058 torej z zneskom din 11.442 proračunske blagajniške rezerve.
Hkrati je g., ban na podstavi § 1., točka 6., zakona z dne 2. julija 1930 odobril, da se v kritje zborničnih potrebščin v letu 1938
1. odmerja in pobira 8% doklada od osnovnega davka pridobni-nc in družbenega davka, izvzemši spodaj navedene primere, v katerih se plačujejo v smislu zakona o pobiranju zborničnih doklad minimalni prispevki po naslednji lestvici:
I.
Davkoplačevalci, ki plačujejo pri-dobnino pavšalno, so dolžni plačati zbornici letni prispevek, ki
znaša:
če delajo sami	din	10,
če delajo z 1 pomočnikom din 15, če delajo z 2 pomočnikoma din 20.
II.
Osebe, zavezane plačevanju doklade za zbornico (razen pavšalira-nih malih obrtnikov), ki plačajo samo toliko pridobnine, da bi znašala 8%na zbornična doklada manj nego 20 din, plačajo zbornici namesto doklade letni minimalni prispevek din 20'—.
2. 8%na doklada na 50% minimalnega družbenega davka po
2.	odstavku čl. 86. zakona o nepo-sre-duih davkih s spodaj navedenim dopolnilom v smislu odredb § 3. zakona o pobiranju zborničnih doklad z dne 11. julija 1930, Služb.
kos vsem tem nalogam in da bi mogli čez leto dni s ponosom ugotoviti, da se je nekaj glavnih točk tega programa uresničilo.
Ta novi duh v naše javno življenje morajo dati gospodarski stanovi s svojo objektivnostjo, s svojo delavnostjo in s svojim ustvarjajočim smislom. Možje, ki z uspehom vodijo svoja zasebna podjetja, ljudje dela, ki so razvili svoje obrate v veleobrate, ti ljudje morajo tudi v javnem življenju dobiti priliko, da sodelujejo, in sicer tudi na vodilnih mestih.
Pred nami je praktičen program in praktični ljudje so tudi poklicani, da ga začnejo reševati. Ni več čas za teoretiziranje niti za prazno prerekanje, ker potreben je skrajni napor, da se odvrne od Slovenije pavperizacija in da se ustavi proces izravnavanja Slovenije navzdol. Gospodarski stanovi so pri ustavitvi tega procesa najbolj interesirani, ker branijo s tem tudi kupno silo svojih odjemalcev, zato je tudi v njih interesu, da z žrtvami in z delom vodijo v boju za gospodarski, kulturni in socialni dvig Slovenije.
Velike naloge zahtevajo velike ljudi in naloga teh je, da ustvarijo tudi velike čase. Za nas Slovence, ki se v malenkostih naravnost dušimo, je to še zlasti potrebno. Vsi to čutimo, vsi tudi to vemo, zato tudi upamo, da bomo začeli vsaj, v novem letu delati v tem smislu.
nov. br. 155, s prispevkom po sledeči lestvici:
Podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, plačajo v primeru, da se jim odobri minimalni davek, poleg doklad še letni prispevek, ki znaša pri družbenem kapitalu do 5,000.000 din 0'l°/o# od tega kapitala, pri kapitalu od 5,000.000 din do 25,000.000 din 0'2 °/0n, pri kapitalu od 25,000.000 do 50,000.000 din 0'3#/<>o, pri kapitalu od 50,000.000 do 100,000.000din 0'4%o in pri kapitalu nad 100 milijonov din 0'5 °/0o, s tem, da prispevek ne smo znašati več kakor
50.000	din.
Te prispevke odmerjajo in pobirajo na podlagi § 7. zakona o odmerjanju in pobiranju doklad za zbornice državna davčna oblastva.
Predpisano doklado za Zbornico za TOI so zbornični volilni upravičenci zavezani plačevati v istih rokih kakor davke, ki so podstava za njih predpis.
Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. decembra 1937.
Scečno in i/cseto Hoi/o- teto ždi A/sem Atacocnikom kcalccfn in puiateti&n
,/Tc#oi/slU Ust"
Dotacije medicinskim fakultetam
V zadnjih 15 letih je dobila medicinska fakulteta v Beogradu 80 milijonov, zagrebška 40 milijonov, ljubljanska pa 370.000 din državnih dotacij.
Melike	naloge v novem
Solidarnost gospodarskih stanov mora preprečiti izravnanie Sloveniie navzdol!
Proračun Zbornice
za TOI p
Proračun potrjen brez v$ake spremembe
Kreditna politika Narodne banke	se	mora
Vsi kraii države moraio biti enako deležni
nienih kreditov
Na zadnji plenarni seji zagrebške zbornice je podal zbornični tajnik dr. Lunaček zelo važen referat o kreditni politiki Narodne banke ter v svojem referatu zahtevi, da se kreditna politika Narodne banke spremeni in odpravi neenakost, ki vlada danes pri podeljevanju kreditov Narodne banke. Ker se vprašanje kreditne politike Narodne banke tiče nas Slovencev prav tako kakor Hrvatov, smatramo za potrebno, da Slovenci v celoti podpremo zahteve zagrebške zbornice, da se Že enkrat napravi konec neenakosti, ki vlada v tem pogledu.
Kako velika je ta neenakost, kažejo številke Narodne banke same dovolj prepričujoče. Tako je odpadlo od skupno 1.458,6 milijona meničnih kreditov Narodne banke koncem I. 1936 na Beograd 630,1 milijona din ali približno 48%, na vso savsko banovino (podružnice Zagreb, Osijek, Sušak in Varaždin) 401,06 milijona din, na Ljubljano 96.5 in na Maribor 22,1 milijona din, torej skupno na vso Slovenijo le 118,6 milijona din. Da je Beograd pri takšnem stanju čezmerno favoriziran, Slovenija in Hrvatska pa čezmerno zapostavljeni, ni treba posebej dokazovati. Pri tem pa je treba opozoriti še na to, da ni Narodna banka v Sloveniji in Hrvatski nič izgubila, do-čim je morala v Beogradu odpisati na desetine in desetine milijonov.
Se bolj neugodno je stanje pri lembardnih posojilih. Od skupno 258,7 milijona din lombardnih posojil koncem 1, 1936 je odpadlo na Beograd nič manj ko 219,6 milijona ali skoraj 85%, na vso savsko banovino 9,2 milijona, na Slovenijo pa 6 milijonov din (Ljubljano 3,5, Maribor pa 2,5 milijona).
Sistem podeljevanja kreditov pri Narodni banki se mora zato brezpogojno spremeniti, in sicer v tem smislu, da bodo vsi kraji v državi v enaki meri deležni kreditov Narodno banke. To pa se more doseči le, če se spremene normativni predpisi, ki danes veljajo za poslovanje Narodno banke. V prvi vrsti omenja dr. Lunaček čl 46 in 52 zakona o Narodni banki Po čl. 46 vodi namreč kreditno politiko Narodne banke izključno izvršni odbor upravnega sveta, ki ga tvorijo guverner, oba podgu-vernerja ter dva člana upravnega sveta. V praksi se izvaja to tako, da sta ta člana upravnega sveta vedno iz vrst v Beogradu stalno
živečih članov upravnega sveta. Upravni svet, ki šteje 24 članov, od katerih je največ 9 do 12 članov izven Beograda, nima na kreditno politiko Narodne banke sploh nobenega vpliva, ker odloča po čl. 52 samo o onih odlokih izvršnega odbora, ki jih je guverner ustavil in predložil upravnemu svetu. Ta sistem je dosledno izveden tudi v pravilniku o podeljevanju kreditov Narodne banke, po katerem sklepa o meničnih kreditnih izključno samo izvršni odbor upravnega sveta. Pa tudi brez ozira na vse to ne more priti mnenje upravnih svetnikov izven Beograda do pravega izraza, ker mora biti po čl. 48 zakona o Narodni banki najmanj 12 upravnih svetnikov iz Beograda, kvorum za delo upravnega sveta pa znaša po čl. 51 zakona o Narodni banki tudi 12. Upravni svet more torej polnoveljavno sklepati o vseh vprašanjih, tudi če ni navzoč niti en Član upravnega sveta izven Beograda.
Zato je potrebno, da se predpisi o poslovanju Narodne banke spremene v tem smislu:
1.	Izvršilni odbor Narodne banke se mora razširiti najmanj z enim članom upravnega sveta iz Zagreba. Tu dostavljamo: in ene-
ga člana iz Ljubljane ali Maribora. Ta naša zahteva je tein bolj upravičena, ker ima Zagreb danes v prvem podguvernerju svojega zastopnika, dočim ni v izvršilnem odboru Narodne banke sploh nobenega Slovenca. Upamo, da se tej naši zahtevi pridruži tudi Zagreb, kakor so mi pridružujemo njegovi zahtevi.
2. Spremeniti se morajo predpisi o kvorumu za poslovanje upravnega sveta, pristojnost upravnega sveta glede kreditov Narodne banke pa se mora razširiti.
3. Poleg tega se morajo spremeniti sedanji predpisi o pristojnosti eskontnih odborov pri podružnicah Narodne banke, da ne bodo ti popolnoma odvisni od mnenja upravnika podružnice.
Te zahteve so tako zelo upravičene, da se je treba samo čuditi, kako je bilo mogoče, da se je kreditna politika Narodne banke vodila toliko let tako zelo proti vsem načelom enakopravnosti.
Omeniti pa je tudi še neenakost, ki vlada pri razdelitvi uradnikov. Slovenski in hrvaški uradniki so številčno silno zapostavljeni, poleg tega pa sc dostikrat dogaja, da so v posameznih podružnicah uradniki, ki razmer na podružničnem ozemlju sploh ne poznajo.
Denarnim zavodom pa je treba dati tudi večjo pomoč
Po izjavi guvernerja dr. Radosavljeviča je dovolila Narodna banka posebne menične 3 odstotne kredite denarnim zavodom, ki so pod zaščito, da bi mogli izplačati vse vloge do 10.000 din. Za te kredite pa zahteva Narodna banka posebno supergarancijo. S tem je hotela Narodna banka pomagati denarnim zavodom, toda njena pomoč je popolnoma nezadostna. Po podatkih Priv. agrarne banke so izročili denarni zavodi njej približno za 2.861 milijonov svojih kmetskih terjatev. Na podlagi uredbe je nato Priv. agr. banka priznala denarnim zavodom njih terjatve v višini 1.606,2 milijona din. Denarni zavodi izgube potem takem brez vsake svoje krivde 604 milijone din, enak znesek pa naj bi tudi dobili v 3% državnih obveznicah. Prvi obrok, ki ga izplača PAB na račun odplačila njih terjatev 31. decembra 1937, bo znašal približno 142 milijonov din. Te številke jasno dokazujejo, da je pomoč denarnim zavodom premajhna. Denarnim zavodom bi se moralo dati najmanj 600 milijonov din. Brez te vsote so ne more pospešiti likvidnost denarnih zavodov. Ta vsota pa na vse zadnje ne bi bila nič drugega kot nekakšen garancijski kredit, ker vlagatelji itak ne bi dvignili vsega denarja, kakor so izkušnje že dokazale. Tem bolj upravičeno je zato, da se denarnim zavodom pomaga z navedenim zneskom.
Dolžnost slehernega trgovca
in slehernega gospodarskega človeka
velja naročnina na »Trgovski list«. Brez strahu za očitke neskromnosti moremo to poudariti.
Organizacije in stanovski tisk so storile za gospodarske stanove že mnogo, a morejo storiti še več. Kajti še vse polno in zelo bistvenih vprašanj je ostalo nerešenih, poleg tega pa prinaša življenje vedno novih. Samo od gospodarskih ljudi samih je odvisno, če bodo njih zahteve tudi prodrle, kakor pač bodo podpirali svoje staVivske organizacije in svoj stanovski tisk'.
Brez dela ni jela in brez dela za organizacije in stanovski tisk tudi ni uspehov. Posamezni trgovec, in naj bo gospodarsko še tako močan, sam v javnosti ne pomeni mnogo, šele s pomočjo svoje organizacije in svojega tiska postaja faktor, ki ga javnost upošteva.
Delo za organizacijo, žrtve za stanovski tisk niso zato le dolžnost do lastnega stanu, temveč so naravnost dolžnost do lastnega podjetja! Ne gre le za stanovsko zavest, temveč gre tudi za materialni interes gospodarskega človeka. Gre za napredek njegovega podjetja, kadar dela za stanovske organizacije in stanovski tisk.
V čast slovenskemu trgovstvu je treba priznati, da je slovensko trgovstvo v vsej državi najbolje organizirano. Vendar pa tudi še organizacija slovenskega trgovstva ni takšna, kakršna bi mogla biti. Zlasti pa je stanovski tisk trgovstva še mnogo prešibak! Zato osta-ja tudi r novem letu kot najvišja dolžnost slehernega trgovca, da požrtvovalno dela za svoje organizacije in za svoj tisk in s tem za sebe!
In v novem letu bodi tej dolžnosti predvsem posvečeno delo našega trgovstva!
je, da dela za dvig svojega stanovskega glasila in za napredek svojih stanovskih in strokovnih organizacij. Kajti od ugleda stanovskih organizacij, od razširjenosti ip^vpli-va stanovskega glasila v javnosti, je odvisna tudi veljava vsega stanu v javnosti. Danes, ko posega država vedno bolj v gospodarsko življenje, ko se tudi samoupravna telesa vedno bolj uveljavljajo, je za gospodarskega človeka še zlasti važno, da se njegovi interesi upoštevajo in njegovi interesi tudi ščitijo.
Ščitili pa se bodo le takrat, kadar jih bodo ščitile močne organizacije in inočan tisk. Veljava stanov se danes meri po sili njih organizacij in njih tiska, zlasti stanov, ki so maloštevilni.
Gospodarski stanovi pa imajo še poseben vzrok, da požrtvovalno delajo za svoje organizacije in za
svoj tisk, ker so te njih organizacije dokazale, da se znajo uspešno boriti za njihove interese. Spominjamo tu samo na znani § 7. davčne novele, ki je določal, da se odmerja pridobnina po višini najemnine za lokal in stanovanje. Vihar ogorčenja je takrat nastal med vsemi gospodarskimi stanovi zaradi tega določila, toda ta vihar le ni bil tako močan, da bi ta paragraf preprečil. Pač pa so bile tako močne organizacije gospodarskih stanov in te, ne pa posamezniki, so dosegle, da je ta paragraf padel. In spominjamo na svoječasno takso na vse račune nad 20 din. Ne posamezniki, temveč organizacije so dosegle, da je tudi ta taksa padla. In če je danes pri davčnih odborih položaj davkoplačevalca nekoliko zboljšan, da se njegove navedbe tudi upoštevajo, je to zopet zasluga organizacij ki so vodile ves boj proti pretiranim davčnim breme-
nom in dosegle vsaj nekoliko milejšo davčno prakso.
Vsakemu davčnemu zavezancu, vsakemu gospodarskemu Človeku so prihranilo stanovske organizacijo znatno zneske, vsekakor pa mnogo več, kakor je moral član teh organizacij za nje prispevati. Naj bi tega naši gospodarski ljudje nikdar ne pozabili!
Še skoraj v večji meri pa je koristil gospodarskim ljudem njih stanovski tisk. Čeprav je ta tisk po svojem obsegu majhen, mnogo premajhen za materialno silo gospodarskih stanov, je vendar z uspehom branil v javnosti interese gospodarskih stanov in jih podprl s tako močnimi argumenti, da se je vsaka javna debata končala za gospodarske stanove zmagovito. Tudi usluge, ki jih je storil »Trgovski list« za vse gospodarske stanove brez razlike, so tako velike, da stokrat odtehtajo to, kar
-	barva, pleslra In
Ze v 24 urah sr
Itd. Skrobl In Rvetlolika srajce, ovrat nlke ln manšete. Pere. snšl, manga in lika domafe perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenhurgova ni. 8 Telefon it. 82 72
Sreino novo leto 1938
želi svojim cenjenim poslovnim prijateljem
Schilling Drago
kontes. elektrotehnično podjetje
KRANJ
Pred zak'iu(kom razstave Šubicev
Narodna galerija je bila naposled takorekoč že prisiljena, da i>o nekaterih svojih prav pomembnih razstavah zbere in pokaže tudi dela Šubicev, saj je to ime liajveljavnejše in tudi najbolj popularno v slovenski umetnosti.
Da smo predolgo odlašali in čakali na smrt bratov Lojzeta, Tineta in Pavla, bratranca Ivana, prijateljev Franke ta in Bra-daštka ter večih drugih, nam priča najbolj razstava sama oziroma njen katalog. Znanci imenovanih, ki smo z njimi občudovali dela Janeza in Jurija ter pred slikami iz njunih zapuščin tudi razpravljali o njih, se čudimo, kaj je vse pripisanega Janezu, še posebno pa Juriju. Ko je ta v Nemčiji umrl, je njegov bratranec, direktor Ivan Šubic, pripeljal njegovo zapuščino domov v Poljane. V zapuščini vsakega slikarja je pa tudi dosti del njegovih prijateljev in zato tudi mi ne smemo vse Jurijeve zapuščine smatrati za njegovo delo. Narodna galerija je sicer iz-
ločila že precej Hynaisovih skic, vendar je pa v katalogu še pri večih številkah treba postaviti vsaj vprašaj, kakor n. pr. pri študiji »kodrolase« ženske glave št. 245, ki si naj jo ogleda kak češki poznavalec Hynaisa, pri št. 148 »Cimon in Pero«, ki bi jo Madžari vrnili Munkacsiju, Cehi pa »pariškega advokata« (št. 215) navzlic pismu in pod-pisu(?) najbrž pripisali Ludeku Maroldu, zlasti pa tudi pri št. 145 »Stara mati šiva«, kjer se kljub restavriranju še vedno vidi tuja signatura. In tako bi lahko vrsto še potegnil, saj je zlasti brat Tine prodal še več slik z opozorilom, da so dela drugih mojstrov. Tudi brat Loj ze je obžaloval, ko so kupci odklanjali Hynaisa in Munkacsija ter ga prisilili, da jim je mnogo več vredne stvari prepuščal po skromnih cenah slovenskih mojstrov. No, vaški bohem Pavle, po izjavah vseh bratov, sorod nikov in znancev najbolj nadarjeni Šubic, ta bi se pa na razstavi smejal, ko bi svoje slike videl v taki časti! Šubici niso sleparili nikdar, pač se pa pre-kunčevalci »motijo« vsak dan bolj!
2e oče Štefan in njegovi predniki so bili ugledni poljanski podobarji, torej pošteni in spretni obrtniki, ki so krasili cerkve z oltarji, polje in vas pa z znamenji. Hiše so lepšali zunaj ali znotraj z rezljanimi ali slikanimi podobami. Kakor stoletja pred njimi mnogi mojstri v Loškem gospostvu, ki so sloveli po vsej deželi in jo lepšali s svojimi izdelki. Več sto let je slovela delavnica Jamškov, da so »zlati oltarji« nerazdružljivi s tem imenom. Ko je Štefanov brat Janez (št. 104 v Jak. pav.) pričel na svoje v Škofji Loki, je moral Štefan obdržati vseh svojih pet sinov pri obrti in imeti še učence in vsaj po enega pomočnika, toliko je bilo dela v novi hiši v tri štuke, kakršne ni bilo in je še vedno ni v vsej Poljanski dolini. Tri svoje fante je spravil celo na akademijo, to da s svojih vajetov jih ni izpustil nikoli, še ženske (št. 102, 103 in 234) so morale pomagati ali vsaj sedeti model. Vsi so delali za dom, vsi za očeta (št. 96) in za dobro mater Ano (št. 97 in št. 98). Najponosnejši in najlepši umetniški dom v vsej Sloveniji!
Pet fantov, pet neugnanih po-
ljanskih fantov, pet bradačev! Da, pet bradačev, saj so bili vendar gospodje, prav tako kakor Kosmov dohtar (št. 151 v Jak. pav.) in drugi doktorji in profesorji ter župniki (št. 135 v Jak. pav.) iz doline in s hribov. Po dva dni in dve noči skupaj so večkrat zvenele čaše na Vidmu, nato jih je pa bradati gospodar (št. 236) povabil še čez most na Prod ali jih pa potegnil na gostoljubno Visoko (št. 237 in 238). Magnatski Videm je bil tedaj zbirališče vseh hribovskih kraljev in vseh veljakov iz doline od Loke do žirov ter tudi študiranih veseljakov daleč čez meje Loškega gospostva doli do Ljubljane, tja do Brda nad Lukovico in do Kranja ter celo tja na notranjsko stran. Politični, gospodarski in kultur ni vodje tedaj zmagovitih Slovencev so imeli tu v družbi kmečkimi gospodarji naj veselejše ure. Pisatelji, slikarji in kmečki šaljivci so vodili besedo.
Po res slavnostni in tudi raz veseljivo obiskani otvoritvi razstave me je vprašal ugleden ljubljanski trgovec, zakaj je na razstavi toliko slik iz loškega okraja, primeroma le malo pa iz drugih krajev Slovenije.
Pravkar sem mu že odgovoril vsaj v glavnem: tradicija in blagostanje. Stara ljubezen do umetnosti ter njen razcvet v Loškem gospostvu. V njem je pa umetnost cvetela, ker je bilo v teh krajih mnogo več svobode in skoraj nič tlake ter mnogo manj davščin, kakor po drugih slovenskih krajih. Vse porečje Sore, torej ves današnji škofjeloški srez in še gori do Olš, ki smo jih po nemarnem prepisali v Ovsiše, ter do Bohinja in državne meje, pa še Okroglo onstran Save in Dovje ter druga posestva na Gorenjskem in Dolenjskem so bila pod zakrivljeno palico škofov iz Freisinga. Vsemu gospostvu je vladal loški grad tako, da so dejali: Pod zakrivljeno palico je dobro življenje! Drugje po Sloveniji je bilo pa gospode, da so si sosedje skozi okna svojih gradov lahko voščili »dobro jutro«. Po raznih »dolinah gradov« živinsko tlačanstvo, tu pa svoboda, promet, blagostanje in zadovoljnost prebivalstva in zato tudi umetnost! Samo prečitajte zgodovino slovenske likovne umetnosti in pregledujte Narodno galerijo in razstave ter vprašajte, odkod so, mojstri in kje so se razvili, pa
Ni tako hudo!
V zadnji številki glasila železničarske nabavljalne zadruge čita-mo, da je plačala zadruga nad pol milijona din družbenega davka. List nato opozarja svoje bralce, da zadruga plačuje vse davke in da člani povsod samozavestno nastopijo v obrambo zadruge, če bi kdo govoril, da ne plačuje nobenih davkov.
Nimamo naravno nič proti temu, če je postala tudi zadruga železničarjev davkoplačevalec. Toda to je le njena krivda, ker pač oprostitev od davka ne velja za zadruge, ki prodajajo luksuzno blago. Morala pa je tega blaga prodati zadruga silno veliko, če ije plačala tako visok družbeni davek. (Ali pa ne gre morda le za davčno osnovo?) Zaslužila je torej tudi temu primerno, da je poza nedolžno preganjanega že čudna.
Sicer pa zaradi tega družbenega davka zadruga še dolgo ni brez privilegijev. Koliko pa ima zadruga dobička, ker ima železniško prevoznino znižano? Se na to vprašanje naj odgovori, potem pa bo res morda prav, če bo ponosna.
Predložitev knjižice usluž-benskega davka
Davčna uprava za mesto Ljubljana razglaša:
>Vsi delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, se vabijo, da v smislu določil razpisa ministrstva financ z dne 10. septembra 1929 št. 83390 p red lož e v teku januarja 1938 pristojni davčni upravi v pregled knjižice uslužbenskega davka za leto 1937.
Če ne predlože knjižico, se bo proti njim postopalo po čl. 139 odn. v primeru davčne utajbe po čl. 142 zakona o neposrednih davkih.	t
Vsi delodajalci se opozarjajo tudi na določila zakona o davku na samce (Službeni list 27/4 iz 1931 od 15. januarja 1931).
Podrobnejša določila glede zavezanosti temu davku, iznosa in oprostitev so razvidna iz razglasa na uradni deski davčne uprave mestnega načelstva.<
Ruska naročila v Angliji rastejo
Po zvišanju lOmilijonskega lunt-nega kredita Sovjetski Rusiji so njena naročila v Angliji narasla ter dosegla v vseh prvih 10 mesecih letos po vrednosti 18‘36 milijona funtov proti 8'8 v istem času lanskega leta, kar je za 110% več. Najbolj so se zvišala naročila strojev in opreme (od 0‘35 na 7‘95) in raznih kovin (od 2'92 na 5T4). Padla pa so naročila železnih litin in jekla. Prvotni kredit 10 milij. je bil porabljen že z novembrom.
ANDREJ
KRHHJ
specialna, moderno nrejena pletilnica
OGRIZEK
izdeluje pod strokovnim vodstvom lastnika vse
vrste
pletenin
za moške, ženske in otroke, za vsak letni čas, za vsakdanje delo, za šport in za luksuz, in v raznih kvalitetah / Moderni modeli, moderni vzorci pletenja, trpežna izdelava, okusne barve, soliden material in nizke cene so lastnosti, ki odlikujejo
••
ANKO
II
PLETENINE
EN GROSI
EN DČTAIL1
Moderni tempo
in počasnost
Centralizem se mora zaietl dosledno
odpravllatl
Značilnost moderne dobe je njen tempo. Vsaka nova iznajdba pomeni tudi že pospešenje prometa in zahteva zato hitrejše poslovanje. Ni pa le odvisno od poslovnega človeka, če bo njegovo poslovanje Tes hitrejše, temveč tudi od javne uprave, s kakšno naglico mu bo ta dostavila pošto, odpravila njegove pošiljke ter rešila njegove vloge.
Danes pa mora poslovni človek žal konstatirati, da zaradi počasnosti uprave ne more vzdržati modernega tempa. Vlaki, namesto da bi vozili vedno hitreje, vozijo vedno počasneje in prišli smo že do tega, da vozijo drugod brzovlaki z več ko 100 km hitrostjo, pri nas pa so nazadovali na 50 kilometrsko. Kako malo je kos naša pošta modernemu tempu, se nikjer tako jasno ne vidi ko pri teleronu. Po ure in ure je treba čakati na medkrajevne zveze in kljub visokim pristojbinam je dostikrat le zaradi tega brezuspešnega čakanja splavala po vodi kupčija.
Še težje je, kadar je treba čakati na rešitev kakšne vloge. Kar bi se moglo rešiti na mah in kar drugod rešujejo oblasti kar po telefonu, za to je treba čakati ure in ure, dostikrat pa tudi dneve. Ze celo pa je izguba perfektna, kadar naj pride rešitev iz centrale. Niti drage osebne intervencije do-
stikrat ne spravijo akta naprej. Medtem teče čas in poslovni moment je zamujen. Čas je zlato, velja v poslovnem življenju, pri nas pa je birokratizem to pravilo popolnoma ubil.
Ni pričakovati hitrejšega poslovanja, dokler se ne bo čim več stvari reševalo že doma in dokler je treba za vsako malenkost čakati na rešitev iz Beograda. Centralizirana uprava mora nujno biti počasnejša od decentralizirane, ker pomeni najmanj dvakrat tako dolgo pot in to mora privesti polagoma do takšnega nakopičenja aktov, da tega kupa ne zmaga prav noben uradnik.
Pomisliti je treba samo konkretno. kako se zaradi centralizma vsak posel podaljša. Akt, ki ga je v
Ljubljani žo re£il uradnik, mora
znova rešiti uradnik v Beogradu. Na ta način se na eni strani izgublja dragocen Čas, na drugi strani pa povzroča to vedno večji aparat, ki ga mora plačevati davkoplačevalec — na vse zadnje le zato, da pride kasneje do rešitve svoje vloge. Vrhu vsega pa se na enem mestu nabere toliko aktov, da se ti sploh ne morejo več podrobno reševati, temveč le še sumarično. Ves nesmisel do skrajnosti centraliziranega aparata prihaja tako z vso silo na dan.
Pogoj hitrejšemu poslovanju
uprave je zato decentralizacija uprave. Z lahkoto se more ta tudi začeti izvajati, če je le malo dobre volje. Oficialno se sicer potreba decentralizacije uprave tudi priznava, a vse ostane le pri besedi, dočim dejansko medtem centralizacija stalno napreduje. Seveda pa s tem tudi počasnost naše uprave, ki postaja v moderni dobi hitrega tempa že pravi anahronizem.
Zato je eden prvih pogojev za napredek našega gospodarstva, da se z resnično decentralizacijo prilagodi naša uprava potrebam moderne dobe. Zlasti pa je to kategorični imperativ za vse državne prometne ustanove, ki se morajo zavedati, da so gospodarska podjetja, za katera veljajo ko za vsa druga podjetja moderne zahteve poslovnega občevanja. Decentralizacija uprave ni nobeno politično vprašanje, temveč prvovrstno gospodarsko vprašanje, od čegar pravilne rešitve zavisi tudi to, kakšni bodo dohodki državne blagajne. Počasna uprava more tudi le počasi dajati državi potrebne dohodke. Zlasti to se naj že enkrat upošteva!
SLO VENI A - TRANSPORT
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 37-18,
87-19, carinska pisarna 24-19 po uradnih urah
PREVOZI
vsake vrste blaga — krajevni, medkrajevni prevozi — zbiranje robe — preselitve s pohištvenimi vozovi v tu- in inozemstvo. Informacije brezplačno.
Naše organizacije
Združenje trgovcev v Ljubljani poziva vse svoje člane, ki so prejeli plačilne naloge od mestnega trošarinskega urada za naknadno' plačilo trošarine, da 6e takoj javijo v pisarni Združenja trgovcev.
Združenje trgovcev v Ljubljani
ima telefonsko številko 44-36 in je vpisano v novem imeniku pod >Gremij trgovcev«.
Izprememba uredbe o kmetskih dolgovih
Ministrski svet je sprejel uredbo o izpreinembi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Kmetijski minister Stankovič je novinarjem o izpremembi uredbe izjavil med drugim naslednje: Izvajanje sedanje uredbe je pokazalo potrebo nekih izprememb uredbe. Najvažnejše je določilo iz čl. 14., da imajo zainteresirane stranke pravico pritožbe na okrožno sodišče glede potrdil o tem, da je dolžnik kmetovalec. Oblasti so pri izdajanju teh potrdil postopale zelo neenako. S pritožbami naj se sedaj daje sodiščem možnost, da unificirajo postopek.
Pravica zahteva nadalje, da more porok izterjati od glavnega dolžnika toliko, kolikor je zanj plačal. Dosedaj se je smatral tak porok kot zasebni upnik in je mogel izterjati največ 50%, čeprav je sam plačal 100%. Nadalje je bilo potrebno, da se nudi našim optantom večja zaščita. Njim je sedaj priznano, da so v smislu uredbe kmetovalci brez ozira na njih glavni poklic.
Dobro>jazpojoženje
lil CŽlOSt P°tom Rogaške slatine, ki čisti
in neguie Vaše notranje organe
boste strme ugotovili, da je velika večina naših umetnikov po rodu ali pa vsaj v zvezi z Loškim gospostvom.
Samo dobre gospodarske razmere so plodna tla za cvetje umetnosti. O, nikakor ni naključje, da kipi treh gospodarstvenikov varujejo Narodno galerijo: Hribar, Kollmann, Vodnik, in tako tudi ni naključje, da je historično razstavo slovenskega slikarstva v Tehniški srednji šoli omogočil Ljubljanski velesejem, ki je sam priredil dolgo vrsto največjih slovenskih kulturnih razstav, kakršnih bi drugače prav gotovo ne imeli. Naključje tudi niso skladi in podpore Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, niti bogate podpore in zavodi mestne občine ljubljanske, kjer odločajo gospodarski krogi. Zato pa tudi ni naključje, da je najodličnejšo razstavo, sedanjo razstavo del bratov Janeza in Jurija Šubica oživotvoril naš najodličnejši gospodarstvenik dr. Fran Windi-scnerl
Uspeh obeh bratov pa sloni tudi na nacionalizmu in na so-deiovanju inteligenčnih krogov
z umetnikoma, ki povsod kažeta svojo slovensko zavest.
Tudi ta razstava je spet neovrgljiv dokaz, kako neupravičeni so še do neslanosti pretirani očitki, da je umetnost pri nas zapuščena, izstradana sirota. Po večini stanovanj vise originali, trgovci in krošnjarji s starimi in modernimi pravimi ali lažnimi umetninami delajo drug drugemu že napoto, v vsakem drugem izložbenem oknu plavajo izvirni angelci in blagoslavljajo stari svetniki ter se razkazujejo	naj raznovrstne j še
starine in moderne umetnine vseh tehnik, da je že res vsega tega prej preveč kakor premalo, ne da bi omenjali še članke, razprave in reprodukcije po časnikih in časopisih ter nedosegljivo krasotne izdaje biografij, monografij in revij. Z naštevanjem se nismo pri kraju.
Toda navzlic temu splošnemu navdušenju za staro in novo umetnost, ki gotovo kolikor toliko priča tudi o olaišanju go-snodarske krize, je bil pa za sedanjo razstavo predvsem potreben še en sila važen pogoj.
Pred kratkim, ko se je umetnost odvračala od prirode in hkrati tudi od znanja, bi bila'
razstava Janeža in Jurija Šubica, najmarljivejših pomočnikov v delavnici obrtnika Štefana, skoraj nemogoča. Mož s tradicijo trdega dela in znanja v krvi in kosteh bi bil tudi svoja najljubša sinova, ko bi s preziranjem priroda poskusila prikriti in prekrstiti svoje neznanje in lenobo, pri priči brcnil čez prag in mati Ana bi še pokadila za njima, čeprav s solzami v očeh. Pozneje je pa mati Slovenija morala plačati marsikatero mašo za svoje zapeljane talente.
Razstava je zato tudi znamenje, da smo preboleli tavanje za tujimi poskusi in smo z drugimi narodi stopili spet na pot prepričanja, da brez znanja slikarske obrti, kiparskega ali zidarskega	rokodelstva	in brez
spoštovanja prirode ni mogoča likovna uemtnost.
Ker pa nismo spoštovali teh vodil, je bila na krivem potu tudi naša umetnostna	politika.
Učencem	vseh strok	dajemo
podpore, da se izuče, in jih obdarujemo, ko nam prineso lene zvezke in izdelke. Nikdar še nismo teh šolskih zvezkov ali izdelkov in poskusov vaiencev kupovali za muzeje mojstrovin.
Edino pri umetniških vajencih še vedno to delamo, ko bi moral nakup za javne zbirke veljati za visoko odlikovanje mojstrov!
Dela Janeza in Jurija Šubica občudujemo, ker vidimo v njih mnogo dela in znanja, ker slutimo mnogo talenta in genija ter čutimo mnogo lepote in pra-'ve umetnosti.
Čeprav na tej razstavi ni njunih največjih del, ki sta si z njimi v tujini priborila priznanje kljub temu, da sta prva poudarjala svojo slovensko zavest, in čeprav je zlasti med cerkvenimi njunimi deli tudi več slik, ki so bile izdelane za domačo delavnico, kakor na tekočem traku, da sta jih samo skicirala, seveda po željah naročnikov, naposled pa samo dopolnila in signi-rala. Vendar mora ta razstava tudi kritičnega tujca prepričati, da sta bila brata Janez in Jurij Šubic prava umetnika v najboljšem pomenu te že tako posplošene, obledele in zlorabljene besede.
Za nas je pa razstava vsestransko impozantna in tako važna, da se ne sme več šteti med kulturne Slovence, ki je ne obišče. Dežela bo namesto zaprašenih in sajastih plaht, ki jih
je poslala, dobila v kratkem vrnjene svetle bisere, ki bo njih luč spet ogrela srce naroda. Slavna dvorana Narodnega doma, nekdaj tako vajena razkošja in pompa, je skoraj pre-pplna v vsej svežini in z naj-večjo skrbjo obnovljenih oltarnih slik, da bogatejša ni bila nikdar in dolgo spet ne bo, Jakopičev paviljon pa hrani dragocene zaklade slovenskih domov, ki se bodo vedno ponašali, da so bili naročniki nesmrtnih Janeza in Jurija Šubica.
Od nikoder ni posebnih vlakov, ki smo Jih pozdravljali na prvih slovenskih umetnostnih razstavah, in slabo Je znamenje, da celo nekatere ljubljanske šole še vedno odlašajo z obiskom, štajerskim dijakom ni bilo predaleč! Ce bi izdali, koliko Je bilo treba truda in stroškov, koliko požrtvovalnosti in nesebičnega idealizma je v razstavi, bi bilo sram vsakogar, ki se prirediteljem ne zahvali vsaj z obiskom, saj je vendar polovična vožnja in tudi že znižana vstonnina.
Prirediteljem smo dolžni veliko hvaležnost ker so rn m pri-nravili tako velik praznik lepote. Oznanja nam bo!1*0 in lenge čase.	Ante	Gaber
;»*r»f7rir* n v»r;girvi|i'.virxafnr5irEU'ru:J<>)r'AH> n.HAmm"1 "titiitttii "■» 7 uy	/	■«'	n	i■■■■i i.	m	i	m	.ji.,'	»
(Srečno in veselo
2Vev© lefo
dvužba s o. s.
ždimo vsem našim cenjenim odjemalcem
S&evsil Celje
a
a a 1 3
^TT^^r^tSISgffru^TvHvnvFgflSi^HvirvflTnTHvnSigTSS^^rvT^jrTuTT^TT^^^^^^Tr^TTrTV.IVTl*''j
Pogled	na	pr
Več črnih kakor pa svetlih točk
2e v lanskem pregledu o preteklem letu smo morali konsta-tirati, da je vse tako zelo po-udarjano gospodarsko zboljšanje po svetu nastalo predvsem zaradi večje zunanje-politične napetosti po svetu, t. j. zaradi oboroževanja, ne pa zaradi resničnega zboljšanja gospodarske konjunkture.
V 1. 1937. je bilo to še zlasti vidno. L. 1936. začeta konjunktura se ni le ustavila, temveč se je mestoma gospodarsko stanje celo poslabšalo, pa čeprav ni politična napetost popustila, temveč se celo poostrila, kakor dokazuje nova vojna na Daljnem vzhodu in pa napeti položaj v Sredozemskem morju. V tem oziru so tudi zelo značilne vedno bolj pogostne debate, če je nevarnost, da doživimo znova gospodarsko krizo kakor 1. 1929. črni dnevi na borzah v New Yorku, Pragi, Parizu so to tudi že napovedovali, še bolj pa padec cen za surovine, ki so ga zabeležili listi več ko enkrat. To smo živo občutili tudi v Jugoslaviji, kar so morali zlasti konstatirati naši izvozniki.
Prenehalo pa tudi ni še avtarkično stremljenje v posameznih državah in zato so v glavnem ostale v veljavi vse dosedanje izvozne omejitve. Vendar pa je tu postal položaj nekoliko bolj ugoden, ker se je vsaj z dvostranskimi pogodbami skušal olajšati izvoz.
Tudi rtaša država je v tem pogledu dosegla znatne uspehe, kar dokazujejo številne trgovinske pogodbe, ki jih je sklenila z drugimi državami. Sploh je treba odkrito priznati, da je bila v preteklem letu ena naših najbolj aktivnih postavk zunanja politika, ki more res poročati o znatnih uspehih. Na zunaj so te uspehe številni obiski Beograda po tujih diplomatih in državnikih še vidno poudarili. S posebnim zadoščenjem omenjamo tu prijateljski pakt z Bolgarsko, s katero se je zlasti proti koncu leta povečala tudi zunanja trgovina. Posebno za naše kraje pa je pomembno, da je bila sklenjena po dobi sankcij nova pogodba z Italijo, ki nam je odprla italijanski trg.
Pri vsej aktivnosti zunanje politike pa vendarle nismo dosegli v gospodarskih odnošajih z drugimi državami vseh onih uspehov, ki bi jih mogli. Tako je n. pr. bila naša udeležba na pariški svetovni razstavi zamujena prilika, da bi zainteresirali tuji svet za naše proizvode. Da nismo dosegli večjih uspehov je krivda tudi v tem, ker še vedno nimajo pri trgovinskih pogaja njih praktični gospodarski ljudje soodločujoče besede,
Zato nam tudi reorganizacija Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ni prinesla pričakovanih rezultatov. Posebno neuspešna pa je bila letošnja izvozna trgovina s sadjem, čeprav bi se mogel ta neuspeh zelo zmanjšati.
♦
Mnogo smo čuli v lanskem le tu besed o zboljšanju našega domačega gospodarstva. Prizna ti treba, da te besede niso niti čisto neupravičene. Tako so se državni dohodki stalno večali, da je imel finančni minister pogum, da je povišal državni proračun za 1270 milijonov din. Dvignili so se tudi prav znatno tečaji državnih . papirjev, boni finančnega ministrstva so se za
radi preobilice denarja zlahka plasirali, narasle so vloge v drž. priv. zavodih, trgovinska bilanca je postala visoko aktivna in tudi število podjetij je naraslo. Agrarne pokrajine so dosegle zaradi zboljšanja cen nov napredek, da je za mnoge pokrajine beseda o zboljšanju gospodarskega stanja popolnoma upravičena.
Ne pa tudi za Slovenijo! Likvidacija kmetskih dolgov, ki je bila za druge pokrajine morda dobrota, je slovensko denarništvo težko zadela.' Povišek cen ni bil za Slovenijo dobiček, ker je šel ta povišek v prav znatni meri kot agrarno pasivni deželi na njen račun. To je Slovenijo tem bolj občutno zadelo, ker je padel zaradi slabe letine 1. 1936. njen narodni dohodek za pol milijarde din. Poleg tega pa so bile lani zvišane številne takse, uvedene nove drž. trošarine, povišan inseratni davek, zvišane pa zaradi prevalitve vzdrževanja ljudskih šol na banovine tudi banovinske doklade in davščine.
Kljub tem poviškom pa se niso hkrati povečala tudi javna dela v Sloveniji ter je bila tudi tu Slovenija prikrajšana.
To je Slovenija tem bolj občutila, ker je njeno denarništvo skoraj čisto na tleh, a doživelo lani še nove udarce. Med temi je zlasti treba omeniti določbo glede denarja bratovskih sklad-nic, od katerega je bilo v Sloveniji naloženega 26 milijonov dinarjev. Zahteva, da se vrne pu-pilni denar Sloveniji, pa je ostala še nerešena. Pomoč slovenskemu denarništvu je slej ko
prej ena prvih nujnosti in šele po tej pomoči bo mogoče govoriti o zboljšanju gospodarskega stanja v Sloveniji.
Kakor se ni rešilo vprašanje slovenskega denarništva, tako so ostala nerešena še vsa druga vprašanja iz prejšnjih let, kakor cestna, železniška, tujsko prometna in kulturna vprašanja.
Moremo zato reči, da se razmere v Sloveniji niso zboljšale v zadovoljivi meri in da pavpe-rizacija dežele ni zaustavljena, čeprav seveda tudi ne tajimo, da je bilo tudi nekaj svetlih točk, čeprav le z majhnim sijajem.
Od teh svetlejših točk in razveseljivih dogodkov bi zlasti navedli naslednje. Vnovič je dokazal svoj veliki pomen ljubljanski velesejem, jeseni pa je razstava slovenskega novinarstva znova krepko izpričala našo visoko kulturno stopnjo. Mariborski teden je znova dokazal živo delavnost naše severne meje, številne obrtne razstave pa visoko kvaliteto našega obrta. Tudi ustanovitev Kmetijske zbornice moramo zaznamovati kot pomemben plus. Zgraditev prve avtomobilske ceste od št. Vida do Jeprce ter popravilo ceste iz št. lija v Maribor so vsaj rahel dokaz, da le ni cestno vprašanje popolnoma zamnemarje-no. Na spopolnitev železniškega omrežja pa spominja le proga št. Janž—Sevnica, ki pa še vedno ni dograjena.
Posebej moramo omeniti še tik pred koncem leta izvršeno ustanovitev slovenske Akademi-
je znanosti in umetnosti. Nekaj se je le doseglo, toda mnogo premalo z ozirom na tempo napredka v drugih državah in tudi v drugih pokrajinah. Tako je bila tudi gradbena delavnost nezadostna.
*
Najmanj pa se morejo pohvaliti s preteklim letom trgovci in gospodarski sloji. Dobili smo sicer lepo število novih zakonov in uredb, toda položaj gospodarskih stanov se zaradi njih ni zboljšal, temveč deloma celo poslabšal. To velja zlasti za zadružni zakon, likvidacijo kmetskih dolgov itd.
Najtežje pa je to, kar smo že omenili, da so ostala najvažnejša vprašanja nerešena. Karteli, krošnjarstvo, privilegiji konsumov in ind. prodajalnic, šušmarstvo, odstop deviz izvoznikov po nižjem tečaju, veleblagovnice, itd., vse to je ostalo nerešeno.
Trgovci še posebej so doživeli v preteklem letu veliki boj zaradi veleblagovnic ter se kljub najbolj energičnim protestom njih zahteve niso upoštevale v zadovoljivi meri. Vendar pa je imel ta boj tudi dobre posledice, ker ni le dvignil stanovske zavesti trgovstva, temveč tudi dokazal popolno solidarnost jugoslovanskega trgovstva. V tem vidimo tudi najbolj razveseljiv znak za bodočnost in trdno smo prepričani, da bo veliki vsedržavni kongres trgovstva v Ljubljani to naše upanje tudi
v celoti potrdil.
*
V znaku težkih borb je bilo preteklo leto za slovensko trgovstvo, a te borbe so utrdile njegovo zavest in zato gledamo kljub vsem temnim točkam preteklega leta z zaupanjem v bodočnost.
izvežbani človek, naj bi se dognalo v naši domači literaturi, ko bo brez dvoma zanimalo vse s tako knjigo pridobljene prijatelje in graditelje naše bodočnosti. Zato pa še tem bolj odločno priporočamo knjigo vsakomur, da si jo kupi in da jo res prebere.
Oprema knjige s slikami vred in papir in tisk so odlični, da je res ta knjiga najlepše slovensko novoletno darilo najbližjim prijateljem.
Zisnaija trgovina
Znamenita
Karel	Ča&ek:	Pogovori
v slovenščini*
Tik pred koncem leta smo dobili tudi Slovenci zlato knjigo pogovorov češkoslovaškega predsednika Osvoboditelja, ki jiii je dovolil enemu vodilnih domačih časnikarjev, Karlu č&pku. Knjiga bi se smela imenovati pogovor o vsem, ker je dejanski vodnik v življenje in demokracijo. Da bo ta odlika ostala kot vrednost knjige še dolgo neoporečna, so ugotovili češki in slovaški kritiki z vso pravico in le v našo največjo korist bo, če se je pridno poslužimo vsi Slovenci in ostali Slovani, da ne govorimo posebej o malih narodih, za katere je prava življenjska filozofska razprava.
V slovenski izdaji obsegajo Pogovori vse tri knjige, ki so izšlč na Češkem zaporedno. Kljub temu pa, da ima prevod tudi precej lepih fotografskih posnetkov iz predsednikovega življenja, je slovenska knjiga neprimerno cenejša, kar je prav, in gre založbi vsa pohvala. Njeno dejanje bomo šteli med prava kulturna dejanja, Pogovori pa naj postanejo naša ljudska knjiga. Naj ne bo izobraženca, ki je ni prečital.
Vsebinsko je knjiga polna globo
* Karel Čapek: Pogovori s T. G. Masarykom. Str. 318 Prevedel J. Orožen. Založila in natisnila tiskarna Merkur v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Cena v platno vezani knjigi 80 din.
kih izpovedi in važnih misli. Razdeljena je po izvirnih naslovih na tri dele: Doba mladosti — Življenje in delo — Mišljenje in življenje. Pisana je v jasnem zgoščenem slogu in do skrajne možnosti poljudna, toda podložena z vsoobsež-no učenostjo kot prava novodobna umetnina življenjepisa. Kdor bi hotel oceniti Pogovore s teh vidikov, bo moral označiti ves spis kot vzorno vzgojno delo, kot navodilo državljanske občečloveške vzgoje, kot navodilo za študij družbenih ved, filozofije in kulture same kot celote, pa tudi kot panoramo češkega in slovaškega sveta, vzeto z visoke točke priborjene svobode. Za nas utegne biti ta knjiga pravo odkritje. Marsikaj pa je v njej že kar našega, tako domače našega, da velja njena vsebina do sto odstotkov tudi za nas. Saj nam riše zgodovino približno prav tako po številu majhnega naroda, po zgodovini pa nič manj teptanega naroda, le etično dosti močnejšega njegovega brata.
V prvem delu Pogovorov obravnava pokojni predsednik v prostem pripovedovanju svojo zgodnjo in dijaško mladost, svoj podprole-tarski izvor, na katerega je prav tako ponosen — kakor na kraljevsko kri svoje žene in glavne sodelavke. Popis teh let jo kratek, prav kakor namenoma, kakršnega je hotel imeti Masaryk zaradi svoje skromnosti. Njegov boj za ob
staneh pa se je pričel že v otroški dobi in le iz nje je razumljiv kot selfmademan, s katerim bi se od daleč mogel primerjati pri nas le njegov polrojak dr. Henrik Tuma. Nanj nas bo v drugem delu spomnilo tudi ime kirurga Billrotha na Dunaju kot rahla stična točka.
Svoje življenje in delo računa Masaryk v tej knjigi bolj slučajno šele od svoje naselitve v Pragi, kjer je sredi boja za duhovno svobodo Čehov služil kot univerzitetni profesor in zašel v politiko. Res pa je tu najbolj očito, kako glo boko sta zvezana že z mladiniMasa-rykom ves moderni kulturni razvoj prestolnice in obeh narodov ter ustanovitev države. Tu vidimo, s kakšno vero v napredek je jemal nase najtežje naloge in, kakor on pravi, s svojim optimizmom vedno uspeval. Po tem smemo menda res šteti njega med redko vrsto mož, ki jim zgodovina pravi »najsrečnejši človek«.
Jasnost v razumu tega modri jana je druga garancija, da mu je moral biti usojen popoln uspeh To bo priznal vsak bralec in tudi vsak sociolog-strokovnjak, ko prebere zadnji, največji del te knjige knjige napisane demokratom, politikom, kulturnim delavcem in — vladarjem. Urednik je to posrečeno nakazal že z naslovi, dodani mi vmesnim poglavjem in z vpra Sanji. Kar bo v spisu več kot zmore prebaviti naš duhovno ne
Trgovinska pogodba z Grčijo je
bila zopet podaljšana za tri mesece, to je do konca marca.
Prizad bo povečal svojo delniško glavnico od 30 na 50 milijonov din.
Carinski dohodki so znašali v drugi dekadi decembra 29,2 milijona dinarjev, za 0,8 milijona ali za 2 9 °/o več kakor v istem času lani.
Naša vlada je naročila iz znanega bolgarskega rudnika Pernik 1500 vagonov premoga, ki ga bo plačala po kliringu. Baje namerava naša železniška uprava naročiti na Bolgarskem še 3000 vagonov premoga.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je odprl svojo ekspozituro na sušaku. Ta je zlasti namenjena izvozu naše živine v Italijo.
V novembru smo izvozili 98.974 ton lesa v vrednosti 96,7 milijona dinarjev. Največ lesa smo izvozili v Italijo, namreč 35.539 ton v vrednosti 27,6 milijona din. Na drugem mestu je Anglija s 16.242 tonami v vrednosti 19 milijonov din, na tretjem pa Nemčija z 10.874 tonami v vrednosti- 15,8 milijona din. V Madžarsko smo izvozili lesa za 5,8, v Argentino za 4,0, v Grčijo za 4,4, v vse druge države pa za 19,3 milijona din.
Dočim se je letos v Evropi proizvodnja sladkorne repe povečala, se je v Jugoslaviji znižala za 57"/« na 31.800 ton.
Romunija je izvozila dosedaj
54.000	vagonov pšenice ter ji je ostalo za izvoz še 66.000 vagonov.
Italija je uvozila od 1. I. 1937 pa do konca septembra blaga za 12'33 milijarde lir, izvozila pa samo za 709 milijarde lir. Italijanska trgovinska bilanca je torej pasivna za 5,2 milijarde lir.
Nova trgovinska pogodba med Avstrijo in Bolgarsko je bila podpisana in stopi že 1. januarja 1938 v veljavo.
Neinško-ruslta trgovinska pogodba, ki poteče koncem letošnjega leta, je bila sedaj začasno podaljšana. Takoj ko dobi ruska delegacija v Berlinu potrebna navodila iz Moskve, se začno trgovinska pogajanja med Nemčijo in Rusijo.
Francija je povišala carino za umetno svilo, pozamterije, krojaški pribor, nogavice in rokavice za 20 »/o. Povišane carine so že stopile v veljavo.
Madžarsko kmetijsko ministrstvo je zaradi slinavke in parkljevke, ki sta se zlasti pojavile v moha-škem in okoliškem okraju, prepovedalo vsak uvoz in prevoz živine skozi Madžarsko.
Brazilsko ministrstvo mornarice je podpisalo s tremi velikimi britanskimi ladjedelnicami pogodbo o gradnji 6 velikih rušilcev ter o dobavi raznega vojnega materiala.
Obleke, klobuki, perilo, pletenine i.t.d.
velika izbira in ugodne cene
v konfekcijski trgovini
Jakob Lah, Maribor
Denarstvo
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 22. decembra navaja te izpremembe (vse številke v milijonih din):
Podloga se je znižala za 32,4 na
1.705.09.
Devize izven podloge so se zmanjšale za 73,4 na 452,4.
Vsota kovanega denarja v niklju in srebru se je povečala za 5,1 na
378.9.
Posojila so se skupno povečala za 25.93 na 1.631,2, in sicer so se eskontna posojila povečala za 8,08 na ' 367,1, lombardna pa za 17,85 na 378,9.
_.:zna aktiva so se zmanjšala za 4>,9 na 2.045,2.
Obtok Imnkovcev se je zmanjšal za 16,13 na 5.5775.
Obveze na pokaz so padle za 115,4 na 2.648,7. Narasle so državne terjatve za 4,12 na 22,7, vloge po tekočih računih so padle za 109,1 na 1.627,5, razni računi pa na 998,5.
llazna pasiva so se povečala za 8 na 361,2.
Skupno kritje se je zmanjšalo od 26,71% na 26,63%, samo zlato pa povečalo od 26,05 na 26,51%.
Obrestna mera je ostala neizpre-menijena.
*
Po zadnjem izkazu avstrijske Narodne banke se je zlata podloga zmanjšala za 2'4 na 157,6 milijona šilingov. Obtok bankovcev pa se je povečal za 26 na 1.205 milijonov šilingov. Obveze na pokaz so se zmanjšale za 28'5 na 311,4 milijona šilingov. Odstotek kritja se je znižal od 33'4 na 33'25"/o.
Banca di Napoli je po otvoritvi svoje centrale v Tirani odprla še svojo podružnico v Draču. V kratkem pa bo odprla svoje podružnice še v vseh drugih večjih albanskih krajih.
Francoski državni dolg je od 1. septembra 1936 do 1. septembra 1937 narastel od 360 na 384 milijard frankov. Notranji dolg se je povečal za 26,9, zunanji pa se zmanjšal za 2,9 milijarde frankov. Predvsem so se povečala posojila pri Francoski banki (za 15 milijard) ter emisije novih posojil.
Efektna borza v New Yorltu je imela zopet svoj črni dan. Sedaj je bil to črni ponedeljek. Padec tečajev je nastal zaradi glasov, da namerava Roosevelt izdati drako-nične predpise proti velikim industrijskim podjetjem, da zlomi odpor velekapitala proti svoji politiki. Značilno je, da so ostali edino tečaji japonskih papirjev neizpre-menjeni, kar dokazuje, da računajo ameriški borzijanci že s popolno likvidacijo ameriško-japon-skega konflikta.
iv~« •
$3
OGLEJTE SI NASO STALNO RAZSTAVO V NOVIH, NAJMO-DERNEJE UREJENIH PROSTORIH. PREPRIČAJTE SE O KVALITETI NAŠIH JEDILNIC, SPALNIC, GOSPOSKIH SOB, KUHINJ I.T.D.
Tovarna in skladišča tik zadnje tramvajske postaje v Št. Vidu. Telefon št. Vid 16
Fr. Zelenik:
Po inven
Zmotil si se, prijatelj, mi porečete, saj inventure še nismo naredili in jo šele delamo ali celo še nismo začeli z njo. Počakati bi moral s svojim člankom, da bi prišel na dan po inventurah. Toda jaz sem nalašč napisal članek, ki velja za po inventuri, da pride na svetlo pred inventuro. Zakaj, presodite sami iz vsebine.
Inventuro bi moral napraviti vsaj enkrat na leto vsak trgovec, od največjega do najmanjšega. Z inventuro se namreč ugotovi, kaj in kako je s trgovino, z inventuro se najde marsikaj, kar bi se drugače ne našlo. Najdejo se ostanki blaga, predmeti, ki se morajo spraviti takoj v promet, v denar, pa bodisi po nižji ceni ali v izgubo. Ugotovijo se nedostatki itd. Inventura je pregled vsega premoženja. Inventura povzroča sicer precej sitnega dela. Ko se je popisala zaloga, ali ko v trgovini in v skladišču osebje popisuje zalogo, se loti knjigovodja terjatev in dolgov. Pregledati je vse pošteve v knjigi odjemalcev (straca, šalda-konti). Napravi se spisek terjatev pri odjemalcih in dolgov dobaviteljem. Toda ne ugotavlja se samo saldo in ne napravi se samo spisek, temveč pri tej priliki se ugotovi tudi, kakšna je bila zveza s posameznim odjemalcem. Posebno se bo zanimala trgovina na debelo,
<»VKOV*
ODLIČNI IZDELKI ZA VASI
A. Šarabon
UUBLJANA
S----------
Veletrgovina s Špecerijo
Velepražarna za kavo
Hlini za d i S a v e
Glavna zaloga rudninskih voda
w Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA Telefon št. 26-66
Ustanovljeno leta 1886
kakšne so bile poslovne zveze s posameznimi odjemalci. Napravi se poseben seznam tistih odjemalcev, ki sploh niso kupovali ali le nezadostne količine. Takšni seznami se napravijo za vse posamezne okoliše zastopnikov in se pošljejo vsakemu zastopniku v izjavo, zakaj v seznamu navedeni odjemalci ne kupujejo več ali le tako malo. Ako se ugotovi, da je zastopnik premalo obdeloval in obiskoval odjemalce, tedaj bo pač treba poskrbeti za to, da bodo redno obiskovani. Ce zastopnik ni na mestu, tedaj bo pač moral napraviti prostor drugemu. Navedem primer iz prakse. Zastopnik je dobil zastopstvo odlično uvedene firme. Ioda bil je komoden in nobel gospod) pa se mu ni zljubilo voziti se in obiskovati odjemalce, delali so zanj podzastopniki. Konkurenca pa ni bila ne lena in ne komodna, temveč je prav marljivo obiskovala odjemalce in si je seveda priborila polje. Prva firma je sčasoma uvidela, da ji bo njen komod ni zastopnik zapravil vse odjemalce,
pa je poslala drugega zastopnika na delo, kateri je imel mnogo truda, da je zopet uvedel svojo firmo. Nemaren zastopnik more povzročiti občutno škodo zastopani firmi.
Trgovec na drobno bo temeljilo pregledal svojo straco. Ko izpisuje in zapisuje dolžne zneske svojih odjemalcev oz. večjih kupovalcev, si zabeleži tiste svoje odjemalke, mlade in stare, sladke in ljubke, pa tudi take brez teh lastnosti, ki ne prihajajo več redno v trgovino ali ki manj kupujejo kot prej itd. Potrudil se bo, da ugotovi vzrok, zakaj kupuje manj kot prej ali sploh ne. Dobro bo, če stranko pismeno opozori na svojo trgovino in prosi za nadaljnji obisk. Če je pa osebno dobro poznan s stranko, bo najbrže osebno bolje opravil. Vsaka stranka je denar, del glavnice.
Posebno je paziti na take odjemalce, ki ne naročajo po potniku, temveč naravnost od časa do časa, po potrebi. Če izostanejo naročim takega odjemalca, se mora ugotoviti vzrok izostanka.
Ako imamo odjemalce, ki redno naročajo, n. pr. vsak drugi mesec, bo le v našo korist, če malo pred časom naročbe opozorimo odjemalca na bližnjo potrebo. Ako lepo sestavljenemu pismu priložimo naročilnico, ovitek itd., nikakor ne bo v škodo.
Ako imamo odjemalce, ki sicer redno naročajo, ali bolj počasi plačujejo, ali plačajo le na opomin, tedaj moramo zopet ugotoviti z informacijami, v kakšnem premo-
ženjskem položaju je odjemalec. Ugotoviti je treba vzrok počasnosti v plačevanju. Počasno ali neredno plačevanje še ni dokaz, da odjemalec ni vreden kredita. Imamo trgovce, ki imajo že tako bolezen, da ne plačajo zlepa, čeravno bi lahko redno plačevali. Drugi plačujejo bolj počasi, ker imajo bolj malo glavnice, so pa pošteni, imajo dobro trgovino z odjemalci, ki jemljejo blago na dolge roke. So pa tudi odjemalci, katerim je nevarno kreditirati. Take je bolje prepustiti prej ko slej konkurenci, če hoče.
Dobro nam služi v presoji odjemalcev statistični pregled. Napravimo si alfabetični seznam odjemalcev in vsako leto pripišemo imenu odjemalca, koliko je v preteklem letu vzel. Recimo, da je vzel leta 1936 za din 70.000’— blaga, v letu 1937 pa za dinarjev 100.000'—, tedaj smo lahko veseli tega odjemalca. Ako pa je v drugem letu vzel samo za din 30.000, tedaj pa moramo ugotoviti, zakaj je vzel manj.
Reklama, prodajalci, zastopniki in knjigovodstvo morajo delati složno in tako, da ne bo potrebno ugotavljati vzroke nazadovanja, temveč se bo ugotavljal le napredek. Vsi ti činitelji pa naj že v poslovnem letu skrbe za neprekinjeno in živahno zvezo z odjemalci.
Opisal sem dela, ki jih moremo in moramo izvršiti v prvi vrsti po inventuri. Ni pa v vašo škodo, če sem vas opozoril pred inventuro.
Trgovina Kanade z Daljnim vzhodom
Kanada je izmed vseh angleških dominionov najbližji Daljnemu vzhodu in ima z njim najživahnej-še stike, oskrbuje pa tudi vse naraščajoče nove industrije v teh deželah s cinkom, svincem, nikljem in drugimi kovinami. Najvažnejša je seveda njena trgovina z Japonsko, zlasti zaradi kovin, lesa in pšenice. Pravkar poročajo, da je Japonska po zastopniku industrijskega koncerna nakupila v Kanadi za 800 tisoč funtov aluminija, niklja in kroma s kratkimi termini, ker potrebuje te kovine vojna industrija. Japonska lx> potrebovala za svojo lahko industrijo po načrtu letno 40 tisoč ton aluminija, ima ga pa sama komaj 14 tisoč ton. Leta 1936. je izvozila Kanada v Japonsko blaga za vrednost 4,5 milijona funtov, kupila pa od nje svile, igrač, glinastih izdelkov in modnega blaga za 0,9 milijona, tako da je bila proti njej aktivna za 3,6 milijona.
Dosti manjša je kanadska trgovina s Kitajsko, od katere je uvo-
zila za 0,75, izvozila tja za 0,95. Iz Kitajske dobiva Kanada precej rastlinskega olja, svile in živalskih izdelkov, prodaja pa industrijske izdelke in les. Če bo mogla Kitajska normalno razviti svojo iridu-strijo, postane še bolj važen odjemalec.
Velik pomen za Kanado ima stara zamenjava blaga med severnimi in tropskimi deželami. Nekoč je bil posebno velik promet z dišavami, začimbami, svilo in dragimi kamni, kar se je menjavalo za volno in kovine. Ker so-postali zdaj tudi dražji pridelki kakor čaj, poper in podobno vsakdanja potrebščina množic, je ta promet zelo narasel. Zaradi svojega visokega življenjskega standarda je Kanada dober odjemalec za vse tropske pridelke, ki jih dobiva zlasti iz Singapora in bližnjih otokov. Lani je kupila v Malajski samo gumija za 1,5 milijona funtov, razen tega pa velike množine ananasa, palmovega olja in kositra. Od 1.11)35. je uvoz narasel od 0,66 na 2,0 mi-
lijona funtov. Izvoz v Siugapore pa po vrednosti komaj preseže če*trt milijona funtov. Sestoji seveda iz motornih vozil in potrebščin.
Pasivna je za Kanado tudi trgovina * Indijo. Ta je lani uvozila v Kanado blaga za 4,9, kupila pa od nje le za 1,6 milijona funtov motornih vozil.
Iz teh številk je razvidno, da z dvigom bogastva v Kanadi postaja ta dežela vedno večji odjemalec skrajnega Vzhoda in zahteva od Azije vedno več surovin ter luksuznih izdelkov, daje pa svojih industrijskih izdelkov. Pomen te zamenjave privlačuje ljudi v Kanado. Ugodne so seveda kratke prometne poti iz Kanade na Daljni vzhod. Čez Tihi ocean traja vožnja samo dvajset dni. Promet oskrbuje Kanadska tihomorska paro-brodna družba s petimi luksuznimi parniki po 20 do 30 tisoč ton in s presledkom 14 dni. Najvažnejša je proga iz Vancouverja čez Honolulu in Japonsko v Šangaj ter v Honkong in Manilo. Potniški parniki prevažajo razen potnikov in težjega blaga zaradi svoje hitrosti tudi sveže sadje in zelenjavo ter modno blago.
Srečno Novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem veletrgovina usnjenih in gumijastih čevljev na debelo
ALEKSANDER DSLAT
Ljubljana. Sv. Petra cesta 18
Tal. 24-35
®®®©®ŠS®©S)965SG
Iz zadružnega registra
Vpisala sc je zadruga: Kmetijska zadruga v Kočevju ali Land-vcirtschaftliche Genossenschaft v Kočevju.
Izbrišejo sc naslednje zadruge:
Zadruga za rejo toplokrvnih konj v likvidaciji Brežice, Pašniška in gozdna zadruga, Čeplje, »Zasavska koča« v Litiji v likvidaciji, Pašniška in gozdna zadruga, Mozelj, Tiskarna Panonija v Murski Soboti, zaradi končanega konkurza, Električna zadruga v Sevnici ob Savi, Mlekarska zadruga Trebelno in Mlekarska zadruga na Visokem.
Konkurzi - poravnave
Odpravlja sc konkurz o premoženju družbe Ivan Zabret in sinova v Bobovim pri Kranju, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Vidmarja Alojza, trgovca v Selnici ob Dravi. Poravnalni sodnik dr. Lešnik, poravnalni upravnik odvetnik dr. Pichler v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Mariboru dne 7. februarja ob pol devetih. Rok za oglušitev do vključno 31. januarja.
Potrjuje sc prisilna poravnava,
ki jo je sklenil trgovec Ferdinand Dragar, Hrastnik, s svojimi upniki. Plača 40% kvoto v 10 enakih mesečnih obrokih, od katerih zapade prvi 60 dni po potrditvi poravnave.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 29. decembra objavlja: Pravilnik o višini, načinu izterjevanja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje — Izpremembe in dopolnitve v izvršilni odredbi k uredbi o organizaciji, učnem načrtu, strokovni naobrazbi učiteljev in uporabljanju učnih knjig na strokovnih nadaljevalnih šolah — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Vsak trgovec mora biti naroinik ..Trgovskega lista*.
"••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
'S!5SSSSSSžl!S!8l!IS!!5SSSSžSžSS;sS5SsS5S!55:S!SS5S5SSžžS;:
a
PENSION »PEANINK: A<
NA
JEZERSKEM
s krasnim razgledom, košatimi gozdnatimi sprehajališči „Lega 900 metrov nad morjem"
Izvrstnim višinskim zrakom, elegantno opremljenimi sobami, hladno in mrzlo vodo, najboljšo hrano in fino poslugo, ter najnižjimi cenami za penzijo priporoča
Mirko ZAPLOTNIK, JEZERSKO
:: • *
t:
H
Srbsko, češko Irt nemško
Hfeimn?žžni»iM»i;nH:iimminKKmTmSgSŽSm
g n
n;K;.i»;wrw»;»wgK
Rudolf Dostal:
Zidovski	trgov
Liubliani
Slovenci smo edini slovanski narod, ki nima Zidov, vsaj v večjem številu ne in ne naturaliziranih. Zgodovina nam pa poroča, da so bili v minulih stoletjih Židje tudi pri nas v Ljubljani kaj številno zastopani in so imeli v trgovini zelo važno vlogo.
Kdaj so prišli Židje v Ljubljano, ni znano. O tem nima nobeu zgodovinar natančnih in zanesljivih podatkov. Gotovo je le to, da so se naselili v našem mestu že davno pred cesarjem Maksimilijanom in so se kmalu po svojem prihodu polastili vse trgovine. Da je bilo to že v 13. stoletju, izvemo od Valvasorja. Leta 1213. so namreč Židje obnovili v Ljubljani staro sinagogo, mnogo krasnejšo nego je bila prej, ker so bili po svojih kupčijah z Benečani, Madžari in Hrvati neizmerno bogati. Nadalje nam Valvasor še poroča, da se je 1. 1278. Friderik* Lamberg prostovoljno odločil, da bo plačal vse dolgove svojih sorodnikov, ki bi jih imeli od njih terjati Židje v Ljubljani. Obenem je Valvasor tudi ponatisnil potrdilno listino o plačanih dolgovih.
Blizu nekdanjih vicedomskih mestnih vrat, v današnji Zidovski ulici, oz. Zidovski stezi so imeli ljubljanski Židje v začetku 13. stoletja svojo sinagogo ali molilnico, kar priča, da jih je bilo večje šte vilo. Ta sinagoga je bila — kakor stoji v ljubljanskem mestnem arhivu — še leta 1516, Kmalu potem pa je bila porušena, ker je cesar Maksimilijan že leto poprej za vselej izgnal Žide iz Ljubljane in dežele. Vendar pa se je ohranil spomin na Žide in njihovo sinagogo v Ljubljani do današnjih dni, ker se imenujeta po njih Zidovska ulica in Zidovska steza. Iz vsega tega se da sklepati, da so bili Židje nekdaj zelo važen in pomemben činitelj v našem mestu in trgovstvu. Rojeni trgovci so dobili v kratkem času vso trgovino v svoje roke. Bili so zelo varčni, podjetni in marljivi. Njihovo imetje je vidno raslo; z blagostanjem pa je rasla tudi napetost med Zidi in kr-
ščanskimi meščani. Prijatelji si itak niso bili nikdar. Medsebojna mržnja se je opazovala tudi v tem, da so živeli strogo ločeni sami zase in se niso smeli družiti s kristjani. Vsak tak prestopek se je kruto kaznoval.
Zgodovinar Dimitz nam o tem pripoveduje naslednje: Stroga odločenost preganjanega rodu se je vzdrževala tudi v Ljubljani. Spolno občevanje med kristjani in Židi je bilo pod strašno kaznijo strogo prepovedano. Židje so kaznovali za take prestopke svoje žene s tem, da so jim odrezali nosove, kristjani pa s smrtjo. Valvasor piše, da je nastal leta 1290. med meščani in Zidi zaradi nekega izgubljenega otroka hud spopad, pri katerem je bilo mnogo Zidov ubitih. Isti zgodovinar še piše, da je leta 1408. neki Zid posilil krščansko dekle. Po takratnih ostrih zakonih so Žida obglavili. Zopet je prišlo do javnega krvavega pretepa; mnogi so obležali ranjeni, trije Židje pa mrtvi. Taki dogodki, pa tudi zavist, razni predsodki in oderuštvo židovskih trgovcev, vse to je povzročilo, da so se ljubljanski meščani obrnili do svojega vladarja s prošnjo, da jih reši židovskih pijavk, če ni drugače, naj jih popolnoma iztrebi in izžene. Valvasor piše o tem tole: V letu 1496. so prijavile tri dežele, Štajerska, Koroška in Kranjska, cesarju Maksimilijanu na marsikatere pritožbe o Zidih, češ da morajo kristjani od njih prenašati velika zasramovanja in zaničevanja, zlasti zaradi Najsvetejšega, da so Židje mnogo krščanskih otrok trpinčili, poklali, jim vzeli kri, razen tega mnogo kristjanov tako visoko zarubili, »s pismom in pečatom obremenili« ter ogoljufali, da so ti zabredli v veliko stisko in škodo. Pr-qsili so torej, da naj bi se Židje odpravili iz dežele. — Nato je sledil cesarski odlok in ukaz (Fin kavserlich-Landsfiirstliches Decret
u.	Befehl), da se morajo vsi Židje brez obotavljanja s spremstvom spraviti iz dežele in se ne smejo nikdar več v njej naseliti. Določili
so posebne komisarje, katerim naj Židje izkažejo svoja dolžna pisma, da jim bodo odplačevali kristjani-dolžniki po določenih razmerah in načinih. Obenem je bilo tudi določeno, da mora dežela plačati cesarju za iztiranje Zidov 4000 tolarjev.
Zal se je ta najstarejša, izgona Zidov se tičoča svoboščina ljubljanskega mesta, izgubila ob silnem potresu, ki je leta 1511. porušil staro deželno palačo v Ljubljani, kjer se je hranila ta važna listina in je veljala naše takratne meščane celih 4000 tolarjev. Cesarjev ukaz pa se ni niti izvršil, vsaj do le-ta 1510. ne. Na ponovne pritožbe ljubljanskih meščanov je dobilo mesto privilegij, ki se hrani v mestnem arhivu in se glasi:
»Mi, Maksimilijan, po božji milosti izvoljeni rimski cesar in ved-ni razširjevalec države itd. pošiljamo svoj milostni in dobrohotni pozdrav svojemu plemenitemu, dragemu in zvestemu Ivanu pl. Turjaškemu, gospodu na Šumber-gu, svojemu svetovalcu kakor tudi vsakemu izmed poznejših deželnih glavarjev kranjskih. Ker se Židje v našem mestu Ljubljani pečajo z raznimi trgovskimi posli ter s tem kristjane in zlasti naše ljubljanske meščane občutno prikrajšujejo v njihovih poslih in zaslužkih, ne kaže, da bi se to še nadalje mirno trpelo. Zato naročamo z vso resnostjo, da prepoveste Zidom v
Nove juta vreie: Hessian za moko in in otrobe — Tarpaulin za žito — Tkanina za slamnice — Slamnice — Embalaža
"jota tkanina
izdeluje tvrdka
MO Ivan Ev. Sire, Krani OM
Ljubljani vsakršno trgovino in jo odpravite ter zabranite za vse večne čase. In katerega Zida zalotite, da bi se še nadalje pečal s kakim obrtom ali trgovino, konfiscirajte in vzemite mu vse blago in ga iz' ročite meni kot globo. S tem boste najbolj vestno izpolnili mojo zapoved.
Dano v našem mestu Oudenarde v Flandriji, dne 4. avgusta 1513, v 28. letu našega rimskega ce-sa rovanja ter v 24. ogrskega kralje vanja.«
Zidom je bilo s tem prepovedano, baviti se s trgovino, pač pa so smeli prihajati na letne sejme Ljubljano. V takih primerih so stanovali po večini v Gradišču, spodnjem delu današnje Simon Gregorčičeve ulice in v bližnji okolici, kijer so imeli za vsak se jem že pripravljena stanovanja Kuhali so si sami z lastno posodo in sploh živeli tako skromno in varčno, da so se ljubljanski mešča ni kar čudili.
V 5. Mojzesovi knjigi stoji zapi sano: »Ne odiraj svojega brata.« Židje so sklepali iz tega stavka ter po svoje tolmačili, da oderuštvo ni prepovedano, le svojega t. j. ži dovskega brala se ne sme odirati To svojo, gotovo precej samovoljno razlago so celo povzdignili za za
poved, ki je bila sveta tudi ljubljanskim Zidom, zakaj pritožba za pritožbo je romala do vladarja. Končno, 1. januarja 1515, so dobili ljubljanski meščani nov privilegij, katerim je bilo Zidom za vse večne čase prepovedano prebivati in se naseljevati v Ljubljani in deželi. S tem privilegijem je bil zadan smrtni udarec vsem pri nas živečim Zidom. Ljubljanski meščani so se oddahnili, ker so se končno vendar srečno znebili in rešili oderuških priseljencev in tujcev. Opirajoč se na svoj privilegij so takoj zapodili Zide iz Ljubljane in dežele.
Dolgo časa nato niso imeli ljubljanski meščani Zidov v svoji sredi. Leta 1780. pa je zasedel habsburški prestol prosvetljeni in tolerantni cesar Jožef II. Brez predsodkov prejšnjih stoletij je pripoznal tudi Zidom nekaj človeških pravic in državljanske svobode. Deželni stanovi kranjski in ljubljanski meščani so se silno vznemirili. Cesar pa je izdal 20. oktobra 1781 dekret, s katerim je naznanil, da smejo Židje prebivati le v onih krajih, kjer so bili že od nekdaj naseljeni. To pojasnilo z najvišjega mesta ije potolažilo razburjene duhove, Židje niso torej več smeli nazaj v Ljubljano.
Prišla jo velika najjoleonska doba in dne 30. novembra 1809 je postala Ljubljana glavno mesto ilirskih provinc. Takrat se je zgodilo, da se je naselil v Ljubljani prvi Žid, potem ko je preteklo že skoro 300 let, odkar so bili pognali zadnjega Žida iz mesta. Priseljeni Žid je bil Abraham Heimann, doma iz Memelsdorfa na Bavarskem. Kot dobavitelj francoske armade e prišel iz Toulona najprej na Dunaj, odtam pa s svojim nečakom Mojzesom Heimannom v Ljubljano. Ljubljanski trgovci so seveda zelo pisano pogledali vsiljivca in se dogovorili, da mu nobeden ne bo dal prostora za prodajalno. Abraham je iskal in stikal po mestu, toda nihče ni bil pri volji vzeti Zida pod streho. V tej stiski seje Zid obrnil na francoske oblasti. In res, takratni vojni intendant grof Fargues je kratkomalo ukazal ljubljanskemu meru, naj ukrene potrebno, da bo dobil Abraham Hei-mann v najem prodajalnico v hiši št. 268 v Špitalski ulici, na mestu sedanje Ravnihar je ve hiše, ki je bila baš tedaj prazna. In zgoditi se je moralo tako, kakor je bil ukazal velmožni gospod intendant Abraham Heimann je odprl mese ca marca 1810 v tej hiši svojo trgovino in menjalnico, ker je baš ta krat ilirski guverner maršal Mar mont razveljavil avstrijske bankov ce. Pod francosko vlado so se omehčala tudi trdovratna srca ljubljanskih meščanov, da se je Abrahamu Heimannu posrečilo kupiti hišo št. 277 v Špitalski uli ci, kjer je z nečakom Mojzesom pričel trgovino in banko s firmo »Brata Heimann«. Leta 1812. je šel Mojzes kot dobavitelj franco ske armade na Rusko ter se je po
mnogih nezgodah vrnil v Ljubljano.
Po odhodu Francozov leta 1813.
je začela avstrijska vlada za-n ati za svoje prejšnje naredbe in odloke ter se je spomnila tudi Zidov. Leta 1814. se je odzval ljubljanski župan pozivu vlade in poročal, da živi poleg že omenjenih dveh Židov še tretji Žid, Samuel Kunz, profesor matematike na ljubljanskem liceju. Okrožni urad (Kreisamt) je nato ukazal, da se morajo Židje nemudoma izseliti. 'Prva dva sta se pritoževala n* vse inštance do dvora, končno pa sta se naveličala, prepustila svojemu nečaku Simonu prokuro in se izselila. Profesor Samuel Kunz pa se je izognil vsem nepri-likam s tem, da se je dal krstiti in spremenil ime v Leopold Gunz. Tvrdka Heimann je imela za časa ljubljanskega kongresa 1821 važno vlogo, ko je oskrbovala plačila raznih domačih in inozemskih dostojanstvenikov. Ko se je leta 1834. ustanovil gremij ljubljanskih trgovcev, se je izpustilo Hei-mannovo ime iz volilnega imenika. Toda Heimann, ki je bil med tem že silno obogatel, je očitno zagrozil, da bo gnal zadevo do zadnje instance. Gremij se je moral vdati in je pozval Heimanna, naj odda glasovnico, kar je ta tudi storil. Leta 1835. je dal Mojzes H., ki je bil ves ta čas lastnik ljubljanske hiše in trgovine, to prepisati na sina Friderika. Ta pa tudi ni osebno vodil trgovine, temveč Zid Aleksander Schneider in neki Žigon. Za železnico Dunaj—Trst je podpisala tvrdka »Brata Heimann« za 150 tisoč goldinarjev akcij, Jakob C. Mayer za 20.000 gold. in pozneje je podpisala firma Heimann še za 100.000 gold. Tako imoviti so bili v oni dobi ljubljanski Židje! Simonu Heimannu se je po daljšem prizadevanju tudi posrečilo, da je dobil v Ljubljani domovinsko pravico.
Še so delale oblasti Zidom mnogo preglavic in sitnosti, toda v poznejših desetletjih so dobivali vedno večjo svobodo in večje pravice. Razne protižidovske ukrepe in odloke ljubljanskega mestnega magistrata je tržaško namestništvo razveljavilo. Leta 1867. so avstrijske temeljne postave zajamčile vsem narodom in veroizpovedim enakopravnost. Kljub temu pa število Zidov v Ljubljani ni naraščalo. Ob splošnem ljudskem štetju 1. 1890. je bilo v Ljubljani 76 Zidov, leta 1900. se jih je naštelo 95, pri zadnjem ljudskem štetju 1931 pa 65.
MAVER
mizarstvo, stanovam.ske opreme
Maribor, Koroška cesta 46
vhod iz Vrtne in Smetanove ubee izdeluje pohištvo od prenrostega do najfinejšega sloga po zmernih cenah z dolgotrajnim jamstvom
Irgivinskš register
Vpisale so sc naslednje firme:
Kregar Anton, trgovina z električnimi in mehaničnimi potrebščinami v Kamniku.
Cernak Marija in drug, Ljubljana, Vodnikov trg. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Javna trgovinska družba. Družbe-nici: Černak Marija, trgovka, Omahen Melanija, trgovčeva žena. Družbo zastopa le družbenica Omahen Melanija. Prokura se ije podelila Alojziju Omahnu, trgov cu v Ljubljani.
Industrijsko i trgovafko d. d.,
besedilo tvrdke tudi francosko in nemško. Centrala v Beogradu, po družnica v Ljubljani. Obratni predmet: podizanje, prevzemanje, ustanavljanje in urejevanje industrij in tvornic vsake vrste, trgovanje z vsemi vrstami industrijskih predmetov na veliko. Delniška glavnica družbe znaša 500.000 din. Družbo zastopata dva člana ravnateljstva kolektivno ali en član ravnateljstva in en uradnik družbe s prokuro ali dva prokurista kolektivno ali en prokurist in en pooblaščenec. Družba priobčuje svoje objave v »Službenih novjnah« v Beogradu. Člani ravnateljstva so: Karl v. Hinke, centralni rav natelj Dunaj, dr. Feliks Hauer, trgovec, Beograd, Sava Prvulovič, podpolkovnik v p., in dr. Pavel Suyer, odvetnik v Zagrebu.
Cajnko Vinko, Slovenj Gradec.
Trgovina z lesom, smrekovim lubjem, čreslom, stavbenim materialom in deželnimi pridelki vseh vrst na debelo in drobno.
Kregar Andrej, Vižmarje. Obratni predmet: strojno mizarstvo in zaloga pohištva.
Vpisale so sc izpremembe in do datki pri naslednjih tvrdkah:
Jugopol-izvozna-uvozna trgovska družba z o. z. v Celju. Po sklepu občnega zbora se je družba raz-družila in prešla v likvidacijo. Likvidator dr. Engelhard! Nikolo, zasebnik v Celju.
Pcrsil družba z o. z. v Celju.
Vpiše se kot prokurist Emil Cej-pek in vpiše obenem kot poslovodja.
Avtomatični buffet, družba z o. z. v Ljubljani. Briše se kot poslo-vodkinja Marija Seljak, vpiše pa se novo postavljeni poslovodja Avgust Pavlič v Ljubljani.
Chemogeua, družba z o. z. v
Ljubljani. Izbriše se poslovodja dr. Ivan Ambrožič. Pravna razmerja temelje sedaj na točkah 10. in 11. spremenjene družbene pogodbe.
M. Gregorič & Co, družba z o. z. v Ljubljani. Vpiše se poslovodja Rudolf Schott, poslovodja v Ljubljani.
1’eter Kozina & Ko. Ljubljana,
s podružnico v Bistrici pri Tržiču. Na podstavi »klepa apelacijskega sodišča, potrjenega od stola sed-morice, se vpostavi prejšnje registrsko stanje. Vpišejo se prokuristi s pravico kolektivnega podpisovanja: dr. Kambič Mihael, We-ber Josip in Avgust Kuster. Vpišejo se uprava in gospodarstvo v zapuščino spadajočega imetja ter upravnika dr. Josip Ažman in dr. Karol Kuhelj, odvetnika v Ljubljani. Imenovana upravitelja zastopata tvrdko samostojno. — Izbriše se prokurist Ivan Pustišek. Vpis: Tvrdko bodo zastopali in zanjo podpisovali: inž. Tomo Knez, Zdenko Knez, industrialca v Ljubljani, in Ivan Pustišek, ravnatelj tvrdke I. Knez, kateremu je bila podeljena prokura.
Kranjska industrijska družba, Ljubljana. Vpišejo se prokuristi: Emil Klein, glavni knjigovodja družbe, Zwetko Josip, kontrolor družbe in inž. Srečko Petrovčič
Ljudevit Marx, tovarna lakov
delniška družba v Ljubljani. Vpiše se dru. Wittu Reinholdu, to varniškemu ravnatelju v Domžalah podeljena kolektivna prokura.
Pharmaeevtika, družba z o. z. v Ljubljani. Spremenila se je družbena pogodba. Družbo zastopata odslej po dva poslovodji kolektiv no ali pa en poslovodja skupno s prokuristom. Izbriše se poslovodja mag. pharm. Robert Murmayer, vpišeta pa se kot nova poslovodji dr. med. Anton Danielli-Danev, zdravnik na Opčinah pri Trstu in dr. Janko Klepec, okrožni zdravnik na Vrhniki.
Strojne tovarne in livarne, d. d.
v Ljubljani. Briše se upravni svet nik Knez Zdenko.
Zidarski mojstri, družba z o. z. v Ljubljani. Vpiše se poslovodja inž. Franjo Dedek v Ljubljani
Mestna podjetja v Mariboru.
Podjetje sloni na statutih, potrjenih od notranjega ministrstva. Organi podjetja so: mestni svet, upravni odbor, predsednik mestne občine in upravnik. Ustanovo zastopajo: poleg predsednika občine oz. njegovega namestnika po en član upravnega odbora ali od upravnega odbora v to pooblaščeni nameščenec podjetij. Rešitve interne uprave sme podpisati tudi predsednik sam. Zbrišeta se člana upravnega sveta odbora Martin Kores in dr. Janko Kovačič. Upravnik Mestnih podjetij je Jožef Stabej, njegov namestnik Henrik Sa-boty. Kot nameščenec mestnih podjetij je pooblaščen za podpis Ivan Sušnik, vodja uprave Mestnih podjetij.
»Zora« tvornica konfekcije, družba z o. z. v Mariboru. Izbriše se poslovodja Ludvik Schreiber. Družbena pogodba se je spremenila z notarskim zapisom.
Keramika, tovarna peči, štedilnikov, kamenine in Samotnih iz-
delkov J. Klemenčič, družba z o. z. v Novem mestu. Izbriše se poslovodja Franc Šefman.
Prva jug. tovarna za podpetnike in druge lesne izdelke v Rimskih Toplicah, d. z o. z. Vpiše se prenos opravilnih deležev Teodorja Fischerja in inž. Arturja Hoch-stadterja, vsakega po 12.000 din, na družbenika Henrika Falterja v Jurkloštru.
Izbrisale so se naslednje tvrdke:
Josip Kunčič, trgovina z lesoin, Blejska Dobrava.
»Union kino«, družba z o. z. Celje — zaradi izvršene likvidacije.
Matija Kodela, Glince, trgovina s konji.
Janez Drešar, trgovina z mešanim blagom in žganjem, Gmajnica.
Kajfcž Miško, trgovina z lesom in ogljem, Kočevje.
Kudman Jožef, trgovina z mešanim blagom, Krška vas.
Arkol,»družba z o. z. v Ljubljani — zaradi končane likvidacije.
Friderika Kessler, prodaja perila in steznikov v Ljubljani.
Elza Mixich, roj. Bernatovič, tr-
in voditi samo blago najboljšo kakovosti in sodobno cono —* kakor je Kncippova sladna kava. Kvaliteta to znamke prinaša trgovcu stalen zaslužek.
govina z moško, žensko in otroško konfekcijo v Ljubljani.
Motor špirit, družba z o. z. v Ljubljani — zaradi končane likvidacije.
Vode-Reicher-Turk, lesna trgovina v. likvidaciji, Ljubljana— skladišče Domžale — zaradi končane likvidacije.
Franca Kormanna nasledniki Fric Josip, Ragg Karol in drug, Maribor. Trgovina z mešanim blagom — zaradi razdružitve družbe.
Kovač Janez, trgovina z vinom na debelo v Selu.
Ivan Žuraj, lesna industrija, trgovina z lesom in deželnimi pridelki, Slovenska Bistrica.
Andrej Telban, trgovina z deželnimi pridelki, Sovodnje.
Aug. LdSchnigg, trgovina z lesom in deželnimi pridelki, Sv. Lovrenc na Pohorju.
Bratje Bacher in drug, družba v likvidaciji.
Franc Hrovat & Komp, javna trgovska družba »Smreka« v likvidaciji, zaradi končane likvidacije.
(Kjer ni naveden poseben vzrok izpisa, se je ta tvrdka izpisala zaradi opustitve obrata.)
Odv. dr. Matei Pretnar:
O konkurzih in potrebni dopolnitvi konkurznega
zakona
Po zadnji svetovni vojni so se sitno pomnožile plačilne nezmožnosti in konkurzi, ne samo pri nas, ampak tudi v drugih evropskih državah, v nekaterih še v veliko večji meri kakor pri nas. Kje so časi, ko je bilo n. pr. na Kranjskem odprtih v enem letu približno toliko konkurzov, kakor sedaj v enem mesecu!
Še bolj nego preveč naraščajoče število konkurzov pa zelo obremenjuje narodno gospodarstvo, posebno trgovino. Značilno je dejstvo, da morajo sodišča odpraviti velik del konkurzov radi tega, ker se pokaže, da konkurzna imovina
no /ttdoHoa niti b« kritje stroškov
konkurznega postopanja. Vrh tega pa imamo še mnogo primerov, da sodišča ne odprejo konkurzov, ampak zavrnejo predloge za odprtje konkurzov radi pomanjkanja premoženja prezadolženca. Imamo pa celo take prezadolžence, da je pomanjkanje vsake iinovine pri njih tako očitno, da sploh nihče ne predlaga odprtje konkurza.
Ne motimo se veliko, če cenimo te plačilne nezmožnosti prezadol-žencev, ki so izvrševali svojo trgovino ali drugo podjetje na račun upnikov tako dolgo, dokler niso porabili vse svoje iinovine in izkoristili kredit, da ni ostalo imo-
vine niti za stroške konkurza, na dobro četrtino vseh insolrcnc.
To žalostno stran gospodarstva pa ni pripisovati samo povojni gospodarski krizi, ampak v veliki meri, morebiti še v večji meri propadanju poštenosti. Danes ne dela otvoritev konkurza nobenih skrbi prezadolženemu trgovcu, če ni posebno vesten. Tak tudi-trgovec se more najlaže oprostiti neprilik konkurza, ako pred napovedjo konkurza porabi ali odtuji toliko svojega premoženja, da ostanek ne zadostuje za stroške konkurza. Tozadevni sodni spisi gredo v arhiv in prezadolženec je prost in nima sitnosti konkurznega postopanja in neprilik, ki so s tem v zvezi, tudi v primerih, da je delal dolgove, ko je vedel za svojo plačilno nezmožnost ali da na škodo upnikov ni pravočasno, ko je še kaj imel, predlagal otvoritev koukur-za, ali da je povzročil svojo plačilno nezmožnost z zapravljivostjo ali s prevelikimi spekulacijami in morebiti celo skril del svojega premoženja.
To je sicer kaznivo po kazenskem zakoniku (§§ 344., 345.), a nihče ne napravi kazenske ovadbe.
[Upnik, ki zgubi svojo terjatev, ne mara imeti še nadaljnjih stroškov in neprilik s kazensko ovadbo, od katere ne more pričakovati koristi. Koliko kaznivih dejanj ostane nekaznovanih! Kdor pozna natančneje postopanje prezadolžen-cev pred konkurzom, sme reči, da je bilo vselej in posebno v današnjih časih nepoštenosti malo pre-zadolžencev, ki so prišli v konkurz brez vsake kaznive krivde.
Zato je bila gotovo umestna odločba § 102. avstrijskega konkurznega reda, veljavnega do 1. januarja 1915, ki je naložila konkurz-nemu sodišču dolžnost obvestiti brez zamude o odprtju konkurza državnega tožilca v svrho, da se takoj uvedejo kazensko - pravne poizvedbe o vzrokih plačilne nezmožnosti prezadolžencev.
Dopolnitev konkurznega zakona s tako določim v obrambo upnikov je danes, ko se sploh toži, da so upniki premalo zaščiteni proti dolžnikom, bolj potrebna nego je bila kedaj. To zasluži gotovo vso pozornost trgovskih zbornic in družb zaradi velikih zgub v konkurzih.
Serdcr/s
SEMENA
Maribor
Vetrinjska 3o Telefon 23-61
Ustanovljeno 1630
Ljubljana
Miklošičeva 8 preje ]. Urbanlč
Telefon 24-40
Z
m
DR.OETKERS)
psdlnim
Oglasi v »Trgovskem listu** imajo uspeh!
Pitne vesti
Volilna kampanja na Bolgarskem
je v polnem teku. Voditelji bivših političnih strank se pogajajo za postavitev skupnega volilnega bloka. Nekateri celo govore o možnosti skupnega nastopa zemlje-delcev s cankovisti. Ta vest pa je le malo verjetna.
V zvezi z volilno borbo na Bolgarskem se govori o možnosti rekonstrukcije vlade Kjusejvanova, da bi vstopili v vlado tudi nekateri voditelji bivših političnih strank ter bi se potem sestavila koncentracijska vlada, ki bi tudi omogočila bolj svobodne volitve.
Ministrski predsednik Tatarescu je zaradi volilnega neuspeha njegove stranke odstopil. Kralj je njegovo demisijo sprejel.
Takoj po sprejemu ostavke vlade Tataresca je začel kralj Karol s konzultacijami. Poklical je najprej k sebi bivšega šefa gen. štaba generala Antonesca, nato pa predsednika krščanske nacionalne stranke Oktaviana Goga, kateremu je poveril mandat za sestavo nove vlade. Pri odhodu z dvora je Goga izjavil novinarjem, da je dobil mandat za sestavo široke koncentracijske vlade ter da bo skušal doseči sodelovanje predvsem z za-ranisti. če se mu to ne bi posrečilo, potem bo sestavil homogeno vlado.
Še v teku večera se je Gogi posrečila sestava nove vlade, ki je tudi že ob 10. zvečer prisegla. Ministrski predsednik je Goga, zunanji minister Mlcescu, notranji Calinescu, vojni Jon Antonescu, finančni Savu, trgovinski Simian.
Nova vlada Goge pomeni popoten preobrat v romunski notranji in zunanji politiki. Ker Goga ni mogel pridobiti kmečke stranke, se je obrnil na skrajne desničarske elemente ter si pomagal z disidenti iz kmečke stranke. Skupno z železno gardo ter antisemiti pripravlja Goga v Romuniji avtoritarni režim. Ker vlada v parlamentu nima večine, zato parlament sploh ne bo več sklican, temveč tik pred dnevom, ko bi se moral sestati, razpuščen, t. j. 17. februarja. Vlada bo imela s tem čas, da se pripravi na nove volitve, ki bodo v prvi polovici aprila. Ni pa izključeno, da bo skušala nova vlada vladati tudi brez parlamenta. Ker nima vlada večine naroda za seboj, je njen položaj zelo težaven.
Da se bo spremenila tudi zun. politika Romunije, dokazuje Gogo-va poslanica italijanskemu narodu. V tej spomenici pravi Goga, da se je vedno zavzemal za italijansko-romunsko prijateljstvo. Ves nemški in italijanski tisk navdušeno pozdravlja novo romunsko vlado.
Pri romunskih senatnih volitvah je dobila vladna lista 90 mandatov, narodna ljudska stranka 9, železna garda 4, Madžari 3, Nemci 2. Rezultati iz 4 volilnih okrajev še niso znani.
Svet Zveze narodov se sestane dne 17. januarja. Razpravljal bo zlasti o kitajski pritožbi ter o reformi Zveze narodov.
Bitka za Teruel zavzema vedno večji obseg ter nekateri napovedujejo, da bo odločilna za špansko državljansko vojno. Frankisti trde, da so imeli v bojih za Teruel republikanci strahovite izgube. Frankisti skušajo republikance obkoliti. če bi se njih manever posrečil, potem bi nastala za republikance resna nevarnost, da bi bila zveza med valencijsko pokrajino in Katalonijo pretrgana.
Mehiška vlada je poslala kot božično darilo valencijski vladi z vojnim materialom polno natovorjen parnik. Mehiška vlada upa, da se bo parniku posrečilo priti neopaženo v Valencijo.
Najmodernejša križarka spanske vlade »Mendez Lunez« je zadela v bližini Barcelone na mino ter se tako hitro potopila, da se je mogel rešiti le manjši del posadke.
Japonska vlada je odgovorila na angleško protestno noto zaradi obstreljevanja angleške topničarke »Lady Byrd« podobno, kakor je odgovorila na ameriško noto. Japonska vlada pravi, da je bila samo gosta megla kriva, da so streljale japonske baterije na angleško topničarko, da pa so tako, ogenj ustavile, ko so spoznale svojo zmoto. Sicer pa je japonska vlada pripravljena plačati odškodnino za storjeno škodo. Japonska vlada upa, da je s tem incident poravnan. Sodi se, da se bo tudi angleška vlada s tem odgovorom zadovoljila, kakor se je zadovoljila ameriška vlada.
Japonci pripravljajo obkolitev Kantona ter so že na več krajih okoli Kantona izkrcali svoje čete.
V provinci Santung prodirajo japonske čete še nadalje. Kitajci poročajo o nekaterih svojih delnih uspehih.
Fordova podjetja so prevzela za
en milijon jen japonskega vojnega posojila. Japonski listi poročajo o tem z velikim zadoščenjem kot o dokazu, da ameriški gospodarski krogi še vedno cenijo sodelovanje z Japonsko.
V Hankov je prispelo nad sto ameriških pilotov, ki se bodo borili na strani Kitajske.
Ruski vojni minister Vorošilov bo v spremstvu šefa vojne morna-
V naslednjem podajamo nekaj statističnih številk iz našega gospodarstva. Vse te številke podajamo brez sistema in brez prave zveze ter tudi brez ambicije izčrpnosti. Pa morda povedo tako na slepo nametane številke še več, kakor jih pač sprejema bralec.
Statistika naše industrije
Koncem leta 1936. je bilo v vsej Jugoslaviji 2976 industrijskih pod-
jetij, ki so bila	po banovinah
deljena takole:	
dravska	407
savska	591
drinska	267
donavska	655
vrbaska	50
Beograd in moravska 628	
primorska	171
zetska	46
vrbaska	101
Največ je bilo agrarnih in živilskih industrij, namreč 883, od katerih je bilo v dravski banovini 299.
Na drugem mestu je lesna industrija, ki šteje v vsej državi 396 podjetij, od katerih je v dravski 84, v savski 127, drinski 95 in vr-baski 15 podjetij.
Na tretjem mestu je tekstilna industrija s 363 podjetji, od katerih je v
Sloveniji	82
Hrvatski	92
Vojvodini	98
Srbiji	70
V zadnjem času	pa	se	silno	raz-
vija rudarska in topilniška industrija, ki je imela koncem 1. 1936. 107 podjetij.
Potrošnja sladkorja
Ne sicer številna, toda bogata je sladkorna industrija, ki pa se ne more zaradi nizke potrošnje sladkorja popolnoma razviti, saj spadamo glede potrošnje	sladkorja
med zadnje države, kakor kažejo naslednje številke (prva številka potrošnja sladkorja na glavo prebivalca, druga cena sladkorja v dinarjih):
	kg	din
Danska	503	403
Anglija	491	3‘74
Švedska	43'9	6'12
Švica	32’5	391
Belgija	26*8	4'08
Nizozemska	260	11'30
Avstrija	23'7	11*13
Češkoslovaška	23'5	11*30
Francija	22'6	6*63
Nemčija	22'5	13'34
Madžarska	10'9	11-24
Italija	71	14'20
Romunija	4'9	12*66
Jugoslavija	4*6	13*00
Bolgarska	3'6	12*32
Albanija	31	12*15.
Drž. trošarina na sladkor
znaša:	’
povprečno din od kg
v Italiji	11'70
Jugoslaviji
Madžarski	6 03
Bolgarski	5*04
Albaniji	3*54
Romuniji	3*42
Češkoslovaški	3*10
Nemčiji	282
Avstriji	2*63
Poljski	2'48
Franciji	1*91
rice v kratkem odpotoval na Daljni vzhod, kjer bo inspiciral čete.
Ameriško poslaništvo v Nankingu
bo po vesteh iz Washingtona znova otvorjeno.
Na Madžarskem zopet mnogo govore in pišejo o novem volilnem zakonu, ki ga baje pripravlja vlada. Po novem volilnem zakonu bo imel volilno pravico vsak madžar-
Narodni dohodek v raznih državah
Po nemških podatkih je znašal narodni dohodek v raznih državah 1.1936. za 20% več kakor v 1.1932, ni pa še dosegel dohodka v 1.1929. Takrat ije znašal v tisoč din na glavo prebivalca:
v Jugoslaviji	6.02
Bolgarski	3.53
Romuniji	6.19
Turčiji	7.09
Italiji	7.01
Franciji	16.80
Nemčiji	20.09
Angliji	27.44
U. S. A.	48.44
Poraba energije po svetu
Po glavi prebivalca porabijo Združ. drž. Sev. Amerike 4.5 krat, Anglija 3 krat, Nemčija 1.8 krat toliko ko Češkoslovaška. Rusija in Japonska pa le po 7 desetin toliko ko Češkoslovaška, Italija in Poljska le pet desetin, Madžarska le 4 in Jugoslavija samo 3 desetine, torej manj ko eno tretjino energij, ki jih porabi Češkoslovaška.
29-3 odstotka davka na poslovni promet je plačala Slovenija
V milijonih din je bilo plačano davka na poslovni promet v vsej državi 1. 1935. 280,5, 1. 1936. pa 363,8. od tega so plačale posamezne banovine:
	1936	1935
savska	99,5	84,3
dravska	87,0	75,4
donavska	74,4	615
Beograd	40,1	28,4
moravska	18,8	13,9
drinska	17,3	15,7
vardarska	11,9	10,4
primorska	6,6	5,1
vrbaska	4,4	3,1
zetska	3,8	2,7
Razdelitev poviška davka na poslovni promet na banovine
Ko je bil povišan davek na poslovni promet 1. 1936. za eno četrtino, se je določilo, da gre 18% lega davka v poseben fond, iz katerega bodo dobivale vse banovine 100 milijonov din letnih dotacij. Teh 100 milijonov pa ne dobivajo banovine po svojih vplačilih, kar bi bilo edino pravilno, temveč po posebnem ključu. Tako so leta 1936. posamezne banovine prejele in plačale v milijonih din:
banovine	prejele	plačale
Zetska	21,97	4,5
primorska	17,53	3,8
vrbaska	15,90	5,2
drinska	15,00	10,9
moravska	9,00	13,1
savska	6,87	43,7
donavska	6,07	15,8
vardarska	4,00	8,2
dravska	2,91	44,4
Beograd, Zemun		
in Pančevo	9,73	
Bogastvo narodov
Na posameznega prebivalca odpade hranilnih vlog v dinarjih v: Jugoslaviji	188*—
Poljski	311—
Kanadi	496*-^
ski državljan, ki prebiva najmanj štiri leta v eni občini, ki izvršuje najmanj deset let svoj poklic in ki je pismen. Grof Bethlen je z ozirom na vesti o volilni reformi napisal članek, v katerem pravi, da je splošna in enaka volilna pravica ubila demokracijo. Zato zahteva, da se volilna pravica omeji. Ta njegov predlog bo skoraj gotovo na Madžarskem tudi zmagal.
Španiji	713*—
Japonski	748*—
Finski	1340*—
Avstriji	2095*—
Češkoslovaški	2557*—
Nemčiji	3278*—
U. S. A.	3833—
Franciji	4332*—
Danski	6042*—
Švedski	6726*—
Norveški	7695*—
Plačevanje samoupravnih davščin
V raznih občinah je po podatkih finačnega ministrstva prišlo v 1. 1935./36. samoupravnih davščin na glavo prebivalca
din
v banovini 1.1932 1935/36
dravski	111	146
donavski	117	109
savski	85	98
zetski	46	48
vardarski	52	48
moravski	44	45
primorski	46	41
drinski	36	35
vrbaski	29	31
mestnih občinah	pa:	
dravski	512	765
savski	340	323
zetski	220	236
Zanimivo je, da se poročila o gospodarskem stanju in razvoju Poljske čedalje manj strinjajo, vendar pa se že dolgo poudarjajo potrebe nove gospodarske politike v njej. Tako poroča dunajski gospodarski list, da se je izvajalo vsa zadnja leta v Poljski čezmerno pospeševanje izvoza, ki se pa ni obneslo. Zlasti so bile izredno nizke cene izvoznega blaga celo pod lastnimi proizvodnimi stroški prirejene le za to, da se obdrže pridobljeni zunanji trgi. Opažala se je že večkrat neka breobzirna ofenzivnost poljskega izvoza na trgih. Zdaj je državni urad objavil svoje kontrolne podatke o izvozu in v njih ugotavlja nerealnost poljskih izvoznikov, kateri da so pogosto oddaijali blago tujim uvoznikom brez vsakega potrebnega kritja. Blago se na ta način sicer laže odda, ne more se pa potem resnično prodati, ker navadno ne ustreza ne po kakovosti in ne po zaobali tujim zahtevam. Tak izvoz je prizadel Poljski že občutne zgube. Proti izvoznemu prizadevanju pa se medtem uveljavlja doma poplava tujega blaga oz. izdelkov, katerim domači ne morejo konkurirati. Seveda pa tudi spet pada sam izvoz.
Posledica nerednih poslov je predvsem pasivna bilanca v prometu z angleškimi azijskimi deželami, s Ceylonom za 3 in z Indijo
donavski	247	224
moravski	181	175
drinski	177	167
primorski	148	146
vrbaski	100	128
vardarski	130	122
Nazadovanje kitajske trgovine
Zaradi vojne z Japonsko je Kitajska čedalje bolj odrezana od ostalega sveta in zapadne velesile se bodo morale sprijazniti z mislijo, da vsaj eno leto ne bo večjega rednega prometa. Kako usoden pa je japonski napad na Kitajce same in njihov gospodarski razvoj, to dokazuje število o carinskem prometu zadnjih mesecev. Mesečno je znašal carinski pomorski promet v prvem četrtletju 1937 že 171 milijonov jianov, v drugem tromesečju po 193 in v mesecu juliju 213. Odtlej pa se pričenja nagel padec, tako da sta avgust in september štela le še po 101 milijon j.
Nadrobna slika tega prometa je razvidna iz sledečih številk (vse v milijonih jianov)
uvoz
	1936	1937
mesečno v 1. četrtletju	68	91
mesečno v 2. četrtletju	85	112
juBj	75	124
avgust	70	56
september	81	34
	izvoz	
	1936	1937
mesečno v 1. četrtletju	55	80
mesečno v 2. četrtletju	56	81
julij	60	89
avgust	55	45
september	60	67
Trgovinska bilanca Kitajske je bila v septembru izjemoma aktivna za 33 milijonov jianov, kar dokazuje, da se je bila država naj-brže ravno gospodarsko uredila. Sicer je bila Kitajska bilanca vedno pasivna, tako v avgustu za 11, v juliju za 35 milijonov jianov.
za 29,7 milijona zlotov. Slabo se pa razvija tudi trgovina z Alžirom in Marokom ter s kolonijami drugih evropskih držav, čeprav so lani vse povečale svoj uvoz. Posebno še preseneča slab promet z italijansko Afriko.
Drugo važno vprašanje Poljske je ureditev hipotekarnih dolgov, ki se računajo na približno eno milijardo zlotih. Za novo leto je hotela vlada odpraviti zaščito stanovanjskih najemnikov, da bi mogla opustiti napadani hipotekarni moratorij, vendar je moratorij spet podaljšala do 1. aprila 1938. Pozneje se izdado obligacije s pomočjo denarnih zavodov, da bi se ti dolgovi poravnali obročno do konca 1943. leta. Sodni postopek za spore je spojen z velikimi stroški in se iščejo zato drugi načini poravnave.
Izredno nizek je pa državni proračun Poljske z dvema milijardama zlotih, ki se letos poviša samo za 131 milijonov. V primeri z velikim ozemljem države in številom prebivalstva je zvišanje več ko upravičeno, saj ima štirikrat manjša Avstrija enak proračun, Nemčija pa tudi nad petkrat večjega (8 milijard mark ali 17 milj. zlotih). Tembolj pa ie občutno to, da se poljsko proračunsko zvišanje uvaja z novim zvišanjem davkov.
Mliasko-ttluičiie potrebščine
Mlinska sita * Gonilni jermeni * Mlinski skroji Mlinski kamni vseh vrst
Brcar i Go., Ljubljana, Kolodvorska ulica 35
Talalnn «1 7T.75	UlelOn	ŠL 27-25
Nekaj številk Ie našega in tuiega gospodarskega
bt ■ a ■	■
zivliema
Nasprotia
p oiiskega	gos
Doma in po sveto
Nj. Vel. kraljica Marija je sprejela ' predsedstvo Jugoslov. proti-tuberkulozne lige ter je pri tej priliki otvorila prodajo liginih božičnih znamkic.
V finančnem odboru je podal vojni minister svoj ekspoze. Da bi se vojska bolje izvežbala, zlasti mornarica in letalstvo, je moral predlagati višji proračun. To tudi zaradi boljše opreme vojske. Zaradi ravnovesja proračuna pa je moral svoj prvotni proračunski predlog v višini 297-1,8 milijona znižati na 2772,1 milijona din. V primeri z lanskim je proračun višji za 313, z upoštevanjem naknadnih kreditov pa le za 149 milijonov dinarjev od lanskega.
Vsi izdatki vojnega ministrstva so razdeljeni tako-le: 1. na vojsko 514,9 za osebne in 1098,0 milijona za materialne izdatke. 2. Redni m Izredni izdatki za letalstvo 285,4, za 58,8 milijona več. 3. za civilno letalstvo 23,3 milijona. 4. za mornarico 225,3 milijona, 5. za obmejne čete 109,1 in 6. izredni krediti za nabave 545 .milijonov din. Vojni minister je naglasil, da je pri sestavljanju proračuna čim bolj varčeval in da je v primeri z drugimi državami naš proračun za vojsko nizek. Finančni odbor je po krajši debati proračun vojnega ministrstva sprejel ter priredil vojski navdušene ovacije.
Notranji minister dr. Korošec je nato predložil proračun notranjega ministrstva ter ga obširno utemeljil. Novi proračun znaša 601,1 za 62,8 milijona več ko lani. Od tega poviška gre 48,1 milijona za zvišane plače. Vseh nameščencev v notr. ministrstvu je 9287, za 325 več ko lani. Povečanje je bilo potrebno zaradi prevzema nekaterih policijskih predstojništev ter zaradi nastavitve kvalificiranega osebja, kakor predpisuje zakon, število orožnikov se je zvišalo za 1010 mož ter je sedaj vseh orožnikov 18.500. — Materialni izdatki so se zvišali za 14,6 milijona, kar je bilo za zboljšanje policijske službe neobhodno potrebno. — Večina odbora je sprejela ekspoze ministra dr. Korošca z aplavzom, nakar se je začela debata o proračunu.
»Pohod« in »Delavski list« je
notranje ministrstvo ustavilo, ker sta bila zaplenjena trikrat v enem mesecu.
Sv. oče je sprejel v avdienci beograjskega nadškofa dr. Ujčiča in djakovškega škofa dr. Akšamoviča.
Za poslevodečega člana ravnateljstva Našičkc je bil izvoljen na njeni glavni skupščini dr. Adolf Čuvaj, bivši gen. tajnik zagrebške trgovsko-industrijske zbornice.
Trgovinski minister je razpustil svet obrtniške zbornice v Skoplju. Za komisarja zbornice je imenovan Brana Lazič, uradnik banske uprave.
Za božične praznike je obiskalo Split precej domačih in tujih turistov. Tudi trgovinski minister dr. Vrbanič je prebil božične praznike v Splitu.
Razširjenje pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev na vso državo ne velja po izjavi ministra za soc. politiko Cvetkoviča tudi za novinarje, ker je zanje v smislu finančnega zakona za leto 1937/38. potrebna posebna uredba.
Suzor je odobril bolniški blagajni »Merkur« posojilo 2 milijonov din za dovršitev njegovega sanatorija.
Novo poslopje borze dela, kateri je priključeno delavsko prenočišče, je bilo slovesno otvorjeno v Nišu.
Splitski okrožni urad za zavarovanje delavcev javlja, da od maja meseca letos ni imel več deficita.
Velika italijanska tvrdka Pirelli
Namerava zgraditi v Jugoslaviji tvomteo za pnevmatike ter bo v ta nam-en investirala 60 milijonov lir.
Arhitekt gospa Katarina Markovič je vloziig.	proti pred-
sedniku beograjskega velesejma zaradi kršitve s 46. zakona o zaščiti avtorskih pravic.
Naše klirinške terjatve proti Italiji so se zopet znatno povečale in sicer v novem kliringu za 2,4’na 45,6, v starem pa so se zmanjšale za 1,3 na 32,5 milijona lir. Naš saldo proti Nemčiji se je povečal za 0,8 na 13,6 milijona mark. Znatno se je zmanjšal naš dolg Češkoslovaški, in sicer za 14,7 na 136,2 milijona Kč. Povečal se je naš dolg Franciji za 2,2 na 11,5 milijona fr., Madžarski za 3,1 na 13,8 in Romuniji za 2,8 na 30,9 milijona dinarjev.
Zadružna Matica v Splitu je na ročila na Nizozemskem 10 vagonov krompirja, ki ga bo razdelila kot semenski krompir med svoje elane. Baje so poskusi dokazali, da so dalmatinska tla za nizozemski krompir zelo ugodna.
Stavke se v Franciji še vedno širijo in zato raste draginja. Delavci zahtevajo zaradi večje draginje zopet večje plače, ker teh ne dobe, stavkajo in draginja raste še nadalje. Zaradi stavk so napadi na Chautempsovo vlado vedno bolj pogosti in za vlado tudi vedno bolj nevarni.
Ameriški pravosodni minister Jackson je imel govor o gospodarskem položaju Združenih držav Severne Amerike in naglasil, da bi bil njihov položaj mnogo bolji, če ne bi trusti in velekapitalisti nasprotovali Rooseveltovi gospodarski politiki.
Prvi bataljon dela je bil ustanovljen v Grčiji ter je tudi že prisegel. Pri tej priliki je imel ministrski predsednik Metaxas velik nagovor na bataljon.
Stavke _ v Franciji zavzemajo vedno večji obseg. Sedaj so začeli stavkati še nameščenci mestnih podjetij, da je bil Pariz brez luči
in brez vode. Vojaštvo v Parizu je bilo alarmirano. Vlada pripravlja izredne ukrepe, da se zagbtovi redna preskrba mesta z živili, vodo in razsvetljavo.
500 konfinirancev je bilo v Italiji oproščenih za božične praznike.
Pariški »Matin« poroča, da je Stalin odbil predlog amnestije za obsojene stare boljševiške voditelje.
Nemška vlada je odredila, da morajo biti po novem letu moške srajce za 5 cm krajše, da se s tem prihrani na blagu.
Prebivalstvo Bolgarske šteje po zadnjem štetju 6,090.000 ljudi. Leta 1926. je štelo le 5,478.000 ljudi.
Na Dunaju so bili v nedeljo močni protižidovski izgredi ter je bilo več židovskih trgovin tudi oplenjenih.
Nova avtomobilska cesta, ki bo
vezala Baltiško morje z Avstrijo in ki bo dolga nad 900 km, bo prihodnje leto izročena prometu.
Češkoslovaško trgovinsko ministrstvo je sklenilo, da se češkoslovaška prihodnje leto oficialno udeleži naslednjih velesejmov: v Lyo-nu, Parizu, Bruslju, Milanu, Bariju, Plovdivu, Beogradu in Zagrebu, kjer zgradi lasten paviljon.
Turška vlada je sklenila, da uvede preiskavo o zneskih, ki so jih prejemali za časa svetovne vojne oni, katerim je bila poverjena naloga, da zgrade turško vojno letalstvo.
Italijanski hidroavion je v Brin-disiju pri vzletu padel v morje. Trije člani posadke so utonili, trije pa so se rešili, letalo samo pa se je potopilo.
Telefonska uprava v Oslu je nastavila gospodično »Šport« ki ima nalogo, da na vsako telefonsko vprašanje odgovori, kakšen je sneg za smučanje in vreme za zimske športe. Poleti bo gospodična Šport dajala pojasnila o vremenu za letne športe.
Ugoden	nakup — prvi
poslovnega
Vsestransko mora biti delaven trgovec, da si pribori poslovni uspeh. Isto velja tudi za obrtnika in industrialca ter za vsakogar, ki hoče doseči v poslovnem življenju uspehov. Zlasti pa mora trgovec vedno gledati na to, da vsak hip more zadovoljiti želje kupca. Mora zato citati časopise, mora vedno skrbeti, da si pravočasno nabavi vse novosti, a da ustreže tudi kupcu, ki hoče ceneno blago. Poleg tega pa se mora še boriti s konkurenco. Zanj mora veljati pravilo, da mora vsaj isto nuditi kakor konkurenca. V tem težkem boju doživi seveda tudi neuspehe, toda neuspeh ga ne sme nikdar potlačiti, kakor ga ne sme uspeh prevzeti. Vedno mora gledati na to, da izpopolni svoj sortiment, da ima vse novosti na zalogi, da more postreči kupcu s kvalitetnim in vendar ne predragim blagom.
Da more trgovec vsem tem nalogam ustreči, je njegova prva naloga, da kupi blago, ki ga prodaja, dobro. Kajti nakupna cena blaga je temelj vse kalkulacije. Ni pretirano, če se reče, da je nakup blaga še bolj važen ko prodaja blaga, ker temelj uspeha je v nakupu. Trgovec pa mora pri nakupu blaga gledati ne samo na to, po kakšni ceni kupi, temveč tudi na to, kakšno blago kupi, da mu to ne obleži. Predvsem mora nakupovati blago, ki se stalno zahteva. A niti tega blaga ne sme kupiti trgovec v prevelikih količinah, temveč samo toliko, kolikor ga more po vsej verjetnosti v kratkem času prodati. Cim dalje leži katero blago v skladišču, tem bolj raste njegova nakupna cena. Takšno blago je mrtvi kapital, za katerega pa je vendarle treba plačevati obresti, še večja nesreča pa je, če se to blago kasneje poceni. Tedaj je občutna izguba neizogibna.
Da se blago dobro kupi, je treba imeti vedno nekaj mobilnega kapitala na razpolago. Zato .je Dri-poročljivo, če se v skladišču mrtvo ležeče blago čim prej likvidira. Seveda pa se mora trgovec tudi vestno vprašati, zakaj je nabavljeno blago obležalo neprodano. Ni vedno res, da se to blago sploh ne bi moglo prodati. Dostikrat je kriva neuspeha slaba zaobala blaga, slabo sortiranje ali etiketiranje blaga. Takšno blago se še more spraviti dobro v denar. Včasih pa je morda krivda tudi na trgovcu samem, ker ni znal pokazati kupcu dovolj prepričujoče prednosti blaga.
V glavnem bi moralo biti načelo trgovca, da si nabavlja samo bla-g°, ki ga more v kratkem času prodati. pri tem
pa mora trgovec nabavljeno blago zelo dobro poznati, da more kupcu vsak hip razložiti in demonstrirati prednosti nabavljenega blaga. Zlasti bo uspeh trgovcu zagotovljen, če bo mogel kupcu dokazati, <ja mu bo pri njem nabavljeno blago bolje služilo kakor pa blago, ki ga po-I nuja konkurenca.
Kakor misli trgovec dolgo na to, kako bi Čim bolje prodal svoje blago, tako temeljito mora misliti tudi na to, kako bo čim ugodneje nakupil blago. Od dobrega nakupa zavisi tudi dobra prodaja. To je temeljno pravilo in po tem pravilu se mora ravnati vsak trgovec, ki hoče doseči poslovni uspeh. Zato treba vestno pregledati vse ponudbe, ki jih dobi trgovec. Vse okoliščine je treba upoštevati, ki govore za nabavo ponudenega blaga. Seveda je treba takoj napraviti tudi kalkulacijo o verjetnem dobičku ter pri tem upoštevati tudi to, po kateri ceni bi prodajala ali že prodaja konkurenca. Treba ije vestno vse preračunati, toda pri tem se ne predolgo obotavljati. Kajti ugoden
čas za kupčijo ne traja večno. Kdor zamudi pravi trenutek, je že zaigral pol, a včasih tudi več možnega uspeha.
Dober trgovec se ne ravna po že sterilni frazi, da se dobro blago prodaja samo. V resnici pomeni ta fraza samo to, da se dobro prodaja blago, po katerem je mnogo povpraševanja. Kaj pa zahtevajo kupci? Na to vprašanje je treba odgovoriti predvsem in že je dano navodilo, kakšno blago je treba kupili.
Kupec je gospodar trgovca in po njegovi volji se ravna dober trgovec. In če tako dela, potem se mu ni treba bati, da bi mu ostalo blago v skladišču, temveč bo promet v njegovi trgovini vedno živahen.
Povpraševanje po našem blagu
v tuiini
Les in lesni izdelki:
1312 — New York: lesene dr-žalke,
1313 — Berlin: skorja za čreslo (hrastova in skorja igl. drevja),
1314 — Buenos Aires:	lesen
katran, gradbeni les, furnirji (ko-
misionar),
1315 — Manchester: kreozot iz bukovega lesa,
1316 — Dunaj: kuhinjski predmeti iz javorovega lesa (deske, valjarji, kuhalnice, sklede itd.) išče nakupovalnica velike ameriške veleblagovnice).
Deželni pridelki:
1317 — Liibeck: razna živila in semena išče zastopniška tvrdka,
1318 — Oslo: Črno čebulo (zlasti iz Sente), srednje velikosti od 45 do 60 mm. Dobaviti treba v vagonih po 300 vreč skozi Stettin, blago se plača proti predložitvi dokumentov,
1319 — Dunaj: suhe gobe,
1320 — Praga: česana konoplja,
1321 — Berlin: konoplja,
1322 — Rotterdam:	bolhač	v
cvetju,
1323 — Buenos Aires: zdravilne rastline (ceniki se morajo poslati z zračno pošto),
1324 — Augsburg: koriander in sladki janež.
Proizvodi sadjarstva:
1325 — Liibeck:	suho sadje, orehe, mandeljne išče zastopniška tvrdka,
1326 — Dresden: orehova jedrca v polovičkah (nezlomljena),
1327 — Basel: viško vino in srbsko žganje (rakija),
1328 — Berlin: sadni soki, zlasti sok višnje.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
1329 — London: kravja dlaka, rjave barve, telečja dlaka bele
CELJSKA OPEKARN«
ng. EIMIII IHGEI-IILMRIH V CEEJI
Pisarna: Celje. Razlagova ul. A
Tovarni: Celje, Sp. Hudinja in Ložnica pri Žalcu
Brzojavni naslov: Opekama Celje — Tel. inlerurban $1.145 in 144
Izdeluje vsakovrstno strešno in zidno, kakor tudi okrasno in klinker-opeko iz najfinejše lončarske gline
barve in dlaka rjavkaste divjačine (jelen in srna),
1330 — Basel: kranj. klobase,
1331 — Reichstadt: surove ovčje in jagnječje kože,
1332 — Berlin: rumenjaki in beljaki, mezdrovina,
1333 — Stockholm:	perutnina (race, gosi in purani).
Proizvodi rudarstva:
1334 — Buenos Aires: kovine, marmor (komisionar).
Industrijski izdelki:
1335 — New York: orientalne preproge išče zastopniška tvrdka,
1336 — Buenos Aires: kemikalije, aceton, formaldehid, papir, karton.
1337 — Dunaj: jekleno blago (škarje za rezanje pečenk, kuhinjski noži), bombažne cunje za prah in ribanje išče nakupovalnica velike ameriške veleblagovnice.
Itazno:
1338 — Franzensdorf (Nižjeav-strijsko): živila, pekmez, konser-ve, sardine, mesni izdelki, suho sadje, vino in liker išče zastopniška tvrdka, ki dopisuje tudi v našem jeziku.
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Izvoz avstrijskega jekla v Italijo in preference
Ob pogajanjih za novo trgovinsko pogodbo med Italijo in Avstrijo se trudi Italija, da omeji svoj uvoz. Začasno tudi ni mogoče povečati uvoz jekla in se vrše pogajanja le za sprejem starih kontingentov v višini 4000 vagonov, od katerega je Avstrija izrabila le 2500 vagonov. Ostanek pade že v leto 1938 in torej v novi režim trgovinskih odno-šajev, brez kreditnih in tarifnih ugodnosti, torej v kompenzacijo za italijanske izdelke.
Preferenčna klavzula se v poteku novih pogajanj spet upošteva, in sicer na željo Italije, kakor je pokazala nova ameri-ško-italijanska trgovinska pogodba. Nasproti tej tendenci pa dunajski gospodarstveniki ostro zahtevajo, da se preferenčni sistem opusti zaradi plačilno-tehničnih nedostatkov. Zamrznjene terjatve so namreč v od-nošajih z vsemi državami povzročile veliko-zgubo obresti in s tem so se preference obrnile v negativno. Razumljivo je — pravi »Die Bdrse«, da se v avstrijskem izvoznem gospodarstvu že kaže preferenčna utrujenost in da za tako zvanim Brocchijevim sporazumom ne bo potekla nobena solza.
»Službeni list«
kralj, banske uprave dravske banovine z dne 15. decembra objavlja: Uredbo o spremembi uredbe o ustanavljanju in delovanju nedeljskih tečajev in izvrševanju ostalih določb zakona o obvezni telesni vzgoji (s pravilniki, navodili, učnim načrtom in obrazci) — Avtentično tolmačenje nekaterih določb uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.
Blnsnikova »Velika Pratika« ra leto 1938 je izšla In se razpošilja za ceno din 5 — za v*ak komad Naročila na tiskarno ,1 Blasn<ka nasl., Ljubljana, Breg st. 10 — 12 m se dobi tudi v trgovinah To je najbolj priljubljeni in najbolj razširjeni slovenski ljudski koledar že od nekdaj.
I
			
s
rečno in veselo novo leto 1938
žeil vsem svojim cenjenim odjemalcem
PIPAN Cie.
kem. komercijaina družba z o. z., ELiukSfana
Radio Ljubljana
Nedelja, dne 2. januarja. 8.00: Godba Sokola I — 9.00: Čas, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.45: Versko predavanje (p. dr. Gvido Rant) — 10.00: Koncert Radijskega orkestra — 11.00: Otroška ura (vodi gdč. Slavica Vencajzova) — 11.30: Koncert. Sodelujejo: Brata Golob (harmoniki) in Bežigrajski pevski zbor — 13.00: čas, vreme
— 13.20: Plošče — 16.00: Koncert pevskega krožka Vič — 17.00: Kme tijska ura — 17.30: B. Ipavec: Tič-nik, odlomki iz operete (plošče) — 18.00: Plošče — 19.00: čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura
— 19.50: Slovenska ura: Gregorčev pihalni kvartet (plošče); Božiči na Goriškem (prof. Adolf Juvančič) 20.30: Koncert. Sodelujejo: g. Lupša Friderik (bas), g. prof. Lipovšek (spremljava) in Radijski orkester
— 22.00: čas, vreme, poročila — 22.30: Našim izseljencem.
Ponedeljek, dne 3. jan. 12.00: Ruski napevi (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Čas, spored — 13.20: Odlomki iz zvočnih filmov (plošče) — 18.00: Posebnost kužnih bolezni (dr. Anton Brecelj)
— 18.20: Koncert poljske lahke glasbe (plošče) — 18.40: Kulturni spomeniki Gorenjske (dr. Rajko Ložar) — 19.00: čas, vreme, po ročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Koncert Ra dijskega orkestra — 20.50: Mozart (plošče) — 21.00: Ura Mozartove komorne glasbe (gdč. Francka Or-nikova, gg. Drago šijanec, Filip Bernard, Aleks. Fučkar) — 22.00: Čas, vreme, poročila — 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije »Emona«.
Torek, dne 4. jan. 11.00: šolska ura: Petrčkove poslednje sanje zvočna igra v 3 dej., spisal Pavel Golia, izvajajo brezposelni učit. abiturienti — 12.00: Koncertni ple si (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored — 13.20: Radijski orkester — 14.15: Vreme, borza — 18.00: Kvartet pihal [gg. Vlahy (klarinet), Šušteršič (oboa), Ribič (rog), Loparnik (fagot)] — 18.40: Krščanstvo in nacionalizem (dr. Fr. Veber) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: Plošče — 20.20: Alojzij Remec: čarovnica (Kirke), komedija v 5 dej. — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Sreda, dne 5. jan. 12.00: Citre, balalajke in mandoline (plošče) — 12.45:	Vreme,	poročila — 13.00:
čas, spored — 13.20: Orgelski koncert (plošče) — 14.15: Vreme, borza — 18.00: Mladinska ura: Ljubimo domačo knjigo (prof. Fr. Vodnik) — 18.20: K tretjemu božičnemu večeru (plošče) — 18.40: Načrtno gospodarstvo današnje Nemčije (ing. arh. Rado Kregar)
— 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac, ura — 19.50: Zvonjenje
— 20.00: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani; v I. odmoru: Glasbeno predavanje, v II. odmoru: čas, vreme, poročila.
Četrtek, dne 6. jan. 9.00: čas, vreme, poročila — 9.15: Plošče — 9.45: Misijoni v Indiji (p. L. Le-derhas) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11.00: Otroška ura (gdč. Manica Komanova) 11.30: Koncert Radijskega orkestra
— 13.00: čas, vreme, spored — 13.20: Robert Planquette: ICorne-
viljski zvonovi, skrajšana opereta v 3 dej. — 16.00: švicarski ljudski napevi (Malenškov trio) — 17.00: Kmetijsko predavanje —• 17.30: Koncert. Sodelujejo: g. Milivoj Kučič, član zagrebške opere, g.
prof. Marjan Lipovšek (spremljava) in Radijski orkester — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 20.00: Božične pesmi (poje Ciril-Metodov zbor v Ljubljani pod vodstvom g. L. Puša) — 20.40: ša-
ljapin poje (plošče) — 21.00: Slovenska lahka glasba (Radijski orkester) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Kvartet mandolin (gg. Antunovič, Privšek, Mizerit, Haršlag).
Zboljšanje
svetovne
V prošlem letu se je britanska trgovina v primeri s prejšnjimi leti precej popravila. Od prvih devetih mesecev 1933. leta, ko je bila trgovina najslabša, do istih mesecev 1937 se je povečala vrednost uvoza v Združeno kraljevino za 51 °/o, od 451 mil. na 683 milijonov funtov, in vrednost izvoza za 44% ali od 268 mil. na 385 mil. funtov. Več ko polovica tega prirastka je nastala od 1. 1936. Ako podrobneje primerjamo leti 1936. in 1937. po prvih treh kvartalih, dobimo sledečo sliko zboljšanja:
vrednost vred- koli- cene mil.£ nostc/o čina V« %
uvoz :
1. četrti.
2. četrti.
3. četrti, izvoz
1. četrti.
2. četrti.
3. četrti.
+ 26,3 +46,2 +47,5
+ 14,3 + 24,8 +24,7
čina "/•
+3,4
+7,5
+5,8
+ 10,5 + 16,4 + 17,8
+ 15,0 +14,2 +10,0	+4,0
+28,3	+27,7	-118,6	+8,1
+22,1 +19,8	+8,4 +10,4
Količina izvoza je torej razmeroma bolj narasla, kakor količina uvoza, zato pa so cene uvoza naraščale hitreje kakor cene izvoza. Prirastek količine uvoza in izvoza je bil v tretjem četrtletju sorazmerno nekoliko manjši kakor v drugem, in sicer pri izvozu bolj, kakor pri uvozu.
Iz uradnih podatkov, kako se je razvila britska trgovina s posameznimi deželami ali skupinami dežel v teh zadnjih letih, dobimo to sliko:
Promet v mili-	Uvoz	Izvoz
jonih funtov	1933	1937	1933	1937
z brit. deželami	57'49	99'7	40'88	65'02
zevrop. dež.	64'8	96 4	3213	43 15
z neevrop. dež.	45'2	63'8	20'1	26'22
reeksport	11'96 18'71
Vrednost angleškega uvoza iz imperijskih dežel je bila letos v 3. četrtletju za 73 % višja ko v 3. četrtletju 1933, medtem ko je bil prirastek za ostale dežele le 45 %. še vedno kupuje Združena kraljevina predvsem od svojega imperija, še od leta 1936. na 1937. (3. četrtletje) je narasla vrednost uvoza iz lastnih dežel za 33 %, iz drugih dežel pa le za 21,5%. Pri uvozu pa je že slika nekoliko drugačna. Medtem ko se je vrednost angleškega izvoza v lastne dežele povečala od 1933 do 1937 za 59%, je bil prirastek od 1. 1936. samo 16%; z drugimi deželami pa v tem letu 23,5%.
V tretji četrtini tega leta je dobila Združena kraljevina skoraj tretjino celotnega izvoza iz petih dežel ali skupin dežel: USA, Indije in Ceylona, Avstra-
lije, Argentine in Nove Zelandije — v tem vrstnem redu. Uvoz iz teh dežel je narastel v prošlem letu za 35,5 %, uvoz iz vseh dežel pa le za 26%. Najboljši odjemalci pa so bili v vrstnem redu: Južna Afrika, Indija in Ceylon, Avstralija, Kanada in USA, ki so absorbirali skupno 34% celotnega izvoza. A vrednost tega izvoza je narasla v primeri z istim četrtletjem 1936 le za 15 %, medtem ko je količina narasla za skoraj 20%.
Večina navedenih dežel so producenti surovin in višja vrednost njihovega izvoza bo naj-brže povzročila pozneje večji uvoz v te dežele. Vobče pa številke kažejo, da je uvoz Britanije iz desetih dežel s surovinami (Indija, Avstralija, Južna Afrika, Kanada, Nova Zelandija, Argentina, Brazilija, Danska, Norveška, Egipt) narastel leta 1936/37. le za 11 %, uvoz iz desetih industrijskih držav (Nemčija, Belgija, Francija, Japonska, USA, CSR, švedska, Švica, Holandija in Poljska) pa za 22 odstotkov. Izvoz v prvo skupino dežel je narastel za 16,5 %, v drugo pa za 19 %. Seveda je ločnica med poljedelskimi in industrijskimi deželami negotova. — USA je oboje. — Vendar kaže, da je bilo zboljšanje trgovine z industrijskimi deželami vsaj tako važno, kakor obnovitev cen za surovine.
Druga analiza kaže, da imajo
znaten delež pri večjem povpraševanju po angleškem blagu tiste dežele, ki so pred kratkim preuredile svoje valute. Britanski izvoz v te dežele je bil po vrednosti za 36 % večji ko leta 1936., medtem ko se je za vse dežele povečal le za 20 %. Zani-
mivo je, da kažejo dežele, katerih trgovino urejajo razne valutne kontrole, klirlngi itd., tudi nadpovprečen prirastek v svoji trgovini z Vel. Britanijo. Uvoz iz osmih takih držav je narastel za 23,5%, izvoz vanje pa za 27 %.
V celoti kažejo te primerjave, da je poživitev trgovine precej enakomerno razdeljena po vsej zemlji, kar je vsekakor dober znak. Ni omejena na dežele s produkcijo surovin, ki so najprej profitirale od naraščajočih cen in bodo nemara prve trpele ob kakem ponovnem padcu. Zboljšanje britske trgovine, ki je zares svetovna trgovina, kaže resnično zboljšanje gospodarskega položaja po vsem svetu.
Po »Economistu«.
Nabavite davčne za hišno služabništvo
Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaša: Po § 16. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih in po členu 15. pravilnika k temu zakonu, Sl. 1. 149/17 z dne 28. IL 1934 in Sl. 1. 194/24 z dne 24. III. 1934, znaša davek na dohodek hišnega služabni-štva na leto 50 din za vsako osebo.
Za dokaz o plačanem davku služi davčna karta, ki se mora nabaviti za vsako osebo najkasneje do konca meseca januarja vsakega leta oziroma v 15 dneh po sprejemu.v službo.
Davčna karta Velja za leto dni za eno služabniško osebo, ne glede na osebo, čas zaposlitve in višino dohodka.
Poslodavec, ki davčne karte vobče ne nabavi ali je ne nabavi pravočasno, plača za kazen petkratno vrednost davčne karte. Karta se glasi na ime poslodav-
MODNA MANUFAKTURA
za dame In gospode
lonžar«Raška»5tarč
Ljubljana, Frančiškanska ulica
ca in jo mora ta nabaviti; plačani davek pa sl lahko nadomesti od uslužbenca.
Davčna karta se kupi pri davčni upravi za skupni znesek 52 din. Istočasno se mora od-premiti tudi 1 %na banovinska davščina (prispevek za bednost-ni fond), ki znaša po odst. 2. § 6. pravilnika o bednostnem skladu za 1. 1937/38 letno 25 din.
Službodavec mora na karti takoj izpolniti s črnilom svoje ime, priimek, kraj stanovanja in leto, za katero velja.
Da se poslodavci izognejo vsaki kazenski posledici, se vabijo, da takoj nabavijo omenjene davčne karte pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5, II. nadstr., soba št. 14.
Tržna poročila
Bilardisti, pozor!
Kavarna Tabor
ima popolnoma nanovo strokovnjaško preurejene biljarde
Karba Matija, kayarnar
1
Ii
Ifileten SILVESTROV VEČER
prirediva svojim cenjenim gostom v restavraciji GRAND HOTELA UNION, bree vstopnine
Igra izvrsten salonski orkester
Ždeč cenjenim gostom in prijateljem prav
scecHb itt •zad&i/olitoO’ hwa leta 7938
Se toplo priporočava KATI in PERO ŠT ER K
Sijajna eksistenca!
se nudi agilnemu trgovcu ali družbi pri prevzemu ene največjih trgovin mešanega blaga v prijaznem mestu Slovenije z obširnimi skladišči. Glavna zaloga soli, petroleja, bencina. Letni promet vkljub krizi nad 5 milijonov. Ugodni pogoji.
V poštev pridejo samo resni in kapitala zmožni reflektanti. Pojasnila daje:
RUDOLF ZORE, Ljubljana
Gledališka ulica 12	Telefon 38*10
UspeUa polno- in scuno Plot/o Uto
želi in se priporoča
A. Sušnik, Ljubljana
železnina	Zaloška cesta
Kranjski sejem
Na živinski sejem v Kranju dne 27. decembra je bilo prignanih 30 volov, 20 krav, 1 bik, 53 svinj in 45 prašičev. Kupčija ni bila dobra, v tujino ni bila prodana nobena žival.
Cene so bile te: voli I. vrste 6 din, II. vrste 5'50, III. vrste 5; telice I. vrste 6, II. vrste 5‘50, III. vrste 5; krave I. vrste 5, II. vrste 4'50, IIII. vrste 4din; teleta
I. vrste 7 do 8 din za kilogram. Prašiči Špeharji 8-25 do 8'50, prašiči pršutarji 7 din za kilogram. Pujski 7 do 8 tednov stari 100 do 130 din komad. Goveje meso I. vrste, prednji del 10, zadnji del 12,
II. vrste, prednji del 8, zadnji del 12 din, III. vrste, prednji del 7, zadnji del 9 din kg. Svinjina 10, suha slanina od 20 do 24, svinjska mast 19 din kilogram. Cisti med 22 do 26 din kg. Neoprana volna 22 do 24, oprana 32 do 36 din kg. Goveje surove kože 10 do 13, te-ločje 13 do 16, svinjske 8 do 10 dinarjev za kilogram. — Pšenica 225 do 250 din 71X 100 kg, ječmen 225, rž 220, «'ves 190, koruza 140, fižol 250, Krompir 75, lucerna 95, seno 75, slama 50 din za 100 kg. Jabolka I. vrste 500, II. vrste 400, XII. vrste 250 din za 100 kg. Češplje, suhe, I. vrste 1000 din, II. vr-. ste 1100, III. vrste 1200 din. — Pšenična moka od 350 do 400 din za 100 kg; koruzna moka 200 din, ržena moka 300 din, ajdova moka 400 din, kdruzni zdrob 225 din.
Za vse vrste kuriva Lutz-poči, Ljubijana-šišk*.
i
i
Svočno	in vesel	o nevc
žele sledeče Ivrdlte;
I
II
Fr. P. Žalec
diplomiran optik
Liubliana
Aleksandrova (.4 Pasaža
S.gJ. Jeraj
buffet in delikatesa
T Ljubljana
X Sv. Petra c. 38
I/UUoc
urar in trgovec z zlatnino in optičnimi predmeti
£\M\ana
iv, Dttca jusia H, 36
Ivan Kregar
I
izdelovanje vseh kovinskih predmetov in kromiranje
Ljubljana, Zrinjskega c. 3
Jos. Eberle
URE JUVELI ZLA TNINA SREBRNINA
Ljubljana
Mestni trg 17
Ttltfan 31-49
Frančiška in Ivan
Javornik
mesar in delikatesa Ljubljana. Domobranska 7
Podružnice:
Wollova ulica ilav. 12
Stolnica: Šolski drevored
Dolenjsko cesta ilov. 49
Mlkloiiteva cesla 17 (Via)amna palača)
Rimska cesta itev. 40
Telefon St 370 J in 3157
Nat. Gerber
Kongresni trg SL 4
ob novem stopnišču konec Vfolfove ulice
Trgovina s šolskimi in pisarniškimi potrebšll-nami ter papirjem
Ustanovljeno leta 1837.
Veletrgovina žganja
EMERIK ZELINKA
LJUBLJANA VII
LEKARNA
dr. G. Piccoli
Ljubljana
O nasproti .Nebotičnika1
IvCUv
Jlavnikac
\
veltttywina |j s špececiislum Mag&n I*
<
<
i
i
\
i
Kemično snaženie oblek
Higienična pralnica in svetlolikalnica
ŠIMENC FRANC
LJUBLJANA, Kolodvorska t
Elektrotvrdka
Ejutbljana gosposvetska 1C
I
i
i
Žtntcn
Govno
Graveur Štampilje Etikete Ljubljana, Dvorni trg 1
letljonLi mojster
- III
L |u blfana Cesta 29. oLŠobra 3 (Rimska cesta)
odboršek
veletrgovina z Tino m
LJUBLJANA .. ŠIŠKA
Anton Merhar
trgovina z usnjem in prodaja lesnih izdelkov Ljubljana, Sv. Petra c. 22
GERBEC F52S12
Špecerija
LJUBLJANA
Gosposvetska c. 13
i
Hranilnica
dravske
banovine
podružnica v Celju
PRVA CetJSKA
»KRISMIJA«
CELJE, ZA KRESIJO štev. 14
Tovarna ogledal in bruftenega stekla, stavbeno In umetno steklarstvo, velika zaloga okvirov z« slike
KristuJuo steklo kristalna zrcala, galanterijska zrcala, popravila zrcal, nvto-fiipe
Telefon Int. 154
Elektro-HAVLICEK FRAN
Sv. Petra (. št. 15
elektrotehnično podjetje
Izvršuje:
Elektro - Instalacije, proračune, renovlranle in razna tovrstna popravila v mestu in na deželi.
Telefon samo 34-21
L*ker, malinov sok, Brandy, rum, žganje
F. S. LUKAS, CELJE
Na veliko!
i
Tuutc
U/ocMca olf in takastiU bacv
Mfa, Pxe$tcHwa 5
Goo
JnfereJ
vodovodne instalacije, sanitarne naprave in centralne kurjave
Celje G
Gaberc Simon
trgovina mlinskih izdelkov, žita — in raznega blaga na debelo —
Celje
Brzojavi: Qabero Telefon Itev. ia
ICat&l fttoiOMil, Cdje.
deUtcateUh-icna podietie Co*tUadeva Z
»
I
I
h
u
»
*
i
i
Franjo Vrabl
trgovina z železnino, orožjem in municijo, zaloga barv, firneža, lakov in stavbenega materiala
•»TUJ
VUGA & BAČNAR
galanterija, pletenine, trikotaža, šolske in čevljarske potrebščine
PTUJ
flrtenjak i Schosteritsch
špecerijska in semenska trgovina na drobno in na
debelo
2>iu|
m Albrecht
trgovina z železnino, porcelanom in steklom
© Kamnik
VSEM SLAMIČEvim GOSTOM ŽELI SREČNO, VESELO NOVO LETO 1#38
RESTAVRACIJA in velemesarija
Franc Slamič
Ljubljana, Goiposvettka testa
Hvala Artur
potrebščine za Itrojače, Šivilje, čevljarje, galanterija ter modno blngo
Kamnik
k
\\
SREČNO IN USPEŠNO NOVO I.ETO 1938 ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM
Ivan Zupančič
Izdelovale!) mstalj
Ljubljana, Kersnikova ulita 3
Juvellr
o
Ljubljana
Šelenburgova ul. 4
Jos. Senica
trgovina
❖
Domžale
Podružnita Sneberje
Tone
Knaflič
tovarna usnja
Kamnik
Stev. 1,
,ato,<a>, mk/rnsm	m*	snamem <n>
I
Miškec Mirko
brusi talca
stekla in ogledal
Ljubljana VII
Medvedova cesta 38
Telef. 35-75
Srečno in veselo novo leto 1938
želi vsem svojim cenjenim od j em alcem
Podjetje za tehnične in elektrotehnične naprave
slaTl<* kolar
Ljubi ana, Tyrševa 22
Pristne
KRANJSKE KLOBASE
z zaščitno znamko na vsaki spili od staroreno-mirane tvrdke
N. Urbas
LJUBLJANO, Slomškova ulica 13
poleg Mestne elektrarne TELEFON 33-22
Fr. Gorjanc
Lesna industrija Deželni pridelki Ekspert.
Inn p ort
Kranj
Brivski in damski česalni salon
Gittd.	Hlchsa.nd.e
LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 6
Srečno in uspešno novo leto 1938
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
PAVEL BAUERHEIM
trgovina z mešanim blagom
Hrastnik
HOTEL
delen1
KRANJ
Brenčič Ivan
pleskarstvo in ličarstvo
LJUBLJANA
Celovška cesta 42
Srečno in veselo novo leto 1938 želi vsem svojim cenj. posl. prijateljem
H
Ivan Bricelj
pooblaščeni graditelj
Ljubljana, Slomškova 19
Prodaja kolon. — Popravlja vsa mehanična dela ter emajliranje v ognju
Gustav Slatinšek
mehaničar — Kamnik
PETER
Stepič
LASTNIK MIRKO STEPIČ
restavracija in veletrgovina z vinom
LJUBLJANA
Tržna ulica
Tiskarna
„Kolektor“
Albin Pogačnik
Stražišče pri Kranju
Telefon Interurb. 4
■ŽpS Elektrarna
Aiufeo ‘Majdič
Kranj
Anton Štele ■ fadr
Kranj
Hadia Au
specijalna trgovina z radio aparati in elektrotehničnimi potrebščinami
Liu&tjdtifr, Cefci/šluz testa Z S
Srečno in veselo Novo leto 1938 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
0
svald Dobeic
veletrg. galanterije in pletenin
Ljubljana
Pred Škofijo Rev. 15
Srečno in veselo Novo leto želi kr. dvorni dobavitelj
Antm Verbič
Delikatesa in špecerija
Ljubljana
Stritarjeva ulica
(prej
Ivan Rozina, Ljubljana Otijent)
trgovina barv, lakov in (irnežev
Velika izbira kemičnih in oljnatih barv, Šolskih, Studijskih in umetniSkih barv, firnezi, laki, steklarski in mizarski klej, Selak, špirit denat. »Arti« tuši, pastele ter »Idoli vse slikarske in pleskarske potrebščine. — Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca. — Najnižje cene in najboljša postrežba.
Prodajalna: Tyrševa cesta (Dunajska) poleg trgovine Schneider s Verovšek
ScetHO. fta/a teto
193Š
Janko Rant
03=5^ 0^ t a n j
Manufaktura
Ferd. Sajovic, Kranj
PreSernova ulica St. 10
KRUPP
Svetovni Krupp Diesel, Krupp Jun-kers-Diesel in Krupp bencinski tovorni avtomobili od 2 do 10 ton, ter avtobusi. — Ime Krupp je garancija — 1811-1936 — 1251etnica obstoja
GLAVNO ZASTOPSTVO
O. ZUZEK
tJUBUANA TAVČARJEVA 11
Srečno in veselo Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
Ivan Medic
industrija perila
e
Novo mesto
HotodvocsUa
.z&$havc.aci\a
?tntc>n Hežic
tkalnica volnenih in bombažnih tkanin
Kranj
Srečno Novo leto želi
M. KOKE
Manufaktura — Kranj
Karol Ussar
tovarna tehtnic
Maribor
Plinarniška 17
Scuho- Vtovo- teto ždi vtem te*\. ediemalcem
Tccm Us.
MUm&oc
Kovčegi, ročne torbice, dokolenice, nahrbtniki itd.
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta št- 13
Veselo in srečno Novo leto!
F. ‘Bevnhurd.cv sin: J metnih
Qustav Hevnhavd
zaloga stekla in porcelana
Mavih cv, žllefosandv&va cesta 17
S
i
1
It
4
čelno- Mt A/esefo Havo. Ufo želi i/sefn odi&nalutn ih. pci\atelie*n
Ma riborsha tiskarna <1. a.
Maribor
Telefon štev. 25-67, 25-68, 25-69
Knjigotisk	Anilinski tisk
Bakrotisk	Knjigoveznica
Litografija Plakatiranje in reklama
Pirofania-tisb za prenos na surov in obdelan les; karton; juto in vsakovrstni porozni material
Zahtevajte brezobvezne ponudbe
družba z o. z.
Maribor
Obiio- scece. v Hwan teku 1938
želi vsem cenjenim trgovskim prijateljem
Ifilfato	Bcoum-
ooooo r oooooooooooooooooooooooooooooooor oo vww vvwyywvvwvvvvvyyywm'yyyyvvY w
tovarna anilinskili barv in kemičnih izdelkov
Rudolf Kiffmann
mestni stavbenik
Maribor
Meljska c. 25
l
4
d
C
4
I
I
«
Scečua ih vtsefo	h& žeti
Veletrgovina
LuJovilt Kuharič
Ormož
\Jsthv CCh{. MlUtnalUht. i*t pOsUvtiiht pdfofoti&n žctifn SCCChO-
Hat/o. Ufo Ut tunoma posUt/nega uspe.Ua v ptiUadniem Ufo
ms ]OS. BENKO
TOVARNA MESNIH IZDELKOV
MURSKA SOBOTA
W>
'i
75 letnica obstoja firme F. Omersa nasl.
FRANC BERJAK, KRANJ
železnina, stavbeni material, kuhinjska posoda, porcelanasto in stekleno blago, barve oljnate in suhe, firnež, laki i. t. d.
4
4
€
e
4
\
4
4
4
4
4
4
4
j
4
Ustanovljeno leta 1885
Industrija perila in splošne konfekcije
\/el&tctyOviMu tncmufakiuce
Priznano solidni vir za trgovce
illl.
m
Sitarska in
žimarska zadruga
R. Z. Z 0. Z.
v Stražišču
(pri Kranju)
izdeluje žim-nata sita za gospodinjske in industrijske svrhe in jih izvaža v vse evropske države, v Severno Afriko, Azijo užno Ameriko
in
Srečno in blagoslovljeno leto 1938
želi f o
svojim številnim odjemalcem širom Slovenije
Gornjeraigonska občinska opekarniška podjetja
CXXXXXXXXXXXXXXXXX
Iščejo se zastopniki v vseh večjih krajih Slovenije za prodajo naših priznano prvovrstnih opekarniških izdelkov
l
Železnina, steklenina, porcelan, barve, laki, čopiči, ves stavbeni material, zastopstvo: „Heraklithw izolirnih plošč ter „Bohn“ strešne opeke.	i/ai/iii	a	h	zn.	a	uiu
KOVINA
J. Z O. z.
KRAN1
i
i
i
I
4
l
4
l/sefn ce^fenifn adfanatwtn sc •z^Uvai^icmo-
%dtc {im scccho. fo. vtstto novo Uto 7938
»Jugočeska«
fugoslovansko-češka tekstilna industrija d. d.
r a n |
Centrala in skladitfe kož Ljubljana
družba z o. z.
industrija usnja, Kranj
(prej POLLAK)
Telefoni: Kranj 6.
Ljubljana: 22-07 in 33-30 Brzojavni naslov: Standardkoža
Izdelovanje vsega podplatnega usnja: kruponov, vratov in okrajin v priznani prvovrstni komerc, kakor specialni in pristni angleški goodyear izdelavi. — Jermenski kruponi in blank usnje.
S
A*tt. HxxfyOC,
Skspod Jkamniške^a apna tec <zdcavilnik zetišl
»VESNA«
Akumulator
Maribor
Akumulatorji vseh vrst Domač izdelekl
1
K.AR. Ježek
Maribor
izdeluje vse vrste poljedelskih strojev. — Moderno urejena livarna železa
P. SEMKO
krznar in iz-delovatelj čepic
•
Maribor
Gosposka ul. 37
ADOLF PRAH
KRANJ
tovacna votneniU in 6omfražniU tkanin
»
UNiVERSALE
(C
tovarna klobukov In slamnikov
d. Z o. z.
Lastni proizvodi moških In ženskih tulcev
DOMŽALE
Štefa» Krasi
carinski
posrednik
Maribor
N&rmrakturna trgovina
IVAN TRPIN
Marikir •
VODA, PLIN, KURJAVA SANIT. NAPRAVA
L 0. Gfčko, Maribor
DVORAKOVA ULICA 10
Zalasni telefon kavarna „OrieutM
Bf9Xfito4en pouk * igranju/
Zahtevajte abfetp/aZen cen/h
»HEROLD
MARIBOR» 5f
Trgovcem in potnikom se priporoča
HOTEL
»Mariborski dvor«
In
BUFET uri KOLODVORU
Seečno novo Uto 1938
HlcuUtoc
ELEKTROTEHNIČNO podjetje
k Rečnik
MARIBOR, POBREŠKA CESTA 6
Telefon 24-17
SzvrSuje vsa Instalacijska dela za luč in pogon ter vsa popravilo, — Zaloga električnega materiala, žarnic, lestencev, motorjev itd.
rini
n
manufakturna trgovina
Ho te!-restavracija
„Vtovi si/el"
lastnik
Josip P/HadhiU Hlacifoe, Juciileva ?
Telefon 27-25
Joža Hrastelj
trgovec
GORNJA RADGONA - SLATINA RADENCI želi vsem svojim poslovnim prijateljem
Srečno in veselo ŽNovo leto
Restavracija
Anton Hafner
v
SU&faa £olca (kolodvor)
Srečno in veselo novo leto 1988 želi vsem svojim cenj. odjemalcem in se priporoča
RADO PREGRAD
Industrija umetnih cvetic
Podčetrtek, Dravska banovina
Seecna in veselo novo leto 1938
jas. Černelič
fUanj
manufaktura
Mn Fani 1 r or n v 1 n n		M. PIRC
O	z mešanim blagom Krani	ICcciHf A mestni tty Z V
flnton Hofbauer
trgovina z usnjem, čevljarskimi potrebščinami in vsem v to stroko spadajočim orodjem v Celju, Gosposka ulica itev. 6, ter
.FENIKS*
tvornica usnjenih izdelkov, kakor dokolenic, aktovk, damskih torbic, kovčegov, gornjih delov za čevlje in drugo v Celju
želii« vsem svojim cenjenim ed/emolcem uspelaev polne in mečno ftfcvo lefol
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim ocfiemalcem
Hovo mesto
ScetM in vesela Plava teto zeli
S
VINKO JAVNIK
BLED / RADOVLJICA / JESENICE
‘Vsem svojim odjemalcem
želi srečno
Ugodni dobavni vir za vso stavbeno in pohifitveno okovje, opremo za kopalnice in vodovod, barve, olja, ploščice za oblaganje sten. — Zaloga pravih ,Moravia‘ žebljev za čevlje po izredno nizkih cenah
^MERKUR P>MAJDIČ,
trgovina z železnino in sanitarno opremo
KRANJ
j
I
f*
Spečuc in uspeha pcZnc ncvc lefo 1938
žele sledečeI
Ernst Gert
medlčar In svečar
MARIBOR
Gosposka ul. 13
VALENTIN žKladin
MANUFAKTURNA
TRGOVINA
Celje
Aleksander OBAL
špecerija
manufaktura železnina, LAŠKO
KAVARNA
RUDOLF SMOLA
NOVO MESTO
DELIKATESNA
TRGOVINA
Iv. BUZZOLINI
LJUBLJANA, Lingarjevaul.
VILKO CERAR
URAR IN PRODAJA ZLATNINE, OPTIKE TER DVOKOLES
K A N I I K
J. JELLENC, Celje
PODRUŽNICA: J. JELLENC NASLEDNIK OTO GOLEŽ
Slovenj Gradec
jjosip SKošir
manufakturna trgovina NOVO MESTO
končka Slus
TRGOVINA Z USNJEM se priporoča NOVO MESTO - KANOMA
Ivan Kovačič
Trgovina s steklom in porcelanom. Specialna delavnica okvirov - MARIBOR Koroška cesta 10
MARIJA SIEBER Maribor
Glavni trg
Srečno novo leto želi
LOJZE RODIČ
trgovina z mešanim blagom NOVO MESTO
Kotel	„
MAR IB O R PRVORAZREDNI HOTEL Solidne cenel
JOSIP HERLAH
manufaktura, špecerija, železnina in trgovina z lesom. — Zaloga moke. — Izvoz sona
Laško
Mihael iOHER
sobo- in črkoslikarstvo
MARIBOR
Vrazova ul. 3
HnafUc & IfLicUc
ključavničarstvo In vodovodna Instalacija
Hat/a tntsU - ICandiia
KARL LOIBNER
DELIKATESE
ŠPECERIJA
Celje
Sadje, zelenjava, bonboni,
slaščice, keksi, čokolada itd.
VAVPETIČ L J CD.
Domžale — Na vogalu
Savske in Kolodvorske oeste
99
Merkur
€€
Mednarodna transportna družba z o. z., MARIBOR Meljska cesta 12
SLAVAN RIBARIČ
galanterija, pletenine, nogavice, čipke, parfumerija, papir itd.
Maribor
Glavni trg št. 14 (Rotovž)
P. KOREN preje ŠIERK
TRGOVINA Z MEŠANIM HLAGOM
ČRNOMELJ
N^^robno Na debelo
£1. Senčar m sin, Pluj
Lastnik Milko Senčar
veletrgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom, nakup de~ Zelnik pridelkov, masla in jajc
CELJSKA POSOJILNICA D. D.
V CELJU
(Narodni dom)
TELEFON ŠTEV. 27-81 E Eto Ek J\S š* Etm K	JEf
USTANOVLJENO 1899 W	ff«	■#
specialna trgovina gospodinjskih predmetov Liubliana — VJoltova ulica
Jedilno orodje — Kuhinjska posoda —• Špecialna kuhinjska posoda za hotele, gostilne in zavode — Opreme za neveste — Kuhalni aparati — Štedilniki
Ogled zaloge pove vse
Brenčič Anton, Ptuj
trgovina z železnino / stavbenim materialom barvami, laki, firneži in vsemi slikarskimi potrebščinami Zaloga orožja in municiie Čebelarski pripomočki!
TOPLJENJE ŽVEPLA — IZDELOVANJE ZAKADOV NA JUTI IN AZBESTU
V PTUJU
D. Z O. Z.|
HOTEL
„EVROPA“
V CELJU
ŽELI SVOJIM CENJENIM GOSTOM VESELO IN SREČNO NOVO LETO I
ANTON REBEK
Spi ošno ključavničarstvo
CELJE
FRANC
SWATY
MARIBOR
Prva Jugoslovanska tovarna brusnih plošč, brusnih kamnov in vseh brusnih sredstev •
Tovarna mesnatih izdelkov
Union
j Maribor, Jurčičeva ulico 3
F.	Temaschi • Maribor
tovarna nožev in Škarij Srečno novo leto 1938
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Priporoča se VELETRGOVINA
Miloš OSET
špecerijsko in kolonialno blago
MARI BOR
I
I
Stran 16.
TRGOVSKI LIST, 1. januarja 1938.
Srečno in veselo novo leto 1938 želi svojini cenjenim odjemalcem
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
trgovina dežnikov in sončnikov (lastni izdelki)
Manufaktura
galanterija
špecerija
Stritarjeva ulica 9
Prešernova ulica štev. 42
Kamnik
VetiUo- pAstovM-fra uspeUa v h&i/etn tetu že(i	adietncdcefn
Kranjska tovarna železne in ključavničarske robe in livarna
Strojni deli obdelani in surovi iz sivi in fem-perlitine
tovarna goriice in konzerv družba z o. z,
Scccna siai/a JUto. Zeti tvcdka
Vsem cenjenim odjemalcem želi srečnejše in udobnejše
špecerijska, delikatesna in galanterijska trgovina »
Josip Kobe, Novo mesto I
Skladišče petroleja Standard V. O. C.	S
Srečno in veselo novo leto 1938
Vsem cenj. naročnikom se priporoča za nadaljnjo naklonjenost
M0DRI4 TRGOVINA
T. EGER
L1I9BLJA1U
Sv. Petra cesta 2
Šušteršič
Rokavice
Nogavice
Trikotaža
Pletenine
Duco-ličar in tapetnih avtomobilov
Ljubljana
Frankopanska ulica 21
Telefon 31-87
Masarykova cesta štev. 9
Srelno in veselo Novo leto Zeli
Pavel Strgulec
izdelovanje žičnih posteljnih vlog in železnih postelj
Ljubljana, Gosposvetska (.13
Srečno novo leto 1938
TRATAvMLIN d. z o. z.
Škofja Loka, kolodvor
konfekcijska trgovina
Mestni trg 14
Srečno in veselo NOVO LETO 1938
Srečno in veselo novo leto 1938 želi vsem cenjenim gostom in odjemalcem mesa
Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem
tvrdka
L KNEZ
Ljubljana
trgovina z mešanim blagom
se cenj. trgovcem in trgovskim potnikom priporoča
hotelir in mesar
Novo mesto
Frant Hočevar
Ljubljana
Srečno in veselo HOVO LEI O
Srečno in veselo novo leto želi vsem trgovcem in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost
Veselo in srelno novo leto želi
Sploina trgovska družba z o. z.
Ljubljana: Tyrševa 33 in 36 Dvorakova 3 St. Vid nad Ljubljano 91
Kolesa — motorna kolesa šivalni stroji Na drobno in debelol
MEHANIČNA TOVARNA PLETENIN, NOGAVIC IN TRIKOTAŽE
avto-prevozništvo
Družba z o. z.
tovarna keksov, biskvitov in čokolade Kranj
Ljubljana
l/eseta in seečfta Plava teta veti elelctcateUnihva
LJUBLJANA, BORŠTNIKOV TRG 1
Scclno-	inA/e-scla
ŽELI VSEM SVOJIM
CENJ. ODJEMALCEM	N.
PLETILNA IN TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA / X I® \
Sc&na it* veseta nova Uta 1938 zdi
Carinsko posredniški in spediciiski bureau
MODNA KONFEKCIJA PLETENIN IN PERILA / Tjf1
F. KOS • LJUBLJANA l1b
JHuMiema, PKasaajkova c. 19- (?Mala feafiUa)
ŽIDOVSKA ULICA 5
Srečno in veselo novo 1938
zeli vsem svojim cenjenim odjemalcem
Seelna in vesela nava tela 1938
Ustanovllono leta 1839
trgovina s papirjem na veliko
Ljubljana« Kolodvorska ulica 8
Glav. zastop. In samoprodaja za Slovenijo vseh Izdelkov tovarne za dokumentni In kartnl papir
Bratje Piatnik — Radeče
NA MALO l
Scecna iyt vesela nova Uta!
Srečno Novo leto 2eli vsem svojim naročnikom in se priporoča
gradbeno podjetje in tehnična pisarna
Jugoslov. društvo
Miroslav ZUPAN
LJUBLJANA
mastni stavbenik
Prav uspeha polno novo leto 1938
želi vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka
Seein* in vesel* m*v* let* 1938
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Gosposka 3 LJUBLJANA Dvorni trg 3
5ceč>wi	mij/tselo-
Gradbeno in tesarsko podjetj'e
StetM mi	A/estle
v
JRm
Dr. A. KANSKV
KEMIČNA TVORNICA KEMIJA- FIZIKA-MEDICINA - HIGIJENA
LJUBLJANA Krekov trg 7
Brzojavni nnalov: Et.rkan.ky Ljubljana Telet. 20-88
Radio
Siarkel
Maribor
Trg Svobode 6
VI Gvelličavna
lin-
Ljubljana
Miklošičeva cesta .•
v palači Okrožnega urada
Vsakovrstno
pohištvo
kakor tudi lestve
za dom in vrt vam dobavlja najceneje tvrdka
). Repše
Ljubljana, Igrižka ul. 3
Ivan Kuralt
industrijski mlin
D o m 2 a I e
Vsem svojim cenjenim odjemalcem In ostalim trgovskim prijateljem želi srečno, zdravo in uspeha polno leto 1938
V elef r&cvina
Jvau Samec
Ljubljana
Mestni frg si. 21
Srečno iiv veselo novo leto 1938 želi vsem cenjenim odjemalcem veletrgovina usnja
Brata Motkom, Ljubljana
Ustanovljeno 1888
Priporoča svojo veliko zalogo spodnjega in gornjega usnja po naj-
nižjih dnevnih cenah. — Vse strojarske maščobe, fištran in degras kakor strojila (ekstrakti) ter usnjarske kemikalije vedno na zalogi
Telefon 25-15
»SLADKOR«
LJUBLJANA — TYRŠEVA C. 1
(PALAČA LJUBLJANSKI KREDITNE BANKE)
DRUŽBA Z O. Z.
cJoška Veber
želi vsem svojim p. n. odjemalcem
srečno In veselo novo leto 1938
_	veletrgovec
Škofja C>oka - kolodvor
vošči ysem svojim cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto 1938
Vsem cenjenim odjemalcem se Zahvaljujem želeč jim srečno in veselo novo leto 1938
JERNEJ JELENIČ
tovarna vinskega In šplrltovega kisa
Ljubljana, Stari pol št. 1
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1938
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
MEDlC-ZANKL
TOVARNE OLJA, LAKOV, BARV, ŠKROBA LJUBLJANA, MEDVODE, DOMŽALE
Jcšc Sntozz
i izdelovanje tevliev
Ld
Tržič, Cerkvena 11
Obilo sreče v Novem letu želi vsem svojim odjemalcem
PRVA KRANJSKA VRVARNA
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 31 — MARIBOR, Vetrinjska ulica 20 —
CELJE, Kralja Petra c. 33 — KAMNIK, Šutna 4
Srečno in veselo Novo leto želi umetna knjigoveznica
^8	želi	umetna	knjigoveznica
Sune ogrinc
Ljubljana, Novi trg (vhod Breg Stev. 1)
Brata Verbič
tovarna usnja
Tržič
Bregar & Krcfe
Srečno In veselo Novo leto želi
agentura in komisijska trgovina na debelo
Cijubljuna, Miklošičeva 19
(palača Vzajemne zavarovalnice)
DRAGO SCHWAB
Ljubljana
Manufaktura, konfekcija
moda
Scuho- A%ava Mo-1938
TISKARNA
# Franjo Jereb
LJUBLJANA VII, Celovška cesta 14
Telefon 35-52
Scecno	inveselo	novo. leto z
. Schneiter
TOVARNAR
j. ItlOVAK - Radovljica
tovarna strojev
Škofja Loka
mr'
STAKLO _BtK
Sl Vi J nad Ljubljano
Telefon 39-64
Nudi Vam: medicinsko steklo, stavbno steklo in znane kozarce za vkuhavanje sadja znamke nFrUta**a tehnično steklo, kakor akumulatorje in drugol	Zahtevajte	ponudbo!	_
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo tvrdke
Akc. spol. Prvm' češka sklarna, Kyjow L S. R.
Hotel Stara Poli
Restavracija la kavarna
Kranj
Haiemnika^
T. f.JUeUc
VELEŽGANJARNA tvornica likerjev, ruma, vinjaka, ver-mouta in brezalkoholnih pijač
Viktor Meden
LJUBLJANA
Celovfika cesta St. 10
Sceeno Hov* t'iz tUU
kavarna — restavracija
SLOKAR
T
Domžale
M.	Ti t
veletrgovina s papirjem
r
Liubliana
Šelenburgova
ulita
pooblaščeni stavbenik in sodno zapriseženi izvedenec
O
Ljubljana
Aljaževa cesta It. 35
Parna pekarna
^akob Kavčič
Ljubljana - Gradišče
Scelno Ut uspešna Hat/a teta
I. LAP
Lfublj ana
deželni pridelki proizvodi - semena
Srečno in veselo novo leto
1938
A. & t*
£{uUiana
vsem cenj. odjemalcem in konsumentom našega piva, špirita in kvasa
Srečno	ZMovo	leto
želi
Pivovarna „UNION“ d. d., Ljubljana
S
večno
DOM. ČEBIN
premog, drva, koks
Wolfova 3 — Telefon it. 20-56
Continental
SAMOPRODAJA:
Ivan Legat
Maribor Vetrinjska alica St. 30 Teleloa 2434
Ljubljana Prežemava alica it. 44 TcMm 2636
Vsem svojim cenj. naročnikom In odjemalcem
žeti sušno in uspešno, novo teto 1936
ter ae priporoča za nadaljnjo naklonjenost
K A R N A „M E R K U R“ D. D.
LJUBLJANA, GREGORČIČEVA ULICA 23 - TEL. 25-52
IVAN JELAČIN - LJUBLJANA
veletrgovina s kolonialnim in špecerijskim blagom želi svojim gg. odjemalcem
ocetno novo teto 1936
im~
Za nabavo vagonskih pošiljk moke, pšenice, koruze, zelja, ovsa i. t. d. se obrnite na tvrdko
Bregar
Telefon 3675 — Brzojav: Zitopromet Palača Vzajemne zavarovalnice
Ljubljana, Miklošičeva 19
MNOGO POSLOVNIH USPEHOV V LETU 1938 ŽELIMO VSEM NAŠIM CENJENIM ODJEMALCEM
VELETRGOVINA ŠPECERIJSKEGA, KOLONIJALNEGA BLAGA RAZNEGA ŽGANJA IN ŠPIRITA TER VELEPRAŽARNA ZA KAVO
sem svojim eenj. odjemalcem vošči VESELO IN SREČNO NOVO LETO
in se priporoča nadaljnji naklonjenosti tvrdka
F. M. Schmitt, Ljubljana
Pred Škofijo št. 2 — Lingarjeva 4
Kljub znatni podraiitvi papirja dobite vse vrste poslovnih knjig: journale, Jtrace. blagajniške knjige, saldakonte itd. Se vedno po prejšnjih cenah
■	w	■	w
■Janezu
 Ljubljana
Florjanska ulica 14 Telefon Stev. 32*20
Knjigoveznica, industrija trgovskih knjig in Šolskih zvezkov. Na debelo in na drobno! Izvršujemo vsa knjigoveSka dela po najnIZjih konkurentnih cenah
Zahtevajte povsod
pristni zdravstveni liber
izdelek veležganjarne in rastlinske destilacije
Fr. Zaletel
$T. VID nad HUBLJU N 0
ZAHTEVAJTE PONUDBEI
Specialna trgovina s finim moškim perilom
LEOPOLD
MAHER
preje M E LA
CENE SOLIDNE I
LJUBLJANA — Tyrševa cesta 9
Vam nudi vedno veliko izbiro izgotovljenega moškega perila in drugih modnih novosti. Perilo izdeluje tudi po meri. Kroji brezhibni! — Kvalitetno blagol
Briljanle
zlatnino, srebrnino, ure in druge umetnine kupite najceneje V trgovini
J c s.	Gb	c
LJUBLJANA, Mestni trg 17 - Telefon 31-49
Oglasi v ,.Trgovskem listu** imajo siguren uspehi
„Sltrvija
99 Jugoslovanska xava.vovti.lna banka v Ejubljani
Gosposka ulica 12, telefon štev. 2176, 2276.
Podružnice: »ecgrad. Zagreb, Sarajevo.	JVcvi	Spl«
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
reg. zadr. z o. za«.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, Strace, journale, šolske zvezke, mape, odjemalne knii-žlce.risalneblokeitd.
KAVARNA VESEL
v Vzajemni palači Ljubljana, Miklošičeva cesta priporoča svojim eenj. gostom ,,Ekspres« kave««
kakor tudi pristno domače vino ter narezke in pecivo
Naročajte in širite ■Trgovski list"!
ScUntidec & 1/eeovšeU
Ljubljana, Tyrševa cesta štev* 16
trgovina z železnino na drobno in debelo - Telefon 21-43, 20-83
sc priporoča za nakup vsega v žclczninarsko stroko spadajočega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah.
Stalna zaloga: nosilk, betonskega železa, Isteg-jckla, paličnega železa vseh oblik, cementa, pločevine, žice, žičnikov, mrež, strešne lepenke, vodovodnih iu plinskih cevi, orodnega jekla, stavbenega in pohištvenega okovja, peči, štedilnikov in črpalk; vseh vrst orodja, tehničnih potrebščin, tesnil, krogličnih ležajev, poljedelskih strojev, motorjev na bencin in nafto svetovno priznanih tovarn; oprem za kopalnice in stranišča, medenine in bakra; kuhinjske posode, vseh ostalih gospodinjskih potrebščin in jedilnega
pribora.
V slučaju potrebe se obrnite na nas, postregli Vas bomo točno in solidno.
REVIZIJA
TU- IN INOZEMSKIH ŽELEZNIŠKIH
TOVORNIH LISTOV
Reklamacije preplačil Rekurzi Odškodninske zahtevke TARIFNI BIRO: REVIZIJSKI in REKLAMACIJSKI oddelek
SLOVENIA TRANSPORT
LJUBLJANA Telefon: 27-18, 37-18
Ni potrebno obračati se Vam na razne inozemske revizijske biroje, ker se vrši revizijski in reklamacijski postopek preko nas hitreje!
ZAHTEVAJTE POJASNILA!
r«rt»jBt*lj	TrgovBieaga	Hat*«,	njegov	predstavnik	dr.	Ivan	Fless,	urednik	Aleksander	Železnikar,	tlaka	tiskarna	»Merkur«,	d.	d.,	njen	predstavnik	Otmar	Mihalek,	vsi	v	Ljubljani.