advertise ш the best slovene newspaper Printing of АЛ Kind# I ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čilaieljl ▼: CHICAGI. NEW YORKU. DETROITU. |р1оћ po In izren Amerike XXXIX. — LETO XXXIX Zadnje vesti Splošna CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 15, 1956 ŠTEVILKA (NUMBER) 96 napoved za republiko Угћпл* kakor na skrajnem nodu m zapad«, aH delno ob- OhiftWadno kot včeraj. ^ ^ najvišjo «kolK'° '"»'■»'»»d i" najnižjo 45 stopinj. Skoda, ki dn » ponoči v Clevelan ie IW. • in Lakevvoodu, lario иа 12 milijonov do- bit ^ vzeti denar, če ni svpti ^ f^^»rovanju? Občinski e^jjji ^pani treh občin so si JedpUi ^ j® treba zaprosili »Шо blagajno, da ta poma-^ Wvemer Lausche naj stori pebne korake Lauscn, 1ц strinjal s temi sklepi jo je povzročilo ne- v Washingtomi. lausche se je v strinjal s temi ^rtaJ ^ ^oke potrebni nia-» oo napravil potrebne ko- ^ ^ Nebraski primarne feniiKri ^ Eisenhowerja na oiikanski in za Kefauverja ^^ttokratski strani. Nebras-% ^^^^rska in republikan-Žejd ^"^^nje volitve naj poka-^ farmarji še za repu-ali ђ pa bo kaj novega, da Da, volitve ali gredo gredo "■pa demokrata. . ^ažne Volitve so danes na Koreji. Volijo predsednika Izvoljen bo sedanji NOk Rhee, ker itak nima je - *^^data. Proti-kanđiđat lHjjjl v volilni prop&gandi ^ • olileev na Južni Koreji je •^ijonov. francoske vlade ttjegov zunanji mini-sta danes z letalom Wtn ^ I'ariza v Moskvo, kjer ^^ala štiri dni na urad-predvečer tega vlada najavi-1% tekom enega leta zniža- za 1,200,000 gredo v industrijo in Ta polja. VOJAŠKO VE2BANJE JE U MLADE VOJAKE PRETRDO! WASHINGTON, 14. maja—Slučaj, ko je na nočnem vežbanju blizu Parris Islanda, S. C., prišlo ob življenje šest marinov, ko so zašli v močvirje in vodo, je toliko dozorel, da bo razpravljalo redno sodišče zoper narednika Matthewa McKeona, ki je poveljeval takrat temu oddelku. Vojaška preiskava je zbrala potrebni material in ga dala na razpolago rednemu sodišču, ki naj sodi narednika McKeona radi zločina uboja. Pri tem pa ni ostalo. Predsednik Eisenhower je naročil poveljstvu marinov, da naj mu sestavi izčrpno in podrobno pbročilo o dogodku samem, pa tudi o načinu vežbanja pri marinih. Vojaški kongresni odbori obeh zbornic se pečajo s preiskavo, ali ni vežbanje pri marinih pretrdo. V vojaškem poveljstvu marinov so se izvršile že važne premestitve. Vojaki trdijo, da jih je vojna na Koreji izučila, da ameriški vojaki niso bili pripravljeni na trdote vojaškega življenja, posebno ne v vojni. Po nepotrebnem jih je padlo na tisoče, ker niso bili dovolj utrjeni, nesposobni dolgih pohodov, manjkalo jim je samodiscipline in samo-zaupanja ter so zapadli pravi paniki, če so bili napadeni iz zasede. Večina vojaških poveljnikov zagovarja novo vzgojo mladih vojakov, novo discipUno, ki naj se izkaže v morebitni vojni z modernimi sredstvi. Padajo celo trditve, da so mnogi oddelki šolskih skavtov bolje trenirani, kot pa pravi ameriški vojni oddelki. Če bi kmalu prišlo do vojne, bo spk)h prepozno poučiti ameriške rekrute, kaj je prava vojaška disciplina. Tudi to priznavajo vojaki, da se vidi pri ameriški mladini, da je razvajena, brez discipline pa ne pridemo nikamor. je bila za Washington "gW Politiki se kg^. k besedi, važno pa bo to, ^Hles državni tajnik kftft- ' ^ inia danes tiskovno ^'^erenco. ђЦ^ ^^''donu je dobil predsod-кођоа sebe, za angleške IJtijj *^ativce in la zunanjo po-V pA ^ otoka Cipra zaupnico labo^ ^^"tu. Proti so glasovali P skrivnostnem potop-ћ izginil ob priliki obis-Hruščevit in Bulgani-ђц' "®tel dati nobenih po jas- ti ^ lo, J j® dbbil iz Cipra poroči-кђУЈ^.-^® ^il tam ubit Anglež pol-%ompson, star 56 let ko : •'® bil na svojem posestvu stj^. иа sprehod. Na drugi епес * ^ angleški vojaki ubili domačina. Angleško so-stare ^ ^ obsodilo domačina, l(gp let, na 10 let zapora, pri njemu bombo. Ja j® prispela prva voč- to o-i ruskih izletnikov in UMETNOST NE NESE! V Rimu je kakih 50 umetnikov obvestilo rimsko vlado in rimsko policijo, da bodo vzeli s seboj neke vrste spalne vreče, pa bodo šli spat na trg Navona. Umetniki pravijo, da jim njihova umetnost ne nese niti toliko, da bi plačali najemnine. Junija meseca bo v Rimu itak gorko, pa se bo dalo spati enostavno na prostem. Truman v Evropo Bivši predsednik Harry Truman je skupno s svojo ženo Bess na poti v Evropo. V Evropi ostane sedem tednov. Za ženo Tru-mana je to prva pot v Evropo, dočim je bil on sam že dvakrat tam. V prvi svetovni vojni, katere se je bil udeležil, je služil vojake v Evropi kot oficir pri topništvu. Po zadnji svetovni vojni se je udeležil kot ameriški predsednik znane konference v Potsdamu. O svojih političnih namerah ni hotel pred odhodom dati nobenih pojasnil. Truman se bo po povratku iz Evrope udeležil demokratske konvencije, ki se bo vršila meseca avgusta v Chicagu. f V Evropi se bo Truman ustavil najprvo v Angliji, kjer mu bodo na univerzi Oxford podelili naslov častnega doktorja prava. Trumanova bosta obiskala tudi britanski dvor. V celinski Evropi bo Truman obiskal Francijo, Zapadno Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo, Italijo in Avstrijo. Krožek št. 2 P. S. / članice krožka št. 2 Prog. Slovenk so prošene, da se gotovo udeležijo redne seje v sredo zvečer v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pri-četek ob 7.30 uri. SLABO VREME-SLABI POSLI SI Ruso' v in ena Rusinja, bodo London, sploh pgledali ®Htani jo". stopa stavka v .«troki v tretji teden. ђЈ0 ^ pogajanja za zviša-razbila in je ^ na eni kot drugi ta povi*. впа četrtinka cen-®Pravi' ^o. Ce to razliko sveta, stavka jc lahko Izredno nenormalno letošnje vreme nagaja tudi ameriškemu poslovnemu svetu. Ljudje ne kupujejo. Razne velike prireditve, ki bi nesle, so odpadle. Tudi v trgovini z živili je bil izkupiček manjši, kakor se je to pričakovalo. Za letošnji materinski dan se je prodalo za pet odstotkov manj, kot lansko leto. Prodajalci avtomobilov se še vedno pritožujejo nad slabim vremenom. Produkcija v Detroi-tu se prilagoduje temu stanju in se zmanjšuje. Povprečno so v Detroitu letos napravili za 23 odstotkov manj osebnih avtomobilov, kot v istem času lanskega leta. Uradno se trdi, da je v Detroitu 13^,000 delavstva brezposelnega. V Clevelandu gre za popravila, za čiščenje ruševin, zavarovalne družbe so močno zaposlene z ugotovitvijo škode. To pa vse brez izjemCj kar je razumljivo. V Clevelandu bi se moral ot-voriti Svalski vrt in predati splošnemu obisku. Radi neurja ponoči v Soboto, se je otvoritev odložila, izvršila pa danes. V kolikor so znani zbrani podatki, cenijo, da bo škoda sobotnega neurja, katerega mnogi označujejo za pravi tornado, znašala 13 milijonov dolarjev, to se pravi, višja od one, katero je bil na za-padni strani Clevelanda povzročil tornado meseca junija 1953. Včeraj so bila končana dela, da dobijo domovi in razna poslopja nazaj pretrgano električno luč. V soboto zvečer so se dogajali pretresljivi prizori. Naj navedemo slučaj družine Jack Alliso-na iz Lakewooda. Mati se nahaja v drugem stanu, v družini je četvero otrok, ki so ravno te dni dobili ošpice. Družina se je nahajala v prvem nadstropju in se umikala v pritličje, ko je tornado izruval drevo in ga zagnal na streho hise. Dobro je bilo, da se je družina pravočasno rešila v kletne prostore. V zgornjih prostorih hise je bilo razdejanje popolno. Kakor ta družina, tako so tudi mnoge druge družine dobile zatočišče pri dobrih sosedih vsaj za noč po silnem viharju. Med žrtvacii ®ta bila tudi dva dečka, stara 5 in 7 let. Bila sta oba ubita, ko sta se med neurjem s starši zatekla v neko gostilno, katero je vihar zrušil. RAK IN POLIO ŠE VEDNO NEVARNA V Ameriki imamo post^b-no organizacijo, katere naloga je, da išče sredstva za Izbijanje raka in da po wo-jih močeh skrbi za tiste, ki obolijo na raku. Zadnje poročilo o delovanju te organizacije pravi; V Ameriki je 400,000 oseb, ki so bile ozdravljene, čeprav so imele raka. Če se l)omo v bodočih desetih letih pravočasno obrnili na zdravnike, bo kakih 800,000 Amerikancev lahko ozdravljivih potem, ko jih je bil napadel rak. Kak pa je še vedno nevaren 40 milijonom Amerikan-сеш, torej vsaki četrti, bo obiskan po raku. Praksa kaže, da je bilo 35 odstotkov na raku obolelih ozdravljenih in to število se lahko podvoji, če zaenemo zdraviti raka takoj od kraja. Iz poročila tudi sledi, da se za zdravljenje raka bolj brigajo ženske, kot pa moški. * Smo v sezoni polia. Številke o osebah, ki so letos obolele na poliu, niso razveseljive. Do konca prvega tedna meseca maja je bilo v Ameriki na poliu obolelih 1,462, lansko leto 1,599 za isti čas. Letos torej nekoli- ' ko manj. Paralitično je bilo ob tem času lansko leto na poliu obolelih 703, letos 808 žrtev. Torej več. Le zadnji tedni kažejo, da je paralitični polio nekoliko popustil. Po ameriških šolah se je začelo s cepljenjem zoper polio. California in Texas sta po poliu najbolj obiskovani državi. V letošnjem letu so imeli v obeh državah že 692 slučajev polia, ali skoraj polovico vseh novih nastopov polia v deželi. Zato so zdravstvene oblasti obrnilo pozornost ravno na Texas in Čalifornio, posebno na taste okraje, kjer so nastopi polia najbolj številni. Polio se namreč tudi v Texasu in Ca-lifomiji koncentrira po gotovih okrajih. TITO SE VRNIL V BEOGRAD; GUY MOLLET IN CHRISTIAN PINEAU NA POTI V MOSKVO ZBLIŽEVANJE Z MOSKVO, PA OJACENJE NEVTRALCEV? Jugoslovanska delegacija, kateri je bil na čelu predsednik Jugoslavije Tito, se je vrnila iz Pariza v Beograd. Tito se pripravlja, da gre meseca junija v Moskvo na uradni obisk. V Moskvo sta odpotovala enako na uradni obisk predsednik francoske vlade Guy Mollet in njegov zunanji minister Christian Pineau. Pineau je bil za časa nemške okupacije Francije eden od voditeljev francoskega odpornega gibanja in mu je pred odhodom v Moskvo Francoska legija dala posebno odlikovanje—zlato kolajno. V mednarodnem tisku se je^- priznalo Titu, da je vsled svoje nevtrahie politike lahko dober posredovalec med Vzhodom in Zapadom. Predsednik indijske vlade Nehru je tako trdno prepričan, da bo ideja nevtralnih držav končno zmagala, da je napovedal, da bodo zastopniki nevtralnih držav pri Združenih narodih po ameriških november-skih volitvah imeli večino. V staro domovino Pred par dnevi so odpotovali na obisk v rojstno domovino sledeči; z letalom Frances A!ji-novic in Mary Fejter, ki greste na Dunaj, v Zagreb, Rim in Pariz. Vrneti se pred koncem meseca julija. Z ladjo ste potovali Mrs. Laura Kastelan in Mrs. Margaret Perucich na otok Korčula v Dalmaciji; jutri odpotujejo na ladji Queen Elizabeth v Reko in Zagreb: Mr. Jack Cucanich, Mrs. Ann Cucanich, Mr. John Grzin-cich, Mrs. Patricia Grziucic, Mrs. Nina Sincic-Brayan in Mrs. Gol-die Bilicich. Z letalom ste odpotovali v Zagreb Mrs. Mary Wagley in Mrs. Georgiana Shober iz Gates Mills, O. Druge večje skupine potujejo z letalom 5. in 24. junija ter 15. julija. Kakor nam je Mr. Miha-Ijevich povedal, so vsi prostori na letalu zavzeti za 24. junija, za potovanje na 15. julija pa sta na razpolgo samo dva prostora. Vsi zgoraj omenjeni potniki potujejo s posredovanjem Miba-Ijevich Bros. Travel Bureau, 6424 St. Clair Ave. Tito V Parizu to pot ni bil prvič. Bil je tam ampak v zelo drugačnih okoliščinah. Takrat je prišel iz Jugoslavije in tam organiziral tuje legije, ki naj bi šle v Španijo, kjer je bila državljanska vojna. Tito je zbral nekaj brigad, pa jih poslal v Španijo v boj zoper Franca. Policija je za njega vedela, a Tito ji ni padel v past. Sedaj je prišel Tito v Pariz kot predsednik Jugoslavije v maršalski uniformi. Francija je morala skrbeti za njegovo telesno varnost. Ameriška poročila trdijo, da je bilo pod orožjem za varnost Jugoslovanov in Tita 20,000 rednih vojaških čet, policije in požarne brambe. Tito se je zavedal svoje posredovalne vloge, ugodnega vtisa, ki ga je bil zapustil pri predsedniku egiptske vlade Nasserju, pa da je bilo v Parizu govora tudi o tem, da bi Tito znal posredovati pri arabsko-muslimanskem svetu, ko gre za muslimanske upore zoper Francoze v Severni Afriki. * Z novo sovjetsko politiko se niso pečali samo Francozi in Jugoslovani, marveč tudi Angleži, v prvi vrsti Winston Churchill. Churchill se je povrnil v London iz Zapadne Nemčije, kjer je dobil priznanje, da dela na ideji Združene Evrope. Churchill se je pečal z novo sovjetsko zunanjo politiko in ob povratu v Anglijo dal tole značilno izjavo; "Rusi odklanjajo metode in politiko pokojnega Stalina, če je nova politika iskrena, potem moramo z njo računati tudi mi. In če je temu tako, potem ne vidim nobenega razloga, zakaj bi se sedanji sovjetski veljaki enako ne zavzeli za združeno Evropo. Če se bo namreč rabila sila (Churchill je mishl, če bi prišlo do vojne), potem se bo človeštvo znašlo res nekje skupaj, namreč v prahu in pepelu in v smrti." * Sovjetski veljaki so dali sovjetskemu delavcu nove olajšave in nove pravice. Delovni teden je bil skrčen od 48 na 46 ur. Sovjetske delavske unije so dobile pravico, da pazijo na zlorabe v vodstvih tovarn. Pokojnina tistim, ki so šli v pokoj radi starosti, se je zvišala. Sovjetskemu delavcu nega dovoljenja krajevnega sindikata. Edina njegova dolžnost je v tem, da javi svojo željo 14 dni popreje, predno delo zapusti. * Mnogo se govori o "suženjskih taboriščih," o internacijah v Sovjetski zvezi. Sovjetska zveza je po francoskih virih tudi v tem vprašanju zavzela novo politiko. Nasilna deportacija sovjetskega državljana v daljne kraje, je načelno prepovedana. Deportacija se bo poslej izvajala le zoper tiste osebe, ki se pregrešijo težje, pa pridejo na sodno razpravo in so obsojeni. Vendar tudi v teh slučajih ne bodo deportirani predaleč od njihovega doma. Stara prisilna delavska taborišča da bodo v Sovjetski zvezi prenehala v bodočih 18 letih. V Sovjetski zvezi da bodo zaprti tisti, ki so obsojeni na zapor ali v poboljševalnice. V kraju zapora se bodo osnovala podjetja, kjer bodo obsojeni delali in se ne bodo pošiljali drugam na delo. * Predsednik Jugoslavije Tito bo na svojem obisku v Moskvi meseca junija razpravljal o zunanji trgovini med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Leto 1955 je pomenilo tudi za Jugoslavijo važen preokret v trgovini s komunističnimi državami. Leta 1954 je Jugoslavija izvozila v države komunističnega bloka blaga za vrednost $6,200,000, v letu 1955 pa za vrednost $34,600,000. Živahnejši je postal tudi uvoz v 1954 je znašel le vrednost $4,-Jugoslavijo iz teh držav. Leta 000,000, leta 1955 pa že vrednost $32,500,000. Kakor z državami komunističnega bloka, se je obnovila trgovina med Egiptom in Jugoslavijo. Glavni predmet egiptskega izvoza je bombaž, trgovina z bombažem gre na račun Angležev. Ti so imeli pred zadnjo vojno nekak monopol v tej trgovini, katerega so sedaj izgubili. Direkiorij S.D.D. Redna seja direktorija Slov. društvenega doma na Recher Ave. se vrši v sredo zvečer ob 7.30 uri. Vabi se vse direktorje, da se gotovo udeležijo. 90. rojstni dan Mrs. Marie Podpadec, ki biva pri svoji hčeri Mrs. Victoria Martin v Toledo, O., bo na 18. maja obhajala svoj 90.- rojstni dan. Za to priliko bo prišla v Cleveland, kjer bo v nedeljo, 20. maja sprejem sorodnikov in prijateljev v počast slavljenki na domu hčere Mrs. Louis Pengel na SOM Center Rd. Mrs. Podpadec ima tu še dve drugi hčeri, Mrs. Vera Koss in Mrs. Josephine Torma. Slavljenki čestita- je dano na prosto, da izbira kraj | mo na visoki starosti ter ji že-in delo in to bodisi v tovarnah 1 limo še na mnoga leta zdravja ali na kmetijah in to brez poseb-' in sreče. ANNA MALTAR Včeraj zjutraj je preminila v St. Alexis bolnišnici Anna Mal-tar, rojena Barle, stara 65 let. Stanovala je na 9307 Pratt Ave. Doma je bila iz Dobrnič, vas Selce na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 36 leti. Bila je članica društva sv. Ane št. 150 K.S.K.J., podr. št. 15 S.ž.Z. in Oltarnega društva sv. Zakramenta. Soprog Valentine je umrl leta 1951. Tukaj zapušča hčer Mrs. Anna Blatnik in vnuke, v starem kraju brata Ignac, sestro Frančiško in več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary, « WILLIAM DUSII ST. Kakor smo včeraj poročali, je preminil na svojemu domu William Dush St., stanujoč na 15434 Calcutta Ave. Doma je bil iz Kranja, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Tu zapušča tri sinove: Carl Oakes, Albert Oakes in William Dush, dve hčeri: Mrs. Mary Gau-lis in Mrs. Ann Gregorič, obe v Zainesville, O., 17 vnukov in tri pravnuke. Žena Mary je umrla pred petimi leti. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Sve-tek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary. * JOSEPHINE MAY Nocoj bo dospelo iz Denverja, Colo., truplo Josephine May, rojena Lunar, ki je odšla tja pred tremi meseci v svrho zdravljenja. Bolehala je zadnjih šest let. Stara je bila 37 let in je stanovala na 15404 Daniel Ave. Rojena je bila v Clevelandu. Tu zapušča soproga Henry J., tri otroke: Johnny, Joanne in Jennie-Rita, mater Mrs. Jennie Pavlin, rojena Blatnik, očma Louis Pavlin, dva brata Ftank A. in Joseph, sestro Mrs. Jennie Florencki in več sorodnikov. Pogreb se vrši v petek zjutraj iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Jeromija in nato na pokopališče Calvary. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v sredo popoldne ob treh. * ADALBERT DOMARADZKI Pogreb pokojnega Adalbert Domaradzki, o čigar smrti smo včeraj poročali, se vrši v sredo zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Kazimir ja ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary. * JOHN CARSON Pogreb pokojnega John (Kor-zunowski) Carson, o čigar smrti smo včeraj poročali, se vrši v sredo zjutraj ob 10. uri iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda na pokopališče Calvary. ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year — (Za eno leto)_______________ For Six Months — (Za šest mesecev)__________ For Three Months — (Za tri mesece)____ ..$10.00 - .6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year — (Za eno leto)___ For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece) .$12.00 . 7.00 - 4.50 Entered as Second Class Matter April 2Gth, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 ALI SE PREVEČ DOLŽIMO? V Washingtonu, pa tudi drugod po Ameriki, se razgo-varjajo o vrednosti dolarja. Kupna moč dolarja je sedaj ze štiri leta 52 centov. Nekateri se bojijo, da bi lahko prišli do nepotrebne inflacije, to se pravi, da bi imel dolar še manjšo kupno moč. Če gre za inflacijo, navadno vidimo, da cene blagu skačejo iz dneva v dan, da zjutraj ne veš, kaj boš lahko z denarjem, ki ga imaš v rokah, kupil na večer. Ena velikih inflacij je bila na primer kmalu po prvi svetovni vojni v Nemčiji. Denar, papirnati seveda, je bil samo malo dražji papir. Vse je šlo v bajeslovne vsote. Obleka je stala zjutraj morda en milijon nemških mark, zvečer že dva milijona. Z drugimi besedami in kratko— papirnati denar je postal ničvreden. Ameriški dolar nima sto procentne kupne moči kot jo je imel leta 1939. Tudi o ameriškem dolarju lahko trdimo, da je inflacijski. Je pač manj vreden od njegove polne vrednosti. Toda ameriški dolar je še vedno svetovna valuta. Izven Amerike se sklepajo velike trgovske kupčije v dolarski valuti. Cena, končna vsota se določi v ameriških dolarjih. Če imaš v Franciji plačati tisoč frankov, plačaš z dolarjem okroglo dva dolarja 85 centov. Za en ameriški dolar dobiš v Italiji okroglo 650 lir, v Jugoslaviji uradno 600 dinarjev, pod roko tudi tisoč; v Zapadni Nemčiji dobiš za en ameriški dolar štiri nemške marke. Zapadnonemška valuta je zdrava. Navadno se; ameriški dolar zamenja za štiri ruske rublje. Ta gospodarska dejstva kažejo na to, da je dolar v tujini močan. Mi se v teh in naslednjih vrsticah ne bomo spuščali v kaka razmotrivanja, ki bi ne bila dostopna vsakemu povprečnemu človeku. Pristavimo pa takoj, da tudi tii^ti, ki se bahajo, da so podkovani v finančnih vprašanjih, ne vedo vsega. Če bi res vedeli, bi ne prišlo do kriz, ker bi jih znali preprečiti. Če pa bi bile krize, bi morale biti le kratke, ker če res vse vedo, potem bi morali kot dober zdravnik hitro predpisati zdravila. V pomirjen je nas vseh naj zapišemo, da si tudi ti krogi niso edini. To se je pokazalo tudi v zadnji debati o vrednosti ameriškega dolarja. Mi bomo govorili, kakor govori naturni povprečni človek, ki si sam urejuje svoje gospodarstvo, ki ve, kaj da dela, ko si tu v Ameriki kupi hišo, ko si kupi avtomobil, pohištvo in obleke, pa večinoma na posojilo. Jedro vprašanja je namreč v tem, ali moramo čakati, da si prihranimo toliko in toliko, kolikor bomo v gotovini plačali, kar nameravamo kupiti, ali pa lahko kupimo na dolg in ker se zadolžimo, ako visoke naj bodo obresti dolga, na drugi strani, ali bomo v stanu plačati glavnico in obresti. Za Ameriko je trenotno vprašanje, ali so obresti prenizke, ali se preveč dolžimo, lahkomiselno ravnamo z dolarjem, pa je nevarnost, da dolar izgubi na svoji vrednosti in kupni moči. 3 V Washingtonu obstoja Federal Reserve Board. Načelnik je William McChesney Martin. Predsednik Eisenhower ga je bil poklical k sebi, pa mu je naročil, naj skupno z drugimi člani vodstva te federalne finančne centrale pregleda trg ameriškega kredita. Ali se preveč zadolžujemo, ali je treba zadolževanje omejiti, s tem, da se določijo bolj trdi pogoji za posojilo, ali naj se za posojila zviša obrestna mera. Predsednik Martin je to delo končal in se postavil na stališče, da so v Ameriki gotovi krogi, ki si želijo nekaj inflacije dolarja, te pa on noče. Martin pravi, da se preveč zadolžujemo. Predsednik Eisenhower j? Martinu obljubil, da ga bo v tej svoji finančni politiki podpiral. Ameriške privatne banke namreč dobivajo denar tudi od federalne finančne centrale, pa ji morajo plače vati obresti. Končno se obrestna mera lahko zaukazuje. Proti Martinu so vstali štirje važni možje sedanje Eisenhower j eve administracije. To so glavni Eisenhower-jev gospodarski svetovalec Arthur Burns, tajnik za delo v federalni vladi Mitchell, tajnik za trgovino Weeks in federalni zakladni tajnik Humphry. Poleg njih so še drugi. Ti štirje možje so prepričani, da ni nobenih znakov, da bi bili na poti kake inflacije, kredit naj bo na razpolago, kakor je bil. L. Č. AMERIŠKI NASELJENIŠKI MUZEJ Kaj je Ameriški naseljeniški muzej, ali da rabimo izraz v angleščini—Museum of American Immigration ? Med nami clevelandskimi Slovenci so se prve zavzele za idejo "Progresivne Slovenke," ki so primeroma majhna, ampak zelo delavna organizacija. Kampanjo za zbiranje prostovoljnih prispevkov so "Progresivne Slovenke" že spravile v tek. Želijo torej, da se naša javnost seznami z Idejo tega muzeja, tako, da ko se ena ali drugih njih članic obrne na vas za prispevke, boste tudi razumeli, za kaj pravzaprav gre. Otok v luki mesta New York, kjer se nahaja mogočni kip Svobode, je videl vsak naš človek, ko je prvič s krova ladje zagledal ameriško celino. To je vtis, ki ga ne bo nobeden izmed nas nikdar pozabil. Na tem otoku in sicer ob vznožju kipa Svobode se bo zgradil muzej, kakršnega ni nikjer drugje na svetu. Amerika je narodov narodov, in v tem muzeju bo določen poseben prostor vsaki narodnosti, ki je na en ali drug način doprinesla svoj delež k civilizaciji in kulturi ameriške republike. Na kakšen način bomo predstavljeni v tem muzeju Slovenci? Točnega odgovora danes ni mogoče podati, ampak nekaj splošnih misli o tem je le mogoče izraziti. Strokovnjaki z raznih polj, ki proučujejo način, kako naj ta muzej izvrši svojo misijo, so edini v tam, da bodo recimo na stenah prostora, določenega neki narodnosti, v zid barvane podobe, ki bodo na karakterističen način podale ozadje, zgodovinsko kulturo, dotič-ne narodnosti. Dalje bodo vsekakor posebne omare, v katerih bodo razstavljeni tipični pred- meti neke narodnosti, s katerimi 30 obogatili Ameriko. Tu bo seveda tudi prostor za morebitne iznajdbe, ki so jih ustvarili naseljenci gotove narodnosti, kakor tudi slike takih poedincev, ki so na enem ali drugem polju, v znanosti, umetnosti, književnosti, ustvarili dela trajne vrednosti, ki so postala del celokupne ameri^ ške družbe. Vse to so seveda podrobnosti, ki bodo rešene, kadar bo muzej dovršen, v skupnem posvetovanju med strokovnjaki muzeja samega in zastopniki tistih narodnostih skupin, ki so prijavile aktivno sodelovanje. Preračunano je, da bo muzej )tal pet milijonov dolarjev. Nadaljnjo oskrbo bo prevzel federalni urad narodnih parkov. So /elike in močne organizacije, ki bodo v fond prispevale ogromne vsote. Od malih narodnostnih skupin, kakor smo Slovenci, nihče takih vsot ne pričakuje. "Progresivne Slovenke" na primer so se obvezale, da bodo obrale $5,000, kar je vsota, določena za organizacije posameznih narodnosti; S tem bodo dobile priznanje in naslov ustanovnega skupinskega članstva (Group Founders) in za jamčile, da bo na posebni plošči muzeja vrezano tudi slovensko ime. Poleg tega je pomniti, da bo vsak darovalec od vsote $10 do $100 prejel poseben certifikat, in na željo bo sprejeta njegova slika v mikrofilmu, kar ostane za stalno v arhivu muzeja. Tu je podanih nekaj splošnih podatkov o Ameriškem naselje-niškem muzeju. "Progresivnim Slovenkam" gre vsa čast in priznanje, da so se zavzele za to pomembno zgodovinsko stvar! .\nnc Grill. Vesti iz življenja ameriških Slovencev CHICAGO, 111.—V petek, 27. aprila ob poldveh zjutraj je v predmestju Hammond, Indiana, nenadoma preminila Josipina Juratovič, podomače Dovjakova Pepca. Rojena je bila 6. junija 1884 v Kostanjevici na Krki, Slovenija. V Ameriko je prišla leta 1907, kjer se je poročila s Johnom Juratovičem in stanovala na 1007 Becker Street, Hammond, Indiana. Pokopana je bila civilno dne 30. aprila. Zapušča moža Johna v Hammondu, brata Franceljna Dovjaka v Mariboru, sestro Marijo Božič v Kostanjevici, brata Joeva Dovjaka v Chicagu in Johna v Floridi ter dve nečakinji. AMBRIDGE, Pa.—Po šestte-ienski bolezni je umrl v bolnici August Rosenberger st., doma iz vasi Boričeva, fara Šmihel pri Novem mestu. Rojen je bil 5. aVgusta leta 1887. Zapušča soprogo Mary Baznik Rosenber-jer, sinova Augusta ml. v Pitts-burguh. Pa., in Rudolpha v Hopewell Tup Aliquippa, nevesti \Iargareto in Heleno, štiri vnu-ce, eno vnukinjo, brata Antona / Clintonu, Pa., sestro Frances Ilobučar v Jugoslaviji. DETROIT, Mich. — Anton Zhrnologar je bil na pregledu v jolnici. Začasno se zdravi doma, ootem pa se bo povrnil v bolnico. Jane Bostanek, Lydia Platt in Math Urbas bodo ta mesec odpotovali na obisk v staro domo-/ino. MILWAUICEE, Wis. — Dne i-9. aprila je umrl obče poznani Louis Rozman. Doma je bil iz Mirne peči na Dolenjskem. Star je bil 70 let. Zapušča soprogo in 4 hčere. BARBERTON, Ohio — Dne 22. aprila je tu umrl Anton Žele, star 71 let. Doma je bil iz Hrast-ja pri Šempetru. V Ameriki se je nahajal 47 let. Zadel ga je mrtvoud. Bil je član SNPJ. Zapušča soprogo, 2 sinova, hčer brata in 6 vnukov. MEADOWLANDS, Pa.—Dne 23. aprila je tu umrla 60 let stara Johanna Valencic, doma iz Nadanjesela pri St. Petru. V Ameriki se je nahajala 34 let. Bila je članica SNPJ. Bolana je bila 6 mesecev. Zapušča soproga, 2 sinova, 3 hčere ter mater, brata in sestro v Jugoslaviji. WALSENBURG, Colo.—Dne 23. aprila je v Walsenburgu umrl 35 let star Sam Castiglia, rojen v Aguilaru, Colo. Umrl je za posledicami srčne hibe. Bil je član SNPJ. Zapušča brata in 3 sestre. SPRINGFIELD, Ш.—Dne 19. aprila je umrla Rose Kerhlikar, članica SNPJ. Rojena je bila 26. avgusta 1888 v Avstriji. Bila je nemške narodnosti. Soprog Valentin je umrl 29. marca leta 1936. Zapušča dve hčeri, dva sinova, tri brate, več vnukov in vnukinj ter druge sorodnike. ^»ITfSBURGH, Pa.—Dne 22. marca je umrl 77 let star Johan Simončič, član SNPJ 44 let. Zapušča dve hčeri in enega sina. —Dne 9, aprila je umrl 62 let star Joseph Zupančič, član SNPJ. Zapušča soprogo, dva sinova in hčer. SYGAN, Pa.—Mary Drobne se nahaja v bolnici v Mayview, Pa. Bolan je tudi Ignac Knez. CHICAGO, 111. — V Plant City, Fla., je pred kratkim umrl Peter Luzbi, član SNPJ. Rojen je bil leta 1893 v Ihanu pri Domžalah, Slovenija. V Ameriko je prišel leta 1913. Preteklega januarja sta se z ženo preselila v Florido,/ kjer ga je doletela smrt. —Petar Lusbija je umrl 20. aprila v Plant City, Fla. Tja se je preselil v januarju t. 1. ter si preskrbel čedno hišico z nekaj 21 LET SOCIAL SECURITY! Takale je zgodba ameriškega delovnega človeka, predno gre v pokoj. V Ver-montu je šel v pokoj železniški uslužbenec, ki je delal pri železnici polnih 44 let, pa je jemal s seboj, kakor je v Ameriki običajno, "lunch." "Lunch" mu je pripravila naravno žena. Kolikokrat? 10,000 krat! Tudi ena zgodba našega delovnega življenja v Ameriki. Imamo razne pokojninske sklade, najmočnejši je gotovo sklad Social Security. V letu 1956 praznuje ta ustanova 21 letnico svojega obstoja. Morda gre za eno največjih dejanj sodobne Amerike, ko se v uradu Social Security vpisujejo člani, vplačujejo prispevki in izplačujejo pokojnine. Fond je danes narastel na $22,-000,000,000. Upokojencev, ki prejemajo pokojnino iz tega fonda, je osem milijonov. Zadnji je bil neki delavec Carl Krankel iz Kentucky, kateremu se je začela izplačevati pokojnina meseca februarja 1956. V letu 1956 bodo dobili upokojenci iz fonda Social Security $5,-250,000,000, toda v isti fond bo prišlo do 30. junija 1956 $6,500,000,000. Ogromna finančna transakcija ogromne posledice tistega znamenitega koralna iz leta 1935, ko se je pod Franklinom Delanom Rooseveltom postavno zagotovilo, da bo imel ameriški delavec po-ko.)nino ,da bo preskrbljen za starost iz Social Security. Pozdrav prijateljem RADOVLJICA — Sporočam, da sem se preselila iz vasi Lan-covo v Vrbnje, p. Radovljica. Jaz se imam kar dobro. Le vreme je slabo, dežuje že kar celi mesec. Upati je, da bo mesec maj lepši. Razmere se počasi zboljšuje-jo, kar je prav. Enakopravnost redno dobivam. Vas vse lepo pozdravljam! Jennie Dagarin. (Opomba ured.—Jennie Dagarin je bila pred svojim povrat-kom v rojstno domovino pred letom dni, zelo aktivna pri dramskem društvu Ivan Cankar, Progresivnih Slovenkah in raznih društvenih prireditvah.) TURIZEM V ITALIJI Državni proračun republike Italije izkazuje veliko postavko dohodkov, katere naj prinesejo Italiji tuji turisti. Lansko leto je Italijo obiskalo rekordno število tujcev in sicer 10,786,016. Za letos jih je prijavljenih še več. Italijanska vlada računa s tem, da bo prišlo tekom leta 1956 v Italijo kar 12,000,000 obiskovalcev. Lansko leto je Italijo obiskalo 629,552 Amerikancev. zemljišča z oranžnimi nasadi in vsakovrstnimi cvetlicami. Tu je mislil preživeti svoja stara leta, toda smrt ga je prehitela. Zapušča soprogo Apolonijo, tu v Chicagu zapušča hčer РоИу por. Krugor ter brata Franka, v Vancouverju, Wash., hčer Thereso por. Drasler. GLENCOE, Ohio—V bolnici Ohio Valley v Wheelingu, W. Va., je dne 2. maja umrl Andrej Kravanja, star 85 let. Rojen je bil v Soči na Primorskem. Bil je član SNPJ. Zapušča hčere Gail, Josephino, Thereso, Anno in Antonio iz prvega zakona, Rose, Irmo in sina Rudolpha iz drugega zakona, 21 vnukov, 5 pi-avnukov, brata ter v Soči dve sestri. NORTH BEND, Oregon—Dne 28. marca je v North Bendu umrl Martin Grill, star 68 let. Rojen js bil v Avstriji- V Ameriki se je nahajal čez 35 let. Zapušča 4 sinove. Bil je član SNPJ VAŽNA VLOGA ZASTOPSTVA MANJŠIN V POLITIKI ZDRUŽENIH DRŽAV V Združenih državah določa politiko vlade volja večine. Vendar izvajajo močan vpliv ter prihajajo do precejšnjega izraza tudi gledanja in želje manjšin. Ameriških političnih manjšin ne tvorijo narodnostne in plemenske skupine. Manjšinske skupine predstavljajo v Združenih državah državljani različnih političnih gledanj, ki se začasno povežejo, da bi zaradi svojih posebnih koristi vplivali na zakonodajo. Zelo pogostoma raz-gibljejo javno mnenje v pogledu stvari, ki splošno niso znane ali razumljive. Z drugimi besedami predstavlja manjšina morda gospodarsko skupino, kakor n. pr. delavce, farmarje ali določene panoge industrije. Manjšine z verskim ozadjem niso igrale v ameriški politiki nikoli pomembne vloge. Ločitev cerkve in države—osnovno načelo ameriške vlade od vseh začetkov—ter dejstvo, da so bili v začetnih 13 državah zastopniki ljudstva ljudje raznih veroizpovedi, je izoblikovalo ameriško načelo strpnosti. Voditelji raznih skupin pa tudi predstavniki demokratske ali republikanske večine so proti temu, da bi prišlo do nasprotnega gledanja na manjšine. Zaradi tega nikoli ni bilo treba, da bi morala določena manjšinska skupina voditi politično življenje kot plemenska skupina. Ko je n. pr. ameriška komunistična stranka pozvala črnce, naj kot celota glasujejo za stranko, to nanje ni napravilo nikakega vtisa. Nekatere skupine, ki so se pojavile kot manjšine, so y raznih obdobjih ameriške zgodovine povzročile mnogo sprememb. Sem spada uvedba ženske volilne pravice, pravica delavstva, da se lahko organizira, prepoved zaposlovanja otrok ter uredbe, ki zagotavljajo prodajo nepotvorjenih živil in zdravil. Ustava Združenih držav je priznala potrebo po manjšinskem mnenju v desetih osnovnih amandmajih, v tkzv. "Bili of Združevanje s črnci Demokratski predsedniški kandidat Adlai Stevenson je dal svoji politiki do črncev tole politično linijo: Ločevanje naj se odpravlja počasi, tako, da bo odpravljeno nekako do leta 1863, za stoletnico, ko so bili črnci po Abrahamu Lincolnu proglašeni za svobodne. Ker smo v volilnem letu, nastopata v tem vprašanju dve izraziti ekstremni sili. Prva, da naj se ločevanje s potezo peresa odpravi, druga, da naj ločevanje sploh še ostane. Zavod' za raziskovanje javnega mnenja Gallup v Princetonu je pravilno in aktualno povprašal Amerikance, kaj mislijo oni kot privatniki o tej stvari. Sedem od deset povprašanih ljudi se je enako, kakor Adlai Stevenson izrazilo za to, da naj se ločevanje odpravlja postopoma in ne nasilno. Rights," posebno pa še v na isled- bo ki VIŠJE PLAČE V TEKSTILU V ameriškem tekstilu se bo mezdno gibanje končalo mirno. Glavne unije so z delodajalci sklenile novo mezdno pogodbo za 150,000 delavcev. Ti dobijo 12.5 centa več na uro. Je 175,-000 unijsko organiziranih dc-lavcev in delavk v raznih tovarnah, kjer še ni nove pogodbe, pa ni dvoma, da bodo tudi te tovarne sprejele enako povišanje delavske mezde okrog 12 centov več na uro. In posledica za vse? Družbe že javljajo, da se bodo cene moškim in otroškim oblekam to jesen povišale za štiri do pet odstotkov. nji določbi: "Kongres ne sprejel nobenega zakona . • • ^ bi okrnjeval . . . pravico № stva, da se v miru združuje ^ zahteva od vlade odgovor na tožbe." Američani so se vedno v ob ni meri posluževali te pravij!®' Znani francoski opazov&'^ Alexis de Tocqueville je v zaČe ku 19. stol. poročal: "V nobeoj državi na svetu se v večji ne poslužujejo načela zdruzeva nja z večjim uspehom . . • v Ameriki ... V Združenih žavah ustanavljajo združenji' skrbijo za javno varnost, trg® vino, industrijo, moralo in ver"' Združenja, ki hočejo izvaj® politično moč, delujejo obiW^ v okviru obstoječih politih" strank. V 19. stol. so n. pr. vali "abolicionisti," ki so si zadevali za odpravo suženjs*^ s pomočjo republikanske ke. Pogostoma pa ima zdru^"^ državljanov, ki je po naravi politično, samo dovolj mod) vpliva na javno mnenje in z govo pomočjo na državno vsedržavno zakonodajo. ^ Skoraj vsako družbeno, tično in gospodarsko ^ог predstavlja v Združenih ^ vah, kakor je omenil de Toc I^isniknt- ^ Josephine Henikman, Marica Lokar, nad-'^atko in o • Frances Gorjanc, Betty 2a ^^уИпа MiklavČiČ, zastop-it: A društev AJC Lojzka Seje "Angela Ogrin. vrše po potrebi. -f GOSPODINJSKI KLUB p NA JUTROVEM" Jennie Bartol, pod-Ма^ Rose Vatovec, tajnica Ж 10306 Reno Avenue, h?®WkaH„ blagajničarka in za-;'Ce; R.pa Mary Taucher, nadzorni Anna гУatovec, Antonia Rolih v. rtni j^resevič, zastopnica za K, ®eje ei dvorano: Rose Vatovec. ri ®secu , y^'^ijo vsak prvi četrtek v korani J 30 uri v Slov. del. a Prince Avenue. "LOŠKA DOLINA" Predsednik Frank Baraga, 1144 East 71st Street, podpredsednik John Lekan, tajnik Frank Bavec, 1097 East 66th Street, HE 1-9183, blaga j nik-zapisnikar John Leskovec, 22305 Vine Street, Willoughby, Ohio, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Frank Marolt, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Avenue Frank Znidaršič in Anton Petkovsek. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. -f "LUNDER-ADAMIČ" št. 28 SNPJ Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 East 73rd Street, EN 1-0320, blagajnik Frank Plut, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor: Louise Zele, Mollie Plut, Roso, Retar, reditelj Jacob Žagar, za Klub društev SND Anton Wapotich in Joseph Birk, za Čitalnico SND William Candon, za Clevelandsko federacijo SNPJ Frank Plut in Anton Wapotich, častni uradnik William Candon. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob uri zj. v SND. "MIR" št. 142 SNPJ Predsednik Anton Bokal, podpredsednik Jacob Lipovec, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Avenue, LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikar Louis Ka-ferle, nadzorniki; August Svetek, Peter Adam in Anton Srebot, zdravniki: dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar in dr. Urankar. Seje se vršijo vsako drugo nf^de-Ijo v mesecu ob 9.30 uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Avenue. + "NA JUTROVEM" št. 477 SNPJ stopnik za Klub društev AJC Anthony Zadeli, društvena zdravnika dr. Anna Prosen in dr. Carl Rotter. Seje se vršijo vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue. Asesment se pobira vsakega 25ф v mesecu, če pa pade 25. na soboto ali nedeljo, se pobira na ponedeljek. "NAPREDNE SLOVENKE" št. 137 SNPJ Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, 4332 West 52nd Street, Cleveland 9, Ohio, blagajničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice; Jennie Skuk, Katie Bradač in Frances Gorshe, zastopnici Clevelandske federacije SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za Farmski odbor SNPJ Katie Bradach, namestnica Josephine Tratnik, za Atletični odbor SNPJ Alma Tyler in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu, St. Clair Avenue, ob 7.30 uri zvečer. "NAPREDNI SLOVENCI" št. 5 SDZ Predsednik John Stefe, podpred-sek Ladislav Debevec, tajnik Matthew Debevec, 1287 East 169th Street, IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzornikih Frank Stefe, Charles Koman in Ladislav Debevec. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Avenue. "NAPREJ" št. 5 SNPJ Predsednik Joseph ^kuk, podpredsednik Frank Mack, tajnik John Krebel, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki; Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9;30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. "PIONEER" št. 158 SNPJ Predsednik Frank Habič. podpredsednik Frank Tegel, tajnica Paula Miklancie, 671 East 222nd Street, Euclid, Ohio, RE 1-6904, blagajnik Justin Martincic, zapisnikar Charles Zele, nadzorniki: Andrew Jerman, Frank Mihelic in Charles Zelo, zastopnika za Klub društev AJC Frank Tegel in Mary Segulin, za Cleve. fed. SNPJ Frank Habič. Seje se vršilo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. dop. v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue. "PODR. št. 5 SMZ" Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Avenue, IV 1-1228, podpredsednik Frank česnik, tajnik in blagajnik ТоАу Krampel, 6907 St. Clair Avenue, tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Eršte in Math Velikance, zastopniki za Federacijo: Louis Eršte, Math Velikance, Matt -Zaman, Frank Bran-cel, za Klub društev SND Frank Jerman in Frank Misič. Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Avenue ob 8. uri zvečer. glasbena Frank Bradach, pod-in Josephine Bradach, ?323 ^Pisnikarca June Price, n . CamiL № Street, blagajničar-.Budan, pomožna bla-^^&i: Мпп; -^ice Somrak, nadzor-^ John "^ank, Edward Kenik Sr^or- prf^rsncevič, posvetovalni ^hirlev &^ard Kenik, June Price, At- John PerenceviC Publicijski odbor, fomrak i,, Emil Safred, Alice odja- A Л ''ank Gorenšek. Pevo-X, Seje se%.Gchubel. y ftiesecu V олттУ®а^ zadnji četrte!^ na St. Clair Ave-4ri zvp^Ž ^'^aje vsak četrtek ob .soba št. 2 MATICA' V SND. ■JADRAN" ^^EVSKl ZBOR ^'''edsednf^r Kolence, pod- George Marolt, tajnik- Predsednik Charleđ Basa, pod-presednik John Grill, tajnik Anton Traven, 11202 Revere Avenue, tel. VUlcan 3-9415, blagajnik Joseph Bartol, zapisnikar Peter Segulin, predsednik nadzornega odbora John Samsa, nadzornika; John LavrenCič in Joseph Rolih, društvena zdravnika dr. A. J. Perko in dr. John Folin. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenski delavski dvorani na Prince Avenue. I ■f I "napredek" št. 132 abz Predsednik John Ludvik, pod-p'rednik Ludwig Prosen, tajnica Adalyne Cecelič, 33595 Morris Dr., Eastlake, Ohio, tel. Willoughby 2-4359, blagajničarka Mary Gorše, zapisnikarica Anna Prosen, nadzorniki Anthony Zadeli, predsednik podr. št. 10 sžz Duhovni vodja Rev. Matija Yager, predsednica Mary Urbas, podpredsednica Frances Salmič, tajnica Sylvia Janša, 15501 School Avenue, UL 1-1843, blagjničarka Filomena Sedej, zapisnikarica Tončka Repič, nadzornice; Millie Novak, Mary Camloh in Mary Zallar, vratarica Jennie Koren^ Seje se vrše vsaki drugi torek v mesecu v Slov. domu na Holmes Avenue. + krožek št. 1 progresivnih slovenk Predsednica Anna Grill, podpredsednica Minka Kramer, tajni-ca-blagajničarka Alma Lazar, 1274 East 167th Street, tel. KE 1-5627, zapisnikarica Ivanka Kapel, nadzornice; Frances Francel, predsednica; Marian Bashel in Theresa Gorjanc, prosA^tni odbor; Bertha Dovgan. Mary Dacar, Marie Shaver in Sophie Yager, poročevalki; Theresa Gorjanc in Anna Zelle. Zastopnice za farmo SNPJ Antonia Tomle in Frances Henikman, za dram, zbor Anton Verovšek, Ursula Branisel, za AJC; Marion Bashel, Starman in Rose Slejko, za SDD; Ana Zaic. Seje se vrsi]o vsak prvi četrtek v mesecu v plov. del. domu na Waterloo Road. 4 krožek št. 2 progresivnih slovenk Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica trances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, Tig East 222nd Street, Euclid 23, Ohio, blagajničarka Josephine Gerlica, zapisnikarica? Rose Retar, nadzornice; Helen Mikus, -Frances Gorshe in Elizabeth Belay, p,ublicijski odbor; Ivanka Shiffrer m Mary Bozic. Zastopnici za farmo SNPJ; Mary Bozic, Milka k^be; za čitalnico; Rose Retar; za Klub društev SND; Katie Bradach. Seje se vrsiJO Vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. "RIBNICA" št. 12 SDZ Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Frank Wirant, tajnik Joseph Ban, 1201 East 168th Street, Cleveland 10, Ohio, tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, 893 East 75th Street, nadzorniki: Frank Debelak, predsednik. Frank Lunder in Louis Mrhar, zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki: za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center John Komatar In Joseph Post, za S. N. Čitalnico Louis Mrhar. Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue, soba št. 4, staro poslopje. Društvo se priporoča vsem, kateri še niste člani SDZ, da se nam pridružite. -Ф- SLOV. DELAVSKA DVORANA 18014 Prince Avenue Predsednik Gašper Segulin, podpredsednik Joseph Miklič, tajnik Anton Miklaučič, 3751 East 96th Street, BR 1-3745. blagajnik Paul Gril, zapisnikarica Rose Vatovec, nadzorni odbor; John Vatovec mL, Eddy Luba in John Vatovec st., gospodarski odbor: John Miklič, Frank Klinkwizki, Joseph Miklaučič in Stella aMhnič, poslovodja Mrs. Anna Kristofec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slov. del. dvorani na Prince Avenue. "SLOV. DEL. DOM" na Waterloo Rd . Predsednik in blagajnik Walter C. Lampe, podpredsednik Joe Godec, tajnik Vincent Coff, zapisnikarica Ann Zele, nadzorni odbor: Frank Bittenc, Vinko Godina in Al Blatnik, gospodarski odbor: Joe Bradach, George Marolt in Tony Vrh; ostali direktorji: Mary Perdan, Tony Prime, John Lunka, Joe Ogrinc in Frank Mihelic. Seje se vršijo vsakega 24. v mesecu ob 8. uri zvečer. SLOVENSKI DOM na Holmes Avenue Predsednik John Habat, podpredsednik John Janša, tajnik Frank Supanick, blagajnik Krist March, 716 East 160th Street; zapisnikarica Martha Batich, 16006 Holmes Avenue; nadzorniki: Joseph Ferra, Joseph Koporc in Stanley Kozel; gospodarski odbor: Frank Kocin, Frank Sustarsic in Joe Barbiš; ostali direktorji: Felix Korošec, Frank Matoh, John Jev-nikar in James Kastellic. Seje direktorija se vršijo vsak tretji petek v mesecu, ob 8. zvečer. . -f "SLOVENSKI DOM" gt. 6 SDZ Predsednik Anton Potokar ml., podpredsednik Joseph Stupica, tajnica Albina Vesel, 877 East 185th Street, tel. IV 1-0319, blagajničarka Frances Julylia, zapisnikarica Anna Cecelič, nadzorni odbor: Molly Legat, pred., Mary Rupar in Jean Cecelič, zastopnilU za Klub društev AJC John Zigman, John Barkovich in Frank Žagar. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue ob 8. uri zvečer. t SLOVENSKI DRUŠTVENI DOM na Recher Avenue Predsednik Frank Žagar, podpredsednik Frank Segulin, tajnik Andrew Ogrin, 18508 Shawnee Avenue, tel. KE 1-1107, blagajnik Theodore Kircher ml., zapisnikarica Augusta Slejko, nadzorni odbor: John Gerl, predsednik, John Bar-čič; ostali direktorji: John Korošec, Frances Gorjanc, Joseph Trebeč in Joseph busnik; poslovodja John žigman, tel. KE 1-9309 in oskrbnik Frank Zupančič, tel. IV 1-5663. Seje se vršijo vsako tret]o sredo v mesecu ob 7.30 uri. kovich in Frank Cebulj, gospodarski odbor: Frank Rupert, predsednik, Louis Godec in Frank Urban- PEVSKI ZBOR "SLOVAN" Predsednik Frank Urbančič, podpredsednik Joseph Durjava, tajnik-blagajnik William Urbančič, zapisnikar Rudy Ivančič, arhivar Joseph Ivančič, nadzorni odbor: Frank Ivančič, John Globokar in John Snyder; publicijski odbor: Frank Rupert, Joseph Durjava in Frank Požar Vaje se vršijo vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Skerl, 10202 Reno Ave., Cleveland, Ohio. Prihodnja glavna seja bo 4. nedeljo v aprilu 1957 ob 10. uri dopoldne pri Rainbow Hunting klubu v Clevelandu, Ohio. "SLOVENSKE SOKOLICE" št. 442 SNPJ Predsednica Frances Legat, podpredsednica Rose Kern, tajnica Cecila Subel, 1107 East 68th Street, blagajničarka Frances Zgonc, zapisnikarica Ivana Shiffrer, nadzornica: Mary Zornick, Mary Hrovatin in Olga Russ, zastopnica za Klub druSlev SND Ivanka Shiffrer, za AJC na Recher Avenue Rose Kem, Frances Zgonc in Antoinette Wichich, za Clevelandsko federacijo SNPJ Ivanka Shiffrer in Ama-lia Božeglav, za Farmo SNPJ Ivanka Shiffrer, za čitalnico SND Sofia ColariC. društveni zdravnik dr. F. J. Kern. Seje se vrše vsalt prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. ■f "SV. ANE" šh 4 SDZ Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Frances Okorn, tajnica Jennie Suvale, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, Ohio, tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Rose Hof-fert, reditelj ica Mary Pristov, voditeljica mladinskega oddelka Ste-phania Kasorog. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov, nar. domu na St. Clair Avenue. "SVOBODA" št. 748 SNPJ Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Theresa Gorjanc, tajnica in blagajničarka Josephine Vesel, 15317 Daniel Avenue, KE 1-7492, zapisnikarica Leopoldine Vozel, nadzorni odbor; Mary Ka-frle. Rose Slejko in Anna Zaic, Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Road. + "SVOB, SLOVENKE" št. 2 SDZ Predsednica Nežika Kalan, podpredsednica Jennie Skuk, tajnica Josephine Petric, 101 East 225th Street, tel. RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 155 E. 220 St. Street, rapisnikarica Albina Brai-dic, nadzornice: Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Rose Alden. Zastopnica za Klub društev SND Helen Mikuš; za čitalnico SND Mary Somrak. j Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Pričetek ob 8. uri zvečer. ' SLOV. NAR. DOM, St. Clair Ave. Predsednik Frank Plut, podpredsednik William Wapotich, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Pe-, trič, nadzorni odbor: Josephine Zakrajšek, Josephine Stwan, Anton Wapotich, Frank Elersic in Andy Turkman; Gospodarski odbor: Frank Wirant, Joseph Okorn, Charles Vertousnik, Anthony Zakrajšek, Andy Champa, Frank česnik in Frank Mack; namestniki; John Smuk, podpredsednik; Blaz Novak, tajnik; Janko N. Rogelj, blagajnik; Joseph F. Fifolt, zapisnikar. seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu v starem poslopju SND, sob^št. 4. ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB Predsednik Louis Pike, podpredsednik Frank Kramer, tajnik in blagajnik Eddie Pozelnik, 15712 Waterlo Road, IV 1-2561, zapisnikar Harry Cernelich, nadzorniki; Victor Urankar, Wm. Kazen in Anton Antonin. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. "V BOJ" št. 53 SNPJ Predsednik John šorc, podpredsednik Anton Sadar ml., tajnik Jos. F. Durn, 16122 Huntmere Avenue, IV 1-6692, blagajnik John Zaic, zapisnikar Frank česen, nadzorniki: Frank Dacar, John Filipič in Anton Brenčič, zastopnika za Clevelandsko federacijo SNPJ Matt Petrovich in Marian Bashel, direktor mladine, Henry Penko.. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri dopoldne v Slov. del. domu na Waterloo Road. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Road. Asesment se pobira pred sejo, ob 7.15 zvečer. ■f "WATERLOO GROVE'' 81. 110 WC Predsednica Pauline Balish, podpredsednica Jennie Podborsek, tajnica Cecelia M. Wolf, 1251 East 173rd Street, KE 1-2564, zapisnikarica Justine Klemenčič, blagajničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Mary Benđa; nadzornici: Mary Yeraj in Mary Rogell. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v SDD, Waterloo Road. "ZARJA" Predsednik Leo Poljšak, podpredsednica Josephine Turkman, tajnica Sally Mcintosh (Strumbel), blagajnik John Krebel. nadzorniki: Frank Elersich. Frank Kokal in Albert Fatur. Pevske vaje se vršijo vsak četrtek v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. ■f "ZDRUŽENI BRATJE" št. 26 SNPJ Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebelj, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 East 224th Street, KE 1-5773, zapisnikar John Kikol, nadzorniki; John Kikol, John Zaman in John Kre-bely. Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 8. uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Road. ■f ŽENSKI ODSEK FARME S.N.P.J. Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Josephine Vesel, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 2021 East 228th Street, IV 1-4871, zapisnikarica Viki Poljšak, nadzorni odbor: Jennie Leskovec, Mary Ster in Mary Bozich. Seje se vršijo po potrebi ter je datum objavljen v časopisu. VAS MUCI REVMATIZEM? Mi Imamo neka] posebnega proti revmatismu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. POSESTVO V EVROPI NAPRODAJ Proda se posestvo v vasi Val-burg št. 29, p. Smlednik blizu Kranja na Gorenjskem. Hiša, njive, travniki, vrt in gozd. Za pojasnila se obrnite na ali pišite na naslov MR. & MRS. LOUIS VIDMAR SR. R. D. 1, Box 276, Coraopolis, Pa. HIŠE NAPRODAJ NAPRODAJ Hiša za eno družino, 7 sob; 3 velike spalnice; garaža. Na. E. 73 St., severno odi St. Clair Ave. Cena samo $13,900. Za podrobnosti se obrnite na EAST SHORE REALTY 780 East 185th Street ali pokličite EN 1-6993 AKO KUPUJETE HIŠO— TU JE PRILIKA! Zidana hiša v Wickliffe, Ohio— Za 2 družini. Zelo udobno za priletne zakonce. 3 sobe in uti-litetna soba in fornez spodaj; 4 sobe zgoraj. Dobra investicija.—Cena $21,500. ^ Od E. 185 St.—5 sob spodaj, 4 sobe zgoraj. Lahko živite notri sami in daste sobe zgoraj v najem. Fornez na plin, 2 garaži, vse v dobrem stanju. Lota 50x100.—Cena $21,900. Nove zidane hiše "ranch" tipa. 6 sob. 3 in 4 spalnice, moderna kuhinja, vdelane peči na plin. Vrata v garaži se avtomatično odprejo. Lota 80x200. Vzamemo tudi vašo hišo v zameno. Za podrobnosti pokličite STREKAL REALTY 405 EAST 200th STREET IV 1-1100 OBLAK MOVING 1146 East 61sl SI. HE 1-2730 t Selilci pohištva kamorkoli v mestu. Oglašajte v Enalcopravnoeti ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite: IVanhoe 1-9382 "KROŽEK št. 3 PROG. SLOVENK" Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Derdich, tajni-ca-blagajniČarJ^® Elizabeth Matko, 330 East 260th Street. RE 1-4588, zapisnikarica Mary Lokar, nadzorni odbor: Frances Gorjanc, Josephine HeniKrnan m Paula Miklav-čič, poročevalka Vera Potočnik. Seje se vrši.3® prvo sredo v mese-V Ameriko jugoslovanskem Antonia Tanko in Mary Golob, za- centru na Recher Avenue. PODR. št. 14 SLOV. ŽENSKA ZVEZA Duhovni vodja Rev. A. L. Bom bach od cerkve sv. Kristine, predsednica Amalia Legat, podpredsednica Mary Strazisar, tajnica Dorothy Zele, 20970 N. Vine Street, KE 1-4640, blagajničarka Rozi Pičel j, zapisnikarica Antonija Šuštar, nadzornice Frances Globokar, Anna Mihelick in Mary Iskra, zastopnici za Klub društev AJC Urška Trtnik in Josephine Blatnik. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue ob 7.30 uri, + "SLOVENEC" št. 1 SDZ Predsednik Charles Vrtovšnik, podpredsednik Matt Modic, tajnik Joe L. Zab, 13368 Lake Shore Blvd., Cleveland 8, Ohio, MU 1-2703, blagajnik John Kostanšek, 6912 Peck Avenue, zapisnikar Frank Kacar, nadzorniki; Frank Smole, Joe Smole in Joe Brodnik. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri dopoldne v Slov. nar. domu na St, Clair Avenue. "SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA" Predsednik Joseph Leksan, 196-22nd St., N.W„ Barberton, Ohio, tel. SHerwood 5-2791; podpredsed' nik Frank Kramar; tajnik Frank "WASHINGTON" št. 32 ZSZ Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Avenue, IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Mary Božič in Frank Fende, zastopnica za farmo SNPJ Antonia Tomle. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu ob 8. uri v Slov. del. domu na Waterloo Road. "WATERLOCa- CAMP" St. 281 WOW Predsednik Frank Fende, podpredsednik Daniel Murn, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance, reditelj Daniel Murn, nadzorniki: Frank Stupar, John Azman in John Rozance. V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo, priljubljene povesti Gustave le Rouge: MISTERIJA ROMAN i t Nadaljevanje Zorro ji je ponosno pokazal že osedlane in natovorjene konje, ki so za posado tvorili cel eska-dron. Jezdeci so imeli za pasom nož in browning, nekateri so imeli celo oprtane puške in so samo čakali na znak za odhod. Dva krasna mezga sta bila pripravljena za Histerijo in njenega tovariša, imela sta visoka mehi-kanska sedla in široke streme-ne. Tedaj je Zorro poiskal v kotu hleva čepečega starega Indijanca, oblečenega samo v platnene hlače in raztrgano konjsko odejo. Bil je menda kakih šestdeset let star. Njegov razorani obraz je bil čudno nategnjen, kot pri vseh Indijancih, ker hodijo razo-glavi tudi po solncu. Bil je pravi Aztek, visokega in ozkega čela In debelih, vijoličastih ustnic. Mešetarili niso dolgo ž njim, Necoxtla—tako je bilo Indijancu ime—je rade volje prevzel vodstvo pohoda za plačo treh pia-strov na dan. Zahteval je samo plačilo v srebru in ne v bankovcih, in ko mu je Kennedy plačal CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 BUSINESS OPPORTUNITY ROOMING HOUSE — 14 units furnished apartments and business. Near Lincoln Park. Income over $8,000. Expense $3,000. $8,000 down payment. Befibme independi^nt. Call Thurs., Sat. & Sun. only. ARmitage 6-1548 za prvi dan, je zaporedoma ugriznil v vse tri piastre in jih poskusil s svojim nožem, da se Drepriča, niso li iz kositra ali iz svinca. Zorro je kot pravi caballer pomagal Histeriji v sedlo in ma-a četa se je začela pomikati proti gorskemu ^ebenu, ki je vstajal na obzorju na zapadu. Histerija in Kennedy sta bila zidane volje. Po resnem premisleku se jima je zdelo popolnoma nemogoče, da bi bil mogel Lionel Brady pristati sredi noči točno na mestu, kamor je bil namenjen. Ker nista vedela za načrte yachtmana, sta bila mnenja, da se je odločil splezati v balon čisto slučajno, samo da uide gotovi smrti. —Hislim, da sva se odkrižala najinega sovražnika vsaj za nekaj časa. —Vedno mislite nanj, je dejal Kennedy z glasom, ki je kazal njegovo slabo voljo. Res je, ne brigajva se več za Bradyja; misliva samo na to, kako se naš pohod posreči. Zdi se mi sedaj vse lažje, kot sem si bila predstavljala. Z zaupanjem gledam v bodočnost. Necoxtla pozna steze, ki skrajšajo pot za dobrih deset milj. Danes zvečer torej ne bomo več daleč od razvalin svetišča. Hed tem ko sta tako kovala načrte, je ekspedicija jezdila po prijetno sveži dolini. Toda čez eno uro so morali zapustiti to oazo in začeli so se spenjati na strme griče, kjer je DELICATESSEN, Grocery, Meat Market — Must sell i".imeđiate-ly due to emergency. Very cheap. Lincoln 9-8531 RESTAURANT AND PIZZERIA Good established business. Owner will sacrifice for quick sale. ALbany 2-9403 or SAcramento 2-5082 RESTAURANT — Specializing in Pizza, Chicken and Shrimp. Also take out orders. Selling due to illness. $2,500. AVenue 3-9018 HARDWARE — Paint — Ultra modern. Living quarters. N.— 6000 W. Average $3,000 month Great potential, $25,000. TUxedo 9-9522 RESTAURANT — Good business terminal truck stop; small down payment. 3235 S. Ashland Virginia 7-9880 FOOD MART — Excellent loca tion. Ideal for couple. $7,500. GArden 2-7133 TRiangle 4-4195 MEAT MARKET — Modem beautiful - Low rent. $2,500.00 down plus payment. Excellent location. Rooms in rear. 6740 W. Belmont Mulberry 5-3020 Chicago, ni. BUSINESS ОРРОНТШПТУ APARTMENT FOR SALE — 4 - 4's and 2 - 5's. Steam heat. Near 58th and Marshfield. — $39,000 or offer. Hilltop 5-6557 PRINTING SHOP — Complete business. Gordon, Kelly and offset with building. Owner to retire. IRving 8-4674 TAVERN — Good going business. Cold draft refrigerated. 3500 N. Damon Ave. Lincoln 9-8617 težko, svinčeno solnce pritiskalo na peščena tla, rdeča kot kri. Na vseh straneh so se dvigali na obzorju skale iste krvave barve. Strašna melanholija je plavala nd to čudno, zapuščeno pokrajino. Uikjer ni bilo pota, nikjer človeškega sledu. Znoj je oblival ljudi in konje. Edino Indijanec Necoxtla je stopal v enakem koraku poleg konja Misterije, raz-oglav, kot da ne bi solnce imelo nikakega vpliva nanj. Od časa do časa se je ozrl po gavčih, ki so v napredovanju vidno pešali. V slabi španščini je dl razumeti Kennedyju, da je treba, da se ljudje spočijejo. —Jaz sem istega mnenja, je dejala mlada žena, toda kakor daleč sega oko, ni niti pedi zem-le, ki bi je ne palilo solnce. Indijanec pa je pokazal z roko na skalovje in dejal, da najdejo po polurni hoji zavetišče in senco. Gavče je ta obljuba poživila, zbodli so svoje konje z ostrogami in po kratkem galopu so dospeli do vznožja visokega skalovja. Nekaj časa so jahali vzdolž njega, a naenkrat je Necoxtla pokazal ozko razpoko, ki je tvorila vhod v dolino in je bila morda tek suhe reke. Ta skalni hodnik je bil tako ozek, da jezdeci v njem niso mogli jezditi vštirc, toda že po kakih sto korakih se je razširil in jih privedel v kotel, v kateri je preko granitnih sten tekel tenak curek vode, ki se je malo dalje izgubljal v vročem pesku. Ko so mezgi zapazili vodo, so začeli veselo hrskati in rezge-tati. Minuto pozneje so jezdeci že razjahali in olajšane živali so se gnetle okoli vode, da dobe par požirkov. Možje so se vrgli na drobni pesek, ki je pokrival tla kaverne. In na mah zaspali. Misteriia in Kennedy, ki sta se §e komnj držala pokoncu, izmučena od vročine, sta sledila njih zgledu. Samo Necoxtla je ostal pokon-cii. Počenil je, se naslonil na skalo in se ni panil, pač pa ga je naneto poslušal v savano. Dan se je že nagnil, Ko so se osveženi in izpočiti gavči spet spravili na pot. Indijanec je dejal, da bi bilo dobro iti naprej po noči, ako hočejo doseči bližino svetišča, ne da bi vzbudili sumnjo rodu, ki prebiva v razvalinah. Solnce je že zašlo, ko so prišli spet na piano. Nadaljevali so lažje svoj pohod, ker je bil nastal hlad. Jezdili so preko suhe in gorate pokrajine, kjer je bliščeči lunin svit črtal na rdečem pesku ostre sence ognjeniških čeri in hrbtov. DOMESTIC HELP CHILD CARE — Light housework. Stay. References. 5VŽ days. Edgewater 4-4843 REAL ESTATE Owner Transferred — LOMBARD — 6 room brick Georgian, 3 bedrooms, dining room, full basement, garage, large lot. Near schools. Price $18,000. Lombard 1850-R CONFECTIONERY STORE ^nd 5 ROOM FLAT — Near school. Established 20 years. Reasonable. ALbany 2-9331 GROCERY - DELICATESSEN ■ BAKERY — Long established in South Shore. Self-service. BUtterfield 6-9045 RESTAURANT — Very clean. Good going business. Seats 37. Ideal for couple. Reasonable. Near Southside. CAlumet 5-2686 or DAnube 6-2865 BELLWOOD — 3925 Wilcox -Georgian Deluxe 5 room, 2 car garage. Tile bath and kitchen. Carpeting and drapes, combination storms, srceens. Owner transferred. Will sacrifice. Linden 4-2015 HELP WANTED MALE LIGHT FACTORY WORK Good starting rates. Liberal benefits. 2nd shift 3:30 to Midnight, New factory. Excellent working conditions. Call MISS FERRARA CLiffsidb 4-0700 Z lahkoto so konji premerili razdaljo kakih petnajstih milj. Ura je bila devet, ko je dal Necoxtla znak, naj se ustavijo v globokem prepadu, obdanem od visokih bazaltnih sten. —Kje smo ? je vprašala Histerija Indijanca. —Komaj dve uri hoda od razvalin. V tem prepadu nas Azteki ne morejo videti. Tu bomo taborili. Najpametneje je bilo slediti dobremu nasvetu Indijanca. V trenutku so bili konji raz-sedlani; gavči so razpeli usnjate šotorje in veselo je zaplapolal ogenj iz suhljadi. En del moštva je na ploski skali pražil koruzne tortilje, drugi pa so odpirali kon-serve ali pekli kose suhega mesa na žerjavici. Vsekakor je dan potekel dobro, in Histerija in Kennedy sta se čudila, s kako lahkoto se je udejstvoval njih pohod. Vsi so se spravili spat. Necoxtla je postavil dve straži, vsako na enem koncu prepada, ki naj bi se menjali vsako uro. Nato je šel tudi on spat; zavil se je v odejo poleg ognja, čegar zadnji žar je slikovito razsvetljeval konje na pesku in pustolovce, ki so spali z glavo na sedlih, katera so si položili na tla mesto blazin. Kmalu je globoka tišina zavladala nad taborom. Ogenj je ugasnil; straže, ki so bile mnenja, da v tej samoti ni nobene nevarnosti, so naposled tudi zaspale in tako pozabile zbuditi tovariše, naj jih nadomestijo. Tedaj pa se je človeška postava, ki se je plazila po tleh, pokazala izza kaktovega grma in vitko kot tiger zlezla med speciini gavči do mesta, kjer je počival Necoxtla. Indijanec je nenadoma začutil ledeno roko, ki ga je prijela za čelo. Odprl je oči, a ni se ganil, saj je bil dete pustinje, navajen na vsako presenečenje. Senca se ie sklonila k njemu in mu šepnila par besed. Ravno tako tiho je odgovoril Necoxtla in nato se je senca splazila v smeri usnjenega šotora, kjer je počivala Histerija. Peto poglavje Naola. Stoletje za stoletjem, leto za letom s^ je moral narod, ki ga je vladal kacik (Poglavar Aztekov) Yappan, umikati pred navalom ameriške civilizacije, in usoda je hotela, da je končno prišel do mesta Tolenque, na katero so ga vezale misterijozne vezi in kjer ga ni že nad sto let nihče motil. Par sto Aztekov je živelo v tej oddaljeni dolini Kordiljersk'ćga Honor Famous Scientist ^ Lwding scientists of the eoun« try who have recognized the con-