Otlgoni v Sibirijo. Ear se sedaj godi y našem deželnem šolskem s^etu, moralo bi zanimati Ysakega poštenega in praĄicoljubnega moža. Da se naša ja^nost radi tega ne vzdramlja ia ne Yzburja, je dokaz naših žalostnih, zaspanih in tudi popačenih razmer! Eakor je nekdaj slaboglasna rvisoka komisija" preganjala in da^ila angleško duhovščino, tako preganja sedaj naš deželni šolski sĄet naše učiteljstvo, dasi ti je dal zakon barijero s^ojega ĄarstĄa okrog tebe, je barijera sanao iz papirja, in če si Ijudski ufiitelj, meče te ĄrhoĄna šolska oblast kakor žogo okrog. Brejprarnost Ijudskega u 6 i t e lj s t y a je signatura sedanje SchwarzoĄe dobe, in da se ne pozabi na staro Avstrijo, ki diha pod geslom: justitia fundamentum regnorum, prista^ljamo takoj, daje brezpr avnost naprednega učiteljstĄa signatura sedanje ScbwarzoĄe dobe! Eakor lačno morje hoče imeti S. L. S. svoje žrtve! In baron Sehwarz ji meče te žrtĄe Ą prazni želodec, ter stori s tem Ąse, kar se po mnenju omeDJene stranke more zahtevati od pametnega deželnega predsednika. Vsaj klerikalna stranka je s tem ndelovanjem" aĄstn'J8kega prokonsula Ą naši krono^ini zadoĄoljna, in k ti zado^oljnosti ji moramo odkritosrčno čestitati! Videti je, da se je izdala katoliška parola, uničiti Ąsakega učitelja, ki se je slučajno zameril SYojemu župniku. Takega izstradanega, izmučenega reĄeža Ą tla poteptati, ni posebno junašt^o. Ali k temu junaštvu ga ni sposobnejšega, nego je barona Schwarza pm opričnik, gospod Ąitez Ealtenegger! Poglejmo si sedaj, kako se izvrši dotična justifikacija! Najprej je prišel Žiro^nik na Yrsto, za njim Potokar, in kakor je iz interpelacije dr. Lampeto^e v zadnji seji deželnega šolskega s^eta sklepati na vrsti je sedaj gospod Grmek v Eomendi. Med tem, ko klerikalni želodee prebavlja Potokarja, že seklja neumorni kuhar, Ąitez Ealtenegger, da skoraj semra haše iz Germeko^ega mesa klerikalnemu omizju ! StĄar je sama na sebi silno priprosta. Če je župnik nezadoĄoljen z učiteljem, skuje pritožbo na deželni šolski svet, jo da podpisati po svojih privržencih, v drugem pa se zanaša na barona Schwarza. In res se prične najkrutejša disciplinarna preiskava, pri kateri se pa nič važnega ne spravi. Tako se je Potokarju zgolj le izkazalo, da je šolsko zastavo posodil za sla^nost ognjegascem na Veliki Loki, da je proti volji župnika Oblaka hotel z drugimi peĄci peti pri neki maši. Vse kar se je izkazalo je pra^cati nič, in pri naj »boljši« volji Ealtenegger ni mogel drugega nasveto^ati nego ponižen Bukor", ki kot kazen ničesar ne pomenja. Kazen je sama na sebi brezpomembna, ali Ąitez Ealtenegger združi z njo tako imeimano premestite^ iz službenih ozirov. Bolje bi se reklo: premestiteĄ župniku na ljubo! Na^adno 86 na predlog plem. gospoda Ealteneggerja sklene, da se dotični učitelj, kateremu se s pomočjo z a k o n a ni moglo kaj drugega pripečatiti, nego ponižen ukorček, službeno premesti, in sicer y kraj, kamor nikdo ne prosi, y kako p u s t i n j o , y kako kranjsko Sibirijo, kjer je svet s plankami zabit, kjer je nesrečen učitelj izoliran, kakor je bil nekdaj izoliran Ovid y Tomih! Taka premestitev je kazen, je kruta kazen, in tem občutnejša, ker mora dotičnik imeti zavest, dagazadeĄaprotiĄolji zakona. Nezakoni- tost te kazni je očitna, in ker je v zvezi z disciplinarno preiskavo, jasno je na prvi hip, da nadomešča ta izven zakona stoječa kazen, tisto di8ciplinarno kazen, kojo bi bil vitez Ealtenegger rad izrekel, pa je pri obstoječih postavah izreči ni smnl. Tako premeščenje, ki izvira iz diseiplinarne preiskave, je skoraj euako z kazensko premestitvijo. Proti zadnji premestitvi imaš pritožbo, proti premestitvi na ljubo župniku pa nimaš pritožbe, dasi je eno kakor drugo disciplinarna kazen! V tem pa tiči tudi velika nelojalnost deželnega šolskega sveta in oziroma njegovega referenta. Ne samo, da se učitelj porazi, odvzame se mu tudi pravica pritožbe, in to v slučaju, ko ga de facto zadene skoraj najhujša disciplinarna kazen. Potokar, kije notorično alabega zdravja, pride 8 svojimi štirimi o t r o č i č i v Banjaloko; iz v i n s k i b. m i 1 i h krajev v oatro in mrzlo krajino; od železnice v vas, do katere vodijo najskromnejša, pa vzlic temu najdražja prometna sred8 t v a. Da bi to kazenska premestitev ne bila, o tem nas pl. g. Ealtenegger ne bo nikdar prepričal! Bolj ko govori o služboozirni premestitvi, bolj se nam vidi, da se gospod vitez hlini. Oziri na službo so g. referentu le krinka: mož, kateremu je Terezijanišče odgojilo otroke, si labko zatvori srce in prej kot ne se mu v plemenitem tem srcu niti kaplja ne gane, če ga slučajno prešine misel, kaj naj ubogi učiteljček s štirimi otročiči počne t oddaljeni Banjaloki! Torej še enkrat: Ealteneggerjeve najnovejše premestitve naprednih učiteljev so krute kazui, in sicer tem nedopustnejše, ker v vsakem slučaju zadevajo nedolžno in mnogoštevilno obitelj. Najnovejše rožice Titez Ealteneggerjevega zadošBenja, najnovejše cvetke zadovoljnosti naše katoliške stranke poganjajo iz solz nedolžnih otročičev! Večja odgovornost, nego zastopnike S. L. S., zadeva pri tem našo vlado. Da je stranka, posebno če ji stojijo na čelu duhovniki-politiki, nagnjena k maščevalnosti in persekucijam, to je nekaj starega. Zatorej niti trenutek ne dvomimo, da se je ideja najnovejših učiteljskih premeščenj vodila v političnem gnezdu S. L. S. A 1 i da s e vlada, kije poklicana, da t i tS i kakor ščit pred zakoni, pušča speljavati k t a k i m e k s p e r i m e n t o m , toje, kar ustanovlja nanjeni strani največjo odgovornost, na naši strani pa pravico do najostrejše kritike! Cemu naj bi še kaj pisali ? Stvar se radi krivice, ki tiči v nji, sama obsoja! E večjemu napišemo še to, da opravlja pl. goapod Ealteneq;ger svoj poael, za katerega ga pa nikakor ne zavidamo, z nekako židano voljo, da ne rečemo z nekakim cinizmom. Njegov predlog se največkrat glaai: Uebersetzen wir den Mannn nach , w o h i n ohnehin niemand kompetiert! Soodgovorna je tudrS. L. S. in njeno stališče je ravno pri teh persekucijah jako nečedno. Takoj pri nastopu v deželnem šolskem svetu je dr. Šusteršič predlagal, d a s e nesme radi političnega mišljenjanikdo preganjati. Takrat je sedel na zatožni klopi sedanji deželci odbornik prof. gospod Jarec! Zategadelj se je stavil tako vzoren predlog. — Danes pa je ta predlog pozabljen in p o z o b 1 j e n : napredni učitelji se preganjajo zgolj le radi političnega prepričanja. Tako izgleda doslednost, da ne rečemo dostojnost S. L. S.! Samo ob sebi se ume, da bodo S. L. S. zastopniki v deželnem šolskem svetu naš apel na doalednost, in dostojuost zavračali s zasmehom in zaničevanjera. Ta stranka je dandanes ošabna, kakor je bil ošaben Aeest v Vergilu, ki je menil, da lahko a svojo pušico izbije vsako zvezdo z neba. Eonec pa je bil: Volans liquidis in nubibus arsit arundo, 8ignavitque viam Flammis, tennisque recessit, Consumta iu ventos. — S tem se tolažimo! Dr. I. T.