y- <&. ** ^ c /OMUn a StevHka stene t »Straža" izhaja v pondeljeh, «redo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribora, Koroikt cesia št 5. — Z uredništvom se more govorili vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.-----------Telefon ŠL 220. 45. Števili««%. Mbpüscp, Öne 25. ßppila 1821. Letnlä Xm, Avtonomija — sredstvo za sporazum v SHS kraljevini. (lovor ministra na riipcloicniu dr. Korošca: v seji kcnstituante dne 15. aprila 1921. 'Gospodje! Ustavodajni skupščini je predložen načrt ustave, ki je bil sprejet v ustavnem odboru. V odvoje-лет mišljenju ustavnega načrta Jugoslovanskega kluba smo mi razložili svoje stališče o ustavnem vprašanju, Ш odgovarja našemu političnemu prepričanju, Kst.ava naj zadovolji vsa tri plemena. Misel, ki nas je vodila v našem u-stavnem načrtu, je bila ta, đa damo narodu tako ustavo, ki se ozira na sedanje njegove kulturne in gospodarske razmere — ustavo» ki bi mogla naš narod zadovoljiti. Nam, gospodje, ni glavno, da se\donese popolnoma do vršen mehaničnp-juridičen aparat, u -ctcoj države, ki je zgrajen po teoretični vedi o organizaciji države, pač pa nam je glavno, da donesemo ustavo , ki daje državi nalogo, da ščiti pravice svojih državljanov in da skrbi za pospeševanje njegovih gospodarskih razmer. Stavbenik ne. gradi hiše po kakš-aem fantastičnem planu, ampak jo gn đi tako, kakor to zahtevajo potrebe rodbine. Prav tako je najboljši tisti u-čitelj, ki zna svoje pedagoško delo individualizirati, ki ve, da je treba imeti pred očmi posamezne žel e, Tudi jaz mislim, da je največji znak kulture u-štavodajne skupščine, ako zna donesti tako ustavo, ki. odgovarja kulturnim in gospodarskim ter državnopravnim potrebam ne le enega dela naroda, temveč celokupnega naroda. (Ploskanje.) Ust a v a naj nam' zagotovi resnično enakopravnost. Narod danes zahteva, da mu ta u-stavodajna skupščina zagotovi demokratizacijo v političnem, kulturnem in gospodarskem oziru. Vsak posameznik ,v naši državi in v človeški družbi na sploh hoče biti tudi politično in gospodarsko enakopraven. Nikdo izmed nas noče nikakršne premoči, pa bodisi kakršnekoli. Mi vemo, da je francoska revolucija otvorila boj za politično demokratizacijo. Z boji 1848. leta so se odprla vrata narodni demokratizaciji, s svetovno vojno pa je prišel boj za socijalno in gospodarsko demokratizacijo, boj za socijalno in gospodarsko enakopravnost v akutni Stadij., Radi tega mi mislimo, da ne smemo odreči našemu narodu v ustavi nikake enakopravnosti, pač pa moramo odpreti vrata, da si more zgraditi tudi gospodarsko, socialno in državno-politično enakopravnost. -„Brbljavi parlament.“ — Za socialnoekonomsko zbornico. Oddelek IV; vladnega načrta ustave govori o državni oblasti. Državno Oblast v državi vrši kralj in skupščina. Vladni ustavni načrt ima le samo eno skupščino, ki bi morala dajati vse politične, kulturne, gospodarske in socialne zakone. To je ogromna naloga. Mi vsi vemo, da je splošno mnenje, da parlamenti s splošno in enako volilno pravico no morejo in niso sposobni vršiti to ogromno nalogo v zakonodajst-vu, ki je narodu potrebno, da ne morejo vršiti te naloge s tisto brzino, ki je v tem času potrebna. Mi vemo, da boljševiki imenujejo naš parlament s splošno in enako volilno pravico z ime nom „brbljavi parlament“. Tu so mnogo govon, ker narod zahteva, da se mnogo sliši o njegovih poslancih. Te ^ogromne^ naloge ni mogoče vršiti samo z enim činiteljem. To smo ml vsi ču -till in tudi naš ustavni odbor je mislil na to, kako bi mogel prhi iz tega položaja. Zato je predložil v svojem u -stavnem načrtu takozvani „privredni savet,“ „Privredni savet“ (gospod, svet) pa ni nikakršen parlament in ni za -konodavna oblast. Odbor je čutil, da to ni dovolj in zato predlaga v pre hodnih imredbah zopet neki surogat za drugo skupščino; ta suroga; je o-jačeni ustavni odbor. Ta pom.«oženi ustavni odbor more s skrajšani n postopanjem donašati zakonske predi > • ge, ki potem pridejo v ustavotvorno skupščino za „da“ in „ne,“ To; mi ni zakonodajno telo, pač pa je samo su-rogat zakonodajnega telesa. Vendar to telo izvira iz čustva in prepričanja, da naš politični dom ne more vršiti onih dolžnosti, ki bi jih moral vršiti . Zaradi lega naša skupina, Jugoslov. klub, predlaga, cla poleg politične sku pšeine ustanovimo še eno skupščino , ki naj u bila popolnoma enakopravna politični skupščini. Ta druga skupščina bi bila istotako zakonodajna. Tako !>i se prvi skupščini predlagali zakonski predlogi, ki bi se nanašali na. pragmatična in narodno-politična v -prašanja. Druga skupščina bi bila popolnoma enakopravna prvi skupščini, in bi imeia donašati zakone socialne in gospodarske prirode. Delokrog s o c i a 1 n o - e koli o m S k e z b o r n i c e. Gospodarsko in socialno življenje zahteva, posebno sedaj po ujedinjenju, toliko dela, da ga ena skupščina, ki se mora baviti z narodno-političnimi vprašan ji, ne more vršiti. Zalo mis -tim, da je popolnoma naravno — to-se je videlo tudi pri delu ustavnega od -bora — da se uresniči še ena le-tej enakopravna zakonodajna skupščina. (Medklic: „Kakšna bi bila kompetenca socialno-gospodarske skupščine?“) Jaz mislim, da mene o tej stvari ni treba Še posebej vprašati; dovolj je, da se prečita naš ustavni načrt, v katerem je tako točno, kakor v nobenem drugem ustavnem predlogu povedano, kako je treba to stvar izpeljati. Jaz povdarjam samo to, da bi v kompetenco drugega doma spadale socialno-gospodarske stvari, ki so naštete v na -šem ustavnem načrtu. Drugi dom bi bil voljen od posameznih stanov in stanovskih organizacij. Mi smo vsi prepričani, da je sedaj prišel čas, ko se stanovi Čutijo bolj nego kdaj prej kot celota. Sedaj je čas stanovske organizacije. Vi vidite, gospodje, da se vsi stanovi organizirajo in da zahteva jo udeležbo pri zakonodaji. V to drugo zbornico hočemo poklicati vso stanove, da izenačimo stanovska nasprotja. Kdor misli demokratično, v duhu demokratizacije vsega našega gospodarskega življenja, ta ne more tako na kratko, samo z eno besedo odbiti naših predlogov o soeialno-gospodarskih odredbah'. S o c i a 1 n o - e k o n o m s k' a z a k o n o d a j a v 'drugih državah. Včeraj je rekel neki govornik, da. socialno-gospodarske določbe, kakršne so v vladnem ustavnem načrtu, ne po-menjajo ničesar. Jaz bi mogel s svoje strani reči, da je hvalevredno, ker je naša vladna večina sprejela v načrt tudi socialno-gospodarske določbe. Ce pogledamo češko, poljsko in nemško -avstrijsko ustavo ter vse ostale ustave, ki so donešene po vojni, izvzemši Rusijo in Nemčijo, tedaj moramo reči, da je to velik napredek. (Ugovarjanje -iz centra: „Kaj je z ustavo Reke?“). To je šala. Kakšno ustavo bo dobila Reka, tega mi ne vemo in na to mo -ramo počakati. Mi smo dali v ustavo socialne določbe, na katere smo lahko ponosni. To je splošno stališče, gos -podje! (Medklici poslanca Etbina Kristana.) Glede organizacije gospodarskega in socialnega življenja v naši dr žavi moram reči gospodu Kristanu, da se strinjam z njegovim mnenjem, da je vlada napravila tukaj namesto celega koraka samo polovico koraka. To je samo začetek, toda ni vse, V teh so eialno-gospodarskili določbah je predlagano, da se zemlja socializira, da se velika posestva in gozdovi razdele. Popolnoma 'dobro! Toda, ko jo vladna večina bila že na potu socializiranja zemlje, tedaj ne razumem, zakaj da ni storila logično še koraka dalje in si ni prisvojila tudi načelo socializacije v industrijskih podjetjih, v hišah in v Icapitalih Г Začetek boja za g o s p o d ar-s k o e n a k o p r a v n o s t. Gospodje! Mislim, da nam ni treba zapirati oči. Boj za politične pra -vice, za politično ravno, ч-avnosi. je v Evropi trajal v ec kakor 50 let, boj za narodno ravnopravnost. je trajal tudi več nego 50 let; prav tako vidimo, tla se bojuje boj za gospodarsko ravno-nravnost, že od Marx a in Engelsa. In kakor je zmagal boj za narodno in za politično ravnopravnost. tako bode po mojem prepričanju gotovo zmagal tudi boj, ki se bojuje za gospodarsko enakopravnost. , (Odobravanje.) Kapital! s-t i č n i f e v d a 1 c i V načrtu ustave, kakor ga pred -tega vlada, se odpravljajo fevdi in fevda jpi odnosi, Toda čujte : ti odnosi se odpravljajo samo z ozirom na zemljišče. Zemljiški fevd se odpravi, ostanejo pa vsi kapitalistični fevdni odnosi. Kdo pa so posestniki tega fevdnega kapitala? (Medklic: „Kdo pa je posestnik zemljiškega fevda v naši dobi? To so škofje! Ali ste Vi za to, da se odpravijo tudi fevdni odnosi na škofijskih posestvih?“) Gotovo sem za to. Kakor sobo razdelilo Vaše posestvo in Vaše hiše, tako se bodo razdelila tudi škofijska posestva. Sicer so bili pa glavui posestniki, zemljiških fevdov v minuli dobi knezi, knežje rodbine, ki so imele za takratno dobo zasluge za kulturo. To nam kaže zgodovina. Toda kdo pa so ti kapitalistični fevdalci? Mi ne vemo kapitalizmu ne imena, mi ne vemo, kako srce ima kapitalizem za njegovo socialno moralo. Boj kapitalizmu b 1 i k i. v v saki o- Kakor ustvarja zemlja svoje sužnje, kakor, ustvarja zemljiški fevd ta-kozvano „kmetske“ odnošaje, tako u -st var ja svoje sužnje tudi kapital.; Us-vobojenje srbskega, hrvatskega ter. slovenskega naroda ni popolno dokler so ne osvobodtmo vsega kapitalističnega sistema, pa naj si bode to zemljiški kapital ali kapital industrijskih podjetij, ali pa kapital, naložen v hi -Šah, ali bančni kapital, (Odohravan -je.) Mi vidimo dandanes strokovne zveze in sindikate, stanovske organizacije, tudi uradniške stanovske orga nizacije v obupnem boju proti temu kapitalističnemu sistemu. Mi vidimo, da je danes ves proletariat mobiliziran v vojski proti kapitalizmu. Mislim, da je naloga našega naroda, da priskoči proletariatu v tem boju na pomoč in da se bori za osvoboditev proletariata od kapitalističnega siste ma. Mi smo imeli v naši državi „ob -znane.“ Po mojem mnenju bi bila najboljša in najuspešnejša obznana ta , ako sklenemo za našo ustavo te določbo, da romo socializirali industrijska podjetja, hiše in kapital. Soči a П z a c i j a podjetij!. Po mojem prepričanju so privatna podjetja popolnoma zrela za lo, da se socializirajo. Gospodje!; Ce gledamo na obupno financijelno stanje .naših občin, naših okrožij, naših pokrajin in naše države, moramo priti do tega, da iščemo z vsemi silami finanbijskffi sredstev, da odpomoremo temu obup-* nemu stanju. Jaz ne vidim drugega izheda, nego da pričnemo s sociaRzt* cijo naše produkcije, s socializacijo na šega konsuma, da tako dobimo novi! dohodkov za naše gospodarstvo. Gotovo so tuch podjetja, ki se ne morejo so cializirati. ;V takih slučajih, kjer. je socializacija težko izvedljiva, mora pa vršiti država svojo socialno dolžnost s tem, da močno obdavči dobiček, !A! splošno moram reči, da socializacija v naši državi ne bo težka, ker je in> dustrializaeija pri nas šele v povojih, in ker je naša zemlja po večini samo agrarna. Zato pa mislim, da mi tem lažje ustrežemo principu socializacije, da ga spravimo v ustavo in da tako odpremo vrata gospodarski ravnopravnost i v naši državi. Notranja ureditev države: samouprava občine« Med strankami v parlamentu ob' -stoji tudi važna razlika v pojmovanju splošne demokratizacije. Način, kak© si mi mislimo pravilno notranjo ureditev države, je čisto drugačen, nego si ga predstavlja vladna tvečina. Za'nas je prva in najvažnejša* celica v državi občina. In tu moram reci, da je vladin načrt ustave zelo trd pri določitvi samouprave za občine in okrož ja. V tem oziru imamo mi samo v § 96 gole besede: „Za poslove posebnog mesiiog, opštinskog,. srezkog i oblas -' nog značaja, ustanovljava se osobena» mesna, opštmska, srezka i oblasna samouprava uredjena na načelu izbor-nom,“ To je vse, kar imamo v vladnem načrtu o občini. Primerjal sem s tem stari srbijanski zakon in sem videl, da je ta z ozirom na določitev občinske in okrožne samouprave nekaj naprednejši in dovršenejši, V § 9 ali 10 starega srbijanskega zakona jo točno določena samouprava občin in o-krožij, prav tako so tudi natančno do* ločene gospodarske naloge občin: mislim, da je v § 60 in 69. Po mojem pro pričanju bi bilo treba vse samoupravne pravice natanko določiti v ustavi . Kajti občina je temelj vsaki državi * Samo iz občin s široko samoupravo iz bajajo ljudje, ki znajo upravljati in dajati zakone, Sedaj pa ml ne vemo, ali bo občina, ki ji boste Vi pravice do ločili šele v posebnem zakonu, imela široko avtonomijo, ali ne bo preveč podrejena okrožjem in srezom. Ali bo morebiti samouprava občin manjša, nego jo imamo sedaj v Sloveniji, manj ša, nego jo imate Vi v Srbiji? (Minister dr. Kukovec: „Vso to bo določil poseben zakon.“) .Vladna birokracija bo donesla zakon! Lepa hvala za tak zakon! Da manjkajo podrobnejša d©** ločila o samoupravi občin, srezov in okrožij v našem načrtu ustave, to je velika napaka, ker smo sedaj v popol-. ni negotovosti, ali bo ta samouprava svobodoumna, ali pa bo reakcionarna in birokratična, Zato bi jaz želel, da so doda v ustavo še določba, slična določbi v starem srbijanskem zakonu, da bomo imeli garancijo, da bo samouprava občino, srozov in okrožij res svobodoumna, (Medklic: „To so bode vse določilo v zakonu! “) Vi veste, da je nekaj drugega zakon in nekaj drugega ustava. Co imam določeno svo -bodoumno samoupravo v ustavi, mo -rem mirno spati, da jo ne bo kratil in utesnjeval birokratizem. jf jffialje priE,J lasa stranka ima t? Mariboru gsftf® volilna skrinjico!j Volilci mesta Maribor! iV, zadnjem trenutku Vas se en -krat z ozirom na .Vaš lasten dobrobit pozivamo :i V torek, 26. aprila pojdite na volišče in glasujte za Slovensko ljudsko stran ko, t. j. spustite glasovalno krogljico ж prvo skrinjico. Vsak, kdor je dobil „Posebno izdajo“ „Straže“ po pošti, je volilec. Pristaše Slovenske ljudske stranke prosimo, da gredo po možnosti vsi že dopoldne volit. Volitev se vrši od 7. uro zjutraj do 5.ure popoldne. Najlo-žje pridete na vrsto, če greste takoj ob 7. uri zjutraj na volišče. Opozorite vse vaše znance, sosede in prijatelj e-volilce, naj ne ostane .jo doma. Raztolmačite jim, da je prva volilna Skrinjica naša in da naj ¥ skrinjico na prvem mestu spustijo krogljico. Kdor bo izmed naših ostal doma, rali pa bo spustil krogljico v kako •drugo, t. j. nasprotno Skrinjico, bo kriv, da bodo gospodarili na magistratu ljudje koruptne demokratske in njih so -rodnih strank in še naprej zapravljali milijone občinskega denarja, sebi pa kupovali nove hiše. V torek, 26. aprila torej vsina-š i na volišče in glasujte za Slovensko ljudsko stranko! Politika v kmetijski družbi. Samostojni govorniki radi pred ljudmi povdarjajo, da njim gre samo za kmeta, njegove koristi, kričijo, n pr, od države plačani politični meše-tar za Samostojno, Kirbiš, da mora politika ven iz občine, šole, cerkve itd., da so gospodarska stranka, ki jih ni nič mar politika, ampak sami za -stopati hočejo kmetske koristi. To so prav lepe besede, samo, delajo pa ravno nasprotno. Kdor je drugačnega prepričanja, ga napadajo povsod, javno in večkrat celo dejansko, grozilo •celo s smrtjo. Politiko in strankarstvo vlačijo tudi v nepolitične organizacije in jih s tem odvračajo od njihovega pravega namena. Tudi v popolnoma strokovno nepolitično organizacijo slov. kmetov v Slov. kmetijsko družbo so zanesli politični prepir, z divjaš -tvom in grožnjami preprečili občni zbor. Da je tem ljudem politično stran karstvo več ko razvoj kmetijstva, so pokazali tudi šentjanški samostojne/!, ki so komandanti dravskopoljskih sa-moštojnežev. Kmetijska podružnica v St, Janžu je v njihovih rokah, njen Tajnik je samost kandidat jurist in mlinar Stefan Dobnik. Navadno skličejo podružnice v začetku leta občni zbor, pobirajo udnino itd. Seveda modri kmetijski jurist Dobnik, ki so mu znane advokatske finte in zvijače, si zna drugače pomagati. Na velikonočni pondeljek so imeli samostojneži politični shod. Takoj ko je posüi-poslanec Kirbiš končal svoj govor, so zaključi ■li shod, da ni nihče več mogel priti do besede, ter proglasili zaupni shod ter so morali oditi vsi, ki niso njihovi pristaši. Pri zaprtih vratih na političnem zaupnem shodu so pobirati člane in udnino za nepolitično Kmet. podružnico. G. Dobnik je baje rekel, •oni, pristaši Kmetske zveze, naj bodo kjer hočejo, naj si napravijo svojo podružnico če hočejo, tukaj jih ni treba. To so vam prijatelji kmeta! Ge nočeš trobiti v samostojni rog, ne smeš biti ud Kmetijske družbe. 'Ali je, vprašamo gg, Dobnika in Kirbiša, Kmet. družba podružnica samostojne, da se s političnimi shodi samostojne združi zborovanje Kmet, podružnice V Ali je to tista nepristranost, tista sloga in ljubezen, katero radi imate na jeziku, ki je pa v dejanju ne poznate. .Vabite, naj se vsi kmetje zedinijo m združijo, pa izključite iz nepolitične stanovske organizacije krščansko misleče kmete. In taki ljudje bi naj slov kmetsko ljudstvo vodili in reševali ?. Kakor že večkrat pri drugih pritožno stih sto pokazali tudi tukaj, da vam je strankarstvo več ko kmetska stvar, bolj sovražite krščanstvo ko ljubite kmetsko korist. Liberalni jurist in na-poladvokat ter mlinar sme biti pri Kmetijski družbi, krščansko misleč krnet pa ne! Da vas ni sram uganjati tako hinavstvo! Opozarjamo vodstvo Kmetijske družbe na to pristransko nepošteno postopanje, in Samostojna kandidira g. jurista „kmeta“ za 1, pod predsednika pri Slov, kmet. družbi v Ljubljani, Njegovo nepošteno proti -kmetsko ravnanje pri. domači Kmet.. podružnici ga priporoča kot zelo sposobnega in primernega kandidata za to častno mesto! To bo lep podpredsednik! Ge Samostojna ne more najti boljšega zastopnika kmetov pri tej stanovski organizaciji je žalostno do* volj. Kdaj, kje in kaj je ta gospod storil za kmetski stan? S čim je pokazal da zasluži zaupanje Staj, kmetov? Četudi ni kmet, pa ker je liberalec, je dober za podpredsednika, si misliio samostojni generali. Ker je propadel pri volitvah 28. novembra 1. 1., mu hočejo djati „ilajšler“ na ranjeno srce s tem, da ga kandidirajo za poti -predsednika Kmet. družbe. Kaj na, če še ga zdaj ista usoda doleti, Skoda za kmetski stan ne bi bila, če ne bo izvoljen! Ali sodi za podpredsednika Kmet. družbe učen jurisit, ki ne Ve ločiti — ali pa noče — nepolitične stanovske organizacije, kakršna ,.o Kmetijska družba, od politične strankarske liberalne organizacije, kakor -šna je Samostojna kmet, stranka?! Politični pregled. KRALJEVINA SHS, Na zadnjih' dveh s e j a H konstituante sta nastopila kot bolj zna menita govornika Segvič iz Narodnega kluba in bivši zunanji minister dr* Trumbič. Govora obeh govornikov sta močno razburkala vladno valovje v konstituanti. Trumbič ^še ni končal svojega govora, ampak ga bo nadaljeval danes. Trumbič se je do sedaj zlasti bavil s sporom med Hrvati ter. Srbi in znak tega resnega spora je še daces 49 Radičevih poslancev, ki nočejo v 'Beograd. Trumbič zastopa mnenje, da bi bila morala konstituan-ta spraviti Radiča v Beograd. Trum-bičev govor, ki je bil zelo dolg, je kot šiba za centralizem, ki je odtujil Beogradu Hrvatsko, močno razburkal via dne stranke, osobito demokrate, ki so bili uverjeni, da bo zapiskal Trumbič na centralistično piščal, Vladne stran ke upajo, da jim bo nadrobil Trumbič v zaključku svojega govora nekaj cen tralističnih drobtin, da jih nekoliko po tolaži. N а б e I n i k' i parlamentarnih sku pin so sklenili, da se še bodo vršile generalne debatne seje danes, jutri, sredo ter v četrtek, do pravoslavne Velike noči. Po teh praznikih' se bode nadaljevala generalna debata v ponedeljek, dne 9. maja, in bo trajala do 12. maja, ko bo splošno glasovanje o sprejetju ustave. Dosedaj je že prigla šenih' 50 govornikov posameznih skupin. Demokrati še vedno zahtevajo vzpostavitev Pribičeviča na „ob-znanski“ prestol notranjega ministra, in so proti vsakemu popustu napram radikalom. Trgovinska pogajanja med nami in Lahi. ki se vrše že ne -kaj dni v Beogradu, niso dovedla dosedaj do nikakih pozitivnih rezultatov. ITALIJA’. Italija životari zdaj raz -burkano politično življenje pod vtisom bodočih parlamentarnih volitev. Predvsem so na burnem agitacijskem poslu nacijonalisfi, ki bi se radi ukrepili potom volitev na oslabljenje socijalistoy-Ttalijanski soeijalisti se še v očigled nasilju od strani nacionalistov do danes niso odločili, ako se udeleže volitev ali ne! Tozadevni sklep bo zavzela stranka na strankini skupščini 5. maja. Včeraj so se vršile volit -ve' v reško ustavotvorno skupščino. GRČIJA. Grki znajo poročati o veliki zmagi, katero so si priborili nad petkrat močnejšimi Turki v tridnevni bitki pri Tulubanuru. Politična poročila. p Generalna debata o ustavnem načrtu traja že celi teden, pa še ni gotovo, kedaj bo končana, ker vladne stranke same ovirajo delo. Dne 21. t. m. n. pr. je verifikacijski odbor in sicer le par članov, predlagal skupščini, da se razveljavi Protičev mandat, kar je izzvalo veliki vihar ter poka -zalo, da ima Protič veliko zaslombo v radikalnem klubu. V konferenci šefo'-' strank se je pred začetkom generalne debate ugotovilo, da bo glasovanje že dne 26. ali 28. t. m. Radi pravoslavne Velike noči bo skupščina prekinila seje do dne 9. maja, nakar se bo priče la špecijalna debata. Vladna večina se krha. Iz demokratskega in radikalnega kluba je izstopilo do sedaj 14 po * staneev, ki so si ustanovili svoj laste i klub. Popolnoma „vladni“ so naši samostojneži, ki so pa slabe volje, ker čutijo, da se bliža konec stranke G. Drofenik že pripoveduje, da bo kmalu odložil mandat, ker se boji sodbe ljudstva. Minister Pucelj je slepo orodje V rokah Miloša Stibler, ki je poslal načelnik poljedelskega ministrstva Li beralci tiščijo svoje ljudi v poljedels ko ministrstvo; uradnikom tega mini strstva je imenovan dr. Novačan u Skofljevasi pri Celju. Vse pričakuje z napetostjo izid občinskih volitev v Sloveniji. Dobri izidi bodo znatno podkre pili naše stališče in bodo vladne struje mogoče pripravljene na sporazum s Hrvat’ in Slovenci. Za sporazum dela z vnemo dr. Trumbič. Radi tega pričakujejo z radovednostjo njegov go -vor. — Jugoslov, klub. Beograd, 20. aprila 1921. p Korupcija se nadaljuje. Nedavno je Pašičeva vlada pridobila bosanske muslimane za lepo svoto 1200 milijonov dinarjev. Kakor kažejo notranjepolitični dogodki zadnjih dni, je vlada za svojo ustavo v veliki zadregi, ker je izstopilo 14 macedonskih' muslimanov iz demokratske in radi -kalne stranke. Ker zahtevajo Make -donci slišno rešitev agrarnega vpra -šanja kot njihovi bosanski bratci turške vere, je demokratsko-radikalua vlada uvedla pogajanja, ki naj bi ustvarila sporazum. Na ta način si hoče torej sedanja vlada svojo centralistično ustavo s kravjimi kupčijami zasi -gurati. Radovedni smo, koliko milijonov bodo makedonski muslimani za svoje glasove zahtevali. Značilen dokaz onemoglosti Pašičeve vlade! Dnevne vesli. d Delegati kmetijskih podružnic, ki še do sedaj niso prejeli od okraj -nega glavarstva poverilnic in glasov, nie, naj se kljub temu peljejo v če -trtek, 28. aprila z jutranjim vlakom v Ljubljano.. Od podružničnega na -čeiništva si naj’ oskrbijo potrdilo, da so pravilno izvoljeni delegati, d Naši poslanci so se odločno zopet potegnili za slovenske in hrvats-ke vinogradnike. Sedaj se vršijo trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Italijo v Beogradu. Ravno sedaj je največja nevarnost, 'da nam vtihotapijo v to trgovsko pogodbo uvoz laških vin v našo vinorodno državo. V oči -gled trgovski pogodbi med nami in La hi je Jugoslovanski klub zahteval od predsednika jugoslov, delegacije za trgovinska pogajanja z Italijo, da se moralo pri sklepu te pogodbe varovati interesi naših in hrvatskih' vinogradi * nikov. Kak dober mesec za našimi poslanci budo pnšvajdrali samostojni in vikali: Mi smo spasili slovenske vinogradnike pred uvozom laških' vin! d Nečuveno postopanje Beograda glede osebne dohodnine. Svoj čas je Jugoslovanski klub tako dolgo dregal finančno ministrstvo, da je ito zagotovilo zvišek eksistenčnega minima od 1600 K na 7600 K, Toda to obljubo je snedel rajni finančni minister Stojanovič in je pomaknil minimum na 4800 K. Pri nas v Sloveniji pa se naše finančne oblasti niti tega niso dr Žale, ampak so odmerjale osebno dohodnino v mnogih slučajih na podlagi 1600 K, Radi tega nezakonitega postopanja se je pritožil poslanec dr. Hohnjec na delegacijo finančnega ministrstva v Ljubljano, odkoder mu je odgovoril delegat Savnik, da so bo o-sebna dohodnina odmerjala pri bogatejših slojih na podlagi 4800 K, pri delavcih in viničarjih pa na 1600 K - Tem potom bo obdačen zadnji hlapec in dekla na veliko krivičnejši podlagi kot milijonarji. Obdačenja delavskih slojev pri začetih 1600 K je kriva boa grajska vlada, v kateri je častno zastopana demokratska stranka „nitjih slojev”. Z osebno dohodnino čista na novo obdačeni viničarji pa se naj zahvalijo za nov davčni dar s a most oj -nim kmetskim pravdarjem, katera zastopa v vladi mesar Pucelj, ki bo plačeval osebno dohodnino na pod! a gr 4800 K, njegov hlapec pa začenši pri 1600 K, Tako delujejo demokrati ih samostojni sistematično na obdavčenja naj revnejšega proletarijata! d Demokratsko pavovo perje v, davčnih zadevah. Tik pred volitvami so začeli demokratski listi spuščati м javnost vesti, da so zahtevali liberalni poslanci povišanje eksistenčnega minima pri odmeri osebne dohodnine na 12.000 K, a je finančno ministrstvo pristalo na 10.000 K, Ta pisava je či sto navadna laž in iarbanja od stra* ni demokratov. Povišanje eksistenčnega minima je na pritisk poslanca 'dr« Hohnjeca zahteval delegat finančnega ministrstva v Ljubljani dr, Sav -nik za davčno leto 1921-22, kakor to on sam povdarja v pismu na dr. Hohnjeca z dne 20, t. m, 1921. Glede zvišanja eksistenčnega minima bi radi g. liberalci šepali za nami in so se nakitili s pavovim perjem očitne laži in farbarije občinstva radi občinskih volitev. d Mutaste ministre komandira g« Pašič v Beogradu. Med sedanjimi bel-» grajskimi ministri se je razpasla razvada molčanja na razne interpelacije poslancev. Ministri naših poprejšnjih vlad so vsaj odgovarjali, ako so jffi interpelirali razni poslanci. Up na slovesen vhod koruptnega centralizma v našo državo pa je Pašičevo ministrstvo tako napihnil, da niti ne odgovarja na iz vrst opozicije mu stavljena v-prašanja. Kmalu ne bomo več vedeli:i Čemu imamo ministre in poslance? d Dr. Kukovec „revidira,“ Lists javljajo, 'da namerava „miloobrazni* minister za socijalno politiko, dr. Kukovec izvršiti revizijo socijalno-polifi-Čnih ustanov v Vojvodini in v Južni Srbiji. Za svojo ožjo domovino nima ta! socijalni svetnik seve nobenega smis* la. Da, Srbom se bo treba prikupiti H ker tam je uspeh, doma ga pa ni ■< d Stara prijatelja. Madžarski go« litik grof Karoly se je iz Splita mini» stru Pribičeviču pismeno zahvalil za uslugo, ki mu jo je naša vlada stori« la. Pribičevič in Karoly sta stara pr « jatelja iz Budimpešte, ko je še vladal „čare Karlo IV , >• .“ d Dr. Baltičeva radovednost. Deželni predsednik dr. Baltič hoče ve -Seti, Kako se vršijo volilni shodi in kaj se na njih govori. Zato je naročil po okrajnih glavarjih' (vsaj po ptujskem glavarju 'dr, Pirkmaierju), 'da morajo župani takoj, t. j. še na dan vsakega shoda natančno poročati, katera stranka je zborovala, kdo je govoril in kal se je govorilo. No, Župani si bodo pod demokratsko vlado še morali najeti ste nografe, da bodo lahko nasitili policijsko radovednost! Daleč smo res že prišli! d S kakimi zahtevami prihajaj« 'demokrati ? Demokratsko Časopisje zahteva naenkrat, da se morajo žrela v« lilnih skrinjic tapecirati, ker sicer se natančno sliši, kako je kdo volil. Liberalci zahtevajo to tapeciranje tembolj, ker razvijajo 'JDS nasprotujoče stranke grozen teror. Ako bodo liberalci čisto pogoreli pr,i občinskih volitvah', bodo kriva poraza netapecira» na žrela volilnih skrinjic, 'Ako izvajam jo opozicijonalne stranke teror na ven lilce, naj ga še liberalci, saj imajo kot vladna stranka več strahovalniB sredstev za svoje volilce kot stranke opozicije. Res, čudni liberalni stra« hovi! d Lepa naša domovina ! .V, prosvef nem ministrstvu so izdelali proračun za gledališča. Krediti bodo znašali 13 milijonov dinarjev. Ubogi davkoplačevalci ! d Z novimi SKS poverjeniki nas bodo osrečili. Samostojni kandidirajo pod predsednikom pokrajinske Vlade bivšega „hauptmana“ in rekvizitorjai Sancina, javna dela prevzame ured« nik „Kmetijskega lista“ Jamnik, po« verjeništvo pa bivši „zvezar“ Franja 'Demšar, d Drofenig, poslanec SKS se boji ljudske sodbe, o priliki občinskih se* -.ЈЖЖК STRAZKt* 2§. aprila, 1921. lite v, in pripoveduje, tla bo po sprejo tju ustave otltožll svoj mandat. Drole-nig so zaveda, kako debelo je lagai ob priliki volilne borbe, kako je vse v, nič deval, kake velike obljube je delal kako je obljubovat, da se bo bo ■ril za avtonomijo, a po izvolitvi pa ravno nasprotno delal. Drofenig ve, 4a ne sme v mnoge kraje več na škode, ker je ljudstvo sjdno razburjeno in obsojajo najbolj vneti pristaši SKS izdajalsko pob)tiko svojih poslancev , rate se umakne iz političnega živijo -njäj d Gr, Urek pa hoče tako dolgo bi li poslanec, da si bo sezidal sijajno hiše, potem gre v politični penzijon , tudi ne namerava čakati drugih volk * fev, ker ve, da ne bo več izvoljen, sv.oj cilj pa je za sebe itak dosegel. d Notarji in sodnija. Splošno je ogorčenje med ljudstvom zaradi neizmerno visokih tarifov notarjev in odvetnikov. Notar n. pr. pri eni kupni pogodbi, s katero ima morebiti pol ure opravit:, zasluži do h soc in več kron. .Tako zasluži na dan na tisoče in cie-settisoče kron. A ko siromak n. pr. ku pi kako bajto s svojimi krvavo zašla ■ lenimi krajcarji, mora notarju za pol urno delo dati več ko on skoro zasluži mio leto, Ako si skuša sam ali pa mu ieli kak dober človek pomagati tee mu napiše kupno pogodbo, pa sodišče noče poveriti podpisov, ampak zahteva, da mora ш k notarju. Ali je sodišče agentura za notarje? 'Ali mu notar daje morebiti procente? Mr mislimo, da sodišče ne sme odkloniti poverjenja podpisov, saj je za ta posel tam nastavljen uradnik. Sodišča ■nič ne briga, kdo je pisal pogodbo, ali kupec sam, ali notar ali kdo drugi, Saj tudi. notar ne piše lastnoročno ampak navadno kaka gospodična ali kak pisar. Nedavno j’e mariborsko so dišče siromaka, ki si je kupil hišico in prinesel seboj že lopo spisano kupno pogodbo s prilogami, podilo od e-nih vrat do drugih’, kupil in nalepil si je že koleke, na večer pa ^ so ga nagnali k notarju, kjer je piačal za delo dobre četrt ure čez 800 K. Ali je sodišče mnenja, da ne sme človek sam sebi pomagati? Mi ugovarjamo proti takemu, postopanju sodišča ter zahtevamo, da ne dela nepotrebnih težav in stroškov ubogemu ljudstvu, ki ima itak dovolj stroškov in plačil* d V Sevnici ob Savi beležijo de « mokrati v svojo kroniko dne 21. aprila 1. 1. V hotelu „Triglav“ se vršeči, dogodek iz svojih vrst baje tako le si Dva magnata, oba demokrata, nikdar soldata, s škrinjami zlata, od vojske 2Уз m dolgosti, 1 m debelosti in velike surovosti; pozdravita se, ozmirjata se, nabijeta (in napi jel a) se., Medicinska vata, 2 advokata, ozdravita oba. Živelo demokratstvo Karla pl. Šmarčana, in Toneta pi. Sevniškega. d Zavedna občina. Zvest pristaš naše stranke nam piše iz Žetal: Kot star župan majhne občine Kočice sem pobiral s težavo podpise odbornikov , Tatarih ima moja občina samo 10. Pa kaj so mi rekli moji občani: Ne 10, še enega podpisa ne dobiš, ako nima naša kandidatna lista označbe: „Slovenska kmetska zveza.“ Posnemanja vre- Ш\ stric in moj župnik, Iz francoščine prevedel Paulus. (Dalje.) . „Gotovo da net“ sem mirno odgovorila. „Zakaj, bi s’e. vtikala v stvari, ki me nič ne brigajo! 'Jaz ljubim svobodo in ako hočete zapustiti našo dolino solz, — he, ljubi moj, niti s pr -dom ne bom mignila, da bi vas ovijala Vsak naj stori kakor mu drago!“ Nato sem se spet zatopila v svojo smrekovo vejico, moj „predmet“ pa je m zelo osupel in razočaran nad mo- prostodušnim odgovorom. «Domišljal sem si, da me imate le nekoliko radi. Ko sva se prvikrat sem vam zelo dopadel, gospo-sestrična!“ m Ah —j. gospod bratranec, kaj •)ac pomeni neznatno dekle z dežele, ** ne pozna druge druščine ko svoje-.p. župnika, sitno teto in godrnjavo Uharico! “ ' .’Te se pravi, da ste mi skazovali naklonjenost enostavno zaradi -ker slučajno nisem bil 'Župnik w moj obraz ni bil tako star in ,vöueii kakor obraz vaše tete, gospe Je Lavalle.' dno! Koliko dela in volilnih’ skrbi si prihrani taka občina, v kateri so sami zavedni občani in samo le ena stranka! d D. Emil Stefanovič je šel med memoariste. Politični in vojaški pen -zijonisti gredo navadno med memoariste. Ko nimajo drugega dela, pišejo Spomine svoje dobe, ali kakor pravimo po francosko „memoare.“ Takespo mine piše nemški cesar, piše jih njegov sin „prestolonaslednik“ in bivši poveljnik nemške armade na Francoskem, radi katerega morajo zdaj Nemci Francozom plačevati težke milijarde v zlatu. Spisal jih je Ludendorl, v Avstriji jih je že obelodanil Aufienberg in še nekaj drugih. Vsi taki memoari penzijomranih velikosti so navadno brez vrednosti, ker imajo taki možje zelo slab spomin in napišejo večkrat godljo, ki zgodovinskemu preiskavan-iu samo škoduje. Med Slovenci se po vojni še ni pojavilo take vrste slovstvo, toda pride brez dvoma. Začetek je dal Emil Stefanovič z nekim podlistkom v „Slovenskem Narodu“, kjer o-pisuje svojo vlogo, katero je ob prevratu igral na Dunaju, Veliko ne ve povedati. Začne z mesecem avgustom in piše:. „Bilo je meseca avgusta 1918. Dunaj je bil središče, kamor so pri -liajali bivši serbijanski ujetniki iz vseh taborov: lačni, žejni, bosi in prezebli, Na ulici sta vladala mraz in glad. Prišel je 80. oktober. Par dni poprej je zbežal cesar Karel s 180 vagoni v Švico itd.“ ---Potem pa obeta, da bo priobčil še mnogo spominov in različne dokumente, kar vse bo zelo važno za naše zgodovinarje. Toda, ako bodo vsi spomini tako točni, kakor gori navedeni, kjer poroča, da je meseca avgusta vladal na Dunaju hud mraz in so se že takrat zbirali srbski jetniki, a cesar 'da je pobegnil že par, dni pred 30. oktobrom, če prav so ga videli na Dunaju še mnogo pozneje — bodo zgodovinarji imeli jako malo koristi od memoarjev g. Stefanoviča. Podobne vrednosti bodo najbrže tudi njegovi o« betani dokumenti, zlasti ako sodimo po enem, menda najvažnejšem, katerega je že objavil in se glasi: St. O. H. 83. Es wird hiemit bestätigt, dass Herr Emil Stefanovič als Militärheypllmüßh tigter des SHS Staates in Wien tätig ist. Der Staatssekretär für Äusseres. Dr. Bauer m. p. —• V resnici zgodo -vinsko važen dokument, vreden, da se ohrani potomstvu! Zdi se nam, da smo nekoč videli gospoda Stefanoviča hoditi po naših krajih v zelo lepi vojaški uniformi, Kaj je delal, ne vemo , Če se pa ne motimo je pisaril v čas -nike dolge razprave o vsem mogočem. -Mimogrede je v nekem članku zapisal, cla pravzaprav Čisto nič ne ve, kaj je pravzaprav njegova služba, le samo to ve, cla je zelo važna. Sedaj je torej vendar našel neko pozitivno delo — da piše spomine, ki so pa ravno tako zmedeni, kakor je bilo zmedeno njegovo pojmovan,e o službenem delovanju. d Beguncem: se naznanja da so za one, ki se hočejo vrniti v svojo do movino in ki so res podrobni, zopet dovoljene brezplačne vožnje. Begunci naj pri svojem okrajnem glavarstvu „Povedali ste, moj lepi bratranec. Jezno me je gledal in si nevoljno vihal brke, potem pa je zagrabil svoj klobuk in ga vrgel na mostič. Ah, ka l.o dobro sem razumela valovanje njegove duše! Srečen je bil, da je našel rad čimer se je mogel jeziti, in hladil si je svojo jezo nad menoj, kakor sem jaz svoj čas izlila svojo jezo nad glinastimi možioeljni in nad nesrečnim baronom Le Maltour, „Vaša teta je bila neznosna!“ mi jo osorno rekel. „Moje lepe oči so popravile slabi vtis, ki ga je naredila“, sem mu odvrnila z istim glasom,, „In miza in namizno orodje; .Vse je bilo narobe!'4 „Da! Toda tisti izvrstni puran ! Kako da niste zboleli in umrli, ker ste toliko pojedlji! Za trdno sem kaj takega pričakovala, prav do trenutka ko. sem vas našla tukaj, — popolnoma zdravega in živega !“■ „Vem, da ni mogoče imeti pri vas zadnje besede! Pa saj vendar nisem tako neznosen bratranec! Kaj sem vam storil?“ „Nič! Dokaz temu moja obljuba s da spremim vaše telo k zadnjemu po-čiiku/- čim prej zaprosijo za nakaznico za brezplačno vožnjo. Oni pa, ki so že prosili, dobe nakaznice islolam v prihodnjih dneh, Begunci naj ne jemljejo ne živine, ne večjih količin živil s seboj, ker je Italija prepovedala u-voz živine iz naše države, in ker je izvoz živil iz države na solo' o za-branjen. —■ Natančnejša navodila in pojasnila dajejo okrajna glavarstva. d Mladi Lojen iz Prelazkega pri Podčetrtku je imel kar 2 ženi: eno zakonsko in še povrh domačo deklo . Pred nekaj dnevi je bolj turško razpoloženi Lojen vzel deklo seboj v. gorico, kjer sta popivala pri zaprtih du rih pozno v noč. Lojenova žena je v upravičena ljubosumnosti najela pet možakov, ki so vdrli v noči v Lojenov hram in do dobra pretepli oba ljubimca, Lojenovo deklo priležnico so na to zvezali, jej izpulili lase in jo go -niti po okrajni cesti kot očitno gre :• -nico na zasmeh občinstva. Cela po turško pobarvana zadeva pride pred sodnijo, kjer se bo zagovarjal Lojen radi zakonolomstva, Lojenka pa radi samooblastne vporabe „prügeipatenta“ naprarn ljubimcema, d Pravoslavno fakulteto dobi Zagreb. Statute za otvoritev te fakultete že objavlja zagrebško prosvetno po -verjeništvo, d Srbofobska firma. Neki „Srbi-slav“ piše v mitrovički „Srbiji“ sledeče:. „Vsak samozavesten in pošten Sr-bin zamore biti le to, kar so bili: častiti car Lazar, Miloš Obilič, J. Bogdan itd. On zamore biti edino le Sr-bin; flfcc hočejo bratje Hrvati i.. Slovenci, se lahko spremenijo v Jugosio-vaae, pesto jim! Toda v tem slučaju bi se dihava morala nazivati „Kraljevina Srba i Jugoslovena“, a nikdar, pa „Jugoslavija,“ Ako tega Jugoslovani nočejo, zahtevajo potemtakem od srbskega naroda samoumor in potem jih ne moremo smatrati kot brate, mar več kot krvnike, Srbi se borijo z odprtim vizirjem, naj Še storijo Jugoslovani isto, Pereat srbofobska firma „Ju goslavija,“ — Tako piše glasilo Paši-čevih radikalcev, katerim so se naši demokrati v boju zoper pravično uredbo države pridružili. Čudno, da cenzura v tistih krajih marsikaj dopušča, kar nam ni 'dovoljeno. d „Nema Jugoslavije!,“ „Srpska Zora“ priobčuje pod zaglavjem „Svečani ulazak srpske vojske u Obrovac“ sledeče pismo iz „osvobojenih krajev“, V sredo dne 6. t. m. so zapustile Italijanske čete mesto, nato pa je sledil svečani „ulazak“ srbske (!) vojske,: Mesto je bilo v zastavah, nouajveč v srbskih. Sprejem je bil sijajen, na -rod ves oduševljeiij na čelu povorke je vihrala velika srbska zastava, biv Sva državna zastava. Občinstvo je vzklikalo kralju Petru, regentu 'Aleksandru, Veliki Srbiji itd. Ko je prispel general Milič v mesto, so mu burno klicali: „Živel srbski general Milič , m Torej: srbski, srbski in .Velika Srbija! Kaj pa Jugoslavija.?, „Nema Jugoslavije!“ — d Zopet Rusi. Zadnji ministrski svet je v svoji seji sklenil, da se dovoli 4000 Rusom kolonizacija, .Omenjeni Rusi bi gradili baje ceste. Čudno, „Moje telo — ?“ je vzkliknil in se bolestno stresel. „Nisem Še mrtev, sestrična! Vedite, da se ne bom ustrelil in da odpotujem na Rusko P „Srečen pot, gospod bratranec!“ Obrnil se je in odšel. — Mislila sem, da gre za vedno. ,0-bupno s'em sklenila roke in debele sol ze so mi pritrkljaie iz oči. Pa vrnil se je. „Regina —! Ne kregajva se, zakaj bi si bila v jezi? ------Ah --! Plakate — ?“ „Mislila sem na Junono“, sem poskušala odgovoriti z mirnim glasom . „Zares! Cisto sami bodete ostali! Daj to mi roko! Hočete?“ „Rada, Pavel!“ Z ali bog, ni jo poljubil, le žalostno jo je stisnil in mislil na drugo , lepšo roko, o kateri je sanjal, da bo njegova. ' In šel je za vedno. — Nisem mislila na mraz, sedla sem na mostič, se nagnila nad potok in vroče solze so mi padale na led, „Pravi, da bi se najrajši ustrelil — —sem govorila, „kako zelo jo pač ljubi! Vem, da tega ne bo storil, pa zaljubljen je v njo, kakor jaz vanj da nima naša vlada za naše nezapos« leno delavstvo več skrbi. Z importira-njem tujega delavstva si veleumni „so-oijolog“ dr, Kukovec pač ne bc pridobil naših nižjih slojev! d Volka so ubili. V selu Djurdjen ci blizu Djakova se je pojavila mala toipa volkov, ki je povzročala med ta-mošnjimi ovčjimi čredami veliko ško« do. Radi tega so kmetje vprizor ili ve« liki lov in posrečilo se jim je enega izmed volkov ubiti, d Znana Kruppova tovarna za iz« delovanje topov, strojnic in municije je preselila ves obrat za izdelovanje vojnih potrebščin v Rusijo, Potem se pač ne smemo čuditi, odkod in kako je boljševiška armada iako dobro mo derno oborožena. Doma v Nemčiji izdeluje Krupp samo lokomotive iri železniške vozove. Iz Kruppovih tvor-nie se izroče dnevno 40 novih lokomotiv in več sto novih vagonov prometu* Doma izdelujejo Nemci prevozni materija!, v Rusiji pa vojne potrebščine zase in za Ruse, že vejo zakaj, ke * daj in proti komu bodo rabili Krupp-ove izdelke. d Na Grškem dobe ženske volilna pravico in je komisija, ki je revidira« la ustavo sprejela z veliko večino na« čelo volilne pravice. d Na Klopnem vrhu (1335 m) ima mariborska podružnica Slov, plan * društva svojo kočo, katera bo celo leto oskrbovana. Ker je pa koča še popolnoma prazna, treba isto opremiti s posteljami, pohištvom, posteljnim in drugim perilom, jedilnim orodjem., raznim posodam, sploh z vso opremo, ki je potrebna, da se koča uredi kot človeško bivališče. V vaznih planih -škili kočah najdejo se sobe z imeni v trajen spomin, da je ciotičnik opremil sobo. Vsled tega se obrača podružnica do planinstvu naklonjenih rodo« ljubov, da ji isti,po svojih močeh priskočijo z darili na pomoč, V kratkem se bodo zglasili pri posameznikih odposlanci podružnico z nabiralnimi polami ter bodo prevzeli pripravljena darila, kj se potem objavijo v tukajšnjih časopisih, Planinski pozdravi —> Odbor. iz Celja. Naša stranka ima v CELIII tretjo volilno skrinjico. Celje. Volilni shod Slov. ljudske stranke v Četrtek 21, aprila je nad vse pričakovano lepo uspel. Vrtna dvorana pri Belem volu je bila natlačeno polna. Govoril je tajnik Krajne,. Zborovalci so z ogorčenjem obsojali centralizem z vsemi: njegovimi pogubnimi posledicami: birokratizem, mili« tarizem, davčno izmozgavanje našega ljudstva; Navdušeno so, pozdravljali avtonomijo za Slovenijo, kakor zahteva Slov. ljudska stranka. Avtonomija v kateri se naj ljudstvo samo vlada in upravlja, avtonomijo, v kateri naj ima od ljudstva izvoljen deželni zbor pravico pokrajinske postave dajati, z deželnimi davki razpolagati in si samo deželnega predsednika izvolitL Taka avtonomija bo najtrdnejša podlaga našemu gospodarskemu blago - Ih čutim, da ga nikoli ne bom mogla pozabiti! Ah, kaka neumnost, da se zagleda v žensko, ki ni zanj, med le:a pa blizu nj'ega majhna — —‘h „Kaj neki delate tu?“ me nagovon ri stric. Nisem ga čula, kedaj je pri« šel. Naglo sem vstala in sram me je bilo, ker nisem mogla skriti solz. „Kaj — ? Jočemo — ? ‘ „Kako so ljudje neumni, strlo!“ „Globoka resnica, draga nečakinj ja Ali zaraditega točite solze?“ „Pavel se hoče ustreliti!“ sem za« jokala. „Mislite, da bi bil zmožen, kaj ta« J;ega storiti?“ „Ne!“ sem se smejala med solzami. „Tako nasilje je popolnoma tute njegovemu značaju! Toda njegove be sede dokazujejo, da — „Vem, draga! Njegove besede dokazujejo, da ljubi mojo hčerko. Am* pak, verjemite mi, kmalu jo pozabi ш ko se vrne, bomo naredili, da se njegovo srce ne bo več zmotilo —!“. „Vi torej mislite, da more Cio vela ljubiti dvakrat v življenju, pa da gat nimajo za čudaka zavoljo tega?“ Dalje prihodnjika j- “V- stanju! Pokrajinska avtonomija Slovenije bo varovala tudi samoupravo občin, katere bi jih radi oropali demo-kratje. Iz Maribora. d Volilcera v Mariboru. Ce bi volilna komisija na kakem volišču katerega izmed naših voli.Icev ne pri -pustila k volitvi, nai se dotični takoj oglasi v tajništvu Slovenske ljudske stranke, Cirilova tiskarna, l nadstr., ali pa v agitačni pisarni vsakega posameznega okraja, ki je naznanjen v „Posebni“ izdaji „Straže“. d Volilci, vzemite legitimacije seboj ! Ker se zna zgoditi, da volilna ko misija ne bo poznala posameznega vo-Jilca, pozivamo vse našince, da vza -mejo jutri torek izkaznice seboj (delavsko knjižico, domovnico, orožni list, ali kaj takega). Ako bi komisija ka-kega našega volilea ne pripustila k volitvi, naj si vsak takoj preskrbi izkaznice ali kako tako listino in naj gre še enkrat glasovat. d Maščujte se za nasilje. Dobi -varno številne pritožbe, da demokratski gg. predstojniki uradov grozijo našim kandidatom in volilcem z raz nimi grožnjami, če bodo volili za SLS. ' Poročajte nam takoj vsako tako po -drobnost. Bomo tem nasilnežem poskr beli, da se jim ohladi njih prevroča demokratska ali narodnosicnaiistična kri. Maščujte se s tem, da vsi od prvega do zadnjega glasujete za Slo -vensko ljudsko stranko. Spustite svojo krogljico v prvo Skrinjico,. — Taj -ništvo SLS. d Slov. Ljudska stranka za Ma -ribor je sklicala za minuli petek v. veliko dvorano Narodnega 'doma si -jajno obiskan shod svojih somišljeni - kov. Polni veliki dvorani je predse -doval in kot prvi je govoril zboroval -cem dr. Leskovar, ki je naglašal ko -ruptno, škodljivo vlado demokratov v Jugoslaviji, V imenu delavstva je nastopil tovariš Krepek, ki je ožigosal kapitalLstijčno škodljivost, brezbriž -m oderuštvo demokratov n apr am pro -le tar skim slojem. Poziv na dober izid volitev v prid SLS je podal tajnik Zebot. Kaj da pomeni demokratsko go spodarstvo na mestnem magistratu, je dokazal dr, Jerovšek natančno s številkami izza milijonsko zapravljive —< Pleilerjeve dobe, Te številke zapravljene na žep mariborskih davkoplačevalcev, so dovolj stvarno svarilo za volilne: Ne voli demokrata, ki spada na. gospodarsko polje toliko, kot ko -zel v zelnik! Koruptno stran demokratsko stanovanjske komisije sta si še privoščila krojaški mojster Kek* in tov. Krepek. Lepo uspelo zborovanje, ki je trajalo od 8. do Ml, uro je med odobravanjem in navdušenjem poslu -šaloev iz vseh slojev zaključil pozno v noč dr. Leskovar, To zborovanje je bilo mariborskim demokratom pred -znak, «la jih čaka 26, t. m. voz pogrebnega zavoda, katerega se tako ra di poslužujejo razni Voglarji že sedaj da se privadi njih pogled in uho na miserere! d Brate Sokole — mariborsko grešno deteljico: Irgolič, Toman, Les kovar pere in opravičuje v petkovem ..Taboru“ častni sod mariborskega So kola. Brata Irgoliča opravičuje, da je prejel 26.000 K v smislu sklepa odbora Mestne hranilnice za razne potovalne stroške. ’ Ako bi bal dr. I rgolič prejel to ravnokar omenjeno svoto kot povračilo za stroške, v smislu odbo -rovega sklepa, bi je ne bil nikdar vrnil, kar pa je storil vsled strahu, ker je stegnil prste po tujem imetju takoj, ko je zvedel, da prevzame vodstvo hranilnice SLS, Ravnatelj Toman je sirčal iz Eskomptne banke, ker si je izposojeval milijone brez vednosti ban kinega načelstva, Ali je tako postopanje združljivo s sokolsko častjo, je vprašanje javnosti. O Ferdu, Lesko -var ju pa vzdržujemo prvotno trditev. Ta častni sod mariborskega Sokola je jasen dokaz, da je izginila smisel za čast in poštenje Sokola ne san:o az posameznih članov, ampak iz načelstva in vodstva Sokola, Nam je pa dokaj umljivo, da grešne deteljice šu-štercijanec Sernec in italjanaš Pivko drugače nista mogla soditi, kot sta jo. Kmalu bo mariborski Sokol zavetišče nepoštenjakov, ki bodo kot nepoznate-Iji svoje in tuje lastnine še vedno častni člani družbe zgolj radi dejstva . ker so člani Sokola, d Olepševalno društvo v Mariboru priredi v nedeljo dne 5. junija t, 1. veliko veselico na prostem v Ljudskem vrtu ob Koroščevi cesti, na katero že sedaj opozarja vsa tukajšnja društva ter vabi na prijazno sodeio -vanje. Lastniki psov, ki se mislijo u-deležiti pri pasji tekmi, naj se blagovolijo javiti pri dr, Hojniku, odvetniku na Aleksandrovi cesti, — Odbor. Orlovski vestnik. o ..Orel Studenci pri Mariboru“ ima v četrtek, dne 28, t. m, ob 7, uri zvečer v dvorani 'JSZ (Splavarska u-Kca) svoj redni fantovski večer. Udeležba za člane obvezna, — Vabljeni so tudi p. n. starši ter prijatelji naših organizacij. Bog živi! — Pred -sednik,; o „Orel Studenci pri Mariboru“ vprizori na praznik .Vnebohoda, t. j. 5. maja ob 6, uni zvečer v dvorani JSZ (Splavarska ul.) dve igri in sicer: „Čašica kave“ in „Na letovišču“, . Natančnejši spored objavimo, K prav obilni udeležbi vabi Odbor j Gospodarstvo. g V Posavju se zgradi sladkorna tovarna. V Krškem ob Savi se že leti. bavijo z načiitom ustanovitve nove sladkorne tovarne za Posavje. Ovire, ki so zabranjevale ustanovitev te potrebne tovarne, so odstranjene in Posavje dobi prvo sladkorno tovarno. Tovarna se bo osnovala na zadružni podlagi in bodo pritegnjeni majhni in * veliki posestniki Posavja, g Sejmsko poročilo. Na svinjski sejm v Mariboru dne 22. t. m. se jes pripeljalo 82 ščetin ar jev in 3 koze. Ce ne so bile: za plemenske svinje 1 kg Žive teže od 26 do 30 K, za polpitane svinje za zakol 1 kg zaklane osnaže-ne teže 30 K, mladi prasci 6—8 tednov stari, komad 280 do 400 K, jesenski prasci, komad 500 do 900 K. Razgro -dalo dalo se je večinoma vse. g Mariborsko tržno poročilo. Vi soboto, dne 23. t. m. se je pripeljalo na mariborski trg 35 vozov krompirja. Prodajali so ga po 13 do 15 K za merico. Špeharji so pripeljali na 13 vo- j zih 66 zaklanih svinj. Slanine je bilo j malo, kupčija mrtva. Cena mesu je bila 32—34 K za 1 kg. Okoličani so prinesli na trg tudi večje število kozlov. Prodajali so jih po 80—120 K komad. .Tudi govejega mesa, po katerem se je~ živahno popraševalo, je bilo dovolj na j trgu. g V Avstrijo in Čehoslovaško bo naša država uvozila samo za mesec a-pril 2000—2500 vagonov življenjskih: potrebščin. Smrekova škorja in smrekovo čreslo, suho, zdravo, se kupi. Ponudbe z navedbo cene je poslati na tovarno usnja Freund, Maribor. I—3 211 U*i' na Pragarskem, 7 minut niSd od želez, kolodvora, leta 1912 zgrajena, s štirimi sobami malim vrtom, zidana in z opeko krita za 10.000 dinarjev takoj na prodaj. Pojasnila daje Alojzij jLuršak, gostilničar, Pragersko. 1—3 212 Ceno kupita Ä? S 120*—, 190*—, 230*—, moške spodnje hlače K 80*— in 88-—, srajce pisana ali bela K 120’—, 145-—, 170*—, hlačevina I26 cm Široka 1 m k 70*— do 148'—, plavotisk, lep, 1 m K 40*—, 45-—, 48*—, oksford, dober 1 m K 40-—, 46*—, rujavo platno 1 m 34*— do 40-—, Sifoni, fini 1 m K 42*— do 5O*—, predpasniki za ženske K 58*—, 66-— 72-—, 85*—, glavni robci, lepi & K jO*—, 36 —, 42-—, konjske Strange 1 par K 24-—, 3O —, 38*—, 44*—, uzde navadne in pletene K 15*—, if—, vrvi za §erilo, zidarje, tesarje in seno; ežni-gumi plašč, angleški kron 1t20 —, žamet rižast, črn, rujav in zelene barve za moške obleke 1 m K 130’— do I45 —j toaletno milo, žepna zrcala, britve, .nože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, las-_ glavnike in raznega ne gega blaga v zalogi fllDšzi! Gniušek, Miribor, Glavni trg št. 6, Slovenija. 65 vsako množino naKUPim makovega semena. Stavite ponudbe in vzorce. Vinko Hmelak, kolonijalna trgovina, Maribor, Slomškov trg 6. 3-3 265 TISKARNA sv. CIRILA v MARIBORU KOROŠKA CESTA TELEFON ST. 113 priporoča raznovrstni papir, kakor kan-celijski fini in srednje fini, koncepta1, strojepisni, pivnik, risalni papir, naj-razrmurstnejše KOROŠKA CISTA Л mapice vvsaki množini, kuverte, razne zvezke za srednje in ljudske šole, sploh vse pisarniške potrebščine po naj-nižjih cenah Zanesljiv safer, oženjen se sprejme. Vpraša se pri Mariborskem paromlinu Kare! Scherbarmin sinovi 3—3 206 S I ß Б vsake vrste se spre-im E jemajo v popravilo. Zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Kupujem srebrne krone, dvekronske novce, srebrne goldinarje itd. 3—10 lan Ignaci!, Maribor, Grajski trg (v gradu). Izlet v planine je najboljše razvedrilo. Vsakdo rad porabi svoj prosti čas, da se poda Па gore. Da pa izve, kam in kako bi izletel, naroči naj nemudoma „Planinski koledar za leto 1921“, ki se ga dobi s poštnino vred za 21 kron pri »Založništvu v Mariboru, Krekova ulica 5/I« ter je čisti prebitek namenjen za kočo Korošico pod Ojstrico (1807 m). Klobuke, 6-10 im čevlje, obleke, perilo, dežnike, tržne torbice in razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2 Radi preselitve trgovine v svojo lastno hišo v Mariboru m Itaksaudrovi sesti 13 prodam veliko zalogo manufakturnega blaga, perila, robcev, nogavic itd. po zelo znižani ceni. Kdor torej kaj rabi Irt želi dobiti dobro blago za malo denarja, naj si blagovoli vse nabaviti • v trgovini J. N. Šoštarič l-s Maribor, Gosposka ulici 5, m Na drobne! - * Ma debel®I Otvoritev nove trgovine v Ptuju! Naznanjam p. n. občinstvu in trgovcem v mesto m. okolici, da sem otvoril v PTUJU, Slovenski trg št 4 novo, vsevrstno založeno trgovino s steklom, porcelanom in sorod, biserne Zagotavljam zmerne cene in solidno postežbp! Avgust Kraigher, 2—6 Edina slovenska tvrdka te vrste v Ptuju. 20F V«tt Inserirajte v „Straži izdajatelj m založnik^ Konz, „Straže. Spodnještajerska ljudska posojilnica Stolna ulita štev. 6. v Mariboru reg, zadr. z neom. zav. Obrestuje -srlo&e po 4% in 474% Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Maribora. Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 185 brezplačno. 21 im iasvnlidni dLa-srelx g?igs.&raje 'posojilnic» 4 ödgovorn! »rednik:« Klado Pušenjak, Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru,