—    166    —
Domače slovstvo.
O gosp. Terstenjakovih spisih.
Kar je gosp. Terstenjak do zdaj od svojega dela v ^Novicah" razglasil, je silno važno ne samo za zgodovino naših strani, temač za celi slovanski narod, in tudi ne le v dokazovanje naj starjih sedežev naših tukajšnjih prednikov, temuč še v pojasnovanje njihovega in vsih Slovanov basnosiovja. Kar se je dozdaj govorilo in pisalo, da:
„od nekdaj stanuje tukaj moj rodtt, je bilo sarn^o golemu domišljevanju in dozdevanju podobno: zdaj so prišli terdni kamneni dokazi na dan za to, sme se po tem reči, zgodovinsko resnico. Kar se je do zdaj od basnosiovja in božanstev starih Slovanov pisalo, se je opiralo le na spominke iz 10. in 11. stoletja, namreč na spise tedajšnjih keršanskih misijonarjev, na nektero še ohranjene podobe, in zraven na pripovedi prostega naroda: to je dobilo sedaj poterjenje iz veliko starejih spominkov, saj iz rimskega časa. ([Pri tej besedi se sicer ne sme pozabiti, da je k temu Ko-larovo delo o Staroitalii nekako pot pripravilo.}
Kar sem opomnil od basnosiovja starih Slovanov, ima svojo veljavo še za sedanje slovensko ljudstvo. Od kod namreč so vse tiste prazne vere, kterih se med njim še dan današnji dosto najde, kakor iz basnosiovja starih slovanskih očetov, kteri niso še le v 6. stoletji vsi izza tatranskih gor prišli, ampak so velik del že davno davno popred tukaj stanovali. To vediti je ravno važno za podučenje našega priprostega ljudstva; zakaj ako se mu izvirek njegovega praznega mnenja pokaže, ga bo pred v nemar pustil.
So tedaj Terstenjakovi spisi prevažni na dvojo stran: za svet učeni in za ljudstvo prosto.
Po tem takem bi ne bilo napačno, ako bi se gosp* Terstenjakovo razlaganje hitreje ne le med Slovani, ampak tudi med Nemci razglasilo; in prav je storil nekdo, ki je lansko leto v dunajskem cerkvenem časnika na tisto pokazal, —samo s prekratko besedo je bilo. Naj bolje je gotovo, ako gosp. Terstenjak s celim razlaganjem sam pred učeni  nemški svet stopi;  kdor drug bi
njegove slovenske spise kar gladko in neutegoma v nemško potolmačiti se prederznil, lahko bi se opekel (niso namreč ti spisi tako lahko kakor francozki ali madžarski romani ponemčevati za dunajske feailletoniste). Drugačna bi bila vendar ta, ako bi kdo po dobrem pretehtanji in bolj po večjem to, kar je brez dvoma in do dobrega doka-kazano (da mansiktera reč še terdnejih dokazov in tu in tam (odi poprav potrebuje, nam je gosp. pisatelj v neprecenljivih svojih spisih sam odkritoserčno povedal) po poglavitnem obsežku nemškim bravcom v po-ku^njo dal. Zoper tak početek, menim, da bi gosp. Terstenjak zalega ne rekel.                                  P. H.
—   167   —