QIS£)om
NO. 33
"jjMjRiSKA Domovi Mii
JOn' aM€RICAN IN SPIRIT & čIGN IN IIANGUAGG ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0ie4-680X)
SLOVGNIAN
Serving Cniaago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€R
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, tethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Spring*, all Ohio
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 19, 1980
VRHOVNO SODIŠČE ZOPET POTRDILO ZAKONITOST PREVAŽANJA SOLARJEV
Smrt rojakinje v Torontu
TORONTO, Ont. — Prejeli smo žalostno sporočilo, da je v Torontu umrla rojakinja Agnes Ahlin, žena Franca in mati Franca ml., Leopolda, Tomaža in Petra. Pokojna zapušča tudi sestre -Ano v Clevelandu, ter Frančiško in Jo-hano v Torontu, brata Lojzeta in Janeza v Torontu, v Sloveniji pa brata Franca.
Pogreb je bil včeraj, 18. marca, iz cerkve Marije Po-magpj na Manning Ave. v Torontu.
------o-----
Izidi parlamentarnih volitev v Iranu ne obetajo nič dobrega
TEHERAN, Iran. — Končni izidi nedavnih iranskih parlamentarnih volitev še niso znani. Prvi rezultati pa kažejo, da so volivci glasovali predvsem za znana imena in za tiste, ki predstavljajo razne muslimansko usmerjene stranke. Najmočne jša stranka v parlamentu bo brez dvoma Muslimanska republikanska stranka. Od prvih 69 sedežev v 270-članskern parlamentu, za katere so zmagovalci znani, jih je kar 46 podprla tkzv. MRS.
Politični opazovalci v Teheranu poudarjajo, da so prvi izidi iz volivnih okrožij, v katerih bivajo srednji in višji sloji. Prebivalci revnejših mestnih četrti in'podeželskih volivnih okrožij bodo glasovali predvsem za konservativne, verske kandidate.
Zaradi tega, menijo, bo položaj predsednika Banija-Sadra postal nevzdržen in napovedujejo, da bo moral v naslednjih mesecih odstopiti ali ga bo odstranil Homeini.
Med parlamentarnimi zmagovalci je pa bivši ministrski predsednik Mehdi Bazargan, čigar vlada je morala lani novembra odstopili zaradi spora z vodilnim revolucionarnim svetom. Bazargan je' večkrat kritiziral skrajneže v poslaništvu in zagovarja zmernejšo strujo na iranskem političnem prizorišču.
------o-----
Priprave za vzporedne olimpijske igre se srečujejo s težavami
ŽENEVA, Šv. •— Prizadevanja ZDA, da bi organizirale vzporedne olimpijske igre, ostajajo brez vidnega uspeha. Pred dnevi so se srečali predstavniki 12 držav, ki soglašajo z ameriškim stališčem, in obravnavali možnosti za organizacijo takšnih iger. Opazovalci so bili presenečeni, da je bila udeležba na sestanku v Ženevi tako ničla.
Države, ki so bile zastopane na sestanku, so bile: ZDA., Velika Britanija, Avstralija, Kanada, Sudan, Savdska A-rabija, Nizozemska, Kenija in Dominikanska republika. Filipini, Portugalska in Costa Rica so pa poslali opazovalce.
Kljub majhni udeležbi, trdi Bela hiša, da bodo bojkot moskovskih olimpijskih iger podprle mnoge druge države, ki niso bile zastopane na sestanku v Ženevi. Lloyd Cutler, ki je svetovalec predsednika Carterja, je celo izjavil, da bedo vse države zahodne Evrope in Severne Amerike, podprle bojkot.
Novi grobovi
Alice Kmet
V	Hillerest bolnišnici je umrla 77 let stara Alice (Angela) Kmet z 6800 Mayfield Rd. (Villa Serena) v Mav-fieldu, O., rojena Blazetic v takratni Avstriji-Ogrski, od koder je prišla v ZDA kot otrok, vdova po leta 1933 umrlem, možu Antonu, mati Betty Kmet, Eleanor Mollev, Henryja, Florence Glavic in Mary-Alice Scale (Portland, Ore.), 7-krat stara mati, 3-krat prastara mati, sestra Mary Twardowski (Pa.), Rose Božic (Pa.) in Johna (Texas). Pokojna je bila članica Ženskega odseka Slovenskega doma za ostarele in SNPJ farme na Heath Rd., članica Kluba slovenskih upokojencev na Waterloo Rd. in v Euclidu ter članica Kr. 1 Progresivnih Slovenk Amerike. Pred leti je bila članica Ženskega odseka SDD na Waterloo Rd. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek, ob 9. dopoldne, v cerkev sv. Frančiška Asiškega na 6850 Mayfield Rd. v Gates Millsu ob 10, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Darovi Slovenskemu domu za ostarele ali za druge dobrodelne namene v pokojničin spomin bodo s hvaležnostjo sprejeti.
Mary Kodrič
V	St. Vincent Charity bolnišnici je umrla 89 let stara Mary Kodrič z 1159 E. 61 St., rojena Kolenc v Gorenji vasi, fara Mirna, Slovenija, žena Josepha, mati Mary Short in Rosalie (Lee) Hoyt, 5-krat stara mati, 10-krat prastara mati, 1-krat pra-prastara mati. Pokojna zapušča eno sestro v Sloveniji. Bila je članica SNPJ št. 5. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. jutri, v četrtek, ob 11. dopoldne, nato na pokopališče Highland Park. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Družina bo hvaležna za darove Slovenskemu domu za ostarele na Neff Rd. v pokojničin spomin.
(Dalje na 3. strani)
II.
2. Po mnogih čistkah v Zvezi komunistov, predvsem na Hrvatskem in v Srbiji L 1972. partija ne obstaja več kot realna politična moč. Zato imata vsak dan večjo vlogo vojaštvo in policija. Paradoksno predstavlja tak prehod komunistične partije k vojaško-policijski diktaturi en korak bliže k demokraciji. Izkušnje, namreč prikazujejo, da voja-ško-ipolicijske diktature vodijo prej kakor partijska diktatura v prevrat, ki jih uniči in po katerem sledi demokracija-
♦ 3. Prav tako kažejo zgledi, da odhodu ustanovitelja dolgoletnega vodje komunistične države in diktaturi, partije sledi doba liberalizacije. Večkrat pridejo celo na dan obtožbe vodje, pa tudi notranje tekme za obast v partiji sami. Najvidnejša primera sta Stalin in Mao. Brez vsakega dvoma se bo kaj takega primerilo tudi v Jugoslaviji.
V začetku se lahko računa na neke vrste “ferment”, ne-
Japonski zunanji
i
minister Okiia na obisku v ZDA
TOKIO, Jap. — Ta teden bo odpotoval na uraden obisk v Washington, D.C., japonski zunanji minister Saburo Oki-ta. V zadnjih mesecih so se pojavile razne težave v odnosih med ZDA in Japonsko in namen obiska Okite je doseči pomiritev najbolj spornih točk.
Ameriški finančni strokovnjaki in kongresniki so jezni zaradi navala japonskih avtomobilov na ameriškem trgu, kar povzroča težave naši avtomobilski industriji. Število Amerikancev, zaposlenih v tej važni panogi gospodarstva ZDA, močno upada. Nekateri kongresniki govorijo o ukrepih proti uvozu japonskih avtomobilov.
Na področju zunanje politike želi Carterjeva vlada, da bi Japonci vlagali več denar-ia v lastno vojsko. Temu se Japonci upirajo, ZDA pa nadaljujejo s pritiskom.
Pogovori japonskega zunanjega ministra bodo torej važni. Prednost Okite je v tem, da gladko govori angleški jezik, kar je velika izjema med japonskimi politiki. ------------o------
Državljanska vojna v E! Salvadorju zajela vso državo
SAN SALVADOR, El Salv. — V zadnjih dneh so v tej majhni in revni centralno-ameriški državici hudi spopadi" med levičarsko usmerjenimi gverilci in vojaškimi e-notami. Poročila, ki prihajajo v glavno mesto, govorijo o borbah v vseh večjih mestih in o velikem številu ranjenih in mrtvih.
V San Salvadorju samem so se močno oboroženi študentje zabarikadirali v poslopjih univerze in začeli streljati na policaje in vojake, ki so obkolili univerzo in streljali nazaj. Neki očividec
ko vretje, ne glede na to, kdo bo zmagovalec bodisi liberalni elementi po zgledu Dubče-ka, ki bodo pri sedaj rastočih demokratskih silah iskali zunaj partije svojo podporo bodisi da bodo dogmatični elementi, ki so se zadnja leta zopet začeli zgledovati na Sovjetsko zvezo, še bolj poudarili svojo težnjo po monopolu.
Ponavljam: obe plati bosta verjetno začeli z “detitoizira-njem”, ki je mogoče tako od leve kakor od desne strani. Če se bo vzelo v poštev: prevelik osebni kult Titov, potem zakrivanje resnice o meščanski vojski, o početju komunistov prva leta po osvo-bojenju, molčanje o koncentracijskih taboriščih v 1. 1949 do 1956 na jadranskih otokih, potem pač ne bo pretežko začeti s kampanjo po detitoizi-ranju, ki bo vse napake Titove diktature skušala pripisali Titu samemu v breme.
Te tri razloge vidim kot glavne faktorje, ki dajejo možnost k radikalnemu prehodu k pluralistični družbi v
Zadnje vesti
•	Chicago, 111. — Na primarnih volitvah, ki so bile včeraj v državi Illinois, sta zmagala predsednik Jimmy Carter in Ronald Reagan. V demokratski stranki je Carter potolkel sen. Edwarda Ken-nedyja s 65 proti 30'J. Reagan je prejel 49', vseh republikanskih glasov, njegov glavni tekmec John Anderson je dobil samo 36' - , kar je presenetilo politične opazovalce. George Bush je pa dobil le 11' < republikanskih glasov. Politični analitiki se daj napovedujejo, da bo Reagan izbral Busha za podpredsedniško mesto na novembrskih volitvah, ako bo Reagar-res postal republikanski kandidat.
•	Ljubljana. Slov. — Najnc-vejše poročilo o zdravstenem stanju predsednika Tita pravi, da se ta še vedno nahaja v zelo kritičnem stanju. V zadnjih dneh je nastala notranja krvavitev, predvsem v želodcu.
•	Teheran, Iran. — Ajatola Homeini je pomilostil večino agentov šahove tajne policije Savak, vojske in drugih, ki so sodelovali v šahovem režimu. Pomilostitev ne obsega tistih, ki so pobijali ljudi, jih mučili ali kradli premoženje iranskega ljudstva.
•	Moskva, ZSSR. — Sovjetska vlada je sporočila, da bo priredila poletne olimpijske igre brez ozira na to, koliko držav bo sodelovalo z ZDA ali bojkotiralo igre.
je trdil, da je precej človeških žrtev na obeh straneh.
Levičarski gverilci želijo postaviti socialistično vlado in so se odločili za oboroženo vstajo. Dobivajo gmotno podporo iz Nikaragve, Kube in drugih centralnih in južnoameriških držav.
Desničarske skupine so tudi aktivne in pobijajo levičarje, trupla pobitih pa odvržejo kar na ulice.
Opazovalci menijo, da je državljanska vojna v polnem razmahu in da ni mogoče predvidevati, katera stran bo zmagala.
Jugoslaviji po Titovi smrti.
Kljub temu pa ostaja 4e?en velik negativen d e j a v nik: namreč iz čisto pragmatičnih vzrokov lahko sledi brezpogojna podpora jugoslovanski diktaturi od strani — zahodnega demokratičnega sveta.
Ti pragmatični vzroki bi bili še danes veljavni, če bi vzeli, da bo Titovo gospodarjenje trajalo večno. Zal je celo mogoče, da bodo Jugoslavijo potisnili v roke Sovjetske zveze, ko bo Tite odšel, pred desetimi leti je podpora komunističnemu režimu v Jugoslaviji pomenila podporo liberalnejšemu komunizmu in neodvisnosti od Moskve.
Stvarno bi mogli mi nekega dne opaziti pojačanje dogmatičnih sil v jugoslovanski partiji, in te sile bi si ohranile svojo monopolno moč, ter se mogle v bodočnosti — k6 bi ne imele druge izbire —-obrniti k Sovjetski zvezi. Pomoč demokratičnega sveta .v času razdora s Stalinom je
WASHINGTON, D.C. — V Clevelandu in drugih večjih ameriških mestih so razna zvezna sodišča odredila obvezna prevažanja šolarjev. Namen teh prevažanj je želja sodišč, odpraviti negativne posledice segregacije v omenjenih šolskih sistemih.
Načrti za prevažanje šolarjev z domače soseščine v oddaljene soseščine — dejansko pomeni iz belske četrti mesia v črnsko in obratno — skušajo doseči približno isti odstotek črnskih šolarjev v posamezni šoli, kolikor je črncev v omenjenem šolskem sistemu. Po tej formuli torej, ako je 45'. šolarjev črnskega rodu, mora biti črnskih šolarjev vsaj približno 45' , v vsaki šoli v sistemu.
Ker pa v večini večjih mest, kakor je npr. Cleveland, živijo belci in črnci v ,svojih posebnih in običajno strogo ločenih četrtih, je edini način doseči “desegregaci-jo” v posamezni šoli in celotnem sistemu, obširno in obvezno prevažanje šolarjev ali “busing”.
Pred leti je zvezni sodnik v Clevelandu Frank J. Bat-tisti ugotovil, da je tudi clevelandski šolski sistem segre-giran in da po ameriški ustavi in drugih veljavnih zakonih mora biti tega konec. Odredil je obvezno prevažanje šolarjev in zahteval od šolskega odbora, naj le-ta pripravi načrt, potom katerega bo u-spešno izvedena desegregaci-ja clevelandskih šol. Koliko bo stal načrt, ali ako ima šolski odbor dovolj denarja, o tem ni hotel sodnik Battisti ničesar slišati.
Šolski odbor ni soglašal z Battistijevo odločitvijo in je apeliral na apelacijsko sodišče v mestu Cincinnati in nato na Vrhovno sodišče v Wa-shingtonu, D.C. Apelacijsko sodišče je zavrnilo prošnjo šolskega odbora in Vrhovno
omogočila Jugoslaviji začeli z . lastnim potom, ter je prisilila — proti jugoslovanski volji gotove poglede na življenja v državi — liberalizirati.
Mi vemo, da se je tedaj Jugoslavija rešila invazije Sov-jetije samo na ta način, da je postala de facto član NATO, ko je s Turčijo in Grčijo sklenila Balkanski pakt. Kratko: pred tridesetimi leti je bila pomoč Zahoda odločilna za prehod v neodvisnost od Moskve.
Toda sedaj — v trenutku prehoda k pluralistični ureditvi, ki jo imenujem noro 1948 leto —, bi vloga demokratskega sveta mogla biti bistveno važnejša kakor prej. Zdi se mi, da to postaja mnogim ljudem z dneva v dan bolj jasno. In to rastoče razumevanje (na Zahodu) krepi mojo vero v izglede na demokracijo in uveljavljanje pravic človeka v Jugoslaviji po Titu.”
(Dalje 'prihodnjič)
sodišče je odločilo s 6 proti M, da ne bo obravnavalo prošnje šolskega odbora. To pomeni, da je tudi to sodišče potrdilo odredbe Battistija. Clevelandski šolski odbor torej nima več nobene možnosti po ameriškem zakonu upirati se “busingu”.
Zanimivo je, da so trije sodniki Vrhovnega sodišča soglašali s šolskim odborom. Sodnik William H. Rehnquist je napisal, da nobeno sodišče ne more umetno ustvarjati pogojev, potom katerih bodo vse rase, narodnostne skupine in ljudje vseh slojev živeli v medsebojnem razumevanju. Dva druga sodnika sta podpisala to izjavo, a je ostala brez učinka.
Skupina 6 sodnikov, ki je podprla Battistija, ni podala nobene izjave, v kateri bi obrazložila, zakaj soglaša z obveznim prevažanjem šolarjev v Clevelandu, j-
Predstavniki črnskih organizacij v Clevelandu, preci-vsem NAACP, so sprejeli odločitev Vrhovnega sodišča z odobravanjem. Obenem so kritizirali šolski odbor zalo. ker je le-ta apeliral na Vrhovno sodišče.
{ Nasprotniki “businga” so rekli, da sc pričakovali naj-novejšo odločitev sodišča v zvezi s prevažanjem šolarjev, nadaljevali pa bodo svoje napore proti izrabljanju srčaste v v ta namen in šolarjev samih.
------o-----
Ali je predsednik Carier nejevoljen na Cynisa Vantea!
WASHINGTON, D.C. — Vprašanje, ali je predsednik Jimmy Carter zadovoljen .s svojim tajnikom za zunanje zadeve Cyrusom R. Vanceom. je že dalj časa predmet razmišljanj političnih opazovalcev v tem mestu. Vance je izkušeni, poklicni diplomat, medtem ko je Carter novinec na tem področju.
Pred dnevi je menda Carterjev ožji svetovalec Hamilton Jordan rekel nekemu novinarju, da je predsednik nezadovoljen z Vanceom in da prav njemu pripisuje vso odgovornost za hudo napako pri glasovanju o resoluciji v ZN pred desetimi dnevi.
Po objavi tega poročila je Jordan sklical sestanek z novinarji v Beli hiši in jim odločno povedal, da kaj takega nikoli ni rekel. Nasprotno, je nadaljeval Jordan, da on visoko ceni Vancea. Carterjev tiskovni predstavnik Jody Powell je pa rekel, da uživa Vance popolno zaupanje predsednika.
Dobro poučeni viri v tajništvu za zunanje zadeve pravijo, da bo Vance zapustil Carterjevo administracijo, če bo preasednik ponovno izvo- ! Ijen za novo štiriletno mandatno dobo. Po teh vesteh naj bi bil Vanceov naslednik sedanji svetovale'': za nacionalno varnost Zbigniew Brzezin -ski,
Iz Clevelanda in okolice
Pomlad prihaja—
-Jutri zjutraj ob 6.10 je pomladno enakonočje, s katerim se začne pomlad.
Zajtrk z omletami—
Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu bo imelo svoj vsakoletni zajtrk z omletami in klobasicami v nedeljo, 23. marca. Za premnoge farane in enako za bivše farane je to pomemben letni dogodek. Obenem je tudi lep način obhajanja začetka pomladi. Vstopnice: $2.50 za odrasle, $1.25 za otroke.
Potice naprodaj—
Članice Kr. 2 Progresivnih Slovenk Amerike bodo prodajale svoje res odlične potice v torek, 25. marca, v prizidku Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Potice lahko naročite pri Marge Kaus na 432-1206 ali Nevi Patterson na 361-4651. Članice tega Krožka veliko prispevajo Slovenskemu domu za ostarele.
V starostnem domu—
Ga. Dorothy Strniša sedaj biva v Slovenskem domu za ostarele na Neff Rd. Pred leti je bivala na Norwood Rd. in je bila zelo aktivna faranka pri Sv. Vidu.
Tiskovnemu skladu—
Družina Branka Magajne, Brookfield, 111. je darovala $10 v tiskovini sklad AD.
Mrs. Jean Kent, Quincy, Kal. je tudi darovala $10 Ameriški Domovinj.
Mr. in Mrs. Martin Guist iz Willowicka, O.", sta prispevala $10 našemu listu.
Vsem darovalcem naša iskrena hvala!
LILIJA vabi—
Dramatsko društvo Lilija uprizori veselo igro “Voda” v nedeljo, 23. marca, ob 3.30 popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Vstopnice imajo člani, naprodaj bodo tudi pred pričetkom igre.
Glasbena Matica—
Pevski zbor Glasbena Matica priredi svojo pomladansko večerjo in ples v soboto, 22. marca, v SND na St. Clairju. Začetek ob 6.30 zvečer, večerja bo ob 7, nato ples. Vstopnice imajo člani zbora ali pa pokličite Cathy Hopkins na 184-6143.
Posebna seja—
Članstvo Slovenskega doma za ostarele je vljudno vabljeno, da se udeleži posebne seje, ki bo v petek, 21. marca, ob 7. zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Edina točka na sporedu bo vprašanje povečanja Doma. Slovenski dom za ostarele ima dovoljenje, dodati do 63 novih postelj. Lahko pa dodajo samo 53, 43 ali še manj še število postelj. Zadnjo besedo ima članstvo. Člani so tisti, ki so darovali Domu najmanj $25. Nečlani nimajo pravice do glasovanja.
**+—4+++****+—+**+*++++■»**+*
VREME
Pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 54 F. Jutri pretežno oblačno in nekaj toplejše, z možnostjo dežja popoldne. Najvišja temperatura okoli 59 F,
Nekaj izjav o Jugoslaviji po Titu

s fe
Ameriška Domovina
-IVI* l/IC-Zl ■%.—»IO \n
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland; OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:	(',
Združene države:	•
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.	"	<
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 .for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three moriths * Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
A	No. 33 Wed., March 19, 1980
LETOŠNJE PREDSEDNIŠKE VOLITVE
Letos imamo zopet predsedniške volitve. Predvo-livna kampanja je že v polnem razmahu in nekateri prijavljena so že morali odpovedati svoje kandidature, predvsem v republikanski stranki. Izidi prvih primarnih volitev kažejo, da bodo demokrati ponovno imenovali predsednika Jimmyja Carterja, republikanci pa bodo izbrali bivšega kalifornijskega guvernerja Ronalda Reagana.
Čeprav bosta strankini konvenciji šele poleti, domnevajo politični analitiki, da sen. Edward M. Kennedy ne bo uspel proti'Carterju, o sedanjem kalifornijskem guvernerju Jerryju Brownu pa ni več nobenega govora. Reaganova glavna nasprotnika sta sedaj liberalno usmerjen John B. Anderson in George Bush. Bivši predsednik Gerald Ford je izjavil pred dnevi, da ne bo kandidiral letos. Poznavalci republikanskih političnih razmer menijo, da ne Anderson ne Bush nimata več nobene resne možnosti, preprečiti Reaganovo zmago.
Preobrat v sedanjem stanju je še vedno možen, predvsem v zvezi s Carterjevo kampanjo. Ogromne gospodarske težave v ZDA mu lahko bistveno škodujejo, kar bi bilo v prid sen. Kennedyju. Pomanjkljivosti v predsednikovi zunanji politiki, posebej v zvezi s talci v Iranu, tudi lahko pomagajo Kennedyju. Takih nevarnosti svoji kandidaturi Ronald Reagan nima. Vprašanje Reaganove starosti — star je namreč 69 let — bo predmet volivne kampanje same, prav tako njegova izrazita politična konservativnost, nev pa predvolivne kampanje.
Možno je sklepati torej, da bomo volivci letos glasovali ali za Carterja ali za Reagana. Brez dvoma bodo na volivnem listku tudi druga imena, ki pa bod'1 predstavljala razne skrajne stranke, kot so komunistična, socialistična in še druge. Glasovati za take kan didate pomeni isto, kot ostati doma.
Marsikateremu bralcu našega lista bo letošnja izbira nezadovoljiva. Predsednik Carter je morda res dober in iskren človek, ki nikoli ne govori neresnice, — vsaj kakor on §am pravi. Tri leta in dva meseca njegovega predsednikovanja so pa zgovoren dokaz, da m kos nalogam in problemom, ki pretijo ZDA. Ronald Reagan je pa zelo star za položaj predsednika. Ta služba ni samo izredno odgovorna, ampak časovno in [ umsko zahtevna. Noben predsednik se ne more'zado-* voljiti z osemurnim delavnikom. Ali lahko pričakujemo, da bo Reagan zmožen garanja v Beli hiši dan za ■ dnem, mesec za mesecem, leto za letom? Zelo dvomljivo, bi rekel.
) Njegove najnovejše izjave kažejo, da se je predsednik Carter zavedel svoje pomanjkljivosti na področju notranje in zunanje politike. Priznavanje pomanjkljivosti pa ne pomeni, da jih je človek zmožen premagati. Nobeden ne more reči, da bo odslej sposobnejši, kot je bil poprej: Ako bi bilo to možno, bi bili vsi orez napak! Nobeden noče biti nesposoben! Glede predsednika Carterja se moramo mi sami odločiti, ali bo sposobnejši v nasledniih štirih letih; kot ie bil v orvi mandatni dobi. Težko je pa zagovarjati človeka, ki je moral priznati, da nepoštenosti Sovjetske zveze ^aoram njemu samemu in ZDA nikakor ni pričakoval. Tri leta naraščanja inflacije tudi ne govori v Carterjev prid.
Kaj pa Ronald Reagan? Njegovo starost in posledice. ki jih utegne imeti ta faktor za njegovo uspešno predsednikovanje, sem že omenil. Reaganova konservativnost je mnogim všeč, a ie samo na splošno izražena. Podrobnosti njegove politike niso jasne. Trdi, da morajo biti ZDA močne in spoštovane povsod po svetu. Seveda! Ampak vsakdo lahko aovori! Reagan ni nikoli Povedal, kai bi on storil, da bi bile ZDA močne in suoštovane. Kakšna je Reaganova politika naoram Srednjemu vzhodu ali Afganistanu, ne vemo. Najbrž zato ne, ker on sam ne ve. Na kak naun bi Reagan rešil talne v Iranu? Rekel ie le, da ako bi bil on predsednik, bi do zaietia poslaništva nikoli ne bilo prišlo. Najbrž! Ponavljam: vsakdo lahko govori. ?e posebno pa politiki, ki iim ni treba prevzemati odgovoimosti za vse, kar trdijo.

■ s' -v
RMERISKA DOMOVINA, MARCE 19, 1980	■ V: ' ' p'
Reagan nima nobenih izkušenj na področju zunanje politike, nikoli ni bil član Kongresa ali bil v službi v zvezni vladi. Bil je samo guverner. Kdo ima slično preteklost oz. jo je imel, ko je bil izvoljen kot predsednik ZDA pred štirimi leti? Jimmy Carter!
Ameriški politični sistem je res odprt tistemu, ki želi postati predsednik. Prijavljena pa morajo imeti precej denarja ali podpore. Primarne volitve imamo sedaj skoraj v vseh državah in kandidati se lahko potegujejo za podporo volivcev. Denar veliko pomaga posameznemu kandidatu, ni pa zmeraj odločilen faktor. Dva dokaza le-tega sta republikanca John Connally, ki je imel veliko denarja, a ni prišel nikamor, in John Anderson, ki je bil brez denarja in je sedaj Reaganov glavni nasprotnik. ■	'	.
! I	<	>	. ’	!)*...	-i •	•	„ «
Zgodi se, da v tej odprti tekmi zmerom ne zmagata najbolj sposobna kandidata, ki se pojavita v demokratski in republikanski stranki. Najzgovornejši dokaz, da je to res je dejstvo, da bosta predstavljala glavni stranki na letošnjih predsedniških volitvah prav Jimmy Carter in Ronald Reagan.
Rudolph Ml Susel
Beseda iz naroda.
Uspeh Misijonskega kosila pri Sv. Vidu je bil obilen!
CLEVELAND, O. — Toplo pozdravljam z vso hvaležnostjo vse, ki so sodelovali ali se udeležili MZA-CMA Misijonskega kosila v nedeljo, 16. marca.
Uspeh je bil odličen in slovenski misijonarji bodo veseli, ko bodo zopet deležni materialnih pomoči od MZA in misijonskih dobrotnikov.
Ker se bližajo že velikonočni prazniki, želim vsem v imenu MZA blagoslovljeno Veliko noč — Aleluja!
Sonja Ferjan, gl. tajnica MZA -----o------
Iz Slovenske pisarne
CLEVELAND, O. — Za velikonočna voščila ima Slovenska pisarna v Baragovem domu na razpolago lepe karte z narodnimi motivi.
Slovenska pisarna je prejela iz Gorice knjižno izdajo Goriške Mohorjeve družbe za leto 1980, ki obsega štiri knjige in je cena $15. Kakor vedno, je v Koledarju izbrano gradivo zelo bogato in poučno. Uredniki so se res morali potruditi, da so vse to zmogli zbrati ih izdati v prikupni obliki.
Druga knjiga: Nevidna meja, izpod peresa Franceta Jeze, ki nam je posebej znan s svojimi izsledki, od kod naj bi Slovenci prišli v sedanjo ■ našo domovino. Knjiga obsega, 186 strani in 9 sestavkov,, ki morda posebno 'zagrabijo: Dekle na vrtu, Konec pošasti in Sem umoril človeka? To so težka razmišljanja in ko prečitamo Nevidno mejo, nas postane skoraj strah bodočnosti.
Tretja knjiga: Prelistavanje poldavnine. So to spomini dobro poznanega pisatelja Vilka Beličiča. Sestavljena je kot dnevnik, pa vendar ni dnevnik v zapovrstnem redu, ker je vsak spomin obsežen z razliko rnesecdv in let, na sorodni dogodek ali osebnih srečanj. Tisti, ki so na Primorskem doma, bodo našli v knjigi veliko poznanih oseb. o katerih piše g. Beličič. Kdor bo knjigo pazljivo prebral, bo v nje našel tudi mnoga imena, kakor dr. Metod Turnšek, Ludvik Leskovar, Mirko Javornik, Simon Kregar, France Gorše, Vinko Vovk, Vinko Žakelj, Lovro Tomazin in še več drugih.
Slovenski rojaki iz Primorske bi si te knjige morali nabaviti in prebrati.
Žal, četrta knjiga, Primorski leksikon, še ni dotiskan in ga bodo v kratkem poslali; je pa v zgoraj navedeni ceni že vključen.
Slovenska pisarna
6304 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Olimpiada v Lake Piacidu
BELLEVILLE, Ont. — Našli smo se, Slovenci v Lake. Piacidu! Oskar Koren, Ivan Cebas, Frank Zrimšek, moja malenkost in France Jerman iz Argentine.
Jermana sem dobil na Van Hoevenberg gori kot argentinskega trenerja, njegovi trije sinovi:	Marko, Matevž
in Martin pa so tekli v Gros-; Country tekih in biatonu, drugi Slovenci iz Argentine so bili pri “slalomu” in “smuku” (downhill).
Gledal sem tek na 15 km, kjer je Šved Wissberg prehitel Finca Mieto-ja le za 1 stotinko sekunde. Bilo je zelo mraz, s faktorjem severnega vetra in smuške brzine okrog —45 C in naše Argentince je tako zeblo, da se niso ogreli pri 15 km teku, zato se tudi niso plasirali. Samo severnjaki so se izkazali v takem mrazu.
V Intervale-u je Slovenec Norčič skakal na 70 m skakalnici (66 m in 78 m) veliko pod svojo normalo, izglodalo je, da je imel prekratek nalet. Planica, katero je načrtoval inž. Bloudek, ima daljši nalet. Načrte za obe skakal niči je naredil Slovenec Kari Martič.
Na Whiteface gori je tekmoval Bojan Križaj in se j c uvrstil na 4. mesto v veleslalomu, pri slalomu se je pa na Whiteface gori odigrala nai-novejša slovenska drama. B. Križaj je v prvem poskusu v slalomu za malenkost zgrešil in podrl vratca, a so mu dovolili ponovni poskus, v katerem je prišel tretji, pri istem poskusu je bil Steinberg peti. Pri pregledovanji: filmov se je pokazalo, da je Križaj za malenkost zgrešil vratca in je bil diskvalificiran. Če bi ne bilo te smole bi bil Križaj po vseh treznih cenitvab pred Steinbergom, ki si je osvojil zlato medaljo. 8. in 9. mesto sta zavzela Slovenca Kuralt in mladi Franko iz Gorice. Iz Argentine je vozil slalom Slovenec Janez Flere. S tem, da so se uvrstili trije Slovenci med prvih deset, so postali Slovenci v alpski kombinaciji športna velesila.
Slovenci trenirajo julija in avgusta v argentinskih Andih v Barilochah in so v prijateljski zvezi z Jermanom.
Slovenci so trenerji raznih evropskih ekip, kot Mesec, ki je trener Norvežanov, Gorjanc trener finske ekipe, Jemec pa Nizozemske vrste.
Veliko je bilo govorjenja., zakaj ne bo naslednja zimska olimpiada v Ljubljani, ampak v Sarajevu. Strokovnjaki so bili mnenja, da če bi bilo olimpijsko središče na
;< 1»	‘»I	‘ '
Bledu? bi bila skakalnica na Planici - oddaljena čez 20 km, prav tako bi bila smučišča- na Pokljuki in v Bohinju predaleč. V Sarajevu pa je gora takoj za mestom. Seveda bi Slovenci želeli, da bi bila olim-piada v Ljubljani, mogoče niso zadosti pritiskali na olim-'—pijski odbor. Škoda, da niso organizirali svetovne akcije med Slovenci po svetu, ki bi gotovo podprli olimpiado v Sloveniji.
Rusi, Vzhodni Nemci, A-merikanci in Skandinavijci, poleg Avstrijcev in Švicarjev so dominirali na zimskih o-limpijskih igrah.
Rodnina in Zaicev v parih, Steinberg v slalomu, Zemja-tova v teku, zlati Erik Heiden Tormanen v skokih in ljubka Denise Bielman so poleg drugih nova imena olimpijskih herojev.
40,000 navdušenih ljudi jih je spremljalo, od teh tri četrtine Amerikancev; vstopnico za drsanje v parih v nedeljo so bile po $56, ostale pa od $28 do $35.
Dežela okoli Lake Placida, v hribih Adirondack, jim je nudila, kar'je mogla. Lepa pokrajina, . nekaj trgovin in restavracij, ozke ceste, natrpane avtobusov in prevoznih tovornjakov. Organizacija o-limpiade je bila sicer dobra, a prometni vozel na cestah 86 in 73 pa obupen.
Tam se je ustavil ves prompt in treba je bilo čakati po cele ure, da se je prišlo naprej. Zakaj niso zgradili mostov, da bi se temu izognili, je težko razumeti. Ta svetovni smučarski center bo nemogoč, če ne bo ‘overpassov’, po katerih bo promet gladko tekel. Nihče ne zahteva “mono-rail” ampak transportacijo bo treba bolje organizirati.
Kako bo na naslednji olim-piadi v Sarajevu, Jugoslavija, je lahko predvidevati, saj še stara pesem pravi: “Sarajevske uzke staže ...”
Amerik anci v teksaških klobukih so bili zelo vljudni šerifi, kakor tudi olimpijski odbor, kakor tudi prebivalci in bodo vsekakor ostali v.lepem spominu.
Nekaj bojkota proti Sovjetski zvezi je bilo pač opazili: šlbdentje so delili ' letake “Proč iz Afganistana”, Poljaki in Ukrajinci so bili tudi vidni s plakati.
Prav je tako, je tudi bolje za naše ljudi. Kolikor več bo odpora proti sovjetski agresiji, toliko dalj Sovjetov še ne bo v Jugoslavijo.
F. Grmek ------o------
Forošllo o popravilih cerkva pri Treh farah v Metliki
CHICAGO, 111. — Najprej moram sporočiti, da sem dobila žalostno novico o smrti župnika iz Metlike, č. g. Pavla Verderberja, ki je omahnil sredi požrtvovalnega in nesebičnega božjega službovanja kmalu po Božiču. Že pred meseci ga je zadela možganska kap in je bil cel mesec v bolnišnici. Malo pred Božičem je prišel iz bolnišnice in se z vso vnemo zopet prijel za delo.
Ko se je peljal v avtomobilu blizu Semiča z g. kaplanom in č. sestro, ga je zopet zadela kap. Kaplan je ustavil avtomobil in sta s č. sestro skušala župniku Verberberj'1 pomagati. Ves trud je bil zaman in sta mogla le moliti za zveličanje njegove duše. Bogu je bilo zadosti dela in njegovega trpljenja in je svoje--ga zvestega služabnika župnika Verderberja poklical k Sebi po zasluženo plačilo.
Kako priljubljen je bil č. g. Verderber, je bilo razvidno od velikega števila ljudi, ki
so se prišli poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškem c-dru. Velika množica ljudi se je tudi udeležila pogreba. Pravijo, da Metlika še ni videla takega pogreba.
Od zadnjega dopisa so darovali za popravila cerkva Treh far naslednji rojaki in rojakinje:	Družina M. R.V.
(Stockton, Kal.)) $300; po $100: Mr. in Mrs. Martin Simčič ter Mr. in Mrs. Anton Slane (vsi iz Wisconsina); po $20: Mr. in Mrs Frank Mat-kovich in Mrs. Gizella Hozian (vsi iz Illinoisa) ter Mr. Štefan Novak iz Ontaria, Kanada.
Že pred smrtjo mi je g. župnik Verderber poslal pismo naslovljeno ameriškim in kanadskim rojakom, v katerem je obširno pisal o načrtu za popravilo cerkva Treh far. Ker bodo popravila trajala še dalj časa in bo potrebno veliko denarja, pismo tu objavljam:
Dragi metliški rojaki v Ameriki!
Iz poročil, ki jih včasih dobim od rojakov iz Amerike, vidim, da se Belokranjci, zlasti metliški farani, ki živite v Ameriki, zanimate za Marijino božjo pot pri Treh farah. Na pobudo Marije Pečarič iz Chicaga sem pred nekaj meseci na kratko opisal to Marijino božjo pot.
Na ponovno pobudo Marije Pečarič Vam zdaj sporočam, v kakšnem stanju so cerkve pri Treh farah in kaj smo / tam popravili.
Vzdrževanje cerkva je p-i nas težka "' zadeva, ki zahteva od župnikov in vernikov veliko dela, požrtvovalnosti in potrpežljivosti. To je posebno težko, ker ima vsaka župnija poleg farne cerkve in-župnišča še večje ali manjše število podružnic. Metliška župnija jih ima kar devet. Kapa so pri Treh farah tri cerkve, lahko rečemo, da jih imamo enajst. Vse te cerkve je treba vzdrževati in obnavljati z darovi vernikov. Drugih dohodkov ni.
' V 22 letih, odkar sem župnik v Metliki, smo izvršili naslednja večja popravila: Župnijsko cerkev smo najprej prenovili znotraj: Naredili smo novo električno napeljavo, prebelili stene, prenovili umetniške slike na o-boku, obnovili vseh pet oltarjev in prižnico ter nabavni nove hrastove klopi. Nazadnje, pred petimi leti smo prenovili tudi zunanjščino cei-kve, proštije in cerkvice sv. Roka na metliškem pokopališču. Kaj vse smo popravili v notranjščini proštije, ne bom našteval. Ves ta čas pa tudi Treh far nismo puščali v ne-mar. Predvsem smo vse tri cerkve na novo pokrili, tudi zvonik. Tako smo cerkve ob-varovali propadanja. Pred nekaj leti smo naredili jnove hrastove klopi, v glavni, to je zgornji cerkvi, in trojna nova hrastova vrata.
Med tem smo na novo sezidali cerkev na Lokvici, ki je bila razvalina. Večja popravila smo izvršili v Slanini vasi, kjer se nam je hotela cerkev podreti, tako je bila razpokana,' — in v Trnovcu, kjer se nam je začel strop podirati. Obnavljalo se je tudi v Drašičih, na Božakovem in v Vidošičih. Zdaj kliče po nujnem popravilu cerkev na Grabrovcu.
Pri Treh farah smo že dolgo mislili tudi na polepšanje. Ko so bile strehe nove, smo mogli misliti tudi. na to.' Zlasti glavna, to je zgornja cerkev, je bila znotraj, 'rekel bi, najgrša. Tako smo se poprijeli lansko jesen in delo dovršili letos za glavno žegnanje. Kaj smo naredili? Najprej smo tla dvignili za 20 cm i:i
na novo tlakovali s terazto
ploščicami. Naredili smo nova okna in jih vzidali. Zunaj za oltarjem smo odrušili zunanjo polovico zidu, s katerim so bila nekoč zazidana prvotna okna gotske oblike. Tako je zdaj od zunaj lepo vidno nekdanja oblika stavbe, kar močno povečuje njeno lepoto. Seveda smo vso .zunanjščino lepo prebelili. Naredili smo tudi nove praktične stopnice na kor iz železo-betona.
V cerkvi smo spredaj, vštric zakristijskih vrat postavili nov marmornat oltar, po novih bogoslužnih določilih o-brnjen k ljudem. Tudi stopnice, na katerih stoji, so oblečene z marmorjem. Podstavek oltarja je deloma narejen iz starega nagrobnega spomenika z groba družine Pečarič iz Drašič št. 46 (prej 27)-Ob oltarju mora biti križ- ~ Vzeli smo železen križ z opuščenega groba, mu naredili železno stojalo in ga prebarvali. Jezusovo telo in Marijo pod križem pa pozlatili. Kc' je pri Treh farah glavno pokopališče za Metliško faro, bodo po tem nagrobnem spomeniku pod oltarjem in križu ob njem vsi naši rajni pridruženi vsaki sv! maši, ki se bo darovala na tem oltarju.
Zdaj, ko je ena od cerkva pri Treh farah tako.lepo prenovljena, se še bolj kaže potreba, da bi prenovili tudi drugi dve. Mojstru, ki je delal skoraj vse leto (vedno dela sam), smo že naročili, ne] pride čez dve leti obnai’ljat srednjo cerkev. Pbtem pa, k° bo mogoče, še spodnjo.
Dobil sem* v roke izrezek V časopisa — menda iz Ameriške Domovine, da se še zbv'a za obnovo Treh far. Zbira Milena Dovč-Lončarič, Mat" Hutar in Frances Stariha-Našteti so vsi, ki so že pl"" spevali. Vsem darovalcem V zbirateljem se v imenu MG' liske župnije, v kateri so Trl fare, najlepše zahvaljujta-Vseh se spominjam pri marš zlasti kadar mašujem Pn Treh farah, da bi Vam B°i> obilno povrni],.
S spoštovanjem!
Pavel Verderber, žu.pn‘h
Pri prepisovanju mojega prvega dopisa o cerkvah P’;i Treh farah je bilo pomotoiG-objavljeno, da so te tri cerkvice zgrajene na treh hribčkih, kar pa ne drži. Cerk1'1’ so zgrajene skupaj na skoraj ravnem prostoru na pokop3' lišču.
Prispevki za popravilo ce-' kva pri Treh farah še sprejemamo in imena dobrotnike'1' bodo od časa do časa obj3V Ijena v Ameriški Domovin'' Darove lahko pošljete na:
Mr. Stanko Vlasic 5759 Natchez Ave.
Chicago, 111. 60638
Mary Pecharicb 5634 So. Nashville Ave-Chicago, 111. 60638
Joseph Virant 2114 W. 21st Pl.
Chicago, 111: 60608
Mary Pecharicb


redniški mizi je več dopis°" v katerih dopisovalci naz11^ njajo, da nabirajo denar pomoč raznih župnij ali dr" gib yerskih ustanov v SloVr' niji. Te dopise prav radi °1 javljamo po možnosti. Organizatorji takih akcij pa mor“ jo upoštevati naše dolgolel1'1’ pravilo, da navedejo tri r-?. slove, na katere lahko nab bralci pošljejo svoje prispey ke. Priporočljivo je? da na1* pošljete v objavo tudi pisk1' oz. prošnjo tamkajšnjega žUr nika, s. prednice itd., kak01 je to storila ga. Pecharicb J
'KmmmK msumrm.
march m
m
I
m
Iz slovenskega Toronta
Slovenci na XIII. zimskih
olimpijskih igrah
Plemenito življenje
Res plemenitega človeka vse občuduje in ga imajo vsi radi. Ob takem zgledu si vsakdo želi, da bi bilo njegovo življenje iz dneva v dan bolj plemenito. Nekje sem bral navodilo za dosego tega cilja. Glasi se:
ŽIVLJENJE TI BO BOLJ IN BOLJ PLEMENITO,
če boš gojil tri stvari: dobroto, modrost in prijateljstvo; če boš iskal tri stvari: resnico, vednost in razumevanje;
če boš ljubil tri stvari: vite-štvo, pogum, usliižriost; če boš obvladal tri stvari: dobrosrčnost, zadovoljstvo in dostojnost;
če boš branil tri stvari: čast, prijatelje in slabotne; če boš občudoval tri stvari: nadarjenost, d o s tojanstvo, prikupnost;
če se boš izogibal treh’ stvari: nevednosti, žalitve in zavisti;
če se boš vadil v treh stvareh: v delu, v zvestobi in v pravičnosti;
če se boš bojeval proti trem stvarem: proti laži, brezdelju in proti obrekovanju; če boš ohranjal tri stvar: zdravje, ugled in dobro voljo.
(Gornje navodilo sem bral napisano na steni stare/ cerkve v Mehiki.)	P.
Odšel je . . .
Vedeli smo, da je bolan, a nismo pričakovali, da nas bo -tako kmalu zapustil. Ledvico so mu že tri leta odpovedovale in nazadnje je obnemogel in 5. marca letos je preminul. Umirjen se je poslovil od tega sveta in se preselil v večni mir g. Anton Juha, ki je s svojo družino živel že kakih 10 let na 62 Recar Ave., Islington. Zadnje čase je pripadal župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo.
Anton je bil doma na Igu pri Ljubljani v verni in slovensko zavedni družini duhovi. Njegov oče je bil cerkveni ključar. Na domu še živi brat Janez. Anton se je že doma izučil krojaštvo. Krojač za ženske in moške obleke je o-stal vse svoje življenje.
Ker je odklonil komunizem je leta 1945 odšel od doma, se podal čez Ljubelj in odšel v svet iskat svobode in kruha. Že v koroških taboriščih je spoznal gdč. Marijo Zupančič, ki danes kot vdova žaluje za njim. Oba sta prišla v Kanado, ki jima je bila dobra nova domovina, dala jima je svobode in kruha. Najprej'sta si ustvarila dom na Old Weston Road v Torontu Tu so se jima rodili: hči Margaret ki je danes poročena Rovanšek v Sault Ste. Marie, sin John, ki je srednješolski profesor, ter Pfank, akademik, ki študira na univerzi v Londonu, Ont. Po 18 letih se je družina preselila na Islington, kjer še sedaj živijo.
Pokojni Anton je bil veren človek s o 1 i d n e ga značaja. Njegova posebnost je bila, da je 30 let ostal v isti službi pri Warren K. Cook, tovarnarju, ki izdeluje obleke. Bila je to njegova prva in edina služba v Kanadi/ To dejstvo kaže njegovo solidnost pri delu, pa tudi njegovo pridnost in vestnost. Veliko je pomagal tudi, ko se je gradila prva slovenska cerkev Marije Po-
magaj v Torontu. Naj mu vse dobro sedaj Večni poplača in mu nakloni večni mir. Slovenska skupnost ga bo pogrešala. Bil je med drugim aktiven član Ž.H.P. Slovenija. E-nako ga bo pogrešala tudi družina, kateri na tem mestu izrekamo iskreno sožalje!
Por.
Postna odpoved
Živimo v postu. To je včasih res nekaj pomenilo:	ne
muzike, ne plesa, ne potic, ne krofov, ne klobas, ne gostij in ne veseljačenja. Na pepelnico so mati pomili vse lesene žlice še posebno skrbno, da se jih ne bi držala kaka maščoba. Ljudje so postni čas vzeli resno, tako da so se vzdržali mesa in se tudi strogo postili. Kako zdravo je bilo to za telo in celo za dušo!
Danes pa je vsa postna strogost popustila. Čuti se, da bi se nekateri krogi radi vrnili k njej nazaj, pa ne gre. Kako težko je na novo nategniti vajeti, zlasti, če si jih enkrat sam spusti iz rok!
Sedaj smo se pa vrgli na denar, ki je bog tega sveta in teh časov, kot da bi denar mogel kupiti to, kar so naši predniki “kupovali” z močno voljo in s a'm o p r e magova-njem. Torontska nadškofija že 4. leto organizira postno kampanjo: Share Life. Je to denarna nabirka velikega formata, ko katoličani sami darujejo za vzdrževanje svoje dobrodelnosti. Letošnji cilj je zbrati $3,235,000. Vse tri dosedanje nabirke so se dobro obnesle in so celo prekoračile postavljene cilje. Pri tem delu se zelo dobro izkažejo župnije, ki naberejo 75% vseh darov. Jaz bi to ne imenoval darove, ampak katoliški davek. Kampanja je napor katoličanov v škofiji POMAGATI ŽIVLJENJU. Pomagati na tri načine:
Nabirka v prvi vrsti poskrbi za vzdrževanje velikega semenišča, kjer se vzgajajo bodoči duhovniki, da duhovno življenje ne bo, ugasnilo. V ta namen je letos namenjenih $275,000.
$950,000 pa bo dobil fond za tretji svet — razvijajoče se države. Katoličani v Kanadi imajo C.C.O.D.P., kar pomeni: Canadian Catholic O '-* ganization for Development and Peace. To organizacijo so ustanovili kanadski škofje leta 1967..Lani je bilo iz njenega fonda izplačano $6,712,635 za 400 važnih podvigov v A-friki, Aziji ter srednji in južni Ameriki. Polovico te vsote je naklonila vlada. V svetu živi 1,200 milijonov ljudi, ki niti nimajo zadosti zdrave pitne vode.
Tretja pa je katoliška dobrodelnost doma. Ta bo dobila $1,710,000, da bo mogla poskrbeti za 11 dobrodelnih organizacij, ki jih katoličani sami vzdržujejo, odkar so se ločili od United Appeal.
Letošnja postna akcija, pri kateri naj bi vsakdo prispeval toliko, da bi se mu poznalo, da bi občutil, bo v nedeljo, 23. marca, 4. maja in i. junija 1980.
Por.
Modrost v enem stavku
“Možno je, da akcija ne prinese. vedno sreče; toda ni sreče brez. akcije.” Kako prav ima Disraeli.
LETHBRIDGE, Alta. — Po zgodovinskih podatkih (Valvasor) vemo, da so v Sloveniji poznali -smuči in te uporabljali že v 16. stoletju. Zlasti okoli Turjaka in na Blokah in hriboviti okolici teh. Iz nujnosti so bloški kmetje uporabljali “šmeče” tj. bukove, na sprednjem koncu navzgor zakrivljene deske za premagovanje visokega snega in pogostih zametov, saj brez njih bi v hudi zimi sicer ne mogli nikamor.
Kos jermena, pribit na o-beh zunanjih straneh deske — smučke, je tvoril zanj ko in v to so vtaknili nogo in potlej podrsavali po snegu. Nujnost je rodila ta izum, da so mogli k sosedu, po opravkih dalje od doma in predvsem cb nedeljah v cerkev. Celo pogrebci so uporabljali smuči in na njih prepeljali mrliča do pokopališča na smučeh. Dva sta smuči s krsto vlekla, dva zadaj pa po potrebi zavirala.
Pomembno je to, da so bili Slovenci menda prvi v srednji, gotovo pa v južni Evropi, ki so poznali smuči in te torej koristno uporabljali. Seve so bile te smuči preprosto, ročno izdelane, le za silo u-krivljene. Kmetje in tudi pozneje so smučarji sprva rabili za odrivanje in zaviranje le eno pa dolgo palico.
Že pred prvo svetovno vojno, zlasti pa po njej, so slovenski vojaki, ki so služili v avstrijski armadi, prinesli domov prve, modernejše izdelane smuči in z njimi prvo znanje o smučanju. Prve smuči si je z Norveške naročil učitelj v Dolu nad Ajdovščino 1. 1888, Edmund Čibej, ki pa je smučke imenoval “snežke”. L. 1902 je bil Rudolf Cvetko (pozneje znan slovenski sabljač) imenovan za komandanta smučarskega oddelka pri 16. polku v Bje-lovaru. Rudolf Badiura je leta 1913 tekmoval na vojaških tekmah v Bohinju in bil tretji, in je 1. 1914 vodil v Bohinju in Ljubljani prva smučarska tečaja, 1. 1924 pa izdal prvo slovensko knjigo o smučanju.
Smuči so se brž udomačile v Sloveniji, in vršile so se prve skromne tekme. Leta 1924 pa se je nekaj slovenskih in hrvaških smučarjev že celo udeležilo prvih zimskih olimpijskih iger v Cha-monixu v Franciji. S slabo opremo in ne dovoljno oblečeni so nekateri odstopili, e-den od njih pa je vztrajno presmučal dolgo progo, na cilj pa je prismučal kasno, ko so že pospravili napis “Cilj” in so mnogi že na toplem zalivali uspehe ...
(Ko sem končal beograjsko telesno vzgojno šolo, sem za diplomsko nalogo zbral vse, kar mi je bilo dosegljivega gradiva o smučarskem razvoju v Jugoslaviji pod naslovom “Zgodovina jugoslovanskega smučanja”. Malenkosti iz rokopisa sem kasneje objavil in zbirko izpopolnjeval, ko pa sem se umaknil v svobodo, je bil rokopis kakin 80 strani z drugimi knjigami zaplenjen. Kasneje pa je bil v skoraj dobesednih odlomkih priobčevan pod drugim imenom. Za nekoga pač lahko izkoriščena prilika.)
❖
Slovenski smučarji so se
pod jugoslovanskim imenom udeležili skoraj vseh dosedanjih olimpijskih iger, a do letos na^teh ni bilo kaj prida vidnih uspehov.
Med obema svetovnima vojnama so slovenski smučarji dosegli le dva res vidna in pomembna uspeha. Smučarski tekač, Jeseničan France Smolej je med evropsko tekaško elito dosegel menda na teku na 30 km zavidno 10. fiesto, na Fis tekmovanjih evropskih smučarjev v^ alpskih disciplinah je pa tudi Jeseničan Ciril Praček zasedel odlično 7. mesto.
Vidnejše uspehe so med vojnama dosegali naši skakači na smučeh. Za te je namreč športni klub Ilirija zgradil po načrtih in pod vodstvom mecena slovenskega športa inž. Stanka Bloudka v planiški dolini raj do smučarskih skakalnic od 25-metr-ske za šolarje in začetnike, preko 40 m, 60 m, 80 m pa do mamutske velikanke za smuške polete, kjer je 1. 1936 Avstrijec Bubi Bradi kot prvi človek skočil 101 m!
Zadnja leta pa prvič redno zasledimo imena nekaterih slove nskih smučarjev med vrhunskimi svetovnimi' smučar j i-tekmovalci. Odkod nenaden napredek? Brezdvom-no so ogromno pripomogle k napredku žičnice, ki jih pred drugo svetovno vojno nismo poznali, pred dvema desetletjema so pa pričdle preprezali tudi slovenska smučišča in s tem nuditi slovenskim smučarjem lažja vadenja, ker prej si moral v znoju in naporih najprej peš ali s smučmi v breg in na vrh strmin, nato šele smuk ali slalom v dolino. Možnost podeseterjene vadbe in brez napornih naprezanj v hrib. Zato uspehi!
.
Prvi slovenski imeni, ki sem jih pred leti zasledil med mednarodnimi tekmovalci, sta bili: Bojan Križaj in Boris Strel. Letos so Jugoslavijo zastopali spet izključno slovenski smuški tekmovalci, le v drsanju je tekmovala Zagrebčanka Sanda Du-'bravčič. V smuku, slalomu in veleslalomu so tekmovali: Jure Franko, ki je/17-Ietni mladinec, Bojan Križaj, Jože Kuralt in Boris Strel, Med dekleti so bile: Meta Jerman, Nuša Tome in Anja Zavad-nav.
V smuških skokih so tekmovali: Brane Benedik (tudi šele 17 let star), Bogdan Norčič in Miran Tepeš; med tekači so pa bili Marjan Burger, Ivo Čarman in Tone Djurečič. To je torej bilo evropsko slovensko zastopstvo.
Argentino pa so pod vodstvom našega znanega športnika Franca Jermana zastopali kar trije njegovi sinovi -smuški tekači Marko, Martin in Matjaž in Janez Flere. Tudi naša kri za argentinske barve.
Ko sem gledal otvoritveno parado, se mi je zdela jugoslovanska skupina maloštevilna, le k vodstvu so vladajoči in odločujoči gotovo pritaknili, kakor po navadi vsa d e s e 11 etja, kako južnjaško vodstvo za gotovost in reklamo bratstvu.
Ker so na TV zaslonih v glavnem kazali predvsem vožnje, skoke in uspehe naj-
boljših, nisem mogel ujeti podrobnih rezultatov Slovencev. V veleslalomu, kjer je i snežilo, so se slovenski slalo-. misti prvi dan odlično odrezali. (Tekmuje se dva zaporedna dneva, vožnja na dan) 7. Bojan Križaj, 8. Boris Strel, 9. Jure Franko, Jože Kuralt je pa zgrešil vratca in seve moral odstopiti. Kako so se plasirali drugi dan, ne vem. Bojan Križaj, je dosegel 4. mesto, bronasta medalja se mu je izmuznila le ža 2 stotinki sekunde, kar je nekaj decimetrov! Rezultatov naših .deklet nisem čul, le Meta Jerman je v slalomu padla.
Skakači Slovenci so sicer tehnično tj. stilno skakali lepo (važna sta zlasti let in doskok), niso pa dosegli večjih daljin in se zato niso vidneje plasirali. Med prvoplasirano deseterico so vsi skakači skočili čez 100 m. Naši teh daljin niso dosegli.
Skočili so: Brane Benedik — 84 m; Miran Tepeš — 89 m in Bogdan Norčič — 92 m. V hudi konkurenci gotovo tudi uspeh!
Eno največjih presenečenj v smuških skokih je dosegel komaj 15-letni čistokrvni indijanski skakač Kanadčan Steve Collins, ki je skočil 112.5 m in 402.5 m in zasedel zavidno 9- mesto. Obetajo mu odlično smuško-skakalno bodočnost. Omenim naj le, da so 2., 3. in 5. mesto zasedli res odlični Avstrijci. ,
*'
Kako so sc odrezali naši argentinski reprezentantje, ne vem, gotovo ne najboljše, ker v smuških tekih so Evropejci, predvsem .Nqpdijci tj. Finci, Norvežani, Rusi in Švedi skoraj tekmovalni razred zase, res komaj dosegljivi. Sicer sem danes prejel iz Lake Pla-cida Jermanove pozdrave z omembo, da upa, da bo čez 4 leta v Sarajevu s svojimi fanti. Pa saj niso zmage in vidni dosežki vse, že tekmovati na tako izbirnih tekmah kot so zimske olimpijske igre, je velika čast, ponos vsakega udeleženca .. . zlasti še, ker res zmagovalec zmore biti na vsaki tekmi, torej tudi na o-limpijski le eden takrat pač najboljši...
❖
Izgleda, da so končno tudi Slovenci v zadnjih letih prodrli v vrhunski svetovni smu-ško-tekmovalni razred in u-tegnejo — vsi so mladi— tekom bodočih štirih let nabrati veliko izkušenj, tehnike, samozavesti in tekmovalne zagrizenosti in tako na XTV olimpijskih igrah v Sarajevu poseči po olimpijskih medaljah, na domačih bosanskih terenih, ki jih je Bog obilno nasul po vsej sarajevski okolici ...
KRPE
-----o-----
Prvenslvo v Oross-Gountry smučanju
BELLEVILLE, Ont. — Društvo STZ je v nedeljo, 24. februarja, priredilo slovensko prvenstvo v smuškem teku na Grmekovi farmi v Mt. Albertu.
To je bila tudi edina nedelja, da so “ujeli” sneg, kar 15 cm snega in 8 km proga po gozdu je naredilo tekme pestre in zanimive. Teklo je 20 tekmovalcev, predvsem mlajši rod, borba je bila kar ostra.
Rezultati:
Člani:
Golobič Pero	24 m 20 s
Koren Oskar	25 m 40 s
Papež Tone	25 m 45 s
Grmek Frank	26 m 22 s
Žejn Janez	28 m 40 s
Članice:	
Škulj Nežka	28 m 40 s
Stržinar Marija	29 m
Zejn Francka	37 m 20 s
Škulj Metka	38 m
Golobič Linda	38 m 10 s
Mladci:	
Klopčič Mihec	38 m
Škulj Joško	39 m
Opr.esnik Mark	41 m 20 s
Škulj Edi	44 m
Papež Robert	45 m
•	Potoranja ikuplmka 1»
•	Nakup a*. ...trtJ« avtov
•	Vselitev suiv.tmkov
•	Dobijauje sorodnikov ca obisk
•	Denarne nakaznice
•	Notarski posli in prevodi
•	Davčne prijave
M. A. Travel Service
65X6 St. Clalr Ave. Cleveland, Ohio 441 •> Phone 431-350«
MALI OGLASI
F ranče Jerman, član olimpijskega komiteja in trener argentinske smučarske ekipe, je v torek zvečer v Slov. Domu razdelil medalje in pokale zh prva tri mesta. Ta svečan dogodek bo vsekakor o-stal zgodovinski med slovenskimi smučarji v Torontu zlasti za mlajše tekmovalce je bil France Jerman kakor? lord Killalin v Lake Placidu.
F.	Jerman je kazal eno uro skioptične slike o lepotah argentinskih Andov. Ta dežela, katera sega od tropičnega pasu do Antarktike, ima krasne gore in jezera. Ob tej priliki je povabil vse navzoče v Argentino, rekoč, da sam, kot Dinko Bertoncelj in drugi Slovenci bodo že poskrbeli zanje.
Argentinski položaj se je sedaj stabiliziral ter se ekonomsko, socialno in industrijsko dviga. Številni Slovenci so- se s svojim pridnim delom gospodarsko osamosvojili. Pohvalil je tudi naš lep Sloven-sk dom. V svojem nagovori: je pozdravil tudi Slovence širom Kanade.
Ta večer je bilo tudi snidenje sošolcev-maturantov iz gimnazije v Spittal-u iz leta 1948.
G.	Jerman se je še dolgo v noč razgovarjal o znanci in prijatelji, drugo jutro je odpotoval v Cleveland, od tam pa skozi New York domov v Argentino.
STZ Toronto
LOT FOR SALE
Build your dream house on these 3 acres located in Ches-terland. Call Theresa.
Century 21 Strumbly Realty 289-8100
(33-34)
Hfor rent™
5 Rooms, upstairs. Newly decorated. Deposit 1 month. Call mornings 961-6301. ______________________(33-37)
HOUSE FOR SALE
Single home. Remodeled. 3 Bedrooms, IV2 baths. 3 car garage. St. Vitus area.
Call 881-1172
(33-37)
LASTNIK PRODAJA
V Euclidu. Zidan bungalov s priključeno garažo. 4 spalnice. Pravkar obnovljena kuhinja. Preproge v sobah. Podkleten z izgotovljeno razve-drilnico. Patio z žarom na plin. Shramba za orodje. Parcela 50x150 blizu Babbitt Rd. in Lakeland Freeway. $69,500.
Kličite 731-2808
(33-34)
DVE SOBARICI
potrebujemo, polni čas, od 8. zj. do 3. ali 4. pop. TUDI dve sobarici, delni čas, ob sobotah in nedeljah, od 8.30 zj. do 2. ali 3. pop. Oglasite se osebno pri CHARTERHOUSE INN na 24800 Euclid Ave. in vprašajte sprejemalca za Liso.
(33-34)
Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Svoji k svojim!
HOVnUoBOVI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Frances Planinc
Preteklo soboto, 15. marca, je po krajši bolezni umrla 94 let stara Frances Planinc, ki -je pred leti bivala na 15919 Huntmere Ave., vdova po leta 1964 umrlem možu Franku, sestra pok. Agnes Palčič. Pokojna je bila članica Oltarnega društva pri Mariji Vne-bovzeti vse od leta 1925. Pri-' vatni pogreb, na želji pokojne, je bil v torek, 18. marca, s pogrebno sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete. Pokopana je bila na pokopališču Vernih duš. Pogreb je bil v oskrbi Želetovega pogrebnega zavoda.
Beautiful House For Sale
Chesterland 8243 Merrie Lane Take 306 to Mulberry, west t o Lyman to Mary Lane. GAS HEAT! 1 bedrm split, IV3 acre wooded lot, fireplace, built-in, & micro oven, full basement, $82,900. Transferred owner will consider all offers. For appt., Elaine Bullock, 729-9258.
' DOLORES C. KNOW LION INC. REALTORS 729-1971
(X)
FOR SALE
Lake Shore, Wcstropp. 2 Family. 6 Rooms down, 6 up. 2 Car garage. For immediate sale. $28,900. Call 951-8530.
FOR SALE
Euclid, Ohio. Building lot, zoned 2 family, Goller Ave. $12,900. Call 951-8530.
(27-38)
CLEVELAND, O. MALI OGLASI
FOR SALE
Fleet area — 6-4-2, aluminum sided house & 2 car garage. Immaculate condition. Mid 30’s. Must sell. Call eves. 232-3012
HELP WANTED
Vending machine location attendant for E. 49 St. area. Must be a hard worker and honest. Will train. Phone 425-8182 for interview.
(32-34)
Case Making Co. looking for an industrious mature woman to become part of our busy staff. Applicants should be able to use their hands well. We will provide the necessary training for o r many manual skills. Downtown location. Call Mr. Nosse
FOR SALE
Euclid — by owner —Brick bungalow with attached garage, 4 bedrms, newly remodeled kitchen, carpeting thru-out, basement with finished ree.' room, patio with gas grill & tool shed. Lot 50 x 150 located off Babbitt Rd. near Lakeland Freeway. $69,500.
731-2808
(33-34)
621-8447.
(32-31)
SLOVENSKI KOVANCI
Zlati in srebrni: prodaja in nakup. Prodam zbirko zlatih kovancev in 3 zbirke zn an m, nerabljene:	Jugoslavija od
1918 do 1978.
Peter Urbanc, 1 Daleberrv Place, Don Mills, Ont. M3B 2A5
(24,27,30,33,36,39)
AMKUJŽKA DOMOV 1 NA,
MARCH 19, 1980
8 p.m. Take-outs available, call 481-5378
Oče Dobrogost vendar ni izgubil upanja.
Vsaj nekaj dni se jim bodo morebiti mogli ustavljati. Pomoč pride, mora priti. Oče Dobrogost je imel na jeziku za vsakega besedo tolažbe, tudi za te, katerim so sovragi oskrunili žene in hčere ter jih nato pomorili v najgroz-nejših mukah.
Nemci so prodirali glob j e in globje v deželo.
V teh pokrajinah so prsi vsled ostrega dima komaj dihale.
Napadalci so imeli na oklepih in praporih rdeče križe, kakor bi živelo v teh krajih ljudstvo, hujše od Saracenov.
Lice očeta Dobrogosta ie bilo prepreženo z nenavadnim izrazom. V poslednjih dneh je bil zamišljen in otožen. Tudi brazde na čelu in na licih so se mu množile in beli lasje so mu postali nekako pepelnati. Tako lepo se je med Bodrci prijelo seme, katero je sejal z besedo ljubezni, tako nadepolno je pognalo, tu in tam je bilo že tudi videti ljubko cvetje, in naenkrat je prišel mraz, dvignili so se vetrovi in nevihte so zabesnele. Da bi imel oče Dobrogost rame, s katerim bi zakrivil in zaščitil svoj sad od meje do meje!
Vse ljudstvo se je obračalo k njemu kakor k svoji edini zaščiti.
Nikdo ni podiral križev, nikdo ni rušil krščanskih sve-
tišč; vlhevci so se grozno varali, povsodi po vaseh je bil v vsaki hiši v pročelju sobe križ, na ognjiščih so stale seveda tudi podobe dedov — praočetov, toda oče Dobrogost pravnukom ni nikdar zapovedal, naj jih ne časte.
Okoli Dobrogosta je bilo zbranega ljudstva, da ga ni bilo niti mogoče pregledati. Tu je bila vsaka starost in vsak stan. Matere so tesnejše pritiskale dojence na prsi in gledale v njihove angeljske obraze s pogledom, ki je izražal neomahljivo odločnosv.
—	“Ne bodete — ne bodete
—	ljubčki — sirote — vaše matere ne pripuste, da bi prišli v roke tem besnim ljudem ... Še tesnejše vas privijejo k sebi, dokler ne pomijejo, in vaše duše odlete z našimi. Ne bojte se, ljubčki. Vaše matere vas res ne zapuste sirot.”
Nemci so prihajali bližje in bližje.
Že je bilo mogoče spoznate na praporih rdeče križe in isto znamenje na svitlih oklepih.
In slišati je hihetanje, pri katerem samem je kri zalila obraz. Kaj šele, če bi bilo mogoče razumeti njihove besede!
Oče Dobrogost je govoril z glasom, o katerem bi nikdo ne bil rekel, da prihaja iz človeškega grla.
(Dalje prihodnjič)
SLOVENSKI NARODNI DOM.
MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec, zapisnikarica Anna Ranik, nadzorniki Frank Uroancic, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor Al Glavic, Millie Lipnos, Anton Kaplan in Albert Lipnos, odborniki; Anton Perušek, Antonia Slokar, Louis Kastelic in Robert Hočevar, Anton Stimetz, Louis Ferfolia. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Heights, Ohio.
LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME
20713 Recher Ave., Euclid, O.
President, Mary Kobal Vice Pres., Christine Kovatch Recording Sec., Marcia Lokar Secretary and Treasurer Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, Ohio, tele.: 944-1429.
Audit Committee:	Christine
Kovatch, Norma Hrvatin, and Danica Hrvatin.
FISH FRYS SERVED EVERY FRIDAY FROM 11 A.M. to 8:30 P.M.; AND OTHER MENUS.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. CSair
Ave. Cleveland, Ohio 44103
Predsednik Frank Grdina, podpredsednik in upravnik Stane Vidmar, tajnik Janez Ovsenik, blagajnik Anton Oblak, oskrbnik Janez Košir, knjižničar Frank Cerar, odborniki: Frank Tominc, John Zakel, Frank Kamin, Frank Sleme, Joe Starič, Jože Tominec, svetovalca: Karel Strnad in Lojze Bajc. —Dom ima prostore za razne prireditve. V Domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska številka je: 881-9617.
SKD TRIGLAV MILWAUKEE, WIS.
Predsednik — Karel Dovnik Pod predsednica— Franci Menčak Tajnica — Marička Kadunc Blagajničarka — Mary Coffelt Upravnik: Parka —■ Ivan Bambič
KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE
Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Louie Legan Tajnica in blag. Mrs. Sophie Magayna, 315 E. 284 St., Willo-wick,” Ohio 44094, tel. 943-0645.
Zapisnikarica Mary Lavrich, nadzornice:	Christine Bolden,
Mary Gornik, Mary Marinko, zastopnik 'za Federacijo; Joseph Ferra, Tony Boldin, Mary Marinko, Mary Korošec, in Sophie Ma-gayn.a. Namestnik—Louie Legan.
Seje in sprejemanje novih član vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS FOR 1980
President — John Taucher 1st V. Pres. — Steve Shimitz 2nd V. Pres. — Joe Bajec Secretary — Sophie Magayna Treasurer — Joe Ferra Recording Sec. — Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Tony Bolden, Mary Marinko
Meetings every threee months ' at alternate Slovenian Homes, at
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik — Tom Lobe Podpredsednika — Frank Jančar, Matt Novak
Tajnik — Frank Petrovič — 361-6106
Blagajničarka— Kathy Kocjan Odborniki — Louis Petelin Jr., Bob Mills , Jr., Frank Leban, Metod Ilc
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnica Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, 0x4 44143 telefo 261-0386, blagajnik Matija Hutar, Milan Dovič, zapisnikar; nadzorni odbor:	Janez Dejak,
Milan. Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec.
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Cleveland, Ohio
Duhovni vodja rev. Charles A. Wol-bang C.M predsednica Marica Lav-riša, podpreslsednik Frank Kuhelj, Tajnica	in	zapisnikarca,
Celestina, 4935 Glee-
"LILIJA" vpriiori
veseloigro
"VODA"
23. marca 1910 - ob 3:30 pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave.
1 o’clock, March, June, Sept. and	.
’	ten Rd., Cleveland, Ohio 44143, tel.
SLOVENE HOME FOR THE AGES Special Meeting Notice
Friday, March 21, 7:00 p.m.
Slovene Workmen’s Home, 15335 Waterloo Road Special Membership Meeting to discuss plans for expansion of the Home. VERY IMPORTANT! All members requested to attend.
December.
AMERICAN SLOVENE PENSIONERS CLUB OF BARBERTON, OHIO
Hon. Pres. — Louis Arko Pres. — Vincent Lauter V. Pres. — August Maver 2nd V. Pres. -- Mrs. Theresa San off
Sec’y.-Treas. — Mrs. Jennie B. Nagel, 245 — 24th N.W., Barberton, Ohio 44203
Recording Sec’y. — Mrs. Frances Zagar
Auditors — Mrs. France Smrdel, Mrs. Angeline Misich, Mrs. Agnes Zurz
Federation Representatives — Mrs. Mary Sustarsic Mrs. Frances Zagar Mrs. Frances Smrdel Mrs. Theresa Cekeda Mrs. Jennie B. Nagel Sub — Mrs. Angeline Misich Meetings every first Thursday of the month, at 2 p.m. in Slovene Center,. 70 — 14th St. N.W.
381-5298, blagajničarka Vida Švajger, 19501 Chardon Rd., Cleveland, Ohio 44117, tel. 481-2003; nadzorniki: Zofi Kosem, Lojze Petelin, in Štefan Marolt; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary Stranear, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič:	namestnik:
Vinko Rozman.
0BDIH6VA POGREBNA ZAVODA
Prosvetni vodja — Vlado Kralj	.	„
Duhovni vodja — p. Beno Korbič Samostojna drUStV* Šport — Janny Bambič Bara — Marijan Rozina Za časopis A.D. — France Rozina Nadzorni odbor — Janko Limoni,
Frank Mernik, Janez Rifelj
in
E.
Imenik raznih društev
Slovenski domovi
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave.
Predsednik — Joseph Klinec Podpredsednik — Robert Prince Blagajnik — Joseph Pultz Zapisnikaca — Marie Estanek Finančna-tajnica — Pauline Ste-pic
Nadzorniki — Marie Estanek, Marie Zeitz, James Prince Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. SLOVENIAN NATIONAL HOME 640» St. Clair Avenue
President — Edward Kenik Vice Pres. — Albin Lipoid Secretary — Frances M. Tavčar
Treasurer — Josephine A. Stwan
Ree. Sec. — Julia Pirc LegaT Advisor — Charles Ipavec Josephine Zakrajšek Mary Batis Antonia Zagar Edward Bradač	;
June Price James Novak Stan Mezic Louis Arko John E. Leonard August Pust Ann Opeka Frank Azman John Milakovich Ann Marie Zak Louis Peterlin
Alternates — Angela Lube, Louis Azman
Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri 11 do 4. Tele: 361-5115.
SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue Cleveland, OH 44110
President — Sophie Magayna Vice-Pres. — Frank Ferra Financial Sec’y. — Frank Koncilja
Treasurer — Joe Ferra Rec. Sec’y. —- Frank Hren Auditors: Al Mam, Frances Somrak, Dan Pavšek Sr.
House Committee: Joe Ferra, Jack Videtič, G us Petelinkar Federation Rep.: John Habat, Joe Ferra, Dan Pavšek, Sr.
Remaining Directors: John Pri-mO, Maly Podlogar, Leroy Koeth, and Frank Podlogar Meetings for Directors every fourth Monday of the month at
7:30 p.m.
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
OFFICERS FOR 1978:
President — Frank Mahnič Vice President — Anthony Sturm Secretary Treasurer — John Habat, 299 East 257 St., Euclid, Ohio 44132
Corresponding Sec’y. — Ella Samanich
Recording Sec’y. — Rudy Pivik Executive Sec’y. — Charles F. . Ipavec
Auditors: Mary Dolšak, William Jansa, Pauline Stepic
Legal Counsel, Charles F. Ipavec
KLUB LJUBLJANA
Predsed. — Christine Kovach Podpredsed. — Steffie Jamnik Tajnica — Mae Fabec Blagajnik — Frank Fabec ^ Zapisnikarica — Josephine Trunk
Nadzorni odbor — Ceal Žnidar, Audie Humphreys, Rudy Lokar Poročevalec, Rudy Lokar Pevovodja Frank Rupert. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. c SDD na Recher Ave.
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME
15335 Waterloo Rd. 44110 Phone — 481-5378
Anthony Sturm — President Steve Shimits — 1st Vice-Pres. Mary Dolšak — 2nd Vice-Pres. Millie Bradač — Secretary Frank Biltene — Treasurer Rec. & Corresp. Sec. — Cecelia Wolf
Auditors: Ann Kristoff, F. Bitten c, F. Kristoff, A. Meglich Legal Advisor — John Prince House Committee: F. Kristoff, F. Tolar, F. Koss, W. Bayuk, A. Meglic, M. Matuch, F. Grk.
Meetings are held every 4th Thursday of the month at 8 p.m.
Office Hours: Monday, Wednesday and Friday from 7 to 9 p.m.
LADIES AUXILIARY of SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio Jennie Marolt — President Mary Dolšak — Vice-Pres. Cecelia Wolf — Sec’y.-Treas. Florence Slaby — Rec. Sec’y. Jo Tcmsic — Publicity Auditors: Ann Kristoff, Mary Koss, Bertha Dovgan Delicious fish and other dinners every Friday from noon to
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLID U Častni preds: Krist Stokel Predsednik: Joseph Birk
1.	Podpreds. John Kavšek
2.	Podpreds: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat,
24101 Glenbrook Blvd.
Euclid. Ohio 44117
Tel. 531-3134 Blagajnik: John Troha Zapisnikarica: Jennie Fatur Nadzorni odbor: Mary Kobal, Pauline Burja, Josephine Trunk Zastop. za fed.: Frank Karun, John Kavšek, Frank Česen Jr, Tony Mrak, William Kennick.
Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v SDD, na 20713 Recher Ave.
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednica: Mary Jeraj podpredsednica — Margaret Kaus
tajnik: Frank Capuder, 6210 Schade Ave. Tel.: 881-1164 blagajnik Andrew Kavčnik zapisnikarica: Cecilija Šubel nadzorni odbor: John Skrabec, Anton Žakelj, Jennie Vidmar veselični odbor: Frances Tav-žel, Michael Vidmar
Kuhinje mesečno: Frances Tavžel, Vida Dovjak
Gospodarski odbor: Michael Vidmar
Potovanji odbor: Victor Vokač Nove člane in članice sprejemajo pri vseh starostih, kadar stopijo v pokoj.
Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 1:30 uri popoldne v spodnji dvorani v SND na St. Clair Ave.
Del ega ti j za Fedr. seje so Cecilija Subelj, Lloyd in Neva Patterson in Michael Vidmar, Mary Jeraj (namestnik) Anton Kaus
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik ■— Walter C. Lampe Podpredsednik — Steve Shimits Tajnik-Blagajnik — Albert Co-merschek, 924 E. 223 St., Euclid, O. 44123, tele. 731-8698.
Zapisnikarica: Helen Vukčevič Nadzorniki — Celia Wolf, Ann Kristoff, Joseph Mateyka
Družabni odbor: Steve Shimits, Ann Kristoff, Walter C. Lampe, Alice Božic, Celia Wolf.
Porčevalea v slov. in eng. —Celia Wolf, Ann Kristoff.
Delegatje federacije upok. klubov — Al Comenschek, Steve Shimits, Joe Bajec, Louis Jartz, Honorary: Walter C. Lampe.
Glavna kuharica, Mary Dolšak Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 1. popoldne v S.D.D. na 15335 Waterloo Rd.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Starosta Janez Varšek, tajnica blagajničarka Meta Rihtar, 990 63 St., načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, John Varšek, Meta Rihtar. Pavli Miller Telovadne ure vsak četrtek od 6. -10. zvečer v telovadnici pri Sv Vidu.
PLESNA SKUPINA KRES:
Predsednik — Frank Zalar ml. Pod-predsednik — Rudi Hren Blagajnik — Edi Zalar Tajnica — Metka Kmetich, 1806 Sunset Dr., Richmond Hts., O. 44143 Odborniki — Peter Dragar, Erika Kurbos, Stefan Režonja ml.
BALINGARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE
Pred. — Ivan Kosmač Podpred. — Janez Švigelj Taj. — Meri Umek Blag. — Toni Čampa Odborniki: Viktor Domines, Ignac Tavčar, Meri Mohar Lojze Mohar, Slavko Grajželj, Francka Grajželj, Toni Umek, Ani Breznikar, Matilda Tavčar, Zinka Domines
Nadzorni odbor — Stane Pris-land, Filip Oreh.
Seje se vršijo po dogovoru.
62 S
1701* L&ke Sfax
• xJw«L
131-298H
GRDiftOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road	131-123*
mm HEIGHTS POULTRY S CATERING
S7330 Broadway	Maple Heighti
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering ser dce) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Zt prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag T*eh vrst perutnina.	Se priporoenm«,:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
BALING ARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsednik — Frank Grk Podpred. -— Jože Lipec Tajnica — Emma Grk Blagajnik — Joseph Ferra, 444 E. 152 St., 531-7131
Zapisnikar — Ivan Kosmač
Nadzorniki
AMERICAN SLOVENE CLUB OF SO. FLORIDA
President — Erna Katula Vice President — Ed Strumbcl Secretary —- Mamie Willis Treasurer — Paula Bever Fir,an. Sec’y, — Eli Zatorsky Corres. Sec’y. .— Molly Bogus, 1546 71 Street, Miam.' Beach, Fla. 33141.
Board of Trustees: John Ribic, (van Willis and Al Dražen
Sgt.-at-Arms — Marty Vraničar Junshine Committee, Tony Kebe Meetings:	1st Sunday
of the
Karl Družina, Stanley Grk Kuharica — Mary Dolšak Natakarice — Mary Umek, Marija Družina
Seje se vrše po dogovoru. Balina se vsak dan od 12. opoldan do 12. ponoči ’izven v nedeljah v zimskem čx'.su. članarina $4 na leto. stvo.
Tony Champa, month at 310 N e 1st St, Pompano
Beach, Fla.
SLO VENSKO-AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB V CLEVELANDU
Predsednik: Dr. Karel Bonutti Podpredsednik: Danilo Kranjc Tajnica: Pavla Rijavec, 6303 Carl Sprejemamo še novo član- Ave., Cleveland, OH 44103
Blagajničarka Jean Bryan
------------------------- Nadzorniki: Vinc Sfiligoj, Jože
Leban, Marija Delchin
Pravni svetovalec: Charles Ipavec (odvetnik)
Redarja: Lojze Petrach, Jože Ceh
ŠTAJERŠKI KLUB
Predsednik, Tone Zgoznik Podpredsednik, Rudi Pintar Tajnica, Slavica Turjanski Blagajničarka, Kristina Srok Gospodar, Janez Goričan Pomočnik, Konrad Peklar Odborniki
Rose Jaklič, Agnes Vidervol, Kazimir Kozinski, Tonica Simiček. Frank Fujs, Jože Simiček
Nadzorni Odbor.
Božidar Ratajc, Jože Fujs, Stefan Maje, Mirko Glavan
Razsodišče
Avgust Sepetavec, Anka Koren, Pepca Feguš
Kuharice
Elza Zgoznik, Milica Glavan
Pomočniki
Stefi Dalič, Angela Radej, Cicilija Lubej, Tone Meglič
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik — Otmar Mauser, 338 Woburn Ave., Toronto, Ont. Canada M5M 1L2
Podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odbor cev DSPB Tajnik — Jakob Kvas, 43 Pen-drith St., Toronto, Ont Canada M6G 1R6
Blagajnik — Cirii Prezelj, R.R. #7 Guelph, Ont. N1H - 6J4 CANADA
Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pomaga mu ga. — Marija Mauser
Pregledniki — Anton Qblak, Mirko Glavan, Anton Meglič Zgodovinski referent — prof. Janez Sever, Cleveland, O.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zoor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, Ohio 44119, telefon 541-4256. Poslovodkmja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel.: 481-3768.
Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik
CITY MOTORS
5413 St. Glair Ave.
tel. 881-2388
SLOVENSKE PRISTAVE
Predsednik: Jože Leben
1.	pod-pred: Stane Rus
2.	pod-pred.: Frank Lovšin
3.	pod-pred.: Dorothy šemen Blagajnik — Maks Ovnič Tajnica — Theresa Lavrisha,
1004 Dillewood Rd„ Cleveland, OH 44119, Tele.: 481-3768 Zapisnikar' — Filip Oreh Nadzorni odbor:
John. Hočevar ml.
Branko Pfeifer Mate Resman Razsodišče:
Ivan Brleč Tone Lavriša ml.
Frank Urankar Odborniki:
Jože Bojc Jože Cah Viktor Domines Lawrence Frank John Hočevar John Hočevar, ml.
Frank Kastigar Jože Kokal Frank Kogovšek Jože Košir Andrej Kozjek Mirko Kristanc Frank Lavriša Margie Lavriša Tone Lavriša Frarik Leben Lojze Lončar Lojze Mohar 1 Stane Mrva ml.
Lojze Petelin ml.
Mimi Režonja Stanley Rožič Tone Smuk Rudi Špehar Tone Štepec Tone Švigelj Joe Urankar Edi Veider Tone Zidar
MULLALLY POGREBI! ZAVOD
Lake Shore Blvd.
KE 1-9411
Nahaja se med Memorial Shoreway 365 E. 156th St.
■fr Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
+ Vera. narodnost in privatni običaii upoštevani. Partenri prostor. Zračevalni sistem.
24 črna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika
Vse rojake in rojakinje vabimo, da
voščijo veselo Veliko noč
svojim prijateljem in znancem
v oAmeriski Domovini
Uprava lista sprejema naročila za praznična voščila najkasneje dd torka, 1. aprila. Kličite čimpreje tel. (216) 431-0628 ali pišite na:
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103