Pofitnlna platana v gotovini
Spod. in mW>. pot. & Qr.
ttMmgSSPMIOOMC
UREDNIŠTVO In UPRAVA v Gorici v ulici Or zoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru.
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAK .ČETRTEK
Poštni čekovni račun it 11/5099
Leto II. Štev. 24
GORICA DNE 13. JUNIJA 1946.
Cena L. 4.-
Iz govora sv. očeta
1. 6. 1946
»Zaupajte! Ne izgubljajte po guma! Veliko vas je, mnogo več kot se zdi na prvi pogled. Sovražnik skuša z zvijačo in strahovanjem povečati moč svojih vrst. Močni ste, močnejši od vašega nasprotnika, ker je vaše notranje prepričanje pravo, odkritosrčno, trdno ter temelji na večnih načelih in ne na zmotnih naukih, ne na varljivih besedah. Bog je z vami!
Pred očmi imamo poročila iz vsega sveta. Kljub vsemu na sprotovaaju lahko rečemo: Cer kev stoji trdno in je edina notranje in zunanje«.«
Ljudje božji,
ali veste?
Zakaj vas hočejo dan na dan i-meti na sestanke in vas funkcionarji nadzorujejo, ali hodite poedušat partizansko učenost?
Zato, da vam ne dajo 'časa misliti s svojo glavo, ampak je njih glav na skrb, da mislite vedno z njih glavami. Tako se vzdržuje vsaka diktatorska vlada. — Ko bosto začeli misliti s svojo glavo, boste oz-zdrr.vili od bolezni, ki se ji pravi komunizem.
Naj vam navedem en priner. KP se je zdelo potrebno izdati ukaz: Treba je povsod govoriti preti nadškofu, da mu preprečimo binno-vanje (Sv. Duh itak ni po mislih KP>. — In glej, vsi partizanski gramofoni. propagandisti, časniki, aktivisti, funkcionarji po vsem Primorskem od Bovca do morja, od Brd do Krasa so začeli poti posem o škofu fašistu, ki ima po njih sati nskih klevetah celo »krvave ro ke«, ki jih ne bo pokladal na slovenske otroke. In to roč ponavljajo že več tednov v raznih napevih vsak dan.
Zakaj? Ali bi ne bilo dovolj, to »duhovitost« enkrat zapisati in enkrat o njej govoriti? Nikakor ne, ker bi to ne imelo učinka in bi ljudje take neumnosti, kakor je ona o škofovih »krvavih rokah« no verjeli- Treba je taka gosla več tednov neprenehoma ponavljati po navodilu moskovske visoke šole za propaganda. .Večno ponavljanjo teh reči na pogostnih sestankih, predavanjih mitingih, po njih skrajno dolgočasnih, a dosledno isto stvar vsak dan premlevajočih časnikih ima samo ta namen, da se ljudem preprečuje misliti z lastno glavo —• in da so iz to nevednosti v njih užge srd do Cerkve in Boga.
Toda vsake preveč pogostno uži-vano jedi so človek proobje. — Tako se bodo ljudem začoli gabiti tudi komunistični sestanki, njih gesla in obnošeno psovko.
Krvavih rok nima naš uauškof, pač pa marsikdo, ki jih nadškofu očita. Kočevski Rog, Trnovski gozd, Krim, druge kraške jamo in nešteti drugi kraji slovenskega mučeništva, koliko bi znali vsi povedati o krvavih rokah — no škofovih.
Ljudje božji, — začnite misliti s svojo glavo!
Birnut v Gorici
Na binkoštni praznik je bilo v (.ioriia nepričakovano voliko število birmaneov. Posebno lepa jo bila udeležba iz ooue B.
~ Ljudsko modrost -
Na Krasu so ljudje zdihovali: »Moj Bog, moj Bog, kedaj bo prišel dež?«
Oglasi se modra žonska glava in pruvi: »Kako naj pnide dež, če pa še podnevi zvezde sijejo.«
Iz življenja
Iz Slovenije
Slovesno praznovanje Marijo Pomočnice na Rakovniku je bilo letos v nedeljo 26. maja. Na večer prej so bile oh sedmih, pri lurški votlini peto litanije M. B. in pesmi, nato procesija v cerkev, kjer je bil govor in blagoslov z Najave-tojšim. Na praznik so bile maše od petih de enajstih. Popoldne ob pol štirih so bile spet litanije in blagoslov.
Poročila iz Ljubljano zatrjujejo, da je v Sloveniji trenutno v zaporih okrog petdeset duhovnikov, med njimi je tudi dr. Pogačnik.
Za Veliko noč so imeli v Ljubljani velikonočne obrede kakor druga leta. Opravil jih je dr. Lah, zagrebški pomožni škof. ki jc priš“l tudi lirmovat za binkošti. Verniki so se obredov udeleževali v izredno velikem številu, saj jih gotovo nad 90%> obsoja gonjo proti duhovščini in veri.
Velikonočne procesije so se pa dolgih letih vojne skoro povsod razvile tudi zunaj cerkve. Povsod so bile veličastno javno počeščenje vstalega Odrešenika.
Za Veliko noč je začel izhajati v Mariboru kot tednik na 8 straneh verski list. Namenjen, je predvsem vernikom mariborske škofije.
V Srbiji jo za Veliko noč izšel mesečnik za duhovno obnovo katoličanov v Srbiji z naslovom ■Blagoveat«. Sedaj pa smo izvedeli, da so ga znova ukinili zaradi »pomanjkanja papirja«. Iz istega vzroka je prenehala izhajati »Isti-na«, glasilo djakovske škofije. — Večna igra z verskimi svetinjami?
Vernike v Jugoslaviji pozivajo, naj pazijo na molitvenike in veroučne knjige, ker zaradi pomanjkanja papirja verjetno ne bodo mogli prave časno natisniti novih.
Ljudje, ki tain vladajo, so veliki »tiči« in obenem zelo spretni ličarji. Na svoje limanice, ki- jih mažejo z limom »versko svobodo«, u-jamejo pa le mušice, ki niso »tiči«. Take mušice hvalijo tamkajšnjo svobodo tudi po naši deželi.
Kako so verniki v Jugoslaviji žejni besede božje, je razvidno iz tega, da ima malo ljubljansko »0-znanilo« kakih štirideset tisoč naročnikov. Imelo pa bi jih še več, če bi no imeli strogo omejeno nakla do. Kaj pravite k temu, primorski katoličani? Morali bi vas posiati v Jugoslavijo, da bi se naučili ceniti katoliški tisk.
Poročila iz Ljubljane pravijo tudi, da je tam izginil v naši deželi zelo znani prof. Filip Terčelj, naš primorski rojak. Pogrešajo ga že od novega leta. Sumi se, da ga je OZNA nekje na Gorenjskem »likvidirala«. Ko zvemo bolj natančno, bomo več poročali.
Mudonna dol Divino Amore
V rimski pusti in močvirnati Campagni jo bilo svetišče, posve čeno Manji božje ljubezni. Pred nekaj leti je bilo svetišče še precej neznano. Težko, da je kak tuj romar zašel tja. Rimljani sami pa so že tedaj rodi romali ob nedeljah ali praznikih k tej svoji Ma rijfini božji poti, kot so jo radi na-zivali. Ko je prišla vojna, se je obisk svetišča še povečal. Iz Rima in iz rimskih okoliških mest (Ca-stelli romani) so prihajali romarji, zlasti žone in dekleta priporočat M. B. svojo drage. Pustili so bogate bazilike rimskega mosta in prišli v ta zapuščoni kroj, kjer je bila samo majhna cerkvica in o-t roško zavetišče, da pomolijo k Mariji, ki se zdi, da je delila obilnejše milosti na tem kosu rimske kampanje, kakor pa v rimskem mestu samem. Tukaj si je pobožnost rimskega preprostega ljud-
stva dajala duška brez vseh člo veskih ozirov. Odigravali so se prizori, Ki bi se nam zdeli smešni in pretirani, toda Marija jih je rada .sprejemala, kakor pričajo tudi šte vilna uslišanja, ki jih pripisujejo čudežni podobi Matere božje lju bežni. Med drugimi so kazali tudi slušalke, ki jih je poklonil M. B. neki spremljevalec italijanskega generala Humberta Nobile, ki Je prvi poletel čez severni tečaj. Ob povratka se mu je zračna ladja razbila m nekateri njegovih tovarišev so ostali na ledenih poljanah severnega tečaja. Zdelo se jim je, la so izgubljeni, kor radio, ki so ga imeli s sabo, ni hotel delovati, poškodbe pa tudi niso mogli najti. Tedaj se radiotelegrafist priporoči Materi božje ljubezni in se- zaobljubi, da pošlje v njeno svetišče slušalke v trajen spomin, če bo za-ed radio delovati in so oni rešijo, In glej čudo, takoj se zasliši glas iz daljave: klieala je radijska posta ja iz Alaske. Bili so rešeni, kajti o-glasili so se tudi sami in kmalu nato so jih z zrakoplovi prepeljali na varno.
Poleg tega zaobljubnega spominka pa jih je še na tisoče in ti soče. Sedaj zadnja leta vojne je njihovo število gotovo še bolj naraslo.
Čustvena pobožnost romarjev v tem svetišču je prišla tako daleč, da so morah oltar z Marijino podobo ograditi z železno ograjo, ker sicer bi romarji v velikanski gneči in navdušenju podobo uničili Nemalokrat so morali karabinerjt delati red v cerkvi, ker nekateri romarji kar niso hoteli iz cerkve, da bi napravili drugim prostor.
Madonnn del Divino Amore pa je zaslovela posebno med zadnjo vojno, ko so njeno milostno podobo zaradi bližino fronte pn Anciju prenesli v Rim v cerkev sv. Ignacija in sc jo sv. oče sam posebno k njčj zatekel, da bi obvarovala rimsko inesto pred grozotami voj ne. Ker se je to res zgodilo, je rim sko ljudstvo pripisovalo to veliko milost Materi božje ljubezni. Ze pred dvemi leti, ko so se Nemci u maknili iz Rima, so priredili velike zahvalne svečanosti v čast Madon ni del Divino A mere. Letos so jih ponovili. Milostno podobo so spet izpostavili v cerkvi sv. Ignacija v češčenje rimskega ljudstva zadnji teden meseca maja. Naval ljudstva j« bil neverjetna velik-Cerkev sv. Ignacija je silno prostorna, pa je bila še premajhna-Najlepše je bilo zadnji dan, ko so priredili celonočno češčenje Najsvetejšega za može in fante. Prišlo jih jo več tisoč. Sv. obhajil so zadnji dan razdelili dve sto petdeset tisoč. Nekateri časopisi so pisali, da so se zgodila ob tej priliki tudi čudežna uslišanja.
Zadnji dan maja so milostno podobo v spremstvu dolge vrste avtomobilov in med velikanskimi ovacijami ljudstva prepeljali na zaj na njen dom sredi rimske kampanje, kamer bo še naprej romalo k njej ljudstvo in prepevalo: «La Idadonna del Divino Amore fa ud racoli a tutte le ora»
Zanimivo
V najbolj delavskem predelu mesta Rima, kjer so komunisti m socialisti bili gotovi, da zmagajo pri volitvah z večino, so nedeljske volitve dalo sledeči izid:	krščanska
demokracija 2107 glasov, komunisti 490, socialisti 582. Tudi delavci odpirajo oči in so že siti večnih obljub o zemeljskem raju.
NEDELJA ZA TISK Miloščino nedelje za naš tisk je treba poslati na škofijo do konea junija. Pohitite!
O K N O V SVET
ITALIJA. Volitve v ustavodajno zbornica so pokazale, da tudi Ita lijani obračajo hrbet vabljivim mamam komunizma. Največ volivcev — črez 8 milijonov — je glaso valo za krščansko demokracijo, socialisti so dobili 4 milijone 675 tisoč glasov in komunisti 4 milijone 287 tisoč. Črez milijon glasov je dobila stranka gualmuiuistov (nek danji liberalei).
Isti dan so se Italijani tudi opre* delili za republiko z okroglo 12 milijoni 738 tisoč glasov, medtem ko so za kraljevino zbrali 10 milijo pov 726 tisoč glasov.
Svečana razglasitev republike bo okoli 12. junija. Zanimivo je, ua je v severnih pok. Italijo večina vo livcev glasovala za republiko, v južnih začenši z Lacijem (Rimska pokrajina) in na otokih pa za monarhijo. Razlika med obema taboroma znaša okroglo 2 milijona glasov.
.viUdi kralj Umberto je odpotoval z družino v prostovoljno izgnanstvo v Egipt. Obljubil je že pred volitvami, da se hoče brezpogojno ukloniti izidu ljudskega gla suvanja. Priznati moramo, da se jo italijanski narod držal pri volitvah 2. junija reu demokratičnih navad. Potekle so v popotnem miru, kak ir so se zavezali načelniki vseh strank, ki jih je bilo kar 12.
FRANCIJA je volila 2. junija novo ustavodajno zbornico. Odločila se je z 9 milijoni 532 tisoč glasovi za demokraoijo desnice proti 9 milijonom 302 tisočera volivcev, ki bo glasovali za levico (komuniste in socialiste). Najmočnejše je izšlo iz volitev ljudsko republikanko gibanje (katoličani), ki so dobili sami 5 milijonov 492 tisoč glasov, a (udi komunisti so dosegli 5 milijonov 137 tisoč privrženoev. Boj za ustavo bo tudi sedaj precej hud; jeziček na tohtnici zbornice bodo tvorili socialisti, za katore je glasovalo 4 milijone 166.000 volivcev. Le če bodo vse desničarske stranke tvorile skupen blok, bo prodrla u stava, ki bo boljša od one, zaradi katere je bilo treba novih volitev.
V ČEŠKOSLOVAŠKI je predsednik Beneš poveril sestavo nove vlade voditelju čeških komunistov,
RUSIJA. Umrl je bivši predsednik Vrhovnega sovjeta ZSSR Mihael Kalinin. Pokopali so ga v Moskvi. Maršal Stalin in zunanji minister Molotov sta bila med nosilci mrtvaške krsto (rakve.) Tudi maršal Tito je bil pri pogrebu navzoč.
ANGLUA. V Londonu so praznovali v soboto 8. junija parado zmage. Imeli so se je udeležiti vojaški oddelki vseh zmagovitih držav — toda odpovedala je svojo u aeleibo najprej Rusija, za njo Jugoslavija in nazudnje še Poljska. To pomeni, da je lože doseči med Evropejci tovarištva v boju proti skupnemu sovražniku, kakor tovariško sodelovanje pri delu za mir.
To nam dokazujejo tudi veliki programatični govori vodilnih državnikov zadnjih dni O govorih Molotova in Byrnesa smo poročali že zadnjič. Kresala sta se, kar se da.
Dne 4. junija se je pa začela v angleški zbornici zunanje politična debata, ki jo je otvoril zunanji minister g. Bevin. Ugotovil je, da je pot do miru silno tožku, ker jo razne države vedno bolj zamotavajo. Tudi o naših krajih je govoril in jo poudaril, da mora biti Trst mednarodno pristanišče za celo srednjo Evropo. Rusija se jo temu naziranju uprla. 15. junija se bodo zunanji ministri zopet sestali v Parizu; noče še predpostavljati ut uspeha, niti izgubiti poguma, fle so ne bodo mogli sporazumen *ot zunanji ministri, bodo morali svoje
delo predložiti konferenci 21 držav. Jasno je, da sveta ne bodo mogli pustiti v tako nejasnem položaju.
Za Bevinom se je oglasil k debati voditelj opozicije Churchill. Nimamo prostora, da bi tudi le v izvlečku podali njegovo dolgo in duhovito kritiko angleške vlade. Rekel je, da jc Evropa v mnogo slabšem položaju, kot je bila ob koncu prvo svetovne vojne. Vzrok je v neiskrenosti sovjetske politike in v ekspauaivnosti komunističnega stremljenja, da zavlada vsemu svetu potom komunistične pete kolone. Saj se osebe, ki so okužene s komunističnim črvom, ne obotavljajo, izdati celo svoje lastne domovine. Razlika mod pojmovanjem zapadne demokracije in vzhodne progresivne demokracije je nepremostljiva. Nisem mislil, da bi bili Sovjeti v enem samem letu zmožni napraviti toliko zla samim sebi in ohladiti toliko prijateljskih čustev v svetu, ki govori ungleški jezik. Sovjeti spuščajo železni zastor od Baltika do Jadrana in tam zadaj gospodarijo po svoje — po diktatorsko, tako da so ljudstva, ki tam prebivajo, zasužnjena. Izgleda, da jr. žaloigra Poljske neskončna in da je prebivalstvo baltskih držav pretrpelo dvojno likvidacijo, prvo po zaslugi Nemeev in drugo po zaslugi Sovjetov. — Nikdar še ni Churchill tako ostro nastopil proti komunizmu in njegovim metodam vladanja in mednarodne politike kot tokrat, ko je govoril v imenu opozicije v angleški spodnji zbornici.
3zšla jc 3. številna otroške-ga lista „Pastirček"
Halo, halo, posluh 1
»Margottijevi mladiči.«
Tak članek bereš v »Borbi«. Prinesli so ga hudiči v peklenski svoji torbi.
Vipavci so ogorčeni radi nesramnih napadov na nadškofa in duhovščino sploh, si se dan na dan ponavljajo na mitingih, pri demonstracijah in v partizanskem časopisju.
Prosijo nas, naj kaj odgovorimo na članek, ki je izšel v »Primorski borbi« z dne 2. V. 1946. Ali se splača odgovarjati temu revolverskemu listu Albrehtovega kova? Po dolgih litanijah zločinskega obrekovanja in hujskanja ljudstva na vse predstavnike in glasnike vere in resnice v naši deželi ima neki Artur Bevk, aktivist iz 1. 194L — torej izučen komunist, — še vedno toliko poguma, da govori o » našem ver-■kem čutu in o naši pobožnosti.«
Komuniatičaega verskega čuta in pahož»osii, reši na», o Gospodi Več odgovora tako pisanje in govorjenje ne zasluži.
Dragi Vipavoi! Ne vznemirjajte se radi tega pisanja in govorjenja. Taka propaganda napravi nekaj vtisa samo najbolj neumnim ali hudobnim ljudem. Tisti pa, ki so že spoznali vso gnilobo in revščino OF, se s takimi rečmi le še bolj utrdijo v svojem studu nad takim rek len sko hinavskim početjem. Tudi zaslepljenci na ta način najla glje spregledujejo.
Več dostojnosti!
Iz Vipavskega nam prihajajo pozivi, naj vendar kaj rečemo o nedostojnem preiskovanju žensk v vlaku in tudi na drugih točkah razmejitvene črte.
Ti naši prijatolji naj vodo, da o morali ni mogoče govoriti ljudem, ki moralo namenoma rušijo in žensko sramežljivost smešijo. Tu bo napravil Bog sam o pravem času red.
Stran 2.
SLOVENSKI PRIMOREC
Štev 24
t ttsgr. Ipij ValeoliDčiG
Dne 6. junija j« stolni kanonik zlutomašnik insgr. I. Valentinčič še opravil kanonične ure v koru, popoldne je bil tudi še po mestu, a 7. zjutraj se je že raznesla vest, da je v minuli noči odšel iz naše srede ta obče priljubljeni duhovnik.
Bodil te je v Morskem pri Kanalu 3. VII. 1867, v mašnika pa je bil posvečen 8. IX. 1890. Služboval je najprej kot kaplan 2 leti v Volčah, nato je bil 8 let župnik na Št. Viški gori, potem 4 leta župnik v Renčah, nato 15 let dekan v Komnu in od leta 1922 goriški stolni kanonik. Dne 8. IX. 1940 je obhajal na Sv. gori zlato mašo. Rajni nadškof Sedej je imel vedno veliko zaupanja do tega vzornega duhovnika in zato ga je imenoval za dekana mestne duhovščine. Rad ga je jemal tudi s seboj na vizitacije kot sovi-zitatorja. — Tudi sedanji g. nadškof ga je visoko cenil. Zato ga je lansko leto pooblastil, naj v njegovi odsotnosti kot generalni vikar vodi vse škofijske posle. — Tako lahko rečemo, da je vodil našo nadškofijo v najbolj tragičnih mesecih njene zgodovine- To svojo težko nalogo je skušal vršiti v čast božjo in blagor naroda, a je imel pri tem kajpada zelo velike težave in bridkosti, morda naj večje v vsem dolgem mašniškem življenju. — Zanj je bila naj večja bridkost v tem, da ni našel povsod tiste resnične dobre volje in iskrene ljubezni do naroda, kakršna je gorela v njegovi nesebični duhovniški duši vso dni.
O rajnem monsinjorju je treba leči, da je bil pobožen duhovnik, neomadeževan dušni pastir in vnet rodoljub, spreten upravitelj cerkvenega premoženja, moder svetovalec svojim duhovnim otrokom v časnih in dušnih zadevah, dober pridigal’ in zlasti priljubljen spovednik. Kot spovednika ga bo v našem mestu marsikdo pogrešal, pa tudi marsikateri deželan, ki je iskal njegove duhovne pomoči v spovednici. On in njegov rajni prijatelj in ožji sorojak msgr. A. Berlot, s katerim smo ga toliko let skoraj redno vsak dan srečavali po ulicah našega mesta, sta o priliki posebnih pobožnosti in v postnem času zelo rada pomagala tudi sobratom v goriški okolici.
V naši deželi ni bilo katoliške organizacije ali katerega koli važnega podjetja, da bi rajni monsi-ujor ne bil sodoloval pri njem. Še nedavno je bil spet izvoljen za predsednika našega Alojzijevišča.
Menda ne bo treba še posebej o-menjati, s kakim veseljem je spremljal delo našega »Slovenskega Primorca« in kako rad ga je bral ter mu dajal dragocene nasvete. Težko mu je bilo, da naše glasilo no najde pri vseh poštenih Slovencih tistega razumevanja, ki ga po svojem delu zasluži.
Bog povrni blagemu pokojniku vse dobro, ki ga je storil duhovnikom in vernikom, in mu daj po burnih letih njegove starosti veselje in mir pri Mariji in sv. Jožefu, katerih prav posebno vnet častilec je vedno bil!
Marjanka:	(7)
ftarjetica
»Deklica moja, to je že fanatizem 1 Ne morem razumeti, da ti je vera več kot tvoja in moja sreča. Glej, Marjetica, popolnoma svobodna boš, jaz se ne bom vtikal v tvoje verske reči in tudi otroke, če jih bova imola, boš lahko vzgojila kakor boš sama hotela. Marjetica, kako lahko bi bila srečna oba, samo če bi ti to hotela. Moja posestva na Gorenjskem žo dolgo čakajo svojo kraljico. Vem, da bi vzljubila tudi mojo domovino, saj je tako lepal Tam bi živela v miru, tudi tvoja bratca bi šla z nama. Dečka bi dali v šole, odprta bi jima bila pot navzgor do vse učenosti, do vsega, kar bi si sploh poželela . Marjetiga, tudi njena bodočnost je odvisna od tebe. In tvoja mama bi našla pri nas tudi prav prijeten dom za stara leta.
Marjetica ga je tiho poslušala. Kakor najlopsa pesem so prihajalo njegove besede v njeno srce, ki je
Pogreb se jo vršil v soboto dopoldne s peto sv. mašo, kateri je prisostvoval provzv. g. nadškof, ki jo po maši blagoslovil krsto. Lepo število duhovnikov in vernikov je spremljalo pokojnika na zadnji poti. Pogreba se jo udeležilo tudi zastopstvo deželnega predsednika. Stolni moški zbor je zapel rajnemu nekaj naših žalostink.
Iz uredniškega nabiralnika
Tu se stekajo pisma iz cele dežele. Kažejo nam zelo jasno, kako mislijo in čutijo slovenski Primorci, ki odkrivajo dandanes svoje srce brez strahu le še duhovniku.
Večinoma hranimo ta pisma zase; sem tor tje pa pride tudi kako tako ,ki bi zelo zanimalo naše čita-telje. Danes prinašamo eno tako v izvlečku.
GLAS Z DEŽELE
Prosim, g. urednik, povejte nam, kedaj bo konec tega strahu, ki ga prestajamo tudi pod cono A, čeprav bi se tu to ne smelo goditi, tovorno Vam, tla pod težkim fašističnim jarmom nismo trpeli več, kot trpimo pod kontrolo naših rdečih bratov...
Naj že enkrat pridejo dol partizani in naj nas postrelijo—
Za malo osebno sovraštvo, za malo razžaijenje, postaneš izdajalec ali še celo zločinec — in zapisan si smrti.
Namesto da bi nam viivali pogum in nado za lepše življenje, nam pravijo: »Boste videli, ko pridejo naši dol! 70'Vo vas postrelijo«!.. Kaj res pridejo dol same zveri} Veliki revčki ste terenci in teren-ke, ki nam stavite v tako luč »O-svobodilno fronto«... A to je najbolj čudno, da ravno tisti, ki so nas takrat, strašili s fašisti, nas danes strašijo s komunisti... In to naj bi bila svoboda! Sliši se povelje: »Danes zvečer bo sestanek. Glejte, da pridete vsi!« Skoraj vsi sestanki se končajo s plesi...
Po vseh vaseh so te dni delili antifašistične izkaznice, ki je na njih na prvem mestu pisano po Italijan--sko, čeprav ni v vaseh nobenega Italijana. Govorniki so rekli, da more izkaznice vsak dobiti; le kdor je zločinec, jih ne sme dobiti. Sedaj, ko je prišlo do veljave osebno sovraštvo, je izdajalcev in zločincev na stotine. Zaznamovali so jih ■i rdečim in nakaznic niso prejeli. Zapisali so jih in obračun bo, ko pridejo dol...
Ljudje, ki strašijo pošteno ljudstvo, so se šele včeraj ob razsulu I-taiije spomnili, da so Slovenci. Če bi Italija še danes stala, bi nas še danes strašili s fašisti... Danes so jim vse odpustili samo zato, ker so si na svoja junaška prsa pripeli rdečo zvezdo, a ne vidijo, da si pod rdečo srajco skrivajo svoj stokrat onečaščeni značaj, ki bo še in še pripravljen, menjati zastavo, če bi so drugače obrnilo... Povsod hoče imeti prvo besedo in stika in voha, kje bi koga zatožil, posebno pa tistega, ki je bil vedno zaveden Slovenec in nikdar judež. In takih ju-
tako hrepoftelo po sreči in ljubezni, po lepem, tihem domu in ljub-Ijonih otrocih.
Ah, kuko bi bilo lepo, odzvati se temu presrečnemu klicu ljubezni, doživeti vso resničnost mladostnih sanj! Pa zopet je v vsa njena topla čustva udaril hladni razum:
»Gospod Pavle, hvala vam, da ia vse tako skrbite. Pa moj fanatizem, kakor ga vi imenujete, je vreden več kot vsa ta sreča in vse bogastvo. Ne morem vam ustreči, gospod, kajti kdo mi je porok, da bi se ob vaši brezbrižnosti tudi moja vera ne omajala ali VBaj ohladila? Pot navzdol jo tako lahka. Voda, ki dan za dnem kaplja na skalo, jo bo gotovo izdolbla, pa naj bo še tako trda. Kako ne bi mojega Šibkega srca? Ce bi nama Bog poslal otroke, povejte mi, kako bi jih mogla prav vzgojiti, ko pa bi vse, kar bi jaz v njih zidala, vi sproti podirali? Dokler bi bili majhni, bi me mogoče še ubogali, a večje bi gotovo vaš zgled potegnil za seboj. Ce bi vi- ne šli nikoli v cerkev, no k svetim zakramentom, če bi tudi doma nikoli ne molili, kako bi
dežev je vso polno po naših vaseh; pred takimi ce moramo tresti, ko bertmo naš katoliški tednik ali >Glas Zaveznikov«. Ko pa vsiljujejo komunistične liste, nas spet strašijo in mati išče in stika po predalih, da najde mogoče zadnje štiri lire in kupi list, ker se boji, da ne pride v slabo luč pri njih. Iz strahu na sestanke, iz strahu na mitinge, iz strahu na manifestacije, iz strahu na demonstracije in iz strahu nosimo toliko »ljubljeno« rdečo zvezdo in iz strahu pojdemo magari k vragu. In to naj se imenuje svoboda?!
O, kdo nas reši teh nočnih strahov, ki se plazijo sključeni okoli o-ken in pripravljajo kremplje, da bi nas raztrgali?
Sam Bog in nihče drugi!
Eden v imenu, tisočev in tisočev
Opomba. To pismo je zelo podobno pn-mu, ki smo ga 1. 1924. po naključju piejeli iz Rusije. Rdeči zmaj hodi po vseh deželah v zna-menju satanskega strahovanja. Kako bi mogla sicer obvladati neznatna manjšina ogromno večino naroda?
Naš odgovor:
Sv. oče je ravno te dni govoril, da. so katoličani in dobri ljudje povsod v večini in naj se tega zavedajo ter ne dopustijo, da bi manjšina nad njimi zagospodarila. Isto ponovimo mi našim preplašenim ljudem v coni A. Preštejejo naj se po vaseh, pa bodo videli, kako je malo komunistov okrog njih. Združijo naj se v vsaki vasi v protikomunistično skupino, kakor so komunisti povezani v SKO Je, SIAUe, UIASe, KP itd. Napovedo naj bojkot komunističnim »ostankom, mitingom, časnikom in tudi plesom. Za ponočne podoknarje špione naj pa imajo stalno priprav-ijen poliv s kako blagodišečo tekočino, pa bo v pasu A zginil bau-bau tega strahovanja.
Pa če pridejo? — Naj pridejo! Ce so res žejni krvi, naj se je napijejo!
Pripravljeni bodite vedno na do uro smrt in se je ne bojte, kajti boljša je od suženjskega življenja, ki ga pripravlja KP narodom — tudi poštenim delavcem in kmetom.
FomrirEi
Duhovne šopke tu jske ukciie pošljite čimprej!____________________
Zanimiv miting
V neki vasi v coni B je bil miting. Govornik se je trudil na vse načine, da bi dopovedal trdim ljudem, kako velika stvar je komunizem in kako srečna je lahko Jugoslavija, da jo v oblasti rdeče zvezde. Ko je končal svojo skoro dvourno prepričevanje, je skupina za čela peti mogočno himno Povsod Boga... po naših šolah, po naših družinah... Vse ljudstvo je potegnilo c njo. To je bilo ljudsko petje. Ves trud govornika je bil zaman-Ljudstvo pa so jo veselo razhajalo, da je lahko izrazilo svoje misli v pesmi...
DUHOVNA OBNOVA ZA DEKLETA
bo v zavod« Notre Dame v petek 14. 6. ob 7.30. uri zvečer in naslednji dan zjutraj ob 6.30.
potem mogla zahtevati kaj takega od otrok?
Ne, gospod Pavle, kar me prosite, je nemogoče, kajti ljubezen, ki ne sloni na popolnem soglasju dveh duš, ni prava ljubezen, in ne more doprinesti dobrih sadov.«
»Marjetica, kako si neusmiljena, prav nič me nimaš rada!« je žalostno vzkliknil Pavle.
»Ni res, gospod, kar mi očitate, a radi vaše ljubezni ne morem žrtvovali svojo večno srečo!«
Žarečih lic sta prihitela Girilček in Metodek. Nekaj sta skrbno skri vala za hrbtom in se navihano muzala. Metodek ja stopil pred Marjetico in se ji do tal priklonil.
»Slavna kraljica!« je s slovesnim glasom pričel, »dovoli mi, da položim na tvojo glavo krono zla tih marjetic!«
Spretno ji jo položil venec okoli lepih svetlih kit, da je njen ljubki obraz zasijal v še večji lepoti. Z zadoščenjem jo je pogledal in nadaljeval: »A ker kraljica ne more sama kraljevati čez vse veliko kraljestvo, zato, glej, smo ti mi, zvesti podaniki, izbrali dobrega kralja!«
Domače novice
Komen
Že več stoletij ima Mati božja svoje svetišče v lepi cerkvi v Ober-šljanu pri Komnu. To jo naša kra-ška božja pot. Zelo radi romamo k Devici Oberšljanski. Posebno se nam je priljubila, ko smo se v letih med obema vojnama začeli zbirati lam na vsakoletne stanovske dneve za ves spodnji Kras. Veliko takih pobožnosti je videla M. B. v Ober-šljanu, ko so prihajali k njej možje in fantje, dekleta in žene, da se v težkih letih narodnega zatiranja o-krepijo v pravi veri in v pravi narodni zavesti.
Potem je prišla nesrečna vojna in / njo požig Komna, Malega dola in Tomaževice v prvih mesecih 1. 1944. Tako so bile vse vasi okrog Ober-šljana požgane. Ostala jo samo M. B. ineakala, da se njeni najbližji o-troci vrnejo iz internacije v Nemčiji in iz ujetništva. Končno so prišli lansko leto. Vrnili so so na svoje požgane domove Komenci, Malo dolci in Tomaževci. Z njimi se je vrnil g. dekan, ki je delii s svojimi ljudmi isto usodo: požgano hišo in internacijo. Tedaj je M. B. znova odprla svoje svetišče, da sprejme preživele otroke. Mislila je, da so vrnejo taki kot so šli. Toda mnogi so prišli drugačni: v vojnih grozotah se je mnogim vera ohladila. Tudi tisti, ki so doma ostali, niso več taki, kot so bili. Tudi njim se po^na, da jim niso brezuspešno pridigali nove vere. Tega M. B. gotovo ni vesela. Zato je poslala kraškim dušnim pastirjem srečno misel, da so znova začeli s stanovskimi dnevi pri Oberšljanski M. B., kot go to delali pred vojno. Začeli so s tistimi, ki so zdi, da so najbolj zašle, z dekleti,- Priredili so stanovsko zborovanje za dekleta s Spodnjega Krasa pri Devici Mariji v Oberšljanu na praznik Marije Pomočnice 24. maja. Shod je razmeroma dobro uspel. Prišlo je kakih tri sto deklet. Gkoro vsa so bila pri sv. obhajilu. Imeli so pet maš in dva govora dopoldne. O-poldne so se dekleta razšle.
Čo je bilo tolažilno gledati toliko kraške mladosti okrog D. M., je vendar bila tudi žalost, ker iz nekaterih vasi ni bilo skoro nobenega dekleta. Zakaj ne? Pravilen odgovor je dalo tisto dekle s Krasa, ki je prijateljici odgovorilo: »Me komunistinje ne hodimo v cerkev. In tista, ki gre, ni prava skojevka« In zdi se, da je na Krasu mnogo takih. Dekleta, kaj naj si misli o vas D. M. v Oberšljanu?
Obnovitvena dela
Iz Komna povemo še, da so začolj zidati in obnavljati požgane hiše. Ce bi bili ljudje bolj poslušali svojo pamet in manj tuje plačane agente, bi bilo že marsikaj pozidano. V en-dar je dobro, da smo vsaj začeli in da bomo vsaj za prihodnjo zimo i-meli nekaj poštenih stanovanj.
Gonja zoper birmo in našega nadškofa se tudi pri nas vodi z veliko vnemo. Prav iz okraja na Ivanjem gradu hodijo okrog agitatorji. Širo-koustijo se, da bodo oni poslali svojega škofa. Ali ga pojdejo iskat v Korita ali v Gabrovico?
Namignil je Cirileku, ki je takoj pristopil h gospodu Pavlu, se mu priklonil in mu malo v zadregi položil venec marjetic na glavo. Mata nnvihanca sta zaploskala od veselja:
»Živela, naša kraljica!, Živel, nas kralj!« sta vsa žareča vzklikala.
Marjetica ni mogla do besede; ni vedela, ali bi se jokala, smejala ali jezila nad to bridko šalo obeh bratcev.
Pavel se je prvi zavedel in navidezno resno nadaljeval igro:
»Pa povejta mi, zvesta podanika, ali sta kaj vprašala svojo kraljico, če bo zadovoljna s kraljem, ki ste ji ga izbraii?«-
Bratca sta malo v zadregi pomolčala. Pa igra se ni smela kar tako končati in Cirilček je prvi odgovoril:
»Ne, nismo je vprašali, pa vemo, da vas bo imela rada, ker ste tako dobri. Kaj ne, slavna kraljica, da boš z veseljem sprejela kralja, ki smo ti ga izbrali?« se je s poklo nota obrnil še do Marjetice.
Val pohujševanja
gre preko dežele
Višji funkcionarji ter partijski kolovodje so bili na posvetu. »Mladina ni naša!« so klavrno ugotovili. »'leda bo naša, mora biti naša!« Da pa postane naša, jo moramo moralno skvariti. Zato odrejamo, da se prične v deželi »križarska vojna kvarjenja mladine«. Sredstva so naslednja; uprizarjan ja po-hujšljivih predstav, mešani izleti, javni in zasebni plesi, kolikor mogoče izzivajoča moda, nepretrgana gonja zoper cerkveno oblast.«
Vest o tem sestanku in teh sklepih nam je bila ponovno javljena. Je torej sirašno dejstvo. Ljudstvo pa lahko priča, kako hitro tudi u-dejstvujeje napovedani program. Slovenija bo postala Sodoma in Gomora: ne samo v grehu, ampak tudi v — pokončanju, ako ne krene d te pogubne poti.
Je-li kazen božja ali samo igra narave? Na Vipavskem imamo letos rojstva skoro samih deklic. Statistike so obupne... en deček na dvanajnt deklic. Bo pa res prišel dan, ko bo dvanajst žen hitelo za moškim. Ko ga bodo dohitele, bodo videle, da je samec — štor.
Ali je bil samo slučaj?
Zgodilo se je te dni v coni A. Deset jih je bilo, ki so »manifestirali« zoper duhovnike. Zlasti eden med njimi je posebno vpil:	»Dol	s fa-
rji! Nočemo več duhovnikov! Smt larjoml«... Istega večera je isti mož hitel v župnišče. »O, g. župnik! Pridite takoj v našo hišo. O-Irok mi umira.« In peljal je duhovnika v lastno hišo, da je podelil zakramente za umirajoče njegovemu otroku, katerega je čez ne kaj dni pokopal.
Darovi
Iz Tržiča 200, iz kraške vasi, kjer strogo pazijo in zapisujejo one, ki prekoristni list čitajo 100, .iz Biljane v priznanje listu za lepo članke, ki jih z veseljem čitamo 800, dekleta iz Biljane 200, N. N. z željo, da se iist razširi 100, N. N. iz Gorice, ki želi, da bi goriški Slovenci prišli na pravo pol 1000, N.' N. ker se ji gabi pisanje Primorske borbe zoper Slovenskega Prim. 100, N. N. v zadoščenje Srcu Jezusovemu za bogokletje modemih brezbožnikov 150, N. N. iz Kobarida 500, Ladra iz hvaležnosti do lista 1000, Vrsno v zadoščenje g. župniku zavedni Slovenci 700, lažem sovražni Volar-ci 900, Kobaridci z željo, da bi izhajal list. vedno na štirih straneh 2960, N. N. Bovec 150, N. N. iz Plavi v čast M. B. dobrega sveta 100, Anhovo - tovarna, ker radi čitamo Slov. Primorca in nas imajo nekateri za nespametne, darujemo z željo, da bi tudi oni, kise smatrajo za pametne, pokukali v naš list m poslali v resnici pametni 101)0, Biljan-ska dekleta v pouk tistim, ki mislijo, da smo s svojim darom za »Sl-Pr.« osramotile vso faro, L. 500, Opatjeselo v priznanje »Sl. Pr.,« ker je edini, ki govori resnico 350.
Bog povrnil
Odgovorni urednik nisgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskana z dovoljenjem A. I. s.
Tisk. G. lucchi - Gorica
Marjetica bi najraje oba zlasala, ker sta jo spravila v tako mučen položaj. Pa morala jima jo pokazati vesel obraz in še sama nadaljevati s šalo, ki pa ji je tako bridko odmevala v duši:
»Vidva dobro vesta, podanika moja, kako jo vaša kraljica globoko verna. Sedaj sta ji pripeljala kralja, ki sploh v cerkev ne hodi, ;so manj k svetim zakramentom. Kako naj bo potem z njim zadovoljna?«
Bratca sta so spogledala. Cirilček si je ves zamišljen položil ka-zalec na colo in že je dobil rešilno misel
»Vse veva, o slavna kraljica, in ravno zato, ker si tako sveta iu pobožna, smo ti ga pripeljali, da ga ti spreobrneš!«
Pavle se je od srcu zasmejal ma lemu prebrisancu.
»Ali no vidiš, Marjetica, kako le po se jo končala ta naša igra. Ali se bo tudi v resnici?«
»Samo od vas je odvisno, če se btsto pustili izpreobrniti,« mu je Marjetica odvrnila.
(Dalje)