CELJE, 7. JUNIJA 1979 - ŠTEVILKA 22 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN
NOVI TEDNIK
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE.
Tudi vreme ne pozna nobenega reda in discipline. Snegu v začetku
maja je sledila pripeka, ki spominja na pasje dni. Obeta se slabša letina.
Strokovnjak v današnji številki svetuje pravočasno košnjo. Čakanje na
močo zmanjšuje pridelek.
Glede dogodkov zaenkrat še ni suše. Počitnice se še niso začele,
čeprav so pred dnevi Celje preplavili maturanti z nageljni v gumbnicah
in nekateri precej mokri (znotraj). Stara slovenska navada: veljaš, koli-
kor ga neseš! Je to res treba?
Vaš urednik
MNOŽIČNOST VISOKE KULTURNE RAVNI
Več tisoč pevcev sta v nedeljskem dopoldnevu v mestnem parku pozdravila predsednik celjske občinske skupščine Jože
Marolt in sekretar predsedstva republiške konference SZDL Miloš Prosenc. 2000 pevcev celjskih osnovnih šol je pod
vodstvom Pavla Bukovca zapelo Maurer-Gregorčevo pesem Dan mladosti. Več o festivalu berite na 9. strani.
Foto: D. Medved
PRIPRAVE
ZA
TDF 79   
Ponedeljkova seja or-
ganizacijskega odbora
TDF 79 pod vodstvom
predsednika Milana Seni-
čarja je prinesla prve na-
loge. Letos naj bi svečano
podpisali samoupravni
sporazum o TDF in nada-
ljevali proces njegovega
podružbljanja.
Smernice za izbor fil-
mov slonijo na letošnjih
partizanskih jubilejih in
mednarodnem letu otro-
ka. Uresničen bo tudi
sklep lanskoletne žirije o
celostni grafični podobi
TDF, razpisana bosta na-
tečaja za naiboljši spis in
urejeno izložbo, vse šole
celjskega območja pa naj
bi tekmovale v organizi-
ranju najboljše razstave o
filmu. Konec tega meseca
se bo sestal tudi svet TDF
pod predsedstvom Jureta
Krašovca in sprejel letoš-
nji program.
Začeli smo torej!
D. M.
KONČAN TEDEN SOLIDARNOSTI
POMOČ ČRNI GORI
Gorenje - Varstroj in Vegrad bosta gradila tovarni
Danes se po vsej Jugosla-
viji (vse republike in pokra-
jine) končuje Teden solidar-
nosti, ki se je začel 1. junija.
To je čas, ko smo še posebej
poudarjali vlogo in pomen
socialistične solidarnosti
delovnih ljudi in občanov
ter ko se je bilo treba o akci-
jah solidarnosti še posebej
dogovoriti. Teden solidar-
nosti je bil čas številnih ak-
tivnosti v družbenih orga-
nizacijah in društvih, teden
aktivnosti vseh delovnih
ljudi, občanov in mladine.
26. julij ostaja še vedno
Dan solidarnosti kot spo-
minski dan katastrofalnega
potresa v Skopju. Letošnji
Teden solidarnosti je sovpa-
del v že zelo razgibano akcijo
zbiranja solidarnostne po-
moči. Potres, ki je 15. aprila
letos močno prizadel širše
območje Črne gore oziroma
posledice potresa so sprožile
takojšnjo široko akcijo soli-
darnosti delovnih ljudi in
občanov v naši republiki kot
povsod v Jugoslaviji.
Na zadnji tiskovni konfe-
renci, ki so jo ob Tednu soli-
darnosti pripravili pri RK
SZDL je bilo povedano, da
se je do konca maja zbralo na
posebnem žiro računu Repu-
bliškega odbora Rdečega
križa Slovenije 122 milijonov
in 410 tisoč din. Seveda pa je
ta številka še večja, saj v njej
niso zajeta sredstva, ki jih
darovalci iz inozemstva na-
kazujejo na naša veleposla-
ništva, potem določene slo-
venske občine so pobratene
s prizadetimi v Črni gori in
poteka pomoč po tej plati,
dalje pa še tudi vsi niso opra-
vili delovnih sobot, katerih
zaslužek bo tudi namenjen
odpravi posledic v Črni gori.
V celjski občini so do zgo-
raj omenjenega datuma na-
kazali za pomoč prizadetim v
Črni gori 3 milijone 473 tisoč
din, v laški 442 tisoč, v mo-
zirski 751 tisoč, v konjiški
milijon 317 tisoč, v šmarski
milijon 164 tisoč, v šentjur-
ski 231 tisoč, velenjski dva
milijona 291 tisoč in v žalski
dva milijona 272 tisoč din ali
skupaj osem občin celjskega
območja 11,944.772,75 din!
Predstavnik Gospodarske
zbornice Slovenije pa je na
omenjeni tiskovni konferen-
ci tudi povedal, da so mnoge
slovenske tovarne priprav-
ljene pri odpravljanju posle-
dic potresa sodelovati tako,
da bi zgradile nove tovarni-
ške objekte in se pri nadalj-
njem delu povezale s črno-
gorskimi tovarnami. S celj-
skega območja sta pomoč v
takšni obliki že ponudila Go-
renje - Varstroj, ki bi gradilo
novo tovarno za izdelavo sa-
nitarnih kabin in velenjski
Vegrad, ki bi v Spužu gradil
tovarno elementov za mo-
derno in hitro gradnjo stano-
vanjskih hiš.
Seveda pa s tem, ko je
končan Teden solidarnosti,
še niso končane solidar-
nostne akcije na različnih
ravneh in ob različnih pri-
ložnostih. Te bodo trajale
stalno in povsod tam, kjer
bodo potrebne. Letošnji Te-
den solidarnosti je pokazal,
da smo dobro pripravljeni,
kar pa je tudi lep in kori-
sten doprinos k bližnji akci-
ji »Nič nas ne sme presene-
titi«. TONE VRABL
KOZJANSKO
BO OŽIVELO
V ponedeljek dopoldne je bilo v Šmarju pri Jelšah
prvo zasedanje skupščine Zvezne mladinske delovne
akcije Kozjansko 79. Že čez nekaj dni bo po deloviščih
v šentjurski in šmarski občini odjeknil brigadriski
»ho-ruk«, ki bo naznanil letošnji pričetek Zvezne ak-
cije. Otvoritev letošnje akcije bo s širšim slavjem 10.
junija ob 16. uri v Šentvidu pri Planini. Naselje v tem
času že urejujejo mladi iz bližnjih osnovnih organizacij
Zveze socialistične mladine, ki tudi sicer že vsa leta
zapored tesno sodelujejo s svojimi vrstniki - brigadirji.
Med posebnostmi letošnje Zvezne akcije velja ome-
niti predvsem pester in vsebinsko bogat program inte-
resnih dejavnosti. Gre na eni strani za usposabljanje in
izobraževanje mladih, po drugi strani pa bo poskrb-
ljeno tudi za zabavno in športno dejavnost brigadirjev.
Posebno bogato je letos zasnovan program idejnopoli-
tičnega usposabljanja in izobraževanja, ki bo temeljil
na povezovanju teorije s prakso. Tako bodo v tem
smislu organizirana razna srečanja s predstavniki
združenega dela, družbenopolitičnimi delavci, krajev-
nimi skupnostmi, predstavniki narodnostnih manjšin
in podobno.
V letošnjem letu pa bodo brigadirji obiskovali tudi
politično šolo »Edvard Kardelj«, ki bo po svoji vsebini
zaključevala celotno idejnopolitično in družbeno izo-
braževanje ter usposabljanje mladih na MDA. V mla-
dinsko politično šolo se bodo brigadirji prijavljali pro-
stovoljno, saj bo organizirana v prostem času brigadir-
jev. Program mladinske politične šole bo obsegal 12
ur. Iz programa šole »Edvard Kardelj« pa bo peta
tema, in sicer o aktualnih nalogah mladih po kongre-
sih, obvezna za vse brigadirje.
Vsem brigadirjem Zvezne akcije Kozjansko 79 že-
limo uspešen začetek in veliko delovnih zmag!
MATEJA PODJED
STKAHg
ODMEVI Z MLADINSKEGA
PEVSKEGA FESTIVALA
STRAH 12-13
PDMENKIV KRAJEVNI
SKUPNOSTI BREZE
NAD LAŠKIM
STRAHU
PRAVOČASNA KOŠNJA -
KUUB SUSI
STRAH 16
ZELENI VLAK IMA SAMO TRI
RDEČE SEMAFORJE
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 22 - 7. junij 19]
ŠTIRINAJST
LOČENIH SEJ
V CELJU
Danes dopoldne se bo-
do na štirinajstih ločenih
sejah sestali delegati vseh
treh zborov celjske občin-
ske skupščine. Osrednja
pozornost zasedanja bo
posvečena družbeni sa-
mozaščiti, sicer pa bodo
delegati sledili tudi poro-
čilu o ugotovitvah orga-
nov odkrivanja, pregona
in sojenja. Na dnevni red
prihaja še poročilo o delu
občinskih upravnih orga-
nov. Razen tega tudi po-
ročilo komisije za pregled
splošnih aktov ter komi-
sije za ugotavljanje izvora
premoženja.
Tokrat bo beseda tekla
še o uresničevanju druž-
benega plana na kmetij-
skem področju, zanimiva
in aktualna hkrati bo raz-
prava o uveljavljanju eko-
nomske stanarine in
sploh o racionalizaciji sta-
novanjske graditve, itd.
MB
SEJA OKZKS ŽALEC
TUDI VSAK SAM
Govorili so o stanovanjslcem gospodarstvu
Tudi v bodoče bo družba
skrbela za nova stanovanja.
Toda ne le družba. Tudi
vsak posameznik si bo mo-
ral prizadevati za to, da bo
dobil stanovanje. Končno je
tako tudi najbolj prav. Pri
tem bo treba seveda upošte-
vati pozitivne izkušnje, ki
jih ponekod že imajo. Tako
so menili na seji občinske
konference ZKS v Žalcu, ki
je bila prejšnji teden, bese-
da pa je tekla o nalogah ko-
munistov v nadaljnjem
družbenoekonomskem ra-
zvoju stanovanjskega go-
spodarstva.
Pri gradnji novih stano-
vanjskih sosesk bo treba
upoštevati urbanistični pro-
gram, ki so ga lani sprejeli v
žalski občini. Razmišljati bo-
do morali o gradnji tako ime-
novanih alternativnih sosesk
predvsem v obrobnih prede-
hh občine, kjer so tudi zem-
ljišča slabše kakovosti.
Ohranjevanje rodovitne
zemlje je torej še kako po-
membna naloga. Na seji so
med drugim menili tudi to,
da bo slej ko prej treba od-
praviti slabosti, ki se še da-
nes pojavljajo. Pomislimo le
na vrsto dovoljenj, ki jih gra-
ditelji danes potrebujejo, po-
nje pa je treba skozi kdo ve
koliko vrat. V bodoče naj bi
vse to uredil Zavod za načr-
tovanje, ki bi skrbel tako za
strokovna kot tehnična opra-
vila. Kritično so na seji oce-
nili delovanje gospodarskih
samoupravnih interesnih
skupnosti. Predvsem v smi-
slu usklajenosti njihovega
dela. Ni naključje torej, da
razmišljajo v Žalcu o usta-
novitvi skupnih služb za te
SIS. Konec koncev nima ni-
kakršnega smisla, da bi vsa-
ka izmed njih imela svojega
sekretarja in računovodjo.
Na seji je padlo potem še
vrsto kritičnih pripomb. Me-
nili so, da delovni ljudje in
občani še nimajo dovolj vpli-
va na izvajanje stanovanjske
gradnje, oblikovanje cen in
kakovost storitev. Ker pri-
manjkuje izvajalcev gradenj,
se pojavlja pravo izsiljeva-
nje, podaljševanje rokov in
slaba izdelava. Vsekakor pa
bo čim prej treba dopolniti
predpise, ki so tudi žalsko
SSS privedli do tega, da je
morala odstopiti od investi-
torstva in je prisotna gradnja
za trg, kar s sabo povleče
vrsto neugodnosti, saj SSS
ne more uspešneje vplivati
na potek, kakovost in ceno
gradnje. Nekdo je na seji pri-
pomnil tudi to, da premalo
pozornosti namenjamo ob-
novi starih stanovanjskih
objektov, pri katerih se na-
ložbe še izplačajo. Za to med
gradbenimi podjetji ni pra-
vega zanimanja, zasebnih
obrtnikov pa je premalo.
Javna razprava bo vseka-
kor opozorila še na vrsto
drugih nalog, slabosti in po-
trebne ukrepe. Za to pa bodo
morali biti dokumenti zanjo
bolj popolni in konkretni.
Ustrezni koordinacijski od-
bor pri OK SZDL bo moral v
njih opredeliti roke in nosil-
ce posameznih nalog.
JANEZ VEDF.NTK
SREČANJE NA DOBRNI r DELOVNO IN VESELO
Na pobudo občinskega odbora ZB NOV Celje in ob sodelovanju borčevske organizacije
na Dobrni so se minulo soboto in nedeljo zbrale borke XIV. divizije, ki so se udeležile
legendarnega pohoda na Štajersko. To je bilo prvo »samostojno« srečanje bork in so se tako
enkrat pogovorile in poveselile v svojem krogu. Od odbora XIV. sta se srečanja udeležila
Miha Butara-Aleks in Stane Lavrič.
V soboto popoldne so borke pripovedovale o svojih doživetjih na pohodu, kar so zvesto
posneli novinarji tednika in radia terkustos muzeja NOB. Po obdelavi in dopolnitvah bosta
Novi tednik in Radio Celje ta pričevanja objavila.
V soboto zvečer je bila v zdraviliški dvorani krajša prireditev, na kateri so nastopili ml di
pevci, recitatorji in folklorna skupina društva »Karel Destovnik-Kajuh«. Večerje minil ob
petju in obujanju spominov, v katerih je bilo manj »taktike in strategije«, pa dosti več
človeških pripovedi o tej nečloveški borbi. Predvsem so bile pretresljive zgodbe o ranjen-
cih, zmrzali, kajti večina njih je bila na pohodu v svojstvu bolničark.
V nedeljo so se gostje skupaj z gostitelji podali v partizansko vas Brdce nad Dobrno. Tu
so borke položile venca k skupnemu grobu padlih borcev XIV. divizije. Tudi tu je bil
priložnostni komemorativni program.
Skoda, da se je srečanja udeležila le polovica še živečih bork s pohoda legendarne divizije.
T. V. - J. K.
25 LET, KAR JE SAVINJA
ZALILA CELJE
V ponedeljek opoldne nas je poklical ing. Bela Buk-
vič in nas opozoril, da je v noči iz 4. na 5. junij 1954
prišlo v Celju in okolici do katastrofalnih poplav, ki so
poleg velike materialne škode zahtevale tudi kar 28
človeških življenj! Kdo bi si mislil, kako čas hitro teče!
Od te velike katastrofe je minilo celih 25 let ali četrtina
stoletja! Lahko bi rekli obletnica, žal pa žalostna! In
takšnih obletnic si ne želimo!
Po tisti katastrofalni poplavi je bilo na področju
urejevanja voda, ki so ob dežju »sitnarile - z nadlogami
med Celjani in okoličani, veliko narejenega in le še
malo je ostalo pa bomo pred poplavami rešeni.
Ta sicer žalostna obletnica pa je nam vsem skupaj
opozorilo, da moramo še pospešeneje skrbeti za vse
tisto, kar nas lahko preseneti.
T. VRABL
RAVNE: MALGAJEVO?!
Predlog nekdanjih borcev za severno mejo, da bi se
Ravne na Koroškem preimenovale v Malgajevo, so na
svojem zadnjem občnem zboru v Celju pred nedavnim
enoglasno sprejeli. Borci za severno mejo bodo pred-
log posredovali Občinski skupščini Ravne na Koro-
škem, ker menijo, da je prav Malgajeva zasluga, da je
prišla Mežiška dolina s Prevaljem in Ravnam na Koro-
škem brez plebiscita v novo jugoslovansko državo.
Malgajevo bi bilo večen in vsekakor enkraten spomin
na junaka Franja Malgaja, ki je umrl 6. maja 1919 leta
na Tolstem vrhu nad Ravnami za svojo domovino.
Zbora borcev za severno mejo sta se udeležila tudi
Mitja Pipan ter Peter Sprajc. Ob tej priliki so poslali
predsedniku Titu ob njegovem rojstnem dnevu
iskrene čestitke.
Delo društva, ki je tokrat izvolilo novo vodstvo, je
bilo v preteklem mandatnem obdobju delavno in
uspešno. Danes šteje le še sedemdeset članov.
DR. ERVIN MEJAK
MOZIRJE
VELIKEPOTREBE
Ob novih naložbah tudi plan kadrov
Ni naključje, če so v mo-
zirski občini ne samo izvrš-
ni svet in občinska skupšči-
na, marveč tudi vse občin-
ske družbenopolitične orga-
nizacije v zadnjem času po-
svetile izredno pozornost
uresničevanju družbenega
dogovora o osnovah ka-
drovske politike v občini.
Ni naključje zato, ker v ka-
drih tiči prvi pogoj za na-
daljnje uresničevanje sred-
njeročnega družbenega pla-
na in ker je to tisto področ-
je, ki je za Gornjo Savinjsko
dolino več kot aktualno in
pereče.
»Gledano v celoti,« je na
zadnji seji občinske konfe-
rence zveze komunistov de-
jal sekretar komiteja Jože
Rakun, »so kadrovske ra-
zmere v občini zelo zaskrb-
ljujoče. Imamo zelo skro-
mno kadrovsko sestavo, kjer
izstopa problem nizke kvali-
fikacijske sestave delavcev v
proizvodnji. Od 454 delavcev
s srednješolsko izobrazbo jih
26% dela v negospodarstvu,
višjih in visokošolskih ka-
drov pa kar 54%. Drugo
opazno nesorazmerje je med
izkazanimi potrebami po de-
lavcih v letošnjem letu in
stanjem štipendistov oziro-
ma možnostmi zaposlovanja.
Naše združeno delo izgub-
lja kadre že takoj na začetku,
ko se mladi odločajo za po-
klicno usposabljanje in smer
študija. Velik del mladine
dobi štipendijo zunaj naše
občine. Ti so praviloma za
nas izgublejni. Vse naše or-
ganizacije združenega dela
so za šolsko leto 1979/80 raz-
pisale le 44 štipendij za ka-
dre, ki bodo prišli na delo v
najboljših pogojih od treh do
devet let. Samo letos pa izka-
zujemo potrebo po 136 kvali-
ficiranih delavcih, 53 tehni-
kih, 35 inženirjih in 24 diplo-
miranih inženirjih. Nad temi
podatki se velja zamisliti in
vprašati, kakšno je naše pla-
niranje potreb po kadrih in
ali ob razvojnih usmeritvah
upoštevamo dejanske ka-
drovske možnosti in nadalje,
kaj smo in kaj moramo stori-
ti, da bomo uspeli privabiti v
naše sredine več delavcev,
skratka, da bomo postali bolj
kadrovsko zanimivi.
Prvo, kar moramo storiti,
je stabilizacija našega gospo-
darstva in racionalnejše za-
poslovanje v upravi in druž-
benih dejavnostih. Kot dru-
go se moramo kadrovsko
bolj odpreti, izkazati večji in-
teres za šolanje novih kadrov
in za tekoče usposabljanje
obstoječih kadrov ob delu ir^
z dela. In kot tretje moramo
pri snovanju smernic našega
razvoja v prihodnjem sred-
njeročnem razvoju v celoti
upoštevati možnosti zapo-
slovanja v naši občini. Pro-
grami razvoja brez kadrov-
skih načrtov in realnih mož-
nosti zaposlovanja so brez
vsebine. Vsaka nova investi-
cija mora imeti tudi oceno
kadrovskih možnosti. In ne
nazadnje sodi v sklop teh na-
log tudi izboljšanje medse
bojnih odnosov v delovnih
kolektivih.
Komunisti moramo delo-
vati v smeri uveljavljanja ka-
drovske politike, kot je opre-
deljena, prav tako za njeno
podružbljanje. To pa bomo
uspeli takrat, ko bodo delav-
ci v samoupravnih organih
in družbenopolitičnih orga-
nizacijah izoblikovali druž-
bena merila kadrovanja za
vsa dela in naloge, zlasti za
zahtevnejša in bolj odgovor-
na in se v demokratičnem
kadrovskem postopku opre-
delili, komu bodo te naloge
zaupali.«
VESELA ŠOLA V
ŠENTJURJU
Na naši osnovni šoli v
Šentjurju smo izvedli tek-
movanje v Veseli šoli. Tek-
movali so učenci od tretjega
do osmega razreda.
Razrednih tekmovanj se je
udeležilo 346 učencev. Naj-
boljši so se zatem udeležili
tekmovanja z učenci drugih
šol v naši občini.
Občinski zmagovalci posa-
meznih razredov so postali:
Tretji razred. Robi Cen-
trih (Dobje), četrti razred-
Aleš Lesnika (Šentjur), peti
razred: Joža Ulaga (Šentjur),
šesti razred: Nada Rabuza
(Planina) in sedmi razred:
Jure Gobec (Ponikva).
ALENKA KRISTAI^
OBRAZI
DRAGICA
ZVAR
Prejšnji petek je bil za-
njo tisti svetel dan, v ka-
terem se je pred dvema
letoma bronasta plaketa
spremenila v sijoče in
bleščeče se zlato. Mladin-
ski pevski zbor osnovne
šole I. celjske čete si je z
znojem priboril to odličje
na MPF 79 v zveznem me-
rilu in to brez dvoma po
zaslugi Dragice Zvar, ki
je v 6. razredu osnovne
šole dobila klofuto, češ,
da nima posluha za
glasbo.
Ljubezen do glasbe, po-
sebno še do vokalne, ji je
dajala moči in voljo, da je
hodila vsak teden iz Griž
v glasbeno šolo v Žalec,
kjer je po končanem šola-
nju našla tudi svojo prvo
službo. A še med časom
študija, je prepevala v
učiteljskem pevskem
zboru Emila Adamiča, ki
ga je takrat vodil profesor
Branko Rajšter iz Maribo-
ra in v njem je Dragica
Zvar našla svojega pev-
skega vzornika in učite-
lja. Navdušil jo je za zbo-
rovsko petje v taki meri,
da je sama pozneje v žal-
ski glasbeni šoli pogreša-
la delo v večjem zborov-
skem kolektivu. Zelja za
takšnim delom, želja, da
bi imela pevski zbor, da
bi delala s čimvečjim šte-
vilom mladih, jo je pred
osmimi leti pripeljala na
osnovno šolo I. celjske
čete, kjer je še danes.
Tamkajšnji mladinski
pevski zbor ni bil brez
tradicije, saj je bil njegov
ustanovitelj že 1947. leta
znani celjski glasbeni pe-
dagog in neumorni orga-
nizator ter glavni tajnik
Mladinskega pevskega
festivala Jurče Vreze. Ta-
ko je na tej šoli nadaljeva-
la tradicijo zborovskega
petja, nenehno pa je bilo
treba skrbeti za dvigova-
nje kakovosti, saj so mla-
di pevci vedno pripravlje-
ni temeljito delati. Ob do-
brem vodstvu, ki ni samo
ozka stroka, ampak tudi
vzgojni element, šola hu-
manosti in medsebojnega
razumevanja, spoštova-
nje in odgovornost do ko-
lektivnega dela, mladi
pridobivajo neprecenlji-
vo dragocene drobce za
lažjo in plemenitejšo pot
skozi življenje. Prepeva-
nje v zboru je odlična to-
vrstna šola.
Ko govori Dragica Zvar
o svojem delu (govori pa
o sebi z veliko težavo) ne
pozabi osvetliti dejstva,
da ji celoten šolski kolek-
tiv z razumevanjem po-
maga pri njenem delu. To
ji veliko pomeni. Največ
pa ji seveda pomeni delo
z mladimi. To zahteva
mnogo napora. Saj ne gre
zgolj za nastopanje na
Mladinskem pevskem fe-
stivalu v Celju, ki gotovo
pomeni vrh v bitki za ka-
kovost. Gre za nenehno
povezavo ustvarjalnosti,
za nova iskanja. Za števil-
ne nastope na raznih
»manj« pomembnih pri-
reditvah, a nenadomest-
ljivih in dragocenih kot
možnost javnega prever-
janja znanja. Številni so
nastopi v šolskem letu, ki
jih ne spremljajo zastave
in zvoki fanfar, ampak
bolj notranji, intimni od-
zveni poslušalcev, ki jim
petje pomeni več, kot lah-
ko izrazi beseda.
Vsi doslej doseženi re-
zultati, predvsem pa lju-
bezen do petja in mladih,
ki bi jim rada dala čimveč
znanja, bodo najbolj po-
membni mejniki na
ustvarjalni poti Dragice
Zvar, ki še ob rednem de-
lu študira drugo stopnjo
Akademije za glasbo in si
tako še sama povečuje za-
dovoljstvo in odnos do
glasbe
DRAGO MEDVED
5 št. 22 - 7. junij 1979
NOVI TEDNIK - stran 3
SINDIKATI V LO IN DS
OKREPITI BAZO
^ osnovnih otganizacijaii povečati alitivnost
v kolikšni meri so sindi-
liati na celjskem območju
uresničili kongresna stali-
šča, ki se nanašajo na po-
dročje ljudske obrambe in
družbene samozaščite? Ko-
likšna je vloga sindikatov
pri krepitvi materialne
osnove za uresničevanje ob-
rambnih načrtov? To je le
nekaj vprašanj, ki so jih
obravnavali na posvetu
vseh odgovornih sindikal-
nih delavcev na celjskem
območju in ki so se ga ude-
ležili tudi predstavniki
Zveznega sveta ZSJ in Re-
publiškega sveta ZSS, od-
govorni za področje ljudske
obrambe in družbene samo-
zaščite.
Sklepi zadnjega sindikal-
nega kongresa namreč jasno
določajo naloge, ki jih mora-
jo osnovne, občinske in dru-
ge organizacije sindikata
opraviti na področju ljudske
obrambe in družbene samo-
zaščite. Teh pa ni malo, zato
je bil posvet v glavnem ne-
kakšen pregled, kako vsa
stališča kongresa uresničuje-
mo v praksi. Predvsem pa je
odprl vrsto organizacijskih
in vsebinskih vprašanj, po-
vezanih z delom osnovnih
organizacij sindikata in nji-
hovem vključevanju v
obrambne priprave ter us-
klajevanju njihove aktivno-
sti s krajevnimi skupnostmi.
Pomembno vprašanje, ki
so ga odprli razpravljalci na
posvetu pa je bilo tudi to,
kolikšna je vloga delavcev
pri krepitvi materialne baze
za področje ljudske obrambe
in družbene samozaščite. In
dalje, koliko dejansko delav-
ci odločajo o sredstvih, ki jih
v temeljnih organizacijah
združenega dela preko spo-
razumov združujejo za ureja-
nje vprašanj na področju
ljudske obrambe in družbe-
ne samozaščite. Na posvetu
so v zvezi s temi vprašanji
ugotovili, da so se sindikalne
organizacije na našem ob-
močju tvorno vključile v ure-
sničevanje stališč kongresa,
ki zadevajo ljudsko obrambo
in družbeno samozaščito.
Premalo pa je bilo narejene-
ga v osnovnih organizacijah
sindikata, v katerih člani še
premalo obravnavajo vsa ta
vprašanja. Nadaljnjo aktiv-
nost sindikatov bo treba za-
torej povezati prav s krepi-
tvijo dela na področju ljud-
ske obrambe in družbene sa-
mozaščite, za kar pa daje vse
možnosti tudi načrtovana
akcija »Nič nas ne sme pre-
senetiti«. Kajti prav priprave
na to akcijo terjajo, da tudi v
osnovnih organizacijah sin-
dikata preverijo delo na po-
dročju ljudske obrambe in
družbene samozaščite in
usmerijo svojo aktivnost v
odpravljanje ugotovljenih
slabosti.
DAMJANA STAMEJCiC
IZ PRAKSE SODIŠČ
ČE NI TOŽNIKA, NI SODNIKA!
Na zadnji tiskovni konferenci Višjega
sodišča v Celju - vodil jo je predsednik
Zdenko Pavlina, sodelovali pa še pred-
sednik Temeljnega sodišča v Celju Mar-
jan Bele, javni tožilec Milan Birsa in
sodnik Bojan Grčar, je tekel pogovor v
glavnem o dveh tematskih področjih: o
kaznivih dejanjih zoper samoupravlja-
nje in zoper splošno varnost ljudi. V
zadnjem primeru gre za onesnaževanje
in uničevanje človekovega življenjskega
okolja.
Najbolj značilna ugotovitev se je iz-
kristalizirala že po uvodnih besedah
predstavnikov pravosodja: prijavlje-
nih in evidentiranih kršitev iz obeh
področij je izredno malo, čeprav vsi
utemeljeno lahko sumimo, da je dejan-
sko stanje drugačno, še posebej pri
varstvu okolja, ki tudi sodi v eno od
obeh področij. Res, da so se razmere v
letošnjem letu glede na lansko leto ob-
čutneje popravile, pa vendar trditev
oziroma ugotovitev drži.
Končno se z lastnimi očmi in tudi no-
som vsi Celjani lahko prepričamo, da z
našim okoljem ni vse v redu. Na vsak
način velja staro pravilo, če ni tožnika,
ni sodnika! Sklepamo torej lahko na ši-
bak pregon tovrstnih kaznivih dejanj,
tako na področju samoupravljanja kot
varstva okolja.
Vzrokov je prav gotovo več in med
njimi so: še vedno slaba kadrovska za-
sedba mnogih inšpekcijskih služb pri
občinskih skupščinah, slabše reagira-
nje teh služb na prekrške oziroma kaz-
niva dejanja, še vedno preslabotno
ukrepanje delavskih kontrol v združe-
nem delu in z njimi v zvezi še vedno
neizkoriščena večja aktivnost družbe-
nopolitičnih organizacij, še posebno
sindikatov.
Razgovor pa je pokazal še na neko
slabost, ki jo bo v prihodnje mogoče
hitro odpraviti: to je večje in boljše
medsebojno usklajevanje dela v na-
slednjem krogu - med inšpekcijskimi
službami, družbenim pravobranilcem
samoupravljanja, rednimi sodišči in
sodišči združenega dela. Usklajen po-
stopek med javnim tožilstvom in re-
dnim sodiščem je že ustaljena praksa;
sodišči združenega dela, pa tudi družbe-
nim pravobranilcem samoupravljanja
pa praksa dobrega sodelovanjainuskla-
jevanja šele nastaja.
Druga pomembna in značilna ugoto-
vitev je, da imamo vendar dobro razvi-
to družbeno samozaščito, ki bi zlasti
morala bolj obravnavati področja var-
stva človekovega življenjskega okolja,
ne pa samo »pokrivati« zgolj vojno -
obrambnih vidikov našega življenj-
skega in samoupravnega vsakdana.
Na področju varstva okolja znamo
prevečkrat iskati le posamezne grešne
kozle, kot na primer v Celju Cinkarno.
Premalo pa smo osveščeni v lastnem,
zasebnem življenju, ko vendar znamo
tako dobro onesnaževati svoje okolje s
kopico sicer na videz^alenkosti, kot so
na primer: odmetavanje odpadkov, priž-
gani motorji vozil pred zapornicami in v
mestnem jedru preko mere, pranje avto-
mobilov ob rekah in studencih... In ta-
ko dalje!
Že naštete malenkosti ob seštetju v
vsej svoji celovitosti niso več malen-
kosti! O tem je še in še vredno razmiš-
ljati!
MITJA UMNIK
ČETRTI ŽALSKI REFERENDUM
DENAR ZA ZNANJE
Povsod bodo uvedli enoizmenski pouk
Čeprav so kar precej de-
narja sklada tretjega samo-
prispevka v žalski občini
namenili izgradnji šolskih
objektov, pa programa niso
v celoti uresničili. Vzrok je
v naglem naraščanju števi-
la šoloobveznih otrok, in ta-
ko so v posameznih večjih
krajih nove naložbe tako re-
koč nujno potrebne. Sicer
pa nameravajo v nasled-
njem obdobju na vseh šolah
preiti na enoizmenski pouk.
Zelja je še več. Omeniti ve-
lja postopni prehod na celo-
dnevno šolo vključno s po-
družnicami, pri večjih po-
družničnih šolah pa namera-
vajo graditi tudi telovadnice
in druge večnamenske pro-
store, da zagotovitve preho-
da v popolno niti ne omenja-
mo. Program vlaganja je
izredno boqat. Na Polzeli na-
meravajo zgraditi deset učil-
nic, šest kabinetov, zakloni-
šče, telovadni prostor in sa-
nitarije. Vse skupaj naj bi ve-
ljalo 21,934.900 dinarjev. V
Šempetru predvidevajo do-
graditev šest učilnic in štirih
kabinetov, zaklonišče in ne-
kaj drugih prostorov, za kar
bi namenili 13,083.000 dinar-
jev. Po šest učilnic in štiri
kabinete bodo dogradiili tu-
di v Grižah in na Vranskem,
v Grižah pa velja omeniti tu-
di novo tehnično delavnico,
povečanje kuhinje in jedilni-
ce ter gradnjo večnamenske-
ga prostora. V obeh krajih
gre za naložbi, ki bi znašali
več kot po deset milijonov
dinarjev. Močno naj bi pove-
čali osnovno šolo v Gotov-
Ijah. Kar za osem učilnic,
šest kabinetov, zgradili naj
bi telovadnico ter druge pro-
store v skupni vrednosti
dvajset milijonov dinarjev.
Gradnjo telovadnice načrtu-
jejo tudi v Libojah ter v Vin-
ski gori. Naložbi v Libojah
in Vinski Gori naj bi skupaj
presegli šest milijonov di-
narjev. Pet milijonov bodo
po vsej verjetnosti namenili
centru usmerjenega izobra-
ževanja za ureditev telova-
dnice in kabinetov nakup
opreme in ureditev ogreva-
nja.
V osnovno šolstvo in
usmerjeno izobraževanje naj
bi torej skupaj vložili
86,488.900 dinarjev. Del de-
narja bo prispevala tudi ob-
činska izobraževalna skup-
nost, medtem ko namerava-
jo Žalčani iskati ustrezne
kredite tudi pri Izobraževal-
ni skupnosti Slovenije.
Program razvoja osnov-
nošolske mreže je, tako zatr-
jujejo v Žalcu, skladen z ra-
zvojem, predvsem pa z giba-
njem števila prebivalstva
oziroma šoloobveznih otrok.
JANEZ VEDENIK
VARSTVO SPOMENIKOV
POT SPOMINOV NOB
Praznik v sleherni krajevni skupnosti
Potem, ko so v celjski ob-
čini že sprejeli odlok o varo-
vanju in oskrbovanju grobov
in grobišč borcev NOB, je bil
pred nedavnim pred člane
sveta za razvijanje revolucio-
narnih tradicij in spomeni-
škega varstva razgrnjen idej-
ni osnutek samoupravnega
sporazuma o varstvu, ureja-
nju, vzdrževanju in postav-
ljanju spomenikov, spomin-
skih plošč ter drugih obeležij
in poimenovanjih na območ-
ju celjske občine. Svet, ki de-
luje pri OK SZDL, je predlog
z zadovoljstvom sprejel, ker
meni, da je še vedno veliko
vprašanj v zvezi z varstvom
spomenikov in obeležij NOB
nerešenih in da jih posamez-
niki pa tudi osnovne organi-
zacije ZZB NOV čestokrat
tudi povsem neustrezno re-
šujejo.
Tudi predlog, da bi v celj-
ski občini uvedli transverza-
lo po poteh spominov in to-
varištva, ki bi zajemala do-
godke iz predvojnega delav-
skega gibanja, narodnoosvo-
bodilne borbe in povojne
graditve, so sprejeli z odo-
bravanjem. Načrtovana tran-
sverzala ne bi bila težavna in
bi jo lahko prehodil, tudi v
več etapah, vsak, še zlasti ko-
ristna pa bi bila za mladino,
ki bi se na takšen način lah-
ko spoznala z bogato zgodo-
vino našega revolucionarne-
ga gibanja.
Borci so pretehtali še pred-
log o praznovanju krajevnih
praznikov, ki naj bi jih poslej
praznovala sleherna krajev-
na skupnost. Glede na to, da
imajo nekatere krajevne
skupnosti ta praznovanja na
isti dan, zlasti tiste, ki so bile
razdeljene, bi v bodoče lah-
ko praznovali skupaj. Tiste
pa, ki praznika še nimajo, naj
o tem razmislijo, za izhodi-
šče pa naj jim bo predvojno
delavsko gibanje skupaj z
narodno osvobodilno borbo
in graditvijo samoupravnega
socializma.
MST
SVET IN Ml
PIŠE IVAN SENICAR
21 \
MERJENJE MERIL
IN - PRIHODNOSTI
V Colombu, Sri Lanka, je te dni zelo
živahno. Tam zaseda koordinacijski
biro neuvrščenih dežel. To zasedanje je
še posebno pomembno zaradi tega, ker
je zadnje pred šesto konferenco neuvr-
ščenih dežel na vrhu, ki bo v začetnih
dneh septembra vHavanina Kubi. Pri-
prave na šesti vrh in vsi zapleti okoli
tega so torej predmet razprav, poga-
janj in razčiščevanj v Colombu. Jugo-
slavija je pri tem zelo zavzeta, saj je
ena od ustanoviteljev gibanja, vsesko-
zi njen prizadevni član in nekakšna
kontinuiteta, ki jo predstavljata naša
zunanja politika in še posebej tovariš
Tito.
Na petem vrhu v Colombu leta 1976
je 86 navzočih članic gibanja neuvršče-
nih osnovalo svoje koordinacijsko telo
za čas do šestega vrha. Določeno je bi-
lo, naj ima ta koordinacijski biro 25
članov, naj bo njegov predsednik tista
država, kjer je konferenca - v tem pri-
meru torej Sri Lanka - in naj skrbi za
sodelovanje neuvrščenih dežel. V Co-
lombu je bilo v koordinacijski biro
izbranih 12 članov iz Afrike, 8 iz Azije,
4 iz Latinske Amerike in 1 iz Evrope.
Člani so: Alžirija, Angola, Bangladeš,
Bocvana, Čad, Kuba, Gvineja, Gvaia-
na, Indija, Indonezija, Irak, .Jamajka,
Jugoslavija, Liberija, Niger, Nigerija,
Palestinska osvobodilna organizacija,
Peru, Sri Lanka, Sudan, Sirija, Tanza-
nija, Vietnam, Zaire in Zambija.
Sedanjega zasedanja koordinacij-
skega biroja v Colombu pa se ne udele-
žujejo le članice biroja, ampak so tam
prisotne delegacije skoraj iz vseh neu-
vrščenih držav, pa mnogi gostje in opa-
zovalci ter predstavniki mednarodnih
organizacij. Izgleda, da se je v Colom-
bu zbral nekakšen »mali« vrh neuvr-
ščenih dežel. Zakaj je tako? Vzrokov je
najbrž več, poglavitni pa so, da je ves
svet, posebno pa še neuvrščeni, poseb-
no zainteresiran za vlogo, ki jo ima
gibanje v svetu in zaradi tega seveda
tudi za vrh v Havani, ki naj bi tako
vlogo - s prizadevanji večine - še okre-
pil in spodbudil. Ta boj za enotnost
neuvrščenih pa se odvija v zapletenih
mednarodnih razmerah in tudi ob za-
pletenih stikih med samimi neuvršče-
nimi deželami.
Gibanje neuvrščenih ima zdaj že svo-
jo zgodovino. Zraslo je iz politične vo-
lje dela sveta in zgodovinske nujnosti,
da si človeštvo utre pot v prihodnost
mimo blokov, na temelju enakoprav-
nih odnosov med državami, spoštova-
nja njihove neodvisnosti in izgrajeva-
nja novih gospodarskih razmerij v sve-
tu. Ta temelj je tako močan, da ga niso
uspeli načeti niti pritiski od zunaj na
neuvrščene niti spori, ki so se razvili in
še trajajo med samimi članicami.
Obratno: za gibanje neuvrščenih je
značilno predvsem to, da je po številu
nenehno raslo, saj je bilo v Beogradu
na prvi konferenci prisotnih 25 članic,
v Colombu 86, v Havani pa bo najbrž
doseglo že 90 dežel. S tem pa je gibanju
rasel tudi pomen v mednarodni skup-
nosti. Zaradi tega ga danes upoštevajo
vsi, ima posebno vlogo v OZN, svoj
odnos do gibanja pa uravnavajo tudi
vse velike sile - vsaka seveda s^ svojih
pozicij. S pomenom pa raste tudi odgo-
vornost gibanja za razmere v svetu. In
pred tako odgovornostjo so članice tu-
di zdaj.
V dolgotrajnih pripravah na konfe-
renco v Havani so se stvari zapletle iz
več razlogov. Najprej, bili so poskusi,
da se znotraj gibanja neuvrščenih izve-
de nekakšna diferenciacija na bolj in
manj napredne dežele, in sicer na osno-
vi, ki ni upoštevala predvsem neblo-
kovskega principa neuvrščenosti in
nevmeševanja v notranje zadeve dru-
gih dežel. Take poskuse ni treba oma-
lovaževati, pa tudi ne precenjevati:
neuvrščenost raste iz globljih korenin
kakor bolj ali manj trenutna stanja,
spori in zavezništva v mednarodnem
življenju. V Colombu je prvenstvena
naloga torej v tem, da se prisotni dogo-
vorijo, kako bodo dosegli še večjo
enotnost gibanja v Havani - in sicer v
skladu z neblokovsko politiko neuvr-
ščenosti. Pri tem pa bo treba rešiti več
konkretnih vprašanj, ki pa izražajo
globlje zadeve. Postavlja se, kdo bo za-
stopal Kampučijo, saj sta v Colombo
prispeli delegaciji prave Pol Potove in
marionetske vlade, ki so jo postavili
Vietnamci. OZN in neuvrščeni v večini
priznavajo le prvo. Dalje, nekatere
arabske države bi rade svoj odklonilni
odnos do Egipta (zaradi njegovega spo-
razuma z Izraelom) razširile tudi v gi-
banju neuvrščenih.
Jugoslavija je v procesu teh priprav
in razčiščevanj izredno prisotna. Tudi
potovanja predsednika Tita in mnogih
drugih naših voditeljev je treba gleda-
ti tudi v tej funkciji.
m
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 22 - 7. junij 197
CELJE
GREDO HITRO NAPREJ
V Cinkarni uresničujejo velilce načrte
Dajmo priznanje tistemu,
Ici si ga zasluži. Tak je tudi
primer Cinkarne. Pa ne za-
to, ker so morda že povsem
rešili vprašanje, ki najbolj
boli, to je onesnaževanje
okolja, temveč zategadelj,
ker so očitna velika priza-
devanja za rešitev proble-
ma, in nadalje, ker ob ure-
sničevanju zahtevnega pro-
grama ekološke in ekonom-
ske samacije, seveda tudi v
tem okviru, uspešno rešuje-
jo še druga vprašanja, zlasti
nove na'ožbe.
»V Cinkarni se zavedamo,
da je to zelo pomembno
vprašanje, zato mu posveča-
mo tudi največjo pozornost.
Lahko rečem, da zaenkrat
pri uresničevanju sprejetega
programa ni zastojev. Mo-
ram pa žal povedati, da težav
ne manjka, še zlasti finanč-
nega značaja. Trenutna dela
v glavnem financiramo z
lastnimi sredstvi in z jamstvi
na lastna sredstva. Toda, če
ne bomo finančna v^ffašanja
rešili do konca tega meseca,
seveda skupaj z republiškim
izvršnim svetom in banka-
mi, potem obstaja resna ne-
varnost, da bomo julija neka-
tere reči ustavili in tedaj bo-
mo tudi povedali, zakaj smo
tako ravnali,« je dejal glavni
direktor Cinkarne, Beno Kri-
vec.
Zadeva se finančno zatika
pri republiškem izvršnem
svetu. Banke so namreč bile
in so še pripravljene odobriti
ustrezna posojila, če bi Izvrš-
ni svet SRS dal zgotovilo, da
bo predvideni sporazum tu-
di sprejet, da bodo v roku
dveh let združena sredstva
za ekološko sanacijo.
Za Celje je seveda pri
vsem tem in ob kopici vpra-
šanj najbolj zanimiv odgo-
vor, kdaj bodo začele delati
čistilne naprave, oziroma fil-
ter. Po programu, ki ne poz-
na zastoja, bi naj bil filter pri-
pravljen za obratovanje v le-
tošnjem oktobru. Dela so v
zaključni fazi.
V Cinkarni so zadovoljivo
rešili tudi vprašanje piritnih
ogorkov. Gre za problem
rdečega prahu, ki ga je veter
odnašal na bližnja območja,
največ seveda na teharsko.
Ni pa daleč tudi čas, ko se
bodo v celjskem zraku
zmanjšale količine žveplove-
ga dioksida. Izboljšanje sta-
nja bo očitno po izgradnji
nove tovarne za proizvodnjo
žveplene kisline in z ukini-
tvijo starih obratov. To bo
realno prihodnje oziroma
1981. leta.
Pomembna je ugotovitev,
da bodo z gradnjo nove to-
varne za proizvodnjo žveple-
ne kisline pričeli v kratkem.
2al, se je ta naložba v času
od priprav do zdaj podražila
od 180 na 320 milijonov di-
narjev.
Nova tovarna za proizvod-
njo žveplene kisline bo zelo
malo onesnaževala okolje,
saj bodo tudi količine žve-
plovega dioksida glede na
sedanje stanje nepomemb-
ne. Dejstvo je namreč, da je
nova tovarna v bistvu pogoj
za postopno sanacijo Cinkar-
ne. Vzdrževanje obstoječih
obratov žveplene kisline za-
radi dotrajanosti in močnega
onesnaženja ni rentabilno.
Nova tovarna bo imela neka-
tere prednosti, ki jih ne kaže
prezreti. Drugačen bo tudi
tehnološki postopek. V pro-
izvodnji bodo uporabljali
žveplo.
In naprej. V izgradnji je
nova valjarna. Njen« zdajš-
nja predračunska vrednost
je okoli 230 milijonov dinar-
jev. Dve naložbi torej skupaj
v vrednosti okoli 550 milijo-
nov dinarjev. In če k temu
dodamo še vrednost ekolo-
ške sanacije v višini okoli
150 milijonov dinarjev, gre v
celoti za visoka investicijska
sredstva in zatorej za ra-
zmah, ki ga ni moč prezreti.
»Kako pa je z naložbo v
grafiko?«
»Dela so že skoraj konča-
na. Novi obrat bomo odprli
za letošnji praznik celjske
občine, torej okoli dvajsete-
ga julija. V tem primeru gre
za proizvodnjo milijona kva-
dratnih metrov tiskarskih
plošč. Ta proizvodnja je inte-
resantna na domačem in tu-
jem trgu. Razen tega delamo
pri grafiki še obrat za proiz-
vodnjo tiskarskih barv,« je
poudaril glavni direktor Cin-
karne. M. B02IC
Cinkarna: tovarna za proizvodnjo titanovega dioksida:
Foto: D. Medve
PLANIRANJE
POHITETI BO TREBA
Najtrše bo šlo v krajevnih skupnostih
Do konca prihodnjega le-
ta morajo v vseh temeljnih
in drugih sredinah sprejeti
plane za srednjeročno ob-
dobje 1981-1985. Kljub te-
mu, da je dotlej videti še
veliko časa, ga je komajda
dovolj za izvedbo celotnega
postopka, ki v primerjavi s
planiranjem pred štirimi le-
ti prinaša obilo novosti.
Celoten postopek spreje-
manja srednjeročnih planov
zajema pet faz. Prva od teh je
bolj organizacijske narave,
saj obsega sprejemanje pro-
gramov in sklepov o planih
ter ugotavlja ustreznost ka-
drov, ki sodelujejo pri izdela-
vi dokumentov. Naslednja,
druga faza, zajema pripravo
strokovnih gradiv, ugotavlja
stopnjo uresničevanja seda-
njega plana, obsegati pa mo-
ra tudi analizo nadaljnjih
možnosti razvoja vseh nosil-
cev planiranja. Na teh osno-
vah bo tekla še tretja faza v
pripravah na sprejemanje
planov, v kateri bodo nosilci
planiranja izdelali konkretne
smernice za plan. Rok za
izvedbo vseh teh opravil je
30. september letos. In če se
spomnimo, da nas dotlej lo-
čita tudi dva dopustniška
meseca, potem velja ugoto-
viti, da je časa resnično
malo.
Četrta faza pomeni v bi-
stvu dogovarjanje in spora-
zumevanje med načrtovalci,
ki bodo med seboj usklaje-
vali plane. Tekla bo do sredi-
ne prihodnjega leta, že letos
pa bodo morali sprejeti v
vseh temeljnih sredinah
osnutke sporazumov o teme-
ljih planov. Končna faza pa
pomeni tudi že obdobje
sprejemanja srednjeročnih
planov. Zadnjega koraka to-
rej, ki bo zaključil sicer za-
pleten in zahteven proces so-
časnega planiranja.
Opredeljena stališča, k
določajo postopke pri spre
jemanju srednjeročnih pla
nov razvoja jasno opozarjajo
da plani ne smejo zajemati
ničesar, kar nima osnove \
sklenjenih sporazumih med
posameznimi nosilci razvoja
in planiranja in za kar niso
obvezani posamezni nosilci
planiranja. Zato bo v vseh fa-
zah priprav planov potrebna
dokajšnja pozornost, da ne
bodo v prihodnje morebiti
prizadeti nosilci planiranja.
Jasno pa je tudi, da bodo
morali plani zajemati tudi
prostorski, kot tudi ekonom-
ski in socialni vidik razvoja.
Ob tem, ko govorimo o ak-
tivnosti, ki bo spremljala ce
loten postopek izdelave in
sprejemanja srednjeročnih
planov, pa velja poudariti še
eno. Namreč nujnost, da se
vsi nosilci planiranja pravo
časno vključijo v vse faze
oblikovanja planov, kajti ka)
lahko se zgodi, da bodo zara-
di malomarnosti in neodgo
vornosti na koncu obdobji
teh priprav prizadeti pra\
oni sami. Kajti kot na dlani
je, da bodo zamudniki ostali
praznih rok. Sredstva si bo-
do razdelili tisti, ki bodo pra-
vočasno izdelali in sprejel;'
srednjeročni plan, ki pa po-
meni seveda tudi pot nadalj-
njega razvoja. !
Zamudnikom bo torej šld
kai kmalu za nohte!
DAMJANA STAMEJCiC
ALPOSOV OBRAT NA PONIKVI
Med delovne zmage na področju gospodarstva v šentjur-
ski občini gre nedvomno šteti tudi nov in hkrati prvi disloci-
rani obrat šentjurskega Alposa - TOZD oprema, ki že mesec
dni deluje na Ponikvi v nekdanji šoli.
Stg^ro šolo, ki je prešla v last Alposa, je ta kolektiv z
lastnimi sredstvi, ki so znašala okrog 100 milijonov starih
dinarjev, preuredil za svoje potrebe. Trenutno je v obratu
zaposlenih 10 delavcev, ki prihajajo na delo pretežno iz
Ponikve in njene okolice. Ureditev obrata na Ponikvi so
narekovale med drugim tudi prostorske stiske v matičnem
kolektivu. Trenutno delajo na Ponikvi stojala za pulte, obe-
šalnike in konfekcijska stojala za trgovino. Po programu, ki
predvideva tudi širitev obrata, pa bodo na Ponikvi dobili še
brusilni stroj in stroj za obdelavo kromiranih cevi ter stiskal-
nico. Z novo proizvodnjo halo, ki naj bi zrasla ob sedanji
zgradbi, bi zdajšnji delovni prostori služili za skladiščni
prostor, garderobe za delavce in menzo. S tem bi se seveda
povečala tudi možnost zaposlovanja domače delovne sile.
Sicer pa je zdaj objekt za trenutne potrebe lepo urejen
Delovni pogoji tu so dobri, prav tako je poskrbljeno za toplo
dopoldansko prehrano delavcev. Ker zaenkrat obrat na Po-
nikvi še nima telefona, vendar bodo priključek v kratkend
dobili, skrbi za informiranje delavcev vodja obrata, Božo
Krumpak, ki je hkrati tudi predsednik centralnega delav-
skega sveta v Alposu.
Ko bo obrat, tudi to je v programu, dobil lastna tran-
sportna sredstva, bo delo še bolj nemoteno steklo, saj ni
tržišču zelo povprašujejo za izdelki TOZD oprema. I
M. PODJEDL
KONJIŠKA GOSPODARSKA GIBANJA 1979
ŠE KAR ZADOVOUlVO!
Zbor združenega dela skupščine občine o gospodarstvu
Konjiške temeljne organi-
zacije združenega dela s po-
dročja industrije so vprvih
štirih mesecih letošnjega le-
ta kljub težavam dokaj za-
dovoljivo pristopile k ure-
sničevanju nalog, nakaza-
nih z resolucijo družbenoe-
konomskega razvoja obči-
ne. To zlasti velja za po-
dročji razvoja proizvodnje
in -krepitve blagovne me-
njave s tujino.
Fizični obseg izgotovljene
industrijske proizvodnje se
je v prvem letošnjem četrt-
letju v primerjavi z lanskim,
povečal za tri in pol odstot-
ka, če pa pri tem še odšteje-
mo del lanskoletne proiz-
vodnje delovne organizacije
Ko stroj, kjer je bilo zajeto
kompletiranje nedokončane
proizvodnje iz leta 1977, se je
obseg proizvodnje v letoš-
njem letu povečal celo za več
kot devet odstotkov.
Indeksi stopnje rasti fi ič-
nega obsega proizvodnje po
posameznih delovnih orga-
nizacijah pa so naslednji: Co-
met 126, Unior 113, LIP
106,7, Konus 105,6, le pri Ko-
stroju je indeks pod 100 in
pri IMP Industriji stikalne
opreme.
Izvoza je bilo v konjiški
občini v prvih treh mesecih
v vrednosti za več kot 8 mili-
jonov dolarjev, kar je za do-
bre tri odstotke več kot lani.
Pri izvozu so bile najuspeš-
nejše naslednje delovne or-
ganizacije: Unior, Comet in
LIP, pri čemer je zreški
Unior uresničil največji de-
lež prodaje na tuja tržišča.
Sicer pa je izvoz v primerjavi
z lanskim letom najbolj po-
večal zreški Comet - indeks
za prvo tromesečje znaša kar
322,5! Največji delež izvoza
po vrednosti v razvite zaho-
dne dežele imata Unior in
Konus, pa tudi konjiški LIP
nima majhnega, sicer pa so v
dežele v razvoju izvozno
usmerjeni tudi Konus in oba
zreška industrijska kolekti-
va - Unior in Comet. Največ-
ji delež izvoza v socialistične
dežele nosi Unior, dosti pa
ne zaostajata tudi Comet in
Ko stroj.
Na splošno glede nekate-
rih pomembnejših kazalcev
dinamike gospodarskih gi-
banj industrije v konjiški ob-
čini lahko ugotovimo dobro
sliko: nominalni družbeni
proizvod je po planu za letos
presežen za dobrih 18 odstot-
kov, zaposlenost je le rahlo
presežena - za 0,3 odstotka,
kar je glede na splošne ra-
zmere pri zaposlovanju še
vedno ugodno, izvoz in fizič-
ni obseg industrijske proiz-
vodnje sicer nista dosežena,
vendar ne manjka dosti - v
prvem primeru manj kot tri
odstotke, v drugem pa manj
kot pet odstotkov.
Vsekakor je zanimivo, da
rast realnih osebnih dohod-
kov po planu še vedno zao-
staja. Nekateri v občini Slo-
venske Konjice pripisujejo
to tudi djestvu, da je v občini
izredno slaba izobrazbena
oziroma kvalifikacijska se-
stava zaposlenih.
MITJA UMNIK
6000
DELAVCEV V
ŠOLO
v celjskih delovnih in dru-
gih organizacijah je zaposle-
nih kar šest tisoč delavcev,
ki nimajo končane osnovne
šole. To je dokaj zaskrblju-
joč podatek. O njem so ra-
zmišljali na občinskem sve-
tu ZSS in se dogovorili, da
bodo skupaj z nekaterimi
ustanovami omogočili tem
delavcem, da končajo
osnovno šolo. Pa tudi razgo-
vor s predstavniki kadrov-
skih služb celjskih delovnih
organizacij je pokazal na ve-
liko zanimanje, ki ga imajo
tako tovarne, kot delavci sa-
mi do tega vprašanja. Zato
so sklenili skupni dogovor,
da bodo odslej vsako leto
usmerili v šolanje tristo de-
lavcev z nedokončano
osnovno šolo.
DS
ŽALSKO GOSPODARSTVO V ČETRTLETJU
IZGUBAŠKA OBLAČNOST
Prepričanje je, da bodo naslednji meseci uspešnejši
Lansko poslovno leto se v
žalski občini dobro zaklju-
čili, saj ni bilo niti ene te-
meljne organizacije združe-
nega dela, ki bi poslovala z
izgubo, pa tudi sicer je bila
rast nekaterih najbolj po-
membnih kategorij kar ugo-
dna, tako da so glavne reso-
lucijske cilje dosegli. Poslo-
vanje gospodarstva v letoš-
njem prvem tromesečju pa
je slabše. Kar sedemnajst
TOZD in enot je poslovalo z
izgubo.
Skupna višina izgub znaša
več kot osemnajst in pol mi-
lijonov dinarjev, kar je 61 od-
stotkov več kot v enakem
lanskem obdobju. Izgubo so
v prvem tromesečju »prigo-
spodarili« KIL TOZD Plo-
ščice, Cestno podjetje Celje
TOZD Asfalt Kamnolom,
Hmezad - KZ Savinjska do-
lina s svojimi temeljnimi za-
družnimi enotami na Vran-
skem, v Trnavi, Taboru, Bra-
slovčah, na Polzeli, v Prebol-
du, Šempetru in Gotovljah,
Veterinarska postaja Žalec,
Avtoprevoz Šempeter, Hme-
zad Notranja trgovina s
TOZD Maloprodaja in
TOZD Veleprodaja, Hmezad
Strojna TOZD storitve. Za-
vod za načrtovanje in Hotel
Prebold. Seveda ne gre za
posebej visoke številke in
skoraj prepričani smo, da se
bodo izgube v naslednjih
mesecih zmanjšale, vendarle
pa opozarjajo tudi na to, da
je še precej TOZD v občini,
ki gospodarijo tudi na meji
rentabilnosti.
Sicer pa prvi podatki po
p>eriodičnih obračunih pove-
do, da v večini podjetij dose-
gajo cilje, zastavljene v reso-
luciji za letošnje leto. Se ve-
dno je očiten zaostanek na-
ložb, kar se ponavlja že leta.
Naložbe so se sicer povečale
v primerjavi z enakim lan-
skim obdobjem nominalno
za 33 odstotkov. Slab vtis pa
je morda tudi posledica ne-
realnega oziroma previsoke-
ga načrtovanja.
Indeksi rasti posameznih
pomembnejših kategorij so
naslednji: celotni prihodek
128, družbeni proizvod 131,
dohodek 131, čisti dohodek
128, naložbe 133, število za-
poslenih 102 in družbeni
proizvod na zaposlenega 127.
Stopnje rasti so sicer ugo-
dne, če pa pomislimo na vi-
soko rast cen v prvem trome-
sečju, potem je slika seveda
druga.
^_. JANEZ y£P,£JHi^
št. 22-7. junij 1979
NOVI TEDNIK - stran 5
CELJE
NOVO MED SEJMI
Sejem rabljene opreme in strojev
Tradicionalnim jesen-
skim sejemskim priredi-
tvam v Celju se letos prvič
pridružuje nov dogodek, ki
sicer ne bo privabil na tiso-
če obiskovalcev, zato pa več
poslovnih ljudi in še zlasti
predstavnikov iz malega
gospodarstva in obrti.
V soboto, 9. junija, bodo
ob desetih dopoldne odprli v
dvorani Golovca prvi me-
dnarodni sejem rabljene
opreme in strojev. Gre za
specializirani sejem. Pobuda
zanj je vznikla zlasti na zad-
njem Celjskem sejmu. 2e te-
daj so ljudje iz malega go-
spodarstva in obrti predlaga-
li, da naj bi pripravili sejem,
na katerem bi lahko dobili
ponudbo za nakup tistih
strojev in opreme, ki jih in-
dustrijske delovne organiza-
cije zaradi tehnoloških vidi-
kov izločajo iz proizvodnje,
so pa še vedno takšni, da lah-
ko organizacijam malega
godpodarstva, obrtnim ko-
lektivom in posebej zaseb-
nim obrtnikom veliko pome-
nijo. Bodisi takšni, kot so,
oziroma preurejeni. Gre to-
rej za rabljene in ne za zasta-
rele ali pokvarjene stroje in
opremo.
Sejem rabljene opreme in
strojev, edini v Jugoslaviji,
odpira malemu gospodar-
stvu, obrtnim kolektivom,
zlasti pa zasebnim obrtni-
kom, izredne priložnosti za
nakup strojev na enem me-
stu, doma. Prav zato bodo na
celjski sejemski prireditvi
nastopali kot ponudniki tega
blaga znane dirme iz Zvezne
republike Nemčije in Avstri-
je. Seveda tudi mnoge doma-
če delovne organizacije.
Na sejmu bo okoli štiristo
različnih strojev, predvsem
pa takšnih, ki jih potrebujejo
v kovinski predelavi, v pre-
delavi plastike in deloma tu-
di v gradbeni operativi.
Kmetijskih strojev tu ne bo.
Poleg strojev bo seveda bo-
gata izbira razne opreme.
Vsi stroji, razen velikih in
onih, ki so težki več kot tri
tone, bodo razstavljeni v
dvorani Golovca. Za velike
in težje pa bodo seveda na
razstavnem prostoru vsi po-
datki.
V času prvega mednaro-
dnega sejma rabljene opre-
me in strojev, ki se bo morda
že drugo leto razširil še na
stroje za predelavo odpadnih
surovin, bo tudi pomembno
posvetovanje o pomenu in
namenu te prireditve.
Uvod v letošnje celjske se-
jemske prireditve prinaša to-
rej lepo novost.
M. BOŽIC
CELJE
PRVIČ NA POT
Srečno, turistični teden!
v ponedeljek bo stopil na
svojo prvo pot. Celjski turi-
stični teden. V organizaciji
domačega Turističnega
društva.
V življenje stopa z velikimi
ambicijami, čeprav se zave-
da, da je to v resnici šele za-
četek in da bodo prve izkuš-
nje pokazale, če bo treba kaj
popraviti, spremeniti, do-
dati.
Na vsak način lep in pri-
meren uvod v glavno turi-
stično sezono, četudi v Celju
pravega turističnega utripa
ne bomo doživeli, kvečjemu
pozneje večje mrtvilo in na-
daljnje prometne zagate za-
radi številnih hkratnih del
na cestah in drugje.
Prvi celjski turistični te-
den prioaša ob nekaterih
stalnih akcijah in nalogah
Turističnega društva, kot or-
ganizatorja bržčas tradicio-
nalne prireditve, tudi precej
novosti. Poudarek je prav
gotovo na spoznavanju kul-
turnih in zgodovinskih zna-
menitosti starega mesta. Za-
to ne samo obiski obeh mu-
zejev, marveč tudi mestnih
značilnosti, farne cerkve. Te-
den tudi pomeni uvod v ure-
ditev lepe muzejske zbirke
na Starem gradu.
Literarni večer in sli-
karska razstava, obe priredi-
tvi v atriju na Tomšičevem
trgu sedem, bosta hvaležno
izpolnila celoten program.
Tembolj, ker gre v obeh pri-
merih tudi za sodelovanje
umetnikov iz pobratenega
Siska.
Posvet o turizmu v celjski
občini sovpada v čas, ko se je
tudi Izvršni svet občinske
skupščine lotil tega vpraša-
nja.
Turistični teden bo nadalje
priložnost za pregled komu-
nalnih in podobnih nepravil-
nosti v mestu. Akcija je po-
membna tudi zaradi priprav
na Hortikulturo 80. In potem
ocenjevanje gostišč in v tem
tudi restavracijskih delov
hotelov. Tekmovanje bo
anonimno. Člani komisije
bodo posamič obiskovali lo-
kale in ločeno ocenjevali.
Svojega prihoda v lokal ne
bodo obešali na zvonec. Priš-
li bodo kot gostje, naročili,
pojedli, popili ter ocenje-
vali ...
Seveda, kaj bi turistični te-
den brez ustreznega preda-
vanja, izleta, pa čeprav samo
na Celjsko kočo in Svetino,
brez promenadnega koncer-
ta (tokrat na Starem gradu)
in predstavitve kulinaričnih
posebnosti. Prišli bodo ku-
harji iz Cuprije in ostali v ho-
telu Merx dva dni. Prihodnji
petek in soboto. Za vas bodo
pripravili veliko posebnosti.
Prvi celjski turistični te-
den je torej na svojem poho-
du. Da bi uspel. Zato,
srečno!
M. BOŽiC
CELJE: »RIBIŠKI
CAR 79«
Celjski ribiči oziroma člani
celjske Ribiške družine osta-
jajo zvesti tradiciji - tekmo-
vanju za ribiškega carja. To
je nekronani car, toda, ven-
darle več kot pomemben
član med ribiči, tisti, ki na
tekmovanju ujame najtežjo
ribo.
Tekmovanje bo v nedeljo,
10. tega meseca na Smartin-
skem jezeru. Zbor bo že ob
šestih zjutraj na polotoku
Brezova, torej tam, kjer ima-
jo celjski ribiči svojo posto-
janko, tekmovanje pa se bo
pričelo ob sedmih zjutraj.
Zmagovalca oziroma ribi-
škega carja bodo proglasili
ob enajstih dopoldne na sve-
čanosti, kot se za carja spo-
dobi.
MB
CELJE
KAJ - KOAJ - KJfcr
Program prvega turističnega tedna
Ponedeljek, 11. junija
9.00: začetek popisovanja in opozarjanja
na nepravilnosti. Gre za videz mesta,
10.00: začetek ocenjevanja gostišč za veli-
ki prehodni pokal TD,
17.30: otvoritev razstave akademskih sli-
karjev Janeša, Striegla in Antolčiča iz Siska
v atriju na Tomšičevem trgu 7,
Torek, 12. junija
10.30: posvet o ureditvi muzejske zbirke
na Starem gradu,
16.00: ogled Muzeja revolucije pod stro-
kovnim vodstvom,
20.00: literarni večer na temo: kraji celj-
skega območja. Gost večera bo Djuro Mari-
čič. Vmes glasbeni program: Igor Saje, kita-
ra. Atrij na Tomšičevem trgu 7.
Sreda, 13. junija
10.30: ogled mestnih kulturnih znameni-
tosti pod vodstvom prof. Anke Aškerc.
Zbor na Tomšičevem trgu št. 7,
16.00: ogled Pokrajinskega muzeja pod
strokovnim vodstvom,
20.00: turistično predavanje: Biseri slo-
venske zemlje (prof. Ciril Hubad). Atrij,
Tomšičev trg 7,
Četrtek, 14. junija
10.30: Posvet o turizmu v celjski občini.
Razglasitev rezultatov ocenjevanja celjskih
gostišč. Dvorana: Tomšičev trg 7,
16.00: ogled obnovitvenih del in umetnin
v farni cerkvi. Strokovno vodstvo: prof.
Aškerčeva in prof. Povše,
Petek, 15. junija
Predstavitev kuharskih posebnosti iz Cu-
prije. Hotel Merx. Opoldne in zvečer.
Sobota, 16. junija
13.00: Izlet na Svetino in Celjsko kočo,
16.30: promenadni koncert na Starem
gradu.
Predstavitev kuharskih posebnosti iz Cu-
prije v hotelu Merx. Opoldne in zvečer.
V središču Ljubnega ob Savinji, kjer je tudi hotel Planika.
MOZIRJE
LEPA OBLETNICA
Nujna celotna integracija gostinstva
Kolektiv delovne organi-
zacije »Turist« v Mozirju je
pred dnevi počastil pet-
najstletnico svojega obsto-
ja. Ko je o prehojeni poti
govoril direktor Drago Je-
lenko, je dejal, da je Turist
nastal z združitvijo gostiln
Na trgu in Pod lipo v Mozir-
ju, Savinje v Nazarju, Sa-
vinjčana na Rečici ter Turi-
sta v Gornjem gradu. Poz-
neje so se temu kolektivu
pridružili še mnogi drugi
obrati, pa tudi odšli, kot
zlasti zadružni in podobno.
Danes povezuje delovna
organizacija naslednje obra-
te: hotel Turist Mozirje, hotel
Planika Ljubno, gostilna Sa-
vinja Nazarje, gostilna Dren
Rečica, gostilna Kmet Luče,
gostilna Rinka Solčava, sla-
ščičarna Mozirje, vinotoča v
Sp. Rečici in v Lučah ter bife
Pod lipo Mozirje.
Delovna organizacija se je
v času svojega obstoja nene-
hno ekonomsko krepila.
Medtem, ko je v prvem letu
obstoja imela dober milijon
prihodka, ga je lani ustvarila
že v višini skoraj 24 milijo-
nov dinarjev. Na začetku po-
ti je delo v tej sredini združe-
valo 24 delavcev, lani pa že
okoli sedemdeset. In kar je
najvažnejše - ta kolektiv je
mlad, saj ima v povprečju le
26 let.
V kolektivu so veliko po-
zornost namenili izobraževa-
nju kadrov, zdaj pa opozarja
na nujnost večje povezanosti
gostinstva in turizma v doli-
ni. Razdrobljeni so slabi,
združeni bi bili močnejši, še
zlasti, ker jih čaka veliko de-
la. Tudi na investicijskem
področju, v kompleksnejši
ponudbi itd. Prav tako si že-
lijo skupno recepcijsko služ-
bo, ki bi lahko bila pomem-
ben koordinator med gost-
nici.
»Želimo si,« je dejal Drago
Jelenko, »da bi se gostinstvo
enkrat v celoti integriralo in
tako združeno doseglo boljše
rezultate.«
Na zboru so izrekli poseb-
no priznanje Tončki Strašek,
Marici Voler in Mariji Rem-
sko, ki so v kolektivu vse od
njegovega nastanka, prav ta-
ko so se zahvalili bivšemu
oziroma prvemu direktorju
Ivanu Zupanu za njegovo
dolgoletno uspešno vodenje
kolektiva.
MB
ljubljanska banka
Splošna banka Celje
REZUL TA TI NAJBOLJŠIH LIKO VNIH IN
LITERARNIH IZDELKOV
Na razpis Ljubljanske banke Splošne
banke Celje za spodbujanje mladine k
varčevanju na temo: »Kdor seje, ta za-
nje« za literarna dela; in svobodno temo
in tehniko za likovna dela, se je odzvalo
lepo število Vzgojnovarstvenih zavodov
in pionirskih hranilnic na osnovnih šo-
lah.
Za najboljša literarna dela prejmejo
po oceni komisije naslednji učenci de-
narne nagrade:
1. Ivica Zagoričnik, 6. a razred na OS
Šempeter - 500 din
2. Eva Vipotnik, 8. c raz. na OS Peter
Šprajc-Jur, Žalec - 400 din
3. Boris Mazzani, 3. raz. na OS Petrov-
če - 300 din
4. Darja Zorko, 6. a raz. na OŠ Veljko
Vlahovič, Celje - 200 din
5. Cvetka Veber, 8. b raz. na OŠ Šmar-
je - 100 din
Za najboljša Likovna dela s svobodno
temo in tehniko prejmejo nagrade:
1. Milena Vrečar in Sonja Drpič. ki si
delita prvo nagrado, 5. a raz. na OŠ Pol-
zela - 500 din
2. Barbara Jager, 6. d raz. na OŠ I.
celjske čete, Celje - 400 din
3. Rafael Hrusti, 6. raz. na OŠ Petrov-
če - 300 din
4. Milena Vorina, 6. b raz. na OŠ Rim-
ske Toplice - 200 din
5. Zinka Rupnik, 7. raz. na OŠ Šmarje
- 100 din
Med vzgojno varstvenimi zavodi so se
odzvali in poslali likovne izdelke: VVZ
Tončke Cečeve, VVZ Anice Cernejeve,
VVZ Zarja, VVZ Laško, VVZ Žalec,
VVZ Slovenske Konjice, VVZ Šentjur
in VVZ Rogaška Slatina.
Nagrade prej me j o:
1. VVZ Žalec - enota Prebold, starej-
ša skupina (6 let), vzgojiteljica Marija
Jager ter srednja skupina (5 let), vzgoji-
teljica Majda Goršek (1. nagrada se deli).
2. VVZ Laško - skupina »Zajčki« (4
leta), vzgojiteljica Vera Ašič
3. VVZ Slovenske Konjice - kolektiv-
no delo starejše skupine, vzgojiteljica
Irena Pučnik
4. VVZ Šentjur - skupina »Ribice«,
vzgojiteljica Milena Kajtna
5. VVZ Rogaška Slatina, starejša sku-
pina, narisal Vito Korbar (6 let)
6. VVZ Anice Cernejeve, starejša sku-
pina (6 let), vzgojiteljica Štefka Kure
7. VVZ Tončke Cečeve - enota Hudi-
nja, kolektivno delo srednje skupine (5
let), vzgojiteljica Majda Tkalčič
8. VVZ Zarja - enota Nova vas, skupi-
na »Marjetice« (4 leta), vzg. Irena Ro-
zman
Vsaka nagrajena skupina prejme na-
grado v vrednosti 1000 din, ki ga name-
nijo za didaktični material.
Ob koncu seveda še zahvala Ljub-
ljanske banke vsem sodelujočim in
prisrčne čestitke nagrajencem ter se-
veda vabilo k sodelovanju tudi v pri-
hodnje.
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 22 - 7. Junij 1979
JABOLKO SPORA
TIŠINA V KAMNOLOMU
Za sporazumevanje sta potrebna najmanj dva
Bil je praznik za Cestno
podjetje Celje, ko so pred
letom dni, v sklopu prazni-
ka občine Šentjur, predali
svojemu namenu obnovljen
in s sodobnim stroji oprem-
ljen kamnolom v Sibeniku
pri Šentjurju. Bil je to praz-
nik tudi za občane šentjur-
ske občine. Ceste, ki jih je v
tej občini še vedno premalo
in za marsikateri kraj in za-
selek predstavljajo resnič-
no okno v svet, potrebujejo
kameni material in še bi ga
potrebovale, če... Ce bi ka-
mnolom v Šibeniku še obra-
toval.
Na to, da se tod nekaj do-
gaja, nas je opozorila tišina.
V kamnolomu bi vendarle
morale odmevati eksplozi-
je, ropot strojev I Pa so mi-
nerji svoj zadnji delovni
dan v tem kamnolomu
opravili 1. marca letos.
Zdaj so na tem delovišču le
trije delavci, ki opravljajo
manjša dela, pa še zanje bo
prej ko slej zmanjkalo pra-
vega dela. Ostali so odšli na
delo v kamnolom Pirešica.
Če pa bi delo teklo v tem
kamnolomu tako, kot so ga
bili planirali, bi morali
dnevno pripraviti okrog 400
m^ tega, za ceste v bližnji in
daljni okolici občine, tako
dragocenega gradbenega
materiala. Bližina kamno-
loma je namreč, ali pa bolje
rečeno, bi, v veliki meri
zmanjšala stroške za grad-
njo cest. Najhuje pri vsem
tem pa je to, da se izgube pri
Cestnem podjetju kopičijo
iz dneva v dan. Vsak dan
tišine v kamnolomu je za to
podjetje zelo drag.
In v čem je problem? Pro-
blem je pravzaprav star že
nekaj let. Republiški inš-
pektor je delavcem tega po-
djetja, oziroma podjetju,*
prepovedal miniranje zara-
di neposredne bližine stano-
vanjske hiše, ki stoji tik ob
cesti in kamnolomu. Odlo-
čitvi republiškega inšpek-
torja nedvomno ne gre opo-
rekati in delo v kamnolomu
bi kljub tej prepovedi lahko
kdaj že spet nemoteno te-
klo, če... Da, pa se je spet
zataknilo. Oreh pa je trd,
trši kot se je morda zdelo na
samem začetku.
Lastnica, ki živi v tej stari
hiši brez elektrike in vode
ima svoje zahteve in svoja
stališča, od katerih po dol-
gih pogovorih in prigovar-
janjih s Cestnim podjetjem,
domačo krajevno skupnost-
jo, krajani samimi in s pred-
stavniki občine, ne odstopi.
Preselila bi se, skupaj s svo-
jo ostarelo materjo, v hišo,
ki bi ji jo morali zgraditi.
Vse skupaj se zdaj že lep
čas vrti v začaranem krogu
iz katerega pravo pot bo
verjetno težko najti, kajti
enostransko razumevanje
je premalo, da bi bil lahko
ta problem rešen. In z vsa-
kem dnem se izgube v tej
delovni enoti večajo, neza-
dovoljstvo med odjemalci
tega gradbenega materiala
pa je tudi iz dneva v dan
večje.
A naj osvetlimo ta pro-
blem še naprej, in sicer na
osnovi vprašanja delegacije
krajevne skupnosti Šentjur
- trg, ki je obravnavala pro-
blem kamnoloma v Šibeni-
ku in prizadete Nade Le-
skovšek. Vprašanje je bilo
posredovano na zboru kra-
jevne skupnosti 29. marca
letos. Delegati so na zastav-
ljeno vprašanje želeli pi-
smeni odgovor. Dobili so
ga: takole je zapisano:
»Tovarišici Leskovšek je
bila izdana odločba o prisil-
ni izselitvi, katera ima
pravno veljavno podlago in
je tudi preverjena iz vseh
zornih kotov. Približno tri
leta se predstavniki Skup-
ščine občine Šentjur skuša-
jo na human in širše verifi-
ciran način dogovoriti s
tov. Leskovšek o rešitvi nje-
nega problema. Za ilustra-
cijo moramo povedati, da je
imela možnost pridobiti ca.
20 st. milijonov solidarnost-
nega kredita, 30 st. milijo-
nov pa je bilo pripravljeno
dati Cestno podjetje kot od-
škodnino za hišo. V novem
bloku ima na razpolago
dvosobno stanovanje že več
kot pol leta, s tem, da stana-
rino plačuje zaenkrat, ker
stanovanje ni v uporabi.
Izvršni svet skupščine obči-
ne Šentjur. Ker se tovariši-
ca Leskovšek zaenkrat še ni
izselila, kamnolom ne dela
pod normalnimi pogoji. Na-
ročena je študija, da se poi-
šče nova možnost pridobi-
vanja gramoza na drugi lo-
kaciji, naprej proti Osred-
ku. To je napravljeno iz
dveh razlogov, in sicer:
prvič, da bi pospešili reši-
tev problema tov. Leskov-
šek in drugič, ker so v ka-
mnolomu omejene količine
tega materiala.
S tovariškimi pozdravi!«
Kaj več, razen še neštetih
pogovorov s prizadeto
stranko s strani predstavni-
kov občine in Cestnega po-
djetja, se verjetno res ne da
narediti. In vse skupaj je
slišati kot tista povest o ste-
klenem polžu. Tovarišica
Nada je tudi v pogovoru z
nami vztrajala pri svojem
in nam obljubila, da bo to
svojo utemeljitev tudi zapi-
sala. A vse kaže, da bo v
kamnolomu še naprej od-
mevala le tišina. Vprašanje
je le, koliko časa bo stano-
vanje v Šentjurju še lahko
čakalo na odločitev tovari-
šice Leskovšek.
Morda ob tem lahko zapi-
šemo le še to, da sta za spo-
razumevanje potrebna naj-
manj dva.
MATEJA PODJED
Hiša ali kamnolom? Oboje skupaj v res neposredni bližini ne bo šlo.
OŠ v ŠENTJURJU
PREMAJHNA KUHINJA
Počitnice za popravilo šole
čeprav se šolsko leto poča-
si izteka, vlada na osnovni
šoli Franja Malgaja v Šent-
jurju pravo delovno vzdušje.
Učitelji si skupaj s svojimi
učenci v tem času prizadeva-
jo za čimboljši uspeh, ki je
ob zaključku leta nagrada
vsem.
Ob stari šoli v Šentjurju je
pred leti zrasel nov prizidek,
ki je omogočil prehod na
enoizmenski pouk, vendar
se je kaj kmalu izkazalo, da
se tudi z novo pridobljenimi
učilnicami v Šentjurju ne bo
moč ogniti prostorski stiski,
saj število otrok na šoli iz le-
ta v leto narašča. V nasled-
njem srednjeročnem planu
bo zato treba razmišljati o
gradnji še ene šole v Šentjur-
ju. Tako zaenkrat ni mogoče
razmišljati o celodnevni
osnovni šoli, čeprav na šoli
nimajo kadrovskih težav. Se
večji zaviralni moment v
vsakdanjem utripu šole pa je
kuhinja. Izkazalo se je, da so
ob gradnji novega prizidka
premalo razmišljali o pro-
storskih zmogljivostih šol-
ske kuhinje, ki je že v danih
pogojih premajhna. Prostor-
ski pogoji kuhinje so stari,
kot je stara šola sama. A
kljub vsemu pripravijo na
šoli dnevno preko 800 malic
in 250 kosil. Pri kosilu se
učenci po šestkrat izmenjajo
v tesni jedilnici in potrpežlji-
vo čakajo na svoj obrok. Šola
tega problema z lastnimi
sredstvi seveda ne bo mogla
rešiti, zato upajo na sredstva
iz samoprispevka krajanov.
ki so s problemom pretesne
kuhinje dobro seznanjeni.
Če bodo na šoli letos uspeli
dobiti načrte za novo kuhi-
njo, bodo v naslednjem letu
ta največji problem šole prav
gotovo tudi uspešno rešili.
Pa še z enim perečim pro-
blemom se srečujejo na šent-
jurski osnovni šoli. Gre za
posedanje novega prizidka.
Stavba ima zaradi posedanja
več razpok, poleg tega pa v
sedmih učilnicah pušča
strop. To zdaj raziskujejo,
strokovnjaki Zavoda za razi-|
skavo materiala in konstruk-
cij iz Ljubljane. Šolske počit-
nice bodo zato izkoristili za
popravilo šole, sicer se lahko
zgodi, da bo materialna ško-
da čez čas še večja.
MATEJA PODJED
Šolska ura na prostem. Motivov za risanje tod ne manjka.
CELJE
ZAKAJ ZADRŽANOST?
S krajevnimi vodovodi naj upravlja Komunala
Poleg osrednjega vodovo-
da imamo v celjski občini
okoli 110 tako imenovanih
krajevnih vodovodov. Gre
za objekte, ki so jih sami ali
z družbeno pomočjo zgradi-
li krajani. V zadnjem času
se pojavlja zahteva, da bi
skrb nad njihovim uprav-
ljanjem in seveda vzdrževa-
njem sprejela komunalna
delovna organizacija. Akci-
jo je podprl tudi Izvršni
svet celjske občinske skup-
ščine.
Zato je kolektiv Komunale
Celje pričel z deli, najprej z
zbiranjem podatkov in po-
dobno. Posebno pismo so
naslovili tudi krajevnim
skupnostim v občini, tudi z
vprašanjem, ali so priprav-
ljeni in pod kakšnimi pogoji
predati te vodovode v uprav-
ljanje komunalni delovni or-
ganizaciji. Zanimivo - od-
mev je bil več kot slab. Prišli
so le trije odgovori, od tega iz
KS Ostrožno in Store pozi-
tivna, iz KS Teharje negati-
ven. Na ponovno posredova-
nje so se oglasile še štiri kra-
jevne skupnosti, vendar brez
opredelitve.
Po vsem tem je trenutno v
teku le prevzem vodovoda
Kompole v upravljanje Ko-
munale Celje.
Problem je več ali manj na
dlani. V krajih in vaseh, kjer
so si zgradili lastne vodovo-
de, se čutijo bolj »varne,« če
ostane vse po starem. Toda
kakšna je perspektiva? Mno-
gi od teh vodovodov so stari.
Marsikje bo treba opraviti
obnovitvena ali razširitvena
dela. Kako? Bo tudi v tem
primeru zagotovljena soli-
darnost v razmeroma maj-
hnem krogu? Na drugi strani
pa komunalna delovna orga-
nizacija vendarle zagotavlja
normalno delo in vzdrževa-
nje teh naprav. Varnost jje
torej večja v tem primeru.
Kot vse kaže, gre za delo,
ki ne bo opravljeno v krat-
kem času, pa vendar delo, ki
mora priti do svojega konca.
Enotna uprava nad celotnim
sistemom preskrbe s pitno
vodo ima svoje prednosti.
Na poti do njene uresničitve
pa bo treba premagati neka-
tere lokalistične poglede.
Tudi zato, da bo pitna voda
na voljo slehernemu človeku
in da bo vzdrževanje nad te-
mi objekti zagotavljalo tudi
kakovost vode.
MB
ŽALSKA TELESNA KULTURA
Na prihodnji seji vseh treh zborov
žalske občinske skupščine, ki bo 12.
junija, bodo podali tudi poročilo o delu
občinske telesnokulturne skupnosti v
lanskem letu. Za delo na vseh področ-
jih je bila še zlasti značilna množič-
nost.
Program dela je bil zelo obširen. Po-
mislimo le na uveljavljanje novih tek-
movalnih sistemov, na naloge s po-
dročja naložb, vzgojo novih strokov-
nih kadrov, športno rekreacijo ter uve-
ljavljanje koncepta SLO in družbene
samozaščite.
V VVZ je lani za športno značko tek-
movalo kar petdeset odstotkov več cici-
banov kot leto poprej. V šolskih šport-
nih društvih pa deluje kar več kot 200
krožkov. Na različnih občinskih, ob-
močnih ter republiških tekmovanjih je
nastopilo 166 ekip. Omeniti velja še izle-
te v gore, pa plavalne in smučarske teča-
je in končno šolo v naravi. Vsako leto se
tako nauči smučanja in plavanja okrog
700 učencev.
Športna rekreacija postaja vse bolj
množična. Samo planincev je v občini
več kot 3000. Ti so lani opravili več kot
120 izletov in pohodov v planine, sode-
lovali so na orientacijskih tekmovanjih,
delovnih akcijah... Pri rekreaciji v
TOZD sodeluje že 20 odstotkov več de-
lavcev, sicer pa se z načrtno vadbo ne
ukvarjajo niti v eni TOZD v občini. Iz
tedna v teden so v žalski občini organizi-
rali različne množične akcije. Samo v
tednu športa in rekreacije se v sedmih
dneh zvrsti na prireditvah do 500 udele-
žencev. V trim akcijah je lani sodelovalo
3260 občanov, republiških prireditev pa
se je udeležilo 52O0 ljudi. V vseh priori-
tetnih športnih panogah so lani naredili
v žalski občini velik korak naprej. Uspe-
hi so vidni povsod, od najmlajših selek-
cij pa do članskih. Precej je ekip, ki so v
samem vrhu republiških lig. Tudi to je
dokaz načrtnega dela.
JANEZ VEDENIK
PRIZNANJA V ŠMARJU
Osem odlikovanj, ki so jih
prejeli partijski delavci
šmarske občine za svoje po-
litično delo ter vsesplošno
delovanje na vseh področjih
družbenopolitičnega življe-
nja, je bilo pravzaprav teži-
šče zadnje, osme seje OK
ZKS Šmarje pri Jelšah.
Ob tem so v Šmarju tudi
sprejeli statutarni sklep o or-
ganiziranosti in delovanju
ZK v občini in potrdili pred-
log kandidatov za člana CK
ZKJ in CK ZKS.
Odlikovanja, prizadevnim
delavcem komunistom sta
jih predala Darko Bizjak ter
sekretar medobčinskega
sveta ZK Janez Zahrastnik,
so dobili Beno Božiček (red
dela z zlatim vencem), Franc
Kavzar (red republike z bro-
nastim vencem), Milica Lib-
nik (red republike z brona-
stim vencem), Anica Host-
nik (red zaslug za narod s
srebrno zvezdo), Anica Halu-
žan (red dela s srebrnim ven-
cem), Jože Gradišek (red za
vojaške zasluge s srebrnimi
meči), Leopold Kores (red za
vojaške zasluge s srebrnimi
meči) in Miha Zakošek (red
za vojaške zasluge s srebrni-
mi meči). MST
št. 22 - 7. junij 1979
NOVI TEDNIK - stran 7
DA NA
PLANINI NI
VODE, NI
KRIVA SAMO
SUŠA
Ni kriva samo suša, da
na Planini primanjkuje
pitne vode. Problemi z
vodo so tu stari že dalj
časa. Posebno prizadet je
zaradi pomanjkanja vode
zgornji predel Planine, ki
je v glavnem brez vode.
Kot vse kaže gre za ok-
varo pri zajetju, kjer, kot
pravijo krajani, voda od-
teka čez, namesto v rezer-
voar. S problemom po-
manjkanja pitne vode se
ne otepajo samo gospo-
dinjstva, ampak pred-
vsem tudi šola, zdravstve-
ni dom in drugi.
Ker je problem star naj-
manj dve leti, na Planini
resno upajo, da bodo od-
govorni prisluhnili njiho-
vim težavam.
CELJE
DOVOU PITNE VODE
Zdaj okoli 310 litrov vode na sekundo
Poročila so optimistična,
izvršni svet je nekoliko zadr-
žan. Morda zaradi prejšnjih
izkušenj. Navzlic temu v re-
snici kaže, da je glavna kriza
zaradi pitne vode že prete-
klost, seveda, v kolikor ne
pride do večjih okvar ali
močnejše suše.
Podatki, ki jih je posredo-
vala komunalna delovna or-
ganizacija pravijo, da je bilo
v prvih štirih mesecih letos
celo več vode, kot jo je Celje
potrebovalo. Zato so že ra-
zmišljali o začasni ustavitvi
enega od vodnjakov.
Vtem, ko je bila langka po-
prečna dnevna potrošnja vo-
de okoli 180 litrov na sekun-
do, znaša zdaj poprečna iz-
datnost vodnih virov, ob
normalnem obnavljanju za-^
log, okoli 310 litrov na se-
kundo. Od tega dajejo vitanj-
ski izviri 130 sekundnih li-
trov, sistem vodnjakov v
Medlogu pa 180 litrov na se-
kundo.
Z vključitvijo novega zaje-
ma Hudinje s čistilno napra-
vo pa bo celjski vodovod pri-
dobil še nadaljnjih novih 90
litrov vode na sekundo. Ta
vir bo pomemben zlasti v
sušnem obdobju, saj je nje-
gova izdatnost več ali manj
stalna.
In če k temu dodamo še
vključitev v sistem vodo-
hram Teharje (ob koncu le-
tošnjega ali na začetku pri-
hodnjega leta), bo spet na-
pravljen korak naprej k
zboljšanju razmer.
Toda, dela gredo naprej,
kajti treba je računati, da se
poraba vode vsako leto po-
večuje v poprečju za okoli
pet odstotkov. Glede na to,
da so skoraj vsi viri, ki jih
uporablja celjski vodovod v
konjiški občini, so se pred
kratkim sestali pristojni in
odgovorni obeh občin in se
dogovorili za sodelovanje na
tem področju. V ta okvir so-
delovanja bo vključena tudi
šentjurska občina.
Zaradi zagotovitve novih
virov pitne vode v nasled-
njem obdobju, je napravlje-
na tudi dolgoročna študija,
ki nakazuje rešitve in kon-
kretna dela. V tem programu
je zajemanje vode iz bližnjih
in bolj oddaljenih virov. Pro-
gram je tudi časovno oprede-
ljen, razen tega pa izdelan v
dveh variantah. Nakazana so
tudi potrebna denarna sred-
stva, ki gredo v težke milijar-
de starih dinarjev. To pa po-
meni, da bo treba odpreti
razpravo o tem vprašanju in
še o čem.
Poleg tega so bile v zad-
njem času opravljene geolo-
ške raziskave zaradi izkori-
ščanje vseh možnih vodnih
virov v neposredni bližini
Celja. Vse kaže, da bo pre-
skrba Celja s pitno vodo vse
do 1985. leta zagotovljena
prav z bližnjimi viri. Seveda
pa bo treba v poznejšem ob-
dobju sprejeti ne samo novi
program, marveč tudi zago-
toviti potrebna sredstva.
Brez njih ne bo nič. To je
treba vedeti. Sicer pa, dela za
preskrbo Celja s pitno vodo
so v polnem teku in na naj-
boljši poti.
M. BOŽiC
IZOBRAŽEVANJE ZA
POTREBE GOSPODARSTVA
O poteku in problematiki usmerjenega vpisa v prvi
letnik srednjih šol je med drugim tekla tudi beseda na
zadnji seji skupščine Občinske izobraževalne skupno-
sti Celje.
Preden pa so se delegati lotili svojega rednega dela je
predsednik skupščine Franc Berginc izročil Vojku Si-
mončiču za dolgoletno in nesebično delo na področju
vzgoje in izobraževanja visoko odlikovanje tovariša
Tita z redom republike z bronastim vencem.
Tudi v letošnjem letu se v Sloveniji in s tem seveda
tudi v Celju, nadaljuje akcija usmerjenega vpisa v
srednje šole. V Celju je bil že lani ustanovljen koordi-
nacijski odbor za usmerjanje vpisa, ki s svojim delom
aktivno nadaljuje tudi letos. Koordinacijski odbor bo
tudi v tem mesecu spremljal vpis učencev in skupaj s
šolami in strokovnimi službami sodeloval pri preu-
smerjanju učencev iz prezasedenih, v manj zasedene
šole. Dokončno oceno letošnje akcije pa bo koordina-
cijski odbor podal ob zaključku letošnjega vpisa, in
sicer v mesecu septembru, ko bodo hkrati stekle pri-
prave na vpis za šolsko leto 1980/81. Iz podatkov je
razvidno, da so največje potrebe po kovinarskih, grad-
benih, lesnih, trgovinskih, gostinskih, elektro in tek-
stilnih kadrih, vendar predvsem na poklicni stopnji,
medtem ko so potrebe po istih in tudi drugih poklicih
na stopnji tehnika bistveno manjše. Neskladje med
potrebami gospodarstva v regiji in poklicnimi odloči-
tvami učencev kažejo predvsem na v bodoče še bolj
poglobljeno in intenzivno delo poklicnih svetovalcev.
Razen tega bodo delovne organizacije v bodoče morale
v svojih razvojnih usmeritvah v večji meri upoštevati
težnje mladih generacij, ki kažejo več zanimanja za
zahtevnejše poklice, medtem ko gospodarstvo izka-
zuje manj potreb po takih poklicih. V izrazito deficitar-
nih poklicih pa bo treba učencem približati možnost
izobraževanja. Krivdo za pomanjkanje nekaterih po-
klicev gotovo ne gre v celoti pripisati neustrezni mreži
šol, vendar pa je res, da v regiji obstojajo nekatere
usmeritve izobraževanja v suficitarne poklice. Na
drugi strani pa se kaže kronično pomanjkanje nekate-
rih poklicev, ki jih v regiji sploh ne izobražujemo.
Seveda se pri reševanju problematike usmerjenega
izobraževanja pojavljajo še druga nerešena vprašanja.
Osnova za usmerjeno izobraževanje so nedvomno po-
trebe gospodarstva, zato bi bilo nujno posvetiti čim
večjo pozornost delu kadrovskih služb v delovnih or-
ganizacijah in predvsem natančno opredeliti njihove
naloge. Se posebno je nevzdržna sedanja praksa, ko
številne delovne organizacije sploh ne izkazujejo po-
treb in na tržen način rešujejo svoje kadrovske po-
trebe. Za celovito reševanje kadrovskega načrtovanja
in usmerjenega izobraževanja kaže čimprej začeti s
širšim raziskovalnim delom v regiji.
MATEJA PODJED
OSNOVNO ZDRAVSTVO NA CELJSKEM OBMOČJU
HITER RAZVOJ MREŽE
Novi zdravstveni postaji v Vojniku in Štorah
V tekočem srednjeročnem
programu razvoja zdrav-
stvene službe v celjski regi-
ji je močan poudarek prav
na razvoju osnovne zdrav-
stvene službe. Občinske
zdravstvene skupnosti so v
ta namen združevale pre-
cejšnja finančna sredstva in
danes že lahko z veseljem
ugotovimo, da se je združe-
vanje bogato obrestovalo.
saj so bili v glavnem vsi
programi v celoti uresniče-
ni, ali pa je njihova uresni-
čitev v polnem teku. Prak-
tično v nobenem doseda-
njem srednjeročnem obdob-
ju ni bilo toliko storjenega
za osnovno zdravstvo, kot
prav v obdobju 1976 - 1980.
Številni zdravstveni objek-
ti so se financirali iz štirih
virov: iz namenskih sredstev
občinskih zdravstvenih
skupnosti, s samoprispevki
občanov, s prispevki delov-
nih organizacij in iz sredstev
republiške solidarnosti.
Poglejmo na kratko, kaj
smo pri oblikovanju osnov-
ne zdravstvene mreže zgra-
dili oziroma dosegli!
V občini Celje je bila zgra-
jena Zdravstvena postaja
Vojnik, v gradnji je enaka
postaja v Storah. Predračun-
ska vrednost obeh zdrav-
stvenih objektov z opremo je
84 milijonov dinarjev. Poleg
tega je celjska občinska
zdravstvena skupnost skup-
no s samoprispevkom zago-
tovila sredstva v višini nad
30 milijonov dinarjev za
adaptacijo in modernizacijo
prostorov bivšega Zdrav-
stvenega doma Celje.
Občani v laški občini so v
tem obdobju pridobili nov
zdravstveni dom. Objekt bo
v kratkem izročen namenu.
Pripravlja se že potrebna do-
kumentacija z odkupom
zemljišča za izgradnjo nove
Zdravstvene postaje v Rim-
skih Toplicah.
Konjičani so se zaradi
preutesnjenosti svojega
Zdravstvenega doma odloči-
li za gradnjo novega in lahko
upajo, da bo kmalu zasajena
prva lopata. Za potrebe
zdravstvene postaje v Vita-
nju so odkupili dvoje ustrez-
nih stanovanj, jih preuredili
za zdravstvene potrebe in za
to porabili 16 milijonov di-
narjev.
Sentjurčani so v zaključni
fazi s prizidkom pri obstoje-
čem zdravstvenem domu,
kar bo za to občinsko sredi-
šče prav gotovo pomembna
pridobitev. Poleg tega bodo
adaptirali in funkcionalno
povezali mnoge sedanje pro-
store zdravstvenega doma.
Na Planini pri Sevnici so
zgradili novo sodobno
Zdravstveno postajo, skup-
no s šentjursko adaptacijo
jih bo vse to stalo blizu 30
milijonov dinarjev.
V občini Šmarje pri Jelšah
se tudi lahko pohvalijo z no-
vimi pridobitvami. Novi sta
zdravstveni postaji v Kozjem
in Podčetrtku in prizidek pri
zdravstvenem domu v ob-
činskem središču Šmarje pri
Jelšah. Skupna vrednost teh
treh zdravstvenih objektov
znaša skoraj 30 milijonov di-
narjev.
V žalski občini so preure-
dili prostore Zdravstvenega
doma in zgradili nadzidek,
lani so v Preboldu dogradili
novo zdravstveno postajo, v
Libojah jo bodo začeli gradi-
ti, za zdravstveni postaji na
Vranskem in Polzeli pa pri-
pravljajo potrebne načrte. V
prvem primeru gre za novo
zdravstveno postajo, v dru-
gem pa za prizidek.
MITJA UMNIK
LJUBECNA: TUDI KAZNOVATI
Konec preteklega tedna so se v industriji keramičnih in
opečnih izdelkov »Ljubečna« zbrali na problemski konfe-
renci člani zveze komunistov, predstavniki samoupravnih
organov in ostalih družbenopolitičnih organizacij. Namen
konference je bil dogovor o še boljšem gospodarjenju in
boljših medsebojnih odnosih. Kljub temu, da so na konfe-
renci ugotovili, da ni nobenega vzroka za pretirano zaskrb-
ljenost, so menili, da je bolje biti pripravljen že prej na
morebitna presenečenja, ki lahko pridejo. Kritično so oce-'
nili poslovanje nekaterih obratov, ki poslujejo na meji renta-
bilnosti. Res je, da so vzroki za takšno stanje globji in
izvirajo tudi iz podražitve energije, dotrajanosti osnovnih
sredstev in neustreznih prodajnih cen. Vendar so menili, da
je treba pogledati če ni kateri od vzrokov za slabše uspehe
tudi v delovni sredini. Med temi možnimi vzroki je po
ugotovitvah razprave lahko tudi vzrok, da predvsem neka-
teri vodstveni delavci v obratih ne posvečajo dovolj pozor-
nosti skrbi za boljše gospodarjenje in poglabljanju samou-
pravnih odnosov.
Zato so v uvod stališčem in sklepom zapisali, da mora biti
prvenstvena skrb vseh zaposlenih dobro gospodarjenje in
dobri medsebojni odnosi. Sklepe problemske konference
bodo obravnavale tudi vse samoupravne delovne skupine.
Potrdili pa jih bodo tudi samoupravni organi in družbeno-
politične organizacije. Vsi sklepi so konkretni. Vsak sklep
določa kdo je zadolžen za izvršitev konkretne naloge in do
kdaj. Pomemben pa je sklep, ki govori, da bodo ustrezno
kaznovali vse, ki teh sklepov ne bodo kljub zadolžitvam
realizirali.
MILAN BRECLi
V AERU DRUŠTVO »DIATI«
Napredek, ki ga je Aero dosegel v zadnjih tridesetih
letih gre predvsem na račun nakupa tuje tehnologije in
to zlasti zapadnih držav, manj pa uporabe lastnega
znanja.
Vendar pa je v zadnjih letih, še bolj od 1975. leta
naprej, ko smo zabeležili večje število in odmev pri
prijavljanju inovacij, stanje že povsem drugačno. Vse
večji poudarek se daje domačemu razvoju tehnologije,
uvajanju lastnega znanja v proizvodnjo. V Aeru je bolj
raslo število inovacij, pa ne le po obsegu ampak tudi
po kvaliteti. Velik korak naprej so v inovacijski dejav-
nosti v Aeru naredili, ko so v letu 1978. sistematizirali
dela in naloge analitika za inventivno dejavnost.
Ob razvoju inventivne dejavnosti pa se je vse bolj
kazala potreba po društvu, kjer bi se inovatorji še
naprej izobraževali, delali po določenem programu in
se združevali ter srečevali med seboj. Tako je bilo na
pobudo sindikata ustanovljeno 28. maja Društvo izu-
miteljev in avtorjev tehničnih izboljšav ali na kratko
»DIATI« društvo.
Namen društva je predvsem vzpodbujati in razvijati
inventivno in inovacijsko dejavnost v vseh njenih obli-
kah ter povezovati in usmerjati dejavnost izumiteljev
in avtorjev tehničnih izboljšav.
Ob ustanovitvi je društvo štelo že 106 članov, od tega
šest častnih članov. Predsednik društva je Zvone Hu-
dej, namestnik Alojz Rak, tajnica Štefka Kozmus in
blagajnik Jože Horvat.
JANJA ZAVRŠNIK
POBRATIMSTVO DVEH GLEDALIŠČ
VEČ KOT TRADICIJA
AG Železar Celje-Štore in paračinsko gledališče
Pričelo se je 1973. leta, ko
je AG Železar predstavil na
območnem srečanju gleda-
liških skupin Remčevega
Mrtvega Kurenta v režiji
Jureta Kislingerja in v
glavni vlogi Jožeta Zagorič-
nika. Delo se je uvrstilo na
republiško srečanje, od tam
pa v Prizren na »Večere
bratstva«. Ob povratku so v
Paračinu želeli, da bi se gle-
dališčniki AG Železar usta-
vili tudi v njihovem mestu,
kjer pripravljajo vsako leto
tradicionalne »Oktobarske
susrete«, srečanja gledališč
in gledaliških skupin Srbi-
je. Tedaj se je porodila tudi
misel o tradicionalnem so-
delovanju med dvema gle-
dališčema, ki je pred dnevi
dobilo tudi slavnostno obe-
ležje v obliki podpisa listin
o pobratenju.
Ta svečanost se je odvijžila
minuli petek v avli in dvora-
ni kulturnega doma v Što-
rah. Anica Tomažin je naj-
prej izrekla dobrodošlico
šentjurskemu slikeirju in po-
tomcu znamenitih Ipavcev
Joži ju Ipavcu ob otvoritvi
razstave njegovih olj v vzor-
no pripravljeni avli kultur-
nega doma. Joži Ipavec že
več let uspešno sodeluje pri
AG Železar kot scenograf
(od Zorkove režije Matička
1977. leta). Ob tej priložnosti
je nastopil tudi mešani pev-
ski zbor celjskih gostincev,
ki ga vodi Tone Volasko.
Po prihodu gostov iz Para-
čina, so jim dobrodošlico zai-
grali godbeniki železarske
godbe na pihala pod taktirko
Franca Zupanca, prvi pa jih
je z besedo nagovoril in jim
izrekel dobrodošlico predse-
dnik AG Železar Franc
Ocvirk. V imenu sindikatov
štorskih železar)ev jih je poz-
dravil Vlado Kaluža, besedo
zahvale pa sta izrekla v ime-
nu gostov predsednik Grad-
skog pozorišta Paračin Dra-
giša Ratkovič in predsednik
OK SZDL Paračin Miloš
Drakulovič. Slovesnosti ob
podpisu listine o pobratenju
sta prisostvovala predsedni-
ca skupščine kulturne skup-
nosti celjske občine Aleksa
Gajšek-Krajnc in predse-
dnik področnega združenja
gledaliških skupin Tone
Zorko.
V listini o pobratenju med
obema gledališčema je reče-
no, da je nastala in podpisa-
na med dvema kolektivoma,
ki že dalj časa sodelujeta in
hočeta svoje sodelovanje še
poglobiti, ob tem pa je pou-
darjeno dejstvo, da je do
podpisa prišlo v letu vehkih
jubilejev, saj tudi oba gleda-
liška kolektiva delujeta v
smislu Titove ideje o krepi-
tvi in razvijanju bratstva in
enotnosti.
Goste iz Paračina je z vese-
limi vižami pozdravil tudi
ansambel Viki j a Ašiča.
V soboto so gledališčniki
paračinskega gledališča (ki
ima poklicno upravo in igral-
ce amaterje) uprizorili znano
komedijo Bolha v ušesu. Ob
tem velja pripomniti, da je
škoda, ker je bila predstava
iiačrtovana v tem letnem ča-
su, ko je gledališka sezona v
zaprtih prostorih dvoranske-
ga tipa že praktično kon-
čana.
Obisk številnih članov pa-
račinskega gledališča in
predstavnika OK SZDL Pa-
račin je pomenil ob podpisu
listine o pobratenju enega
najbolj uspešnih delovnih
stikov med obema kolekti-
voma, ki bosta odslej še te-
sneje povezana v svojih odr-
skih snovanjih.
DRAGO MEDVED
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 22 - 7. junij 11
KAJ PONUJA CELJSKA TALIJA
ODER DANAŠNJEGA ČASA
Poudarek slovenskim avtorjem, končno Shakespeare!
Slovensko ljudsko gleda-
lišče je ena tistih kulturnih
ustanov v celjski občini, ki
seže s svojim programskim
vplivom v celoten jugoslo-
vanski kulturni prostor. Je
tudi simbol žive umetniške
tvornosti današnjega časa
in skozi ta svoj motto nam
ponuja tudi nadaljnjo
ustvarjalno povezanost re-
pertoarja za prihodnjo sezo-
no. O predlogu repertoarja
in programa dela gledališča
je na »svoji zadnji seji raz-
pravljal tudi svet za kultu-
ro pri OK SZDL Celje in ga
v vseh točkah tudi podprl.
Kaj nam ponuja torej celj-
ska Talija za prihodnjo gle-
dališko sezono? Za predpre-
miero ob koncu letošnjega
junija naj bi pripravili kome-
dijo Janeza Žmavca »Pavli-
ha in malo čez les«. V tem
primeru gre za prenovitev in
ponovno uprizoritev dela v
režiji Dušana Mlakarja. V za-
četku oktobra naj bi bila pre-
miera težko pričakovane in
večkrat »prestavljene« Can-
karjeve »Lepe Vide«. Brez
velikega ugibanja - predsta-
vo bo režiral Mile Korin.
Tretja premiera naj bi bilo
delo Play Linhart (scenarij
Andreja Inkreta) »Županova
Micka in Miss Jenny love« v
režiji Francija križaja v sredi-
ni novembra. Pavel Lužan
pripravlja odrsko pesnitev
»Rdeči mlin« (kruh in sanje).
Delo, ki govori o dogajanjih
v Joštovem mlinu do leta
1939 naj bi režiral Mario Ur-
šič, premiera pa naj bi bila
konec decembra. Tudi kon-
ferenca je bila konec decem-
bra pred štiridesetimi leti.
Ponovno srečanje s Shake-
spearom nam omogoča Ma-
tej Bor s prevodom znanega
dela »Ljubezni trud zaman«,
ki naj bi ga režiral hišni reži-
ser Franci Križaj, premiera
pa je predvidena v mesecu
februarju. Kot šesta premie-
ra naj bi bila predstava celj-
skega avtorja Borivoja Wud-
lerja z naslovom »Odprite
vrata, Oskar prihaja«. To de-
lo bi režiral Dušan Mlakar,
predstavo pa bi videli v prvi
polovici aprila. Pripravljenih
je še več predlogov. Kot dve
možnosti eksperimenta sta
omenjeni deli in sicer Arnol-
da Weskerja »Štirje letni ča-
si«, delo naj bi režiral Igor
Likar in Peršakova priredba
Gogoljevega dela »Zapiski
blazneža« v režiji Toneta
Peršaka. Kot predlog za
skupno uprizoritev na pred-
log ljubljanske Drame vse-
buje nova ponudba obsežno
Shakespeare-Mullerjevo de-
lo »Stroj Hamlet«. Kot zadnji
trije predlogi so Grumov Do-
godek v mestu Gogi, mladin-
ski musical in Lužanove
Vražje korenine.
Verjetno bomo v novi gle-
dališki sezoni videli prvih
šest del, ki jih zajema pred-
log in Novi tednik z današ-
njo objavo vključuje ta pred-
log tudi v javno razpravo.
Povejmo tudi to, da bo v RA-
DIU CELJE 14. junija popol-
dne oddaja v živo z gosti iz
gledališča. Skupaj bomo
skušali podati zaključno oce-
no minule sezone in komen-
tirano napoved nove. Da bi
tudi radijska oddaja bila se-
stavni del javne razprave o
gledališkem repertoarju, vas
vabimo že sedaj, spoštovani
poslušalci, da v oddaji sode-
lujete in preberete v tej šte-
vilki repertoarni predlog
Slovenskega ljudskega gle-
dališča. V oddaji boste lah-
ko sodelovali neposredno s
pomočjo telefona (Številka
22009). Pripravite predloge
in vprašanja, posebno zani-
miva razmišljanja bomo ob-
javili potem tudi v Novem
tedniku. Ne pozabite torej
na četrtek, 14. junija ob
16.30!
Kaj je vodilo v načrtovanju
umetniško vodstvo gledali-
šča k takšnemu predlogu, ki
je zdaj pred nami? Predvsem
trije pomembni datumi, ki
so vezani na letošnje leto:
130-letnica prve slovenske
predstave v Celju. Na Silve-
strovo 1939 je bila v Jošto-
vem mlinu partijska konfe-
renca, ki jo je vodil pokojni
Edvard Kardelj. Letos praz-
nuje celjska poklicna gleda-
liška hiša tudi 30-letnico svo-
jega poklicnega delovanja.
Pomemben sestavni del re-
pertoarne kontinuitete je za
celjsko gledališče naslonitev
na domače avtorje ter Ijud-
skost in gledališkost odrske-
ga izraza, to pa je viza, ki je v
bližnji preteklosti popeljala
celjski gledališki ansambel
globoko v jugoslovanski in
preko Bitefa tudi v evropski
gledališki prostor.
DRAGO MEDVED
ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKESA
MUZEJA V CEUU
ŽLIČNIK
Funkcija žličnika je bi-
la predvsem v tem, da so
v njem sušili ali shranje-
vali jedilni pribor - žlice,
kar nam pove že samo
ime tega nekdaj skoraj
obveznega dela notranje
opreme. Žličniki so viseli
na zidu ob mizi v prosto-
ru, kjer so jedli in so vča-
sih nadomeščali predal v
mizi, kjer so shranjevali
žlice.
Žličnik na sUki je štiri-
kotne oblike. Sestavljen
je iz štirih delov: ravne
zadnje stranice, polkrož-
no ukrivljene sprednje
stranice in dveh stran-
skih sten. Zadnja stranica
se na vrhu zaključuje v
nekakem šopku, ki ima v
sredini luknjo, kjer so
žličnik pritrdili na steno.
Spodnja stran je okraše-
na z viticami. Sprednja
stranica je upognjena
navzven. Zgornji del je
okrašen z Jezusovim mo-
nogramom, spodnji del
pa ima devet podolgova-
tih na obeh straneh zao-
kroženih odprtin, ki so
služile za odtekanje vode,
ko so pribor oprali in ga
dah sušit. Zgornji rob je
okrašen z vzdolžnimi žle-
bovi.
Poleg lesenih žličnikov,
kot je zgoraj opisani ter
lesenih žličnikov drugih
'oblik, so uporabljali tudi
kovinske in takšne, ki so
bili pleteni iz žice.
VLADIMIR ŠLIBAR
VARASOV ANDERSEN V
BERLIN IN TREBINJE
Skupščina Združenja gledaliških skupin Slovenije
je na zadnjem zasedanju 3. junija v Ljutomeru pred-
lagala predstavo Verasove priredbe štirih Anderse-
novih pravljic pod skupnim naslovom Musical za
dobro jutro za dva nastopa: v Trebinju na srečanju
najboljših skupin iz vse Jugoslavije in za nastop v
Berlinu na prireditvi za naše delavce na začasnem
delu v tujini. Musical za dobro jutro izvaja gledali-
ška skupina iz Šmartnega ob Paki, kjer že nekaj let
uspešno režira igralec SLG Celje Bogomir Veras, ki
je ta musical pripravil v gledališki izvedbi, glasbo
zanj pa je napisal Franc Podjed.
Vsekakor predstavlja predlog skupščine Združe-
nja gledaliških skupin Slovenije veliko priznanje
amaterski gledališki skupini iz Šmartnega ob Paki,
ki je v svoje delo vložila nemalo truda.
D. M.
OBJEMIVA SE, FOLLEVILLE!
Člani francoskega krožka celjske gimnazije so 28.
maja v celjskem gledališču uprizoril v francoščini igro
»Embrassons nous Folleville« ali »Objemiva se, Folle-
ville«.
»Embrassons nous Folleville« je naslov igre, s katero
so nas presenetili v ponedeljek dopoldne v celjskem
gledališču. Zakaj presenetili? To igro so namreč pričeli
»kuhati« že lansko jesen, potem pa so delo za nekaj
časa prekinili, kajti njihov mentor, prof. Slavko Der-
žek, je bil dalj časa odsoten. Tako smo vsi mislili, da iz
igrice ne bo nič. No, pa je vendarle dozorela. Tega, da
je igrica prišla na oder, je precej »kriv« tudi Gerard
Links, lektor francoščine na celjski gimnaziji, ki pa
sicer živi v Mariboru.
Čeprav je nastopalo le šest oseb, so spočetka vsi
člani krožka imeli bralne vaje, saj so tako spoznali
veliko novih besed. Preletimo na kratko vsebino
igrice! Dejanje je postavljeno v čas Ludvika petnaj-
stega, govori pa o očetu, ki hoče svojo hčer poročiti z
nekim svojim prijateljem, vendar pa ta že ljubi neko
drugo. Tudi hči ljubi nekoga drugega. Igrica se konča
seveda s Happy endom - oče hčeri dovoli poroko s
tistim, ki ga ona ljubi.
Igrica je med dijaki požela uspeh, z njo se bodo
predstavili še v Mariboru in v Ljubljani.
MAGDA TRATNIK .
DARINKA PAVLETIČ-
LORENČAK V LIKOVNEM
SALONU
Danes bodo ob 18. uri v Likovnem salonu odprli
razstavo likovnih del akademske slikarke Darinke Pa-
vletič-Lorenčakove. Uvodno besedo o slikarkinih de-
lih bo podala umetnostna zgodovinarka Milena Mo-
škon.
ŠENTJURSKA OBČINA
KULTURI ŠE DOMOVE
Spreminjanje ostankov zaostalosti
šentjurska občina skuša
tudi na kulturnem področju
razbijati ustaljene in često-
krat tudi napačne predsta-
ve o zaostalosti. Po besedah
predsednice skupščine kul-
turne skupnosti Šentjur
Slave Kovačič, si kulturni-
ki v občini s pomočjo letnih
in srednjeročnih načrtov
prizadevajo posledice zao-
stalosti in slabe materialne
osnove kar najhitreje pre-
magati in prerasti z živo
kulturno tvornostjo, ki naj
bi bila odsev današnjega
časa.
To seveda ni lahko. V obči-
ni zberejo letno nekaj čez šti-
ri milijone dinarjev za kultu-
ro, vendar morajo od teh
sredstev nameniti slovenski
kulturni skupnosti in dru-
gim kar 54 odstotkov, tako
da jim ostane v občini denar-
ja za milijon in pol. Za druš-
tva je namenjeno 700.000 di-
narjev, ta sredstva pa seveda
društvom razdeljuje Zveza
kulturnih organizacij.
Kmalu se bo iztekel čas
srednjeročnemu načrtu in
razmišljanja so že usmerjena
v novega. Gradnja in obnova
kulturnih domov v šentjur-
ski občini je ena najbolj bi-
stvenih nalog v starem in bo
najbrž tudi v novem srednje-
ročnem načrtovalnem ob-
dobju.
Kulturni dom v Gorici pri
Slivnici bo odprt letos. Zdaj
dobro napreduje gradnja v
Dobju in Šentvidu, čeprav
so bili določeni zastoji, tudi
zaradi velikih podražitev v
gradbeništvu. Razumno je
bil vzpostavljen tudi dialog
med Šentvidom pri Planini
in Planino, tako da so se od-
ločili, da bodo najprej dogra-
dili dom v Šentvidu, ker ima
aktivno kulturno društvo in
vsako leto brigadirje iz vse
Jugoslavije, zatem pa pride
na vrsto Planina.
Loka pri Zusmu ima sicer
dom, oziroma prostor za do-
ločene kulturne dejavnosti,
vendar ni ustrezno opremlje-
no. Tudi šentjurski kulturni
dom bi potreboval ureditev
dodatnih prostorov za različ-
ne društvene dejavnosti kot
so zbori, godba na pihala in
druge. Na splošno gledano,
dela dobro napredujejo.
Upoštevati moramo namreč
razliko med obstoječim sta-
njem pred potresom in še
mnogo let pred njim ter da-
našnjim. Mnogo se je spre-
menilo, niso pa vsi ti domovi
zrasli na temeljih potresa. In
če so domovi odraz kulturne
dejavnosti po posameznih
krajih v občini, potem ni
najbrž razloga za preplah.
Kulturna društva delujejo v
Šentjurju, na Planini, v Dob-
ju, Šentvidu, na Ponik\
Prevorju, Kalobju in Slivn
ci, v Dramljah pa zaenkrj
deluje samo pevski zbor.
Vzdrževanje vseh novi
domov, ki bodo letos in drj
go leto pričeli delovati v svj
ji funkciji ne bo vprašljivj
saj so vsi večnamenski. K|
početi s to večnamenskostj
in kako se bodo posamezrf
dejavnosti dogovorile v
ustvarjalno sožitje pod ei
streho, je sicer drugo vpraš
nje, dejstvo pa je, da tai
kjer denar ne leži na cesti,:
brez združevanja intereso
dela in sredstev nobene,
uspeha. Tega se v šentjurs
občini zavedajo in tako je t
di razmišljanje za novo sre
njeročno obdobje, ki naj
dokončno rešilo prostorsl
stike kulturnega življenja,
se vedno bolj razrašča.
DRAGO MEDVE;
ŠMARJE PRI JELŠAH
USPELI GROFJE
Domača dramska skupina naj bi redno delala
Šmarje pri Jelšah je v pre-
teklem letu dobilo nov, so-
doben in lep kulturni dom.
Dolgoletna želja krajanov se
je tako uresničila. Ne samo,
da je stavba, ki jo je načrto-
val domači ing. arh. Janez
Anderluh, na zunaj nekega
lepega, tudi sicer je zelo pri-
merna za delovanje vseh
zvrsti kulturnikov. Ko smo
pred časom gledali, ne vem
koliko ponovitev igre Bratka
Krefta Celjski grofje, smo
občudovali dvorano ter oder,
ki omogoča tudi zahtevnejše
uprizoritve. Krajani so doma
zelo veseli, saj je plod nešte-
tih prostovoljnih ur dela njih
samih in sredstev samopri-
spevka. Ce vemo, da so v
Šmarju že v rani dobi naro-
dnega prebujenja bili zave-
dni in dejavni, potem ni nak-
ljučje, da so prav z dramsko
prizadevnostjo vedno znova
privabili množice gledalcev.
To se je spet ob grofih pono-
vilo. Dvorana je bila torej za
vsako predstavo premajhna,
čeprav ima 300 sedežev. Od
daleč prihajajo ljudje, celo iz
Kozjega in hrvaškega Zagor-
ja. Kako tudi ne, saj je pred-
stava tako vsebinsko, kot tu-
di izvedbeno zelo privlačna.
Ni daleč od Šmarja grad De-
senič od koder izhaja nesreč-
na Veronika, ki jo je odigrala
Kika Vičarjeva. Hermana je
podal Avgust Anderluh, ki je
pred 30 leti prvič stopil v tem
kraju na oder! Radoživo Bar-
baro je igrala Malka Ander-
luhova, ki ima za sabo že pre-
ko 30 let dramskega dela, kot
igralka in režiserka. Izstopal
je s svojo vlogo Jože Jakoš,
kot pravdač, ki je hkrati
predstavo režiral. K temu je
treba dodati, da je uspelo to
zahtevno delo podati v ra-
zumljivi igri. Scena je omo-
gočala dobro vživetje v oko-
lje takratnih grajskih ra-
zmer, pripravil pa jo je Jože
Gerl. Skupina, ki jo sestav-
ljajo od veterinarja do mizar-
ja in kmeta, je dokazala ten-
kočuten posluh za prikazo-
vanje razmer v katerih se de-
janja dogajajo. Vse to je
omogočilo gledalcem kaj
lahko slediti poteku, sicer
dokaj zamotane vsebine
dramskega dela. Zelo posre-
čena je bila tudi oblika in
vsebina gledališkega lista za
to igro. Kratek povzetek vse-
bine, beseda o ljubiteljstvu
ter beseda o igralcih, vse to
je gledalce dodobra seznani-
lo s predstavo in igralci. Za-
nimivo je, da so to igro upri-
zorili že leta 1954 v skoraj
enaki zasedbi.
ALEKSANDER VIDECNIK
KLAVIRSKI
VEČER
BOŽENE HRUP
Bil je čudovit kulturni
dogodek. V ponedeljek
zvečer je učenka 4. b ra-
zreda Pedagoškega šol-
skega centra v Celju in
absolventka Zavoda za
glasbeno in baletno izo-
braževanje v Ljubljani
Božena Hrup izvedla kla-
virski večer. Izvajala je
dela Scarlattija, Bacha,
Beethovna, Lajovica,
Liszta, Chopina in De-
bussyja.
O koncertu bomo po-
drobneje poročali v pri-
hodnji številki Novega te-
dnika, zaenkrat naj velja
le prvo sporočilo. Bil je
izreden glasbeni večer, ki
po svoji vsebini in seveda
izvajanju pianistke Bože-
ne Hrup napoveduje po-
membno ime v svetu slo-
venske glasbene pou-
stvarjalnosti.
D. M.
STEZE
POMISLILI
NA OBJAVO
V RADIU CELJE
J. št. 22 - 7. junij 1979
NOVI TEDNIK - stran 9
XIII. MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE 1979
NAGRADE NA m. MLADINSKEM
PEVSKEM FESTIVALU
ZVEZNO TEKMOVANJE - MLADINSKI ZBORI
MPZ Vesna Zagorje ob Savi - bronasta medalja
MPZ O. m. š. Zlatko Balakovič Zagreb - bronasta medalja
MPZ Osnovne šole Gornja Radgona - srebrna medalja
MPZ Osnovne šole Lucija Portorož - srebrna medalja
MPZ O. š. Borisa Ziherla Ljubljana - srebrna medalja
MPZ Radiotelevizije Ljubljana - srebrna medalja
MPZ Razvigorče Skopje - zlata medalja
MPZ O. š. I. celjske čete Celje - zlata medalja
ZVEZNO TEKMOVANJE - DEKLIŠKI ZBORI
DPZ Dom mladite 25. maj Skopje - bronasta medalja
DPZ Rumeni bulki Skopje - bronasta medalja
DPZ MKUD Heribert Svetel Maribor - zlata medalja
DPZ Gimnazija Velenje - zlata medalja
ZVEZNO TEKMOVANJE - MEŠANI MLADINSKI ZBORI
MMZ Gimnazije za Slovence Celovec - bronasta medalja
MMZ Srednješkolskog centra za upravu i pravosude Zagreb - bronasta medalja
MMZ Gimnazije Koper - srebrna medalja
MMZ Stevan Mokranjac Priština - srebrna medalja
MMZ OKUD Koča Kolarov Zrenjanin - zlata medalja
MMZ Gimnazije Celje - zlata medalja
MEDNARODNO TEKMOVANJE - MLADINSKI ZBORI
MPZ Razvigorče Skopje - bronasta medalja
MPZ Vantaanjoen Koulun Kuoro Vanta - Finska - srebrna medalja
MPZ Radost Praga - CSSR - srebrna medalja
MPZ Maribor Maribor - Jugoslavija - zlata medalja
MEDNARODNO TEKMOVANJE - DEKLIŠKI ZBORI
DPZ Schiller-Gymnasium Heidenheim - ZRN - srebrna medalja
DPZ Harcerski Chor Komeralny »Schola Cantorum« Poznanj - Polj-
ska - srebrna medalja
DPZ MKUD Heribert Svetel Maribor - srebrna medalja
DPZ Gimnazije Velenje - srebrna medalja
DPZ T6m6rkeny Istvan Gimnazium Szeged - Madžarska - zlata medalja
DPZ Panstwowej Ogolnoksztalcaca Szkola Muzyczna Krakovv - Polj-
ska - zlata medalja
DPZ Viši Muzikalno-pedagoški Institut Plovdiv - Bolgarija - zlata
medalja
MEDNARODNO TEKMOVANJE - MEŠANI MLADINSKI
ZBORI
MMZ Padagogische Akademie Graz - Avstrija - srebrna medalja
MMZ »La Capella« Des Rossignolets Roubaix - Francija - bronasta medalja
MMZ Hartlepool Youth Choir Hartlepool - Anglija - bronasta medalja
MMZ Cantica Nova Trnava - CSSR - srebrna medalja
MMZ Gimnazija Celje - srebrna medalja
Dekliški pevski zbor iz Szegeda, ki ga vodi zborovodja dr. Gy6rgy Mihalka je obiskal
celjsko Libelo. Po ogledu proizvodnih obratov so v tovarni tudi zapeli. Nepozabno
srečanje! Foto: D. M.
Bežen pogled v sprejemni center v Likovnem salonu pove dovolj: ni počitka za tiste, ki
So odgovorni za izvedbo prireditve. Foto: D. M.
Mešani mladinski zbor Gimnazije Celje pod vodstvom Edija Goršiča je prejel v zveznem
tekmovanju zlato plaketo, v mednarodnem tekmovanju pa srebrno! Foto: Fonda
Na zveznem tekmovanju dekliških pevskih zborov je prejel zlato plaketo dekliški pevski
zbor velenjske Gimnazije pod vodstvom Danice Supovec in Ivana Marina. Foto: Fonda
Mladinski pevski zbor osnovne šole I. celjske čete, ki ga vodi zborovodkinja Dragica
Zvar si je priboril v zveznem tekmovanju zlato plaketo. Foto: Arhiv šole
SKICA ZA ODO
Mladinski pevski festival 1979 je uspel. Poglobljene strokovne ocene bodo v
podrobnosti razčlenile trenutno stanje mladinskega zborovskega petja. Delo letoš-
njih žirij je bilo natančno in vestno. To najbolj ilustrira podatek, da ni bila v
mednarodnem tekmovanju podeljena zlata plaketa za mešane mladinske zbore.
Festivalski vpliv na zborovsko petje mladih po vsej Jugoslaviji, Evropi, predvsem
pa na celjskem območju je neizmeren. Predvsem pa pomeni vodilo h kvaliteti, kije
dokazljiva in izmerljiva kljub množičnosti. Torej ne more množičnost služiti za
krinko površne ocene in neustreznega vrednotenja.
MPF je tudi priložnost za merjenje naših organizacijskih in človeških zmožnosti.
Je celjski otrok, ki z rastjo povečuje tudi svoje zahteve, obenem pa s koncerti po
vsej Sloveniji odpira vrata policentrizmu prireditve. Toda samo Celje in njegovo
območje bo moralo v prihodnjih letih tudi z zunanjim videzom, s turistično in
gospodarsko vitalnostjo dati festivalu tisto, kar nekje poosebljajo v manjšem ob-
segu in ne s pompozno simbolnostjo iskreni in iz srca vzpostavljeni odnosi mladih
gostiteljev in gostov. Kajti MPF je ob svoji strokovni dragocenosti predvsem
ambasador mednarodnega sodelovanja in pobudnik novih medčloveških odnosov,
ki jih sodobna družba še kako potrebuje.
Že od nekdaj je bila pesem v tej službi nenadomestljiva in naj letošnji rezultati že
danes sprožijo nove pobude, da bo naslednje srečanje v Celju še bolj žlahtno.
DRAGO MEDVED
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 22 - 7. junij 19
»NIČ NAS NE SME PRESENETITI«
V ZAKUUČNI FAZI
Nobenih površnosti in nalcljučnosti!
Tone Rozman, sekretar
ObK SZDL Celje: »Področje
SLO oz. varnosti in družbe-
ne samozaščite postaja vse
bolj pomembno! Ne zaradi
nas, ampak zaradi drugih!«
Čeprav na področju var-
nosti in družbene samoza-
ščite delamo na različnih
nivojih že vrsto let, pa je
dejavnost prav v letošnjem
letu le dosegla večjo giblji-
vost in prisotnost. Gre pač
zato, da je prišlo do odloči-
tve, da bi vse tovrstne služ-
be in n »hanizme preizkusi-
li v večji vseslovenski vaji
ter tako ugotovili, do kje
smo prispeli, kaj smo do-
brega naredili in seveda
predvsem ugotovili, kje še
naše delo šepa ter je treba
napake odpraviti, da bomo
resnično učinkoviti.
Nekaj mesecev pred
osrednjo vajo, s katero pa ne
pomeni, da bo tudi konec na-
ših sistematičnih in stalnih
priprav na tem pomembnem
področju, že lahko ugotovi-
mo, da so marsikje dobro
»ujeli« vse tisto, kar sodi k
naši popolni pripravljenosti,
so pa še tudi takšni, ki so
stvar razumeli napačno oz.
niso na tem področju doslej
naredili popolnoma nič. To
pa seveda ni dobro in zdaj je
skrajni čas, da se ti mehani-
zmi začnejo vrteti. Marsikje
se pojavljajo težave s sestav-
ljanjem ustreznih progra-
mov, katerih srž ni takšen,
kot je želeti oz. bi moralo bi-
ti. Pri ObK SZDL Celje so
tako pri Koordinacijskem
odboru za LO in DS na čelu s
sekretariatom za vodenje ak-
cije »NNNP-79« pripravili
ustrezno gradivo in ga posre-
dovali tako v krajevne skup-
nosti, kot tudi organizacije
združenega dela in ostale.
Vso zadevo je treba vzeti
na moč resno, kajti na tem
področju si ne smemo dovo-
ljevati improvizacij, po-
manjkljivosti, površnosti in
naključnosti! Zato v priprav-
ljenih materialih ne piše za-
stonj in brez osnove, da so
bili sprejeti naslednji obvez-
ni sklepi, ki jih morajo izva-
jati vsi nosilci, ki so po zako-
nu o LO in DS ter po tem
programu zadolženi. Tako je
treba do 29. septembra v
vseh KS, organizacijah zdru-
ženega dela, SIS, družbenih
organizacijah in društvih
uresničiti celotni program
aktivnosti na področju LO in
DS za letošnje leto.
Celotna aktivnost se deli
na dve osnovni področji in
sicer dograjevanje ter poso-
dabljanje vseh področij ob-
rambnih in samozaščitnih
priprav s ciljem, da bi v tem
obdobju odpravili vse po-
mankljivosti in dokončno iz-
popolnili program za našo
obrambo in družbeno samo-
zaščitno pripravljenost na
vseh področjih ter da bomo
29. in 30. septembra prikaza-
li, kako smo pripravljeni, ka-
ko obvladujemo posamezna
področja. V skupni vaji v ti-
stih dveh dneh bomo preiz-
kusili tudi našo vsklajenost
med KS in združenim de-
lom.
Priprave na »NNNP« po
posameznih OZD in KS si-
cer tečejo, vendar z različno
intiziteto, z različnimi na-
vodili, z različnimi pristopi.
Vsepovsod delajo, žal pa
vsak po svoje. Zdaj priprav-
ljeno gradivo pa je tisto, ko
mora s takšno prakso kon-
čati, kajti le tako bosta cilj
in namen vaje izpolnjena,
istočasno pa dosežen naš
cilj, da smo za vedno dobro
pripravljeni na obrambo in
vse, kar sodi zraven. Seveda
ob stalnem in rednem izpo-
polnjevanju.
TONE VRABL
V MOZIRJU SO
NA VRSTI
INŠPEKTORJI
Jutri, v petek, 8. junija, bo
najprej skupna, zatem pa lo-
čene seje delegatov vseh treh
zborov Občinske skupščine
Mozirje. Skupna seja bo po-
svečena obravnavi poročil o
delu sanitarnega, tržnega in
veterinarskega inšpektorja.
Razen tega bodo ocenili giba-
nje cen ter rezultate poslova-
nja gospodarstva v prvem tri-
mesečju letošnjega leta. Zak-
ljučna beseda na skupni seji
bo namenjena uresničevanju
programa in zbiranju sred-
stev za drugi samoprispevek
v občini.
Na ločenih sejah pa bodo
delegati odločali o spremem-
bi odloka o namembnosti
kmetijskih zemljišč, o druž-
beni skrbi za udeležence
NOV itd. MB
KONJICE: TABORNIŠKI MNOGOBOJ
v rekraacijskem centru v Konjicah je bil mnogoboj za najmlajše tabornike, za medvedk
in čebelice (skupina od 7 do 10 let) celjskega območja. Pomerile so se ekipe - občinsl
zmagovalci iz Šoštanja, Šmarja, Rogaške Slatine, Slov. Konjic in Stranic.
Tekmovali so v orientaciji, postavljenju šotorov in šotork, v premagovanju ovir, kurjenj
ognjev, lokostrelstvu in med dvema ognjema. Borba je bila napeta.
Republiškega tekmovanja, ki bo 23. junija v Velenju, se bodo udeležili: dve ekipi odred
Pustega gradu iz Šoštanja, ena ekipa Druge grupe odredov iz Celja ter ena ekipa odred
Heroja Bračiča iz Konjic.
FRANJOMLAKEI
20. JUNIJ - DAN CIVILNE ZAŠČITE
ŠIROKA AKTIVNOST
Tudi priprave na »Nič nas ne sme presenetiti<*
Po večini slovenskih ob-
čin že imajo izdelane in pri-
pravljene delovne progra-
me najrazličnejših akcij ob
letošnjem Dnevu civilne za-
ščite, ki bo 20. junija. Gre za
pretežno delovne akcije, saj
se morajo člani enot civilne
zaščite dobro pripraviti, da
bo njihovo delovanje ob
primeru elementarne nesre-
če ali vojne učinkovito in
koristno.
Pospešeno aktivnost v le-
tošnjem letu je čutiti tudi za-
to, ker se enote že zdaj pri-
pravljajo, da bi pokazale svo-
jo učinkovitost čez nekaj
mesecev, ko bomo izvedli re-
publiško akcijo pod skup-
nim naslovom »Nič nas ne
sme presenetiti« in kjer bo
svojo mesto in vlogo dobil
sleherni občan in delovni
človek od otroka do tistega v
zrehh letih.
CELJE: program v celjski
občini je izredno pester, saj
med drugim zajema tudi šte-
vilna predavanja, razstave,
posvetovanja in seveda tudi
svečano razširjeno sejo Ob-
činskega štaba CZ s kultur-
nim programo, sprejemom
mladine v CZ in podelitvijo
priznanj tistim, ki so na tem
pomembnem področju naj-
več naredili. Pripravili bodo
tudi združeno taktično vajo,
tekmovanje gasilskih enot
civilne zaščite in vaje enot
civilne zaščite po krajevnih
skupnostih. Predstavniki
slednjih pa so si med drugim
v torek tudi ogledali sejem
opreme in zaščitnih sredstev
za civilno zaščito v Kranju
ter prisostvovali ustrezni
praktični vaji, kjer so doma-
čini prikazali uporabnost in
praktičnost razstavljenih
predmetov potrebnih za
učinkovitost v vaji.
LASKO: v laški občini bo-
do imeli pokazno vajo občin-
skih specializiranih enot in
enot civilne zaščite krajevne
skupnosti na katere območ-
ju se bo vaja izvajala 17. ju-
nija.
SLOVENSKE  KONJICE:
ogledna občinska vaja CZ bo
v Zrečah, občinsko tekmo-
vanje ekip za prvo medicin-
sko pomoč in občinsko tek-
movanje gasilskih enot CZ
pa v Slov. Konjicah. Datumi
še niso dokončno deločeni.
ŠENTJUR PRI CELJU: v
središču občine pripravljajo
16. in 17. junija občinsko tek-
movanje gasilskih enot CZ.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
imeli bodo tri večje vaje ci-
vilne zaščite v krajevnih
skupnosti Rogaška Slatina,
Šmarje in Kozje.
VELENJE: 3. junija so že
imeli tekrnovanje gasilskih
enot CZ v krajevni skupno-
sti Jezero, 20. junija bo vaja
CZ v KS Levi breg - Center,
24. junija pa na ploščadi pred
Rdečo dvorano pripravljajo
občinsko tekmovanje ekip
prve medicinske pomoči.
Zaenkrat še nimamo po-
datkov o podobnih vajah v
mozirski in žalski občini,
vendar je razumljivo, da se
bodo tudi tam vključili v
praznovanje letošnjega Dne-
va CZ in seveda v skrbne pri-
prave za sodelovanje v bliž-
nji akciji »Nič nas ne sme
presenetiti«.
TONE VRABL
MAVRIC
ANTON-60 LET
Anton Mavric je v torelc
dopolnil šestdeseto leto.
To je šestdeset trditi in
delovniti let.
Rojen je bil onstran ta-,
kratne meje v Anhovem. [
Njegov oče je leta 1928'
odšel v Jugoslavijo, kjer
se je s težavo zaposlil in
leto pozneje pripeljal v
okolico Ljubljane tudi
številno družino. Zidar-
ska zaposlitev ni bila
stalna.
Anton je vsak prosti čas
in vse počitnice delal, da
si je prislužil denar, da je
lahko obiskoval gradbe-
no delovodsko šolo. Tako
vse do leta 1942, ko je po
letu dni sodelovanja v
NOB na terenu vstopil v
partizansko enoto. Bil je
v enotah po Dolenjskem,
in Notranjski, leta 1944 pa
je v sestavi XIV. divizije
prišel na Štajersko. Do
osvoboditve je bil v štabu
IV. operativne cone, od
njenega razformiranja in
še dolga leta po vojni je
bil na pomembnih dolž-
nostih v tajništvu za no-
tranje zadeve v Celju.
Leta 1966 se je iz zdrav-
stvenih razlogov upoko-
jil, potem ko je precej ča-
sa vodil gradbeno podjet-
je »Obnova« v Celju.
Od mladih let se je An-
ton Mavric zapisal politič-
nemu in družbenemu de-
lu. Deloval je v vodstvih
OF, kasnejše fronte, bil
večkrat sekretar osnov-
nih organizacij ZK. Ves
čas je aktiven tudi v bor-
čevski organizaciji. Bil je
član okrajnega komiteja
ZKS in Zveze združenj
borcev NOV.
Anton Mavric je v tem
času delegat občinskega
odbora ZZB NOV, je član
nadzornega odbora in ko-
misije za stanovanjska
vprašanja borcev.
Jubilant je med krajani
priljubljen kot miren in
preudaren človek, dober
tovariš in prizadeven jav-
ni delavec.
Za zasluge med vojno
in v povojni graditvi ter
družbenem delu je bil od-
likovan z mnogimi viso-
kimi odlikovanji.
Obilo zdravja in še na
mnoga leta!
POMEMBNA VLOGA CZ
KREPITEV MOČI
Alccija mona prodreti v vsalto hišo
v okviru akcije »Nič nas
ne sme presenetiti« načrtuje
občinski štab civilne zaščite
Šentjur 'nekaj pomembnih
nalog. Preverili bodo celotno
organizacijo in evidenco ter
zdravstveno stanje obvezni-
kov civilne zaščite in hkrati
na os.iovi teh ugotovitev
izboljšali, oziroma izpolnili
organiziranost civilne zašči-
te povsod tam, kjer tega še
niso storili. V tem mesecu
bodo izvedli dopolnilni pouk
vseh gasilsko reševalnih
enot civilne zaščite in orga-
nizirali drugo občinsko tek-
movanje gasilskih enot civil-
ne zaščite skupno z rednimi
gasilskimi enotami. Preverili
pa bodo tudi pripravljenost
štabov in enot civilne zaščite
v vseh sredinah in hkrati
preverili obrambne načrte. V
sodelovanju z občinskim od-
borom Rdečega križa Šent-
jur bo štab za civilno zaščito
v drugi polovici leta izvedel
občinsko tekmovanje enot
prve pomoči. Samozaščiti,
kot sestavnemu delu civilne
zaščite bodo v šentjurski ob-
čini še naprej namenjali veli-
ko pozornost. Krepitev moči
in akcijske pripravljenosti
postaja med občani šentjur-
ske občine vse bolj sestavni
del vsakdanjega življenja.
Sicer pa je treba zapisati,
da so v šentjurski občini v
preteklih letih naredili pre-
cejšen premik na področju
obrambne pripravljenosti. V
vseh krajevnih skupnostih
in tozdih so izdelali obramb-
ne načrte in usposobili ljudi
za izvajanje teh načrtov. Po-
memben premik je zaznaven
tudi na področju samozašči-
te. K temu je vveliki meri
prispevala tudi vaja Planina
77, ko so občani preizkusili
svojo obrambno pripravlje-
nost. Dejstvo pa je, da
obrambne priprave niso en-
kratno dejanje. Potrebno je
stalno dopolnjevanje ob-
rambnih načrtov, usposab-
ljanje in preverjanje
obrambne pripravljenosti.
M. PODJED
VEDNO VEČ DRUŽBENIH STANOVANJ V LAŠKI
OBČINI
Minuli teden je bila v Laškem seja skup-
ščine samoupravne stanovanjske skupno-
sti. V dvorani, kjer je potekala seja skupšči-
ne, je bila tudi razstava fotografij o stano-
vanjski izgradnji, adaptacijah in najbolj pe-
rečih problemih na področju vzdrževanja
stanovanjskega fonda v občini. Na seji so
ugotovili, da je od ustanovitve stanovanjske
skupnosti bil storjen bistveni premik pri
izgradnji družbenih stanovanj v občini, saj
so nastala prava blokovna naselja v La-
škem, Radečah. Rimiskih Toplicah in Zida-
nem mostu. To je za občino, ki je bila pred
tem v hudem zaostanku v vseh pogledih
stanovanjskega standarda tako v regiji in
republiki, izredno pomembno.
Sprejeli so celo vrsto samoupravnih aktov
in sklepov.
Seja je potekala brez udeležbe delegatov
zbora izvajalcev, ki se bodo morali posebej
sestati. Ce bo treba stališča in sklepe vskla-
jevati, bo treba skupščino ponovno sklicati.
Kje je tu delegatska zavest in odgovornost?
PRISPEVEK SAMOZAŠČITI
V VELENJU
V letu, ko potekajo akcije samozaščite in ljudske
obrambe, se tudi gasilske organizacije temeljiteje lote-
vajo svojih delovnih načrtov. Tako so priprave na ob-
činsko gasilsko tekmovanje potekale že od zgodnje
pomladi, doseženi rezultati na nedeljskem izbirnem
tekmovanju, pa pričajo o kvaliteti vadbe in pridoblje-
nih veščinah.
Na pomožnem stadionu ob Velenjskem jezeru se je
zbralo v nedeljo dopoldne preko 300 tekmovalcev, oz.
27 desetin iz vseh društev občinske gasilske zveze
Velenje. Več društev je nastopilo tudi s po več enotami
(npr. iz Šentilja pri Velenju s petimi desetinami).
Prvo mesto v članski konkurenci je osvojila desetina
gasilskega društva Velenje (prva desetina), drugo in-
dustrijska gasilska desetina REK Velenje in tretje
(druga desetina) GD Velenje.
Med članicami je bila najuspešnejša desetina iz Ša-
leka, drugo in tretje uvrščeni pa sta bili desetini iz
Šentilja.
Med starejšimi člani (veterani) so bili najboljši ga-
silci iz TUŠ Šoštanj.
Med ekipami civilne zaščite so zbrali največ točk
tekmovalci iz TGO Gorenje Velenje, drugo in tretje
uvrščene enote pa so bile iz Gaberk in Šentilja.
Najuspešnejše enote bodo predstavljale OGZ Vele-
nje na področnem prvenstvu v septembru.
J02E MIKLAVEC
STE PREBRALI
TA TEDEN
KAKŠNO KNJIGO?
št. 22 - 7. junij 1979
NOVI TEDNIK - stran 11
VASA STRAN
Ce dovolite, naj še jaz zinem,
podstavek skromne vrste.
Kar sram me je priznati,
imel sem včasih fantka,
za diko in okras
pa prišel strašen je razbojnik
v vas.
Ostal sem sam in sramota
moja
pa vendar ne joči Celjan,
bodi zgled heroja,
saj nič ne pomaga,
ta velika žalost tvoja.
IVAN STRMOLE
UREDNIŠTVO: Da, zgodi-
lo se je lani. Ko so hoteli v
okviru obnove spodnjega
dela Stanetove ulice posta-
viti na predvideno mesto
tudi lep vodnjak z brona-
stim fantkom, ki mu je bil
zares okras, so komunalci
ugotoviti, da fantiča, ki je
držal v rokah rački, ni več.
Nekdo si ga je »sposodil«.
Na čuden način. Ni pustil
naslova. Morda ga je posta-
vil v svoj vrt, morda prodal.
Skratka, res sramota!
ODLIČNI
STRELCI
Pionirska ekipa iz konji-
ške občine je postala repu-
bliški prvak v streljanju z
zračno puško. Med štirinaj-
stimi ekipami je torej osvoji-
la prvo mesto. Ekipo so se-
stavljali: Lovro Kohne,
Zdenko Romih in Branko
Klevže.
Uspeh konjiških pionirjev
pa je še večji, ker je Lovro
Kohne zasedel med posa-
mezniki prvo, Zdenko Ro-
mih pa drugo mesto.
Izkazale so se tudi pionir-
ke. Irma Kukovič je med 43.
udeleženkarhi osvojila dese-
to mesto.
Mladi Konjičani so zatem
sodelovali na državnem pr-
venstvu v streljanju z zračno
puško. Pionirji so na tej
preizkušnji osvojili odlično
četrto mesto. Med 85. posa-
mezniki je bil Lovro Kohne
10., Zdenko Romih 11. in
Branko Klevže 48.
Pionirka Irma Kukovič pa
je med 124. nastopajočimi
zasedla 33. mesto.
Konjiškim pionirjem -
strelcem in njihovim men-
torjem za te uspehe iskreno
čestitamo!
________FBAMJOMABO^EiL
TEHARSKA
HIMNA
Na hribu, kjer nekdaj
se zbirala gospoda,
ni ceste asfaltirane,
ne vodovoda.
Čez dan zapiramo se v
domove naše,
da ne praši se
v hiše naše.
Zvečer kot ščurki
ven na plan
pa v roke vedra, to vsak dan,
nanosit vode si v cisterne.
Obdani nismo več z blišči;
kot nekdaj,
saj tu obdani smo s smetišči,
odlagališči »tam onkraj«.
Živimo v upanju sedaj,
k smetem dobimo mi
še kaj!
KRAJANKA
UREDNIŠTVO: Tokrat
imajo v naših Pismih pre-
dnost pesniki. No, »Tehar-
ska himna« ni himna v pra-
vem pomenu besede. V ori-
ginalu je pesem nekoliko
daljša. Za objavo pa smo
vzeli le tiste verze, ki govo-
rijo o problemih in težavah,
s katerimi se srečujejo Te-
harčani.
DRAGA OČKA IN
MAMICA!
Moja pisava je še okorna in
tudi misli niso tekoče, zbra-
ne. Še zlasti zdaj ne. V sebi
nosim bolečino - in strah.
Zato vam pišem. Sicer sem
se hotel o vsem tem pogovo-
riti že zadnjič, saj se spomi-
njaš, mamica. Hotel sem, da
bi bili vsi skupaj. Dolgo sem
zbiral moč, da bi spregovoril
o tem, kar nosim s seboj. Ča-
kal sem, da bi povedal, kar
me teži. Toda, tisti večer, ko
se mi je zdelo, da imam v
sebi dovolj poguma za tak-
šen pogovor, očeta ni bilo
kmalu domov. In ko je pri-
šel, sem videl, da mu korak
ni najbolj trden. Tudi smrdel
je po alkoholu. Že spet. Ta-
krat sem jo odkuril, ne da bi
pošteno zaželel lahko noč.
Pohitel sem v svojo posteljo
in se pokril čez glavo. Zaspa-
ti nisem mogel. Še dolgo v
noč sem premišljeval. Zajo-
kal sem. In tudi drugo jutro,
ko sem šel v šolo, nisem prav
sledil pouku. Spet sem dobil
cvek. Lahko bi bilo drugače,
ne opravičujem se, toda tisto
jutro in večer pred njim, sem
bil za nekaj opeharjen. Za ti-
sto domačo toplino, ki si jo
težko želim.
Bliža se konec šolskega le-
ta. Naj povem po pravici. Bo-
jim se ga. Spričevalo ne bo
najboljše. V njem bodo tudi
slabe ocene. Vem, da bi lah-
ko delal v šoli bolje. Večkrat
me po nepotrebnem zvabi
dvorišče, družba vrstnikov.
Tudi igra z žogo. V šoli mi
učitelji dostikrat pravijo, da
sem lenuh. Moje ocene so ze-
lo različne. Od odličnih do
slabih. Ni stalnosti, pa če-
prav bi bile same trojke. In
to je tisto, kar moti moje uči-
telje. Tudi mene. Dobro se
zavedam stanja. Vem, da
imam v njem svoj velik de-
lež. Slabič sem. Nimam
trdne in odločne volje. Več-
krat mi upade pogum. Dosti-
krat se znajdem sredi pre-
mišljevanja. Tedaj sanjam o
tistem, česar velikokrat ni-
mam.
Ne pišem teh vrstic zato,
da bi se opravičeval in zvalil
s sebe krivdo. Zavedam se
svoje odgovornosti. Toda,
pri vsem tem bi rad povedal
še nekaj. Pa ne zato, da bi
vaju obtoževal. Za to nimam
pravice. Pa vendar bi kot
človek, čeprav zelo mlad, rad
povedal tudi svoje misli. Do-
ma pogrešam toplino, pogre-
šam razumevanje. Tako rad
bi vama povedal o vsem, kar
doživljam v sebi. O šoli,
športu in drugem. Pa ni pri-
ložnosti. Preveč sta zaposle-
na. In ko prideta domov, sta
močno utrujena. Doma, zla-
sti tebe mamica, čaka še veli-
ko dela. In ko pride večer
komaj čakaš, da ležeš v po-
steljo. Očeta največkrat ni.
Preveč je obremenjen, tudi z
delom, ki bi ga lahko opustil.
Tudi njegova družba ni takš-
na, da bi ga spodbujala k ko-
ristni aktivnosti. Žal, je alko-
holu preveč zvest. In po-
tem ... Kaj bi pravil. Tisti ve-
čeri so strašni. Noči brez spa-
nja. Potem samo grožnje.
Tudi takšne: »Ce ne bo v šoli
vse v redu, le pazi se...!«
In ko se te dni bolj kot si-
cer spominjam teh besed,
me je strah. Kaj bo, ko bo
oče zagledal moje slabo spri-
čevalo? Mu bom lahko pove-
dal, da je v njem tudi odsev
stanja v našem domu, da bi
se lahko bolje učil, če bi se
doma vselej čutil varnega, če
bi našel doma razumevajoče
besedo in to skozi vse leto,
ne pa samo grožnje, vpitje...
Strah me je tistega dne.
Kako ga naj premagam? Mi
bosta pomagala? Prosim va-
ju za razumevanje, čeprav, še
enkrat, vem, da leži glavni
del krivde na meni samem,
ker nisem dovolj močan, da
bi se ob vsem kar se v meni
dogaja, prav tako pridno
učil.
Tako rad bi, da bi se enkrat
pogovorili v miru, z lepo be-
sedo. Brez groženj.
VAJIN SINKO
ODGOVOR IZ
VOJNIKA
Krajevna skupnost Vojnik
in družbenopolitične organi-
zacije v Vojniku so večkrat
skušale urediti problem na-
peljave vodovoda Juriju Ko-
stanjšku. Vendar smo ugoto-
vili, da pri siceršnjem po-
manjkanju vode ni problem
voda, temveč neurejeni med-
sebojni odnosi.
Na ponovnem sestanku, ki
smo ga sklicali skupaj s čla-
nom Izvršnega sveta Skup-
ščine občine Celje, se ga ra-
zen tovariša Kostanjška in
predsednika stalnega ob-
močja Malih dol, tov. Sojča,
nihče drug ni udeležil.
Ta problem je nato reševal
poravnalni svet pri krajevni
skupnosti Vojnik, vendar
smo tudi tokrat pri Ovtarju
naleteli na zaprta vrata.
Dipl. inž MILAN ŠETINA,
predsednik sveta
KS Vojnik
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo in pojasnilo. Toda, če
smo odkriti in pošteni, nas
odgovor ne zadovoljuje. Me-
nimo, da neurejeni medse-
bojni odnosi, o katerih je v
zadnji številki Novega te-
dnika pod to rubriko pisal
tudi Henrik Ovtar, ne more-
jo biti razlog za to, da nekdo
ne dobi v hišo pitne vode.
Menimo, da bi morala kra-
jevna skupnost napraviti
nekaj več, ne samo za uredi-
tev medsebojnih odnosov v
Ilovci, če je to sploh treba
in če ljudje sami ne bodo
spoznali, da tako ne gre več
naprej, marveč še posebej
za ureditev problema, ki je
za človeka življenjskega po-
mena. Navzlic vsemu hvala
za pismo. S tem pa seveda
problem ni sklenjen, ni kon-
čan. Zanima nas, kdaj bo za-
dovoljivo rešen!
NA SVETINI
PROSTOVOLJNO
DELO
Ob koncu prejšnjega me-
seca so imeli na Svetini pro-
stovoljno delovno akcijo, v
kateri so krajani, med njimi
največ mladih, izkopali te-
melje za novo ograjo na po-
kopališču.
Akcije se je udeležilo 55
krajanov, od tega več kot po-
lovica mladincev. To je bila
hkrati tudi prva večja delov-
na akcija članov osnovne
mladinske organizacije na
Svetini.
Ker bo letos na Svetini
osrednja proslava v počasti-
tev dvajsetega julija, prazni-
ka celjske občine, bodo na
Svetini pripravili še več po-
dobnih akcij, vse pod ge-
slom »Vse za lepše okolje«.
JANI STARLEKAR
UREDNIŠTVO: Na vsak
način lep primer skupnega
dela. Prepričani smo, da bo
prva uspela akcija v letoš-
njem letu spodbuda za nove
podobne akcije.
NAŠ
KRAJ
V SOBOTO MDB
NA KOZJANSKO
Republiški Rdeči križ bo v
letošnjem letu organiziral se-
dem mladinskih delovnih
brigad, ki bodo na že ustalje-
nih mestih nadaljevale svoje
v prejšnjih letih začeto delo.
Tako bo letos v sedmih bri-
gadah 243 mladincev in mla-
dink, od tega 63 v enoti vzgo-
jiteljic, 64 zdravstvenih de-
lavcev, 32 socialnih delavcev
in 70 brigadirjev v sanitetnih
enotah. Prva izmed takšnih
sedmih mladinskih delov-
nih brigad bo odšla na teren
in to na predel Kozjanskega
že v soboto, 9. jinija.
Več mladinskih delovnih
brigad pa pripravljajo na
zvezni ter republiški ravni
tudi za pomoč pri odstranje-
vanju posledic v Črni gori,
kjer bo letos na šestih naj-
bolj prizadetih mestih delalo
99 brigad, od tega 33 iz Črne
gore in 66 iz ostalih republik
ter pokrajin. Iz Slovenije bo
pet brigad, republik ter po-
krajin. Iz Slovenije bo pet
brigad, republik ter pokra-
jin. Iz Slovenije bo pet bri-
gad. V vsej akciji bo sodelo-
valo okoli 5000 mladincev in
mladink. Tako bo tudi letos
mladina dala velik prispevek
na različnih področjih preko
dela v mladinskih delovnih
brigadah.
T. VRABL
SREČANJE
KRVODAJALCEV
NA PLANINI
v soboto, 9. junija se bo na
Planini pričelo srečanje med
krvodajalci Krke iz Novega
mesta in domačimi krvoda-
jalci. Gre za povratno sreča-
nje, saj so lani krvodajalci iz
šentjurske občine obiskali
Novo mesto, oziroma Krko
in se tedaj pričeli pogovarjati
o izmenjavi obiskov.
Ob tem je treba zapisati, da
je krvodajalska komisija Pla-
nina s svojimi rednimi in šte-
vilnimi krvodajalci brez dvo-
ma ena najaktivnejših v ob-
čini. Ob akciji pride na odv-
zem krvi tudi več kot 150
krajanov. In prav v tej kra-
jevni skupnosti je glede na
število prebivalcev zelo velik
odstotek krvodajalcev.
Obisk na Planini bodo kr-
vodajalci iz Krke izkoristili
tudi za podelitev odlikovanj
svojim zvestim in dolgolet-
nim članom.
M. P.
KRAJEVNI
PRAZNIK V
JURKLOŠTRU
v nedeljo bo v Jurkloštru
krajevni praznik v spomin
na 35. letnico osvoboditve te-
ga kraja. Praznovanje bo
združeno z razvitjem prapo-
ra organizacije ZB NOV in
aktivnostmi v okviru akcije
»Nič nas ne sme presene-
titi«.
Praznovanje se bo začelo v
soboto s pohodom po parti-
zanskih poteh, strelskim tek-
movanjem in akcijo gašenja
improviziranega požara. V
nedeljo bo ob 14. uri slavnost
ob razvitju prapora. V kul-
turnem sporedu sodelujejo
godba na pihala iz Laškega,
pevski zbor iz Rimskih To-
plic, recitatorji mladinci in
šolarji iz Jurkloštra, folklor-
na skupina laške osnovne
šole in glasbeni ansambel
bratov Ocvirk iz Celja.
Po svečanosti bo partizan-
ski miting na prostem.
DAN ŠOLE V
RIMSKIH
TOPLICAH
v petek bo v Rimskih To-
plicah dan šole. Dopoldne
ob deseti uri bo svečana pri-
reditev, ko se bodo predsta-
vile vse šolske dejavnosti in
podeljena priznanja. Opol-
dne bodo športna srečanja
učencev. Kot je že tradicija,
se bo po prireditvah kolektiv
z gosti odpravil na Kopitnik.
CELJE
43 dečkov in 20 deklic
CELJE
Poročilo se je 8 parov
CELJE
ZDENKA CEROVŠEK,
47, Celje; ADOLF ŽLAVS,
36, Loče; AMALIJA KO-
SEC, 29, Prožinska vas; JO-
ŽEFA OBLAK, 51, Skale;
MIHAEL KOLMAN, 79, Vi-
soče; AMALIJA KUMBER-
GER, 68, Cerovec; ANTON
SENICAR, 72, Orešje; MA-
RIJA LIPNIK, 82, Paski
Kozjak.
KUHARSKI
RECEPTI
KROMPIRJEVO
TESTO
Potrebujemo 3/4 kg krom-
pirja, 22 dkg ostre moke, 1
celo jajce, 1 jedilno žlico ma-
sti (5 dkg) in sol.
Krompir skuhamo, olupi-
mo in pretlačimo ter doda-
mo moko, jajce, mast in ma-
lo posolimo. Meso hitro in
rahlo pregnetemo. Uporabi-
mo jih za pripravo poljubnih
jedi.
VAMPI PO
BENEŠKO
Potrebujemo 3/4 do 1 kg
vampov, 1 korenino peterši-
Ija, košček zelene, pol čebu-
le, lovorjev list, 3 žlice ma-
ščobe, 10 dkg čebule, 1/2
žličke sladke paprike, 1 žlico
moke, 2 žlici paradižnikove
mezge in sol.
Vampe dobro operemo in
skuhamo do mehkega s pe-
teršiljem, zeleno, čebulo in
lovorjevim listom. Ko so ku-
hani, jih narežemo na re-
zance.
Na maščobi svetlo prepraži-
mo nasekljano čebulo, doda-
mo vampe in jih pražimo še
1/4 ure. Potresemo jih s pa-
priko, posolimo, posipamo z
moko, dobro premešamo in
zalijemo s pol litra vode ali
juhe ter dodamo paradižni-
kovo mezgo. Ko vse skupaj
prevre, so vampi po beneško
gotovi. Kot prilogo ponudi-
mo kuhan krompir ali kruh.
TONE ŠKERBEC
RADIO CEUE
SPORED \
OD 7. D013.6.1979
Četrtek, 7. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami j
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni globus,
16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 V ŽIVO
- GAUDEAMUS IGITUR (vmes ob 17.00 Kronika),
18.00 Zaključek sporeda. ^
Petek, 8. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes
ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldanskega spo-
reda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in
pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 '
Rezerviran čas - gost urednik, 17.45 Turistična oddaja,
18.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 9. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobota,
16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi,
17.45 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek spo-
reda.
Nedelja, 10. 6.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.30
Kekčevi prijatelji, 10.45 Onkraj srebrne črte, 11.00 Med
prijatelji, 11.30 Predstavljamo vam, 11.45 Zabavni glo-
bus, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja,
13.30 Poročila, 13.35 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaklju-
ček sporeda.
Ponedeljek, 11. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z
vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopol-
danskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila,
16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00
Kronika, 17.15 Glasba, ki je ne poznamo, 17.30 Športni
pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
Torek, 12. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Reportaža, 16.00
Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni glo-
bus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodnozabavnih
melodij, 17.30 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek
sporeda.
Sreda, 13. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05
Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Glasbene novosti, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz
zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE -r OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE
Pomenek v KS Breze nad Laškim
Btun BH
KOT DRU{
PROBLEH^
ČE BI BILA PODEŽELSKA IDILA KAJ
Ko sva z Dragom zvrtinčila
oblake prahu od Tevč proti
Brezam in dala pod preiz-
kušnjo vzdržljivosti stoenki-
no vzmetenje, sva zase uga-
nila središčni predmet po-
menkov, ki so naju čakali na
cilju.
Na sedlu, kjer se svet pre-
vesi z laške na šentjursko
stran, je vas Breze. Okoli
cerkve in šole nekaj hiš, to-
stran proti Laškem, gostilna,
vmes pa na sredi poti štiri-
stanovanjska hiša, ki si je,
kdo ve kako, prislužila vzde-
vek - stanovanjski blok. Pod
to streho je tudi krajevni
urad in v kleti trgovina. In
pošto tudi imajo. Enajst tele-
fonskih številk je pod ime-
nom Breze v telefonskem
imeniku. Toda samo dve sta
dejansko v Brezah; na pošti
in v krajevnem uradu, vse
drugo je v Celju, od AMZ do
napovedi časa.
In še eno prednost ima ta
kraj. Leži ob cesti med La-
škim in Šentjurjem.
Sicer pa so Breze, kot
Trobni dol, kot Mala Breza
ali Curnovec, idilične zasa-
njane vasi. Nič čudnega, da
je Irena Gabršek, vodja po-
družnične šole po svoje za-
gledana v te kraje, ki jo spo-
minjajo na verz iz Zupanči-
čeve »Dume«:
»Hiše so hišice, okna so
okenca...«
Idila.
Vse bi bilo lepo in prav, če
bi ta idila ne bila tako prekle-
mano povezana z manj pri-
jetno besedo - nerazvitost.
CESTE V SVET IN DO
SOSEDOV
Po kilometrih registrira-
nih in neregistriranih cest so
še kar na dobrem. Imajo me-
dobčinsko cesto, ki nad Tev-
čami pripelje iz laške in v
Osredku odpelje v šentjur-
sko občino. Ali narobe. Po-
tem jih cesta od Male Breze,
preko Trobnega dola in Cur-
novca veže z Marofom in ce-
sto Jurklošter-Planina. Po-
leg tega imajo pravo štreno
krajevnih cest in voznih poti.
Toda ime cesta si zasluži le
odsek od Male Breze do
Osredka, pa še ta ni kaj prida
vzdrževana. Tako je, kot bi
pogledal v ropotarnico, vse-
ga je, toda kaj uporabnega,
malo.
Poglavitni problem je ce-
sta iz smeri Laškega. Krajani
so sicer veseli avtobusne
proge, hkrati pa jim je tesno
pri srcu spričo nevarnosti, ki
na očinah, ostrih ovinkih,
plazovih pod in nad cesto,
prežijo z nevarnostjo. Šolski
avtobus je baje že najmanj
dvakrat skoraj zdrsnil s ce-
stišča. Da bi se dve vozili sre-
čali, mora eno po kilometer
vzvratne vožnje poiskati pro-
stor za to.
Posodobitev tega odseka od
Tevč do Male Breze je neiz-
podbitna nujnost. Krajevna
skupnost je za tak zalogaj
»prekratka«. Vprašanje je, če
bi šlo v občinskem merilu ob
izdatni solidarnosti vseh.
Ker so v razpravi dve ina-
čici, je treba povedati, da so
v Brezah za povsem novo
traso, za kar imajo vrsto do-
brih razlogov. Najvažnejša
sta: položnejša izpeljava in
to, da bi po starem odseku
lahko nemoteno vozili, kar
bi ob prenovi stare ceste ne
bilo mogoče.
VEČNAMENSKA
STAVBA,
ELEKTRIFIKACIJA,
VODOVOD!
Sodobnejša trgovina, pro-
stori za delo družbenih orga-
nizacij in društev, orodjarna
za predvideno gasilsko druš-
tvo, vse to bi v središču kra-
jevne skupnosti rešili z zida-
vo večnamenske stavbe
bo toliko bolj potrebno, i
bo po sprejetju urbanisti
ga reda v Brezi odprla st
vanjska gradnja, predv
zasebna in če naj bi sf
tem polagoma začela raz
ti tudi storitvena obrt. V
zah upajo, da bo v progr
komisije občinskega ii
nega sveta za hitrejši ra
manj razvitih območij
dvidena akcija tudi n(
uresničena. Ta nekoč p
nebi bil čim prej.
V krajevni skupnosti j
40 hiš neelektrificiranih.
da tudi v večini zasell
kjer je že elektrika, zadoi
za zasilno svečavo. Elek
ni tok marsikje pada
pod 150 voltov in je neup
ben za gospodinjske p(
be, tem prej za pogon i
jev. Od tega je odvisna
preusmeritev kmetij stvi
si ga brez trifaznega tok
Snoč predstavljati. Tu j(
potezi elektrogospodarst
Vodovodi z zadostno 1
čino vode in ustreznim p
skom so naslednja tei
večjega dela gospodinjsti
krajevni skupnosti. Od I
zavisijo ne samo zdravje
janov, boljše higijenske
zmere, marveč tudi goi
darstvo, predvsem km
stvo in še zlasti živinorej
Pa bodo dovolj naštevi
komunalnih problemov,
prav seznam še zdaleč n
črpan. Našteli smo le po
vitne. Krajani v soseš(
predvsem v šentjurski o
ni vidijo, kako pomembn
rešitve žariščnih pogoje<
nadaljni razvoj. Ko je to ri
no, se razvoj neustavljivo
daljuje - skoraj samodeji
PAMET JE VEČ KOT
ŽAMET
Iz leta v leto se več mli
krajanov izobražuje na s
njih in strokovnih šo
Pred nekaj leti so se razv
lili prvih lastovk, danes j
že čedno gnezdo, enajs
jih našteli. 2e tretje leto j
takrat, ko so prvi petoš
bili prešolani na pop*
osemletke v Laško ali S
jur. Letos končuje 22 oi
šolcev tradicijo kombii
nega pouka. Učenci, ki
centralnih šolah del
predmetnega pouka, b
število tistih, ki nadaljv
šolanje, gotovo močno P
čali. Polagoma se tudi v
Na šoli v Brezah je z letošnjimi zadnjimi »osmošolci« 89 otrok. So pa zelo pridni. Imajo
pravljični in strelski krožek, v občini in čez njene meje pa je znana folklorna skupina, ki
jo vodi tovarišica Irena Gabršekova. Otroci sodelujejo na vseh proslavah v domačem
kraju in tudi v Laškem. In česa bi bili najbolj veseli? Centralne kurjave v šoli, ko pa je
pri njih pozimi tako zelo mrzlo...
Breze. To je nekaj hiš okoli župnjske cerkve, stara šola s prizidkom treh učilnic. Slika ni zajela gostilne in edinega
»bloka« z nekaj stanovanji in trgovino v kleti, ki si svojega imena skoraj ne zasluži. In kje so breze? Bi jih ne kazalo
nekaj zasaditi - zaradi imena.
NEKOČ IN DANES
Breze. Kraj po katerem ima krajevna
skupnost ime, je novejšega datuma.
Je dobil kraj ime po vitkih belih brezah,
ki pa so skrivnostno izginile, predelane v
brezove metle?
Najbrž ne. Zgornja in Mala Breza sta
dva večja zaselka, ki sta dala nekdanjemu
Št. Rupertu skupno ime - Breze.
Od kdaj so Breze središče širšega okoli-
ša ? Morda iz časov, ko so celjski grof jo
hodili sem na lovski vikend vmalograšči-
nico? Ali morda od takrat, ko je Št. Ru-
pert v letu 1755 postal samostojna žup-
nija ?
Breze so dandanes zaokrožena krajevna
skupnost z okoli 1070 krajani na približno
17 in pol kvadratnega kilometra. Poleg
Brez so večje vasi Male Breze, Trobni dol,
Curnovec in Mačkovec, manjši kraji pa
Konjice, Bezgovnica, Gora, Gorica, Mo-
dric ter Log.
Kot sosednji Jurklošter, je tudi brezjan-
ski okoliš premogel na svojih tleh več
zaposlitvenih možnosti kot danes. V za-
četku 19. stoletja je bil v Medvednici v
smeri proti Svetini železni rudnik. Sredi
prejšnjega stoletja je bil rudnik rjavega
premoga v Trobnem dolu in je delal še
nekaj let po prvi vojni. Rudniška železni-
ca je bila speljana vse do Laškega. Tudi
obrt je bila v teh krajih precej močna. V
Trobnem dolu je bil čevljar, kije zaposlo-
val tudi po deset in več pomočnikov. Bilo
je več kovačev, mizarjev, kolarjev. Bistri
potočki so gnali mlinska kolesa. Danes od
vsega tega ni nič več pri življenju.
V kmetijskem pogledu so bili ti kraji
izrazito živinorejski, a tudi kmečko sa-
djarstvo je bilo zelo razvito. Predvsem pa
je na območju krajevne skupnosti živelo
več ljudi, saj je samo v zadnjih devetnaj-
stih letih število krajanov padlo za eno
tretjino.
Med narodnoosvobodilno vojno so bili
ti kraji partizanski, zlasti pa po prihodu
14. divizije in ustanovitvi Kozjanskega
odreda. V smeri proti Štoram pa je tudi
kraj žalostnega in tragičnega spomina. V
nekdanjem Zavškovem mlinu je svoj zad-
nji boj bojevala pozno poleti 1941 Celjska
četa in kjer je končal s svojimi borci svoje
življenje tretji komandir Vilč Šlander. Žal
se je tudi v teh krajih našel izdajalec.
Prispevek krajanov Breze in okolice v
narodnoosvobodilnem boju je bil zgle-
den. V krajevni skupnosti še živi okoli 50
članov Zveze borcev NOV.
Po vojni je bil v kraju stari šoli doz dan
prizidek s tremi učilnicami. Kasneje je bil
zgrajen tudi manjši stanovanjski blok. Iz
sredstev prvega samoprispevka je v
prvem letu bil moderniziran cestni odsek
od »mlekarne« do Brez, leto pozenje pa z
ogromnimi napori krajanov še cesta v
drugo smer od Brez do Osredka. Vkajev-
ni skupnosti je okoli 30 kilometrov kra-
jevnih cest in preko 100 kilometrov neka-
tegoriziranih cest in voznih poti. Veliko
jih je bilo zgrajenih po vojni, vendar so
zvečine v slabem stanju.
- OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD Rt»|
j   LE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RJNKE DO SOTLE - OD RIZ
7 NI VEČ
m PAČ PA
UV...
WNA, BI TOD ŽIVELI BOGATAŠI
hribovskih krajih krepi za-
vest, da je znanje potrebno
vsakemu, tako tistemu, ki bo
iskal zaposlitev v bližnjih de-
lovnih organizacijah, kot ti-
stim, ki bodo ostali doma na
zemlji. Zapisali smo, polago-
ma, kajti še vedno so prime-
ri, ko starši kratkovidno vi-
dijo v šolanju svojih otrok
nujno zlo, celo družbene pri-
silo, ne pa najboljšo doto, ki
jo lahko njihov otrok dobi.
Minulo šolsko leto so na
šoli v Brezah organizirali Či-
li cibanovo šolo za predšolsko
mladino, seveda v zelo skro-
mnih pogojih. Hudo potreb-
na bi bila celoletna mala šo-
la, kajti otroci prihajajo v
prvi razred zelo nesamostoj-
ni, imajo šibek besedni za-
^klad. To je razumljivo, saj
"•starši na podeželju nimajo
časa, da bi se z otroci bolj
ukvarjali. Največ pa bi otroci
pridobili, če bi imeli celo-
dnevni pouk, če bi v šoli utr-
jevali snov, pisali domačo
nalogo. Da bi do tega prišlo
5je potrebno marsikaj, pred-
vsem potrebni dodatni pro-
stori. Centralno ogrevanje je
nujno potrebno že zdaj.
»LEPO JE RES NA
DEŽELI, DEŽELI...«
Toda nikar misliti, da so v
teh krajih ljudje zagrenjeni,
zakopani v kopico težav, mr-
zovoljni, vase pogreznjeni in
nedružabni.
Prav nasportnol Težave
zmagujejo z več dobre volje
in optimizma, kot kje druge,
kjer si jih pravzaprav že
zmišljujejo. Medtem ko po
mestih zdolgočasene trume
hodijo mimo bogate ponud-
be kulturnega, športnega in
družabnega življenja, se tu z
Velikim navdušenjem opri-
mejo vsake priložnosti, ki se
jim ponudi, so zvečine sami
Ustvarjalci in občinstvo
hkrati.
V Brezi imajo mladi svoj
klub, v Mali Brezi strelsko
družino z razvejano dejav-
nostjo in v Trobnem dolu
kulturno društvo. Ni težko
iti debelo uro daleč, če se ko-
mu zazdi, da mu je aktivnost
pri sosedih bolj všeč.
Prav zanimiva je pobuda
in vir dejavnosti v Trobnem
dolu. V tem kraju in sosed-
njem Curnovcu se je »kul-
turna žeja« porodila med
Vojno, ko so prirejali parti-
zanske mitinge. Drobne pro-
slave, zlasti ob Dnevu žena,
so vedno prirejali. Pred do-
brim letom pa so hoteli nare-
diti kaj več. Ustanovili so
igralsko družino, ki združuje
staro in mlado. Kakšnih šti-
rideset jih je. V enem letu so
»postavili na oder« kar štiri
gledališka dela. In tako se je
zgodilo, da je Cehov s svoji-
mi tremi sestrami priromal v
Trobni dol prej kot nekatere
gmotne pridobitve civilizaci-
je, na primer pošten električ-
ni tok ali spodobna cesta.
In vse storijo sami. Raz-
množijo vloge, izdelujejo ku-
lise, se oskrbijo s kostumi.
Vadijo v kakšni kmečki izbi
in ko je delo dozorelo, spet
niso v zadregi. Ker ni druge-
ga, si izprosijo prostor v
kakšni večji garaži ali tako
kot so letos storili za prvo-
majske praznike, za gledali-
ško dvorano so preuredili
kozolec. Obili so ga z deska-
mi, iz desk naredili oder in
»avditorij« za občinstvo.
Kdo režira? Rezečeva,
kmečka mamca, ki se bliža
sedemdesetim.
Kdo igra? Predvsem
kmečki ljudje in delavci. Žr-
tvujejo nedelje in praznike.
Ce so skušnje med tednom,
so na račun nočnega počitka.
Poiščite na zemljevidu
Trobni dol. Ce sploh je uri-
san? Pomislite malo, kdaj
mora Zvone Kramžar vstati,
da je ob šestih zjutraj v Celju
na delovnem mestu? Pa je
popoldne trdno pomagal do-
ma do mraka, potem pa poz-
no v noč ponavljal in vadil
svojo vlogo. A, ne le on. Vsi v
njegovem društvu.
Ga je kdo k temu prisilil?
O, pač! Neka notranja sila,
neka potreba iz njega sa-
mega!
TI LJUDJE UUBIJO
SVOJ KRAJ, TODA...
Res je. Ti ljudje ljubijo
svoj kraj, svojo redno streho
in grudo. Svojo ljubezen iz-
kazujejo z vsakodnevnimi
romanji po slabih cestah, s
trdim delom in čvrstim upa-
njem, da bo tudi pri njih bo-
lje.
Se bomo žganih, bomo kaj
storili preden bodo »hiše, hi-
šice« postale razvaline in
preden bodo za »okni, oken-
ci« še bila živa človeška srca.
Zapisoval:
JURE KRASOVEC
Fotografiral:
DRAGO MEDVED
JOŽE MAROT, predse-
dnik sveta krajevne skupno-
sti, zaposlen kot delavec v
šentjurskem ALPOSU je
eden od 160 krajanov, ki so si
našli delo v industriji in ma-
lem gospodarstvu izven kra-
ja. Napredek krajevne skup-
nosti vidi v boljši cestni po-
vezavi z Laškim, v urbani-
stični ureditvi v Brezah in iz-
gradnji večnamenskega po-
slopja, v elektrifikaciji, oskr-
bi z vodo in izdatnejšem po-
speševanju kmetijstva. 40
hiš je še neelektrificiranih,
večina domačinstev nima
gospodarskega električnega
toka. Luč marsikje utripa
kot petrolejka na vetru. Mne-
nja pa je, da je bilo v teh
krajih že slabše, da so prvi
koraki storjeni in če solidar-
nost z nerazvitimi ne bo le
beseda, bodo tudi tu hitreje
napredovali.
IVAN REZEC, predsednik
krajevne konference SZDL
je lanet na eni izmed tridese-
tih zaščitenih kmetij. Ni pa
med tremi že preusmerjeni-
mi, niti med tremi za preu-
smeritev načrtovanimi.
Manjkata dva osnovna pogo-
ja; voda in močnejši električ-
ni tok. Dejstvo, da se je odse-
ljevanje ustavilo smatra za
velik uspeh. Grozljivo je bilo
opazovati, kako se hiše praz-
nijo. Kakšnih petnajst takš-
nih je že. Na območju krajev-
ne skupnosti je troje teren-
skih odborov in sicer v Bre-
zi, Mali Brezi in Trobnem do-
lu. Delo po sekcijah bo treba
še raviti. Največ upanja daje
dejstvo, da je tu mladina.
Večja zaposlenost, boljše
zveze s svetom in hitrejši na-
predek kmetijstva, z vsem
kar to pogojuje je edina pot
iz zaostalosti.
IRENA GABRŠEK, je vo-
dja podružnične šole, doma
iz okolice Šentjurja. Navdu-
šuje se nad idiličnostjo neo-
krnjenega podeželja, toda
kaj, ko je to povezano z zao-
stalostjo. To povzroča tudi
nenehno menjavo učiteljev,
kar je seveda v škodo otrok.
Letos bo zadnji osmi razred
končal šolanje v domači šoli.
Že tretje leto so višji rsizredi
prešolani delorna v Laško,
deloma v Šentjur. Poleg do-
brih plati ima ta ukrep tudi
senčne strani. Predvsem dol-
ga pot v šolo, naravnost ne-
varna vožnja po slabi cesti
proti Laškem. In še en pro-
blem je. Zaradi dela doma
otroci nimajo dovolj časa za
učenje. Le počasi se prebija
zavest, da je znanje podlaga
napredka. Želi si več sodelo-
vanja staršev v šolo.
LEOPOLD KOBILICA je
vodja krajevnega urada in
kot je običaj v takih krajev-
nih skupnostih, tajnik veči-
ne organizacij. V Brezah je
na tem položaju 19. let. Ves
čas spremlja »gibanje prebi-
valstva«. Od leta 1950 naprej
je okoli 500 krajanov manj
na občmočju krajevnega
urada. Toda odkar vozi avto-
bus, se je odseljevanje zau-
stavilo. Ko bo urbanističnim
redom dana možnost grad-
nje, se utegnejo Breze širiti.
Nekaj krajanov se že zanima
za možnost gradnje, med te-
mi tudi zdomci. Ustanovitev
gasilskega društva je nuja.
Tudi na lovsko družino raču-
najo, kajti host tu ne manjka.
Predvsem pa je nujen večna-
menski objekt za delo dru-
štev, trgovino in dvorano.
Sedanjo trgovina si imena ne
zasluži.
VINKO   KNAFELJC   je
predsednik organizacije
Zveze socialistične mladine,
po poklicu elektromehanik.
O tem, ali bodo mladi ostali v
svojem kraju, misli da bodo,
seveda če bodo razmere kre-
nile na bolje. Le ljubezen do
domačega kraja je premalo,
kajti svet mika. Mladi imajo
radi razvedrilo, če je korist-
no, toliko bolje. Mladina se
zbira na Brezah v klubu
(kletnem prostoru šole), v
Malih Brezah je zbrana okoli
strelske družine, v Trobnem
dolu okoli prosvetnega druš-
tva. Jedro teh mladinskih
skupin je delavska mladina.
Manjša je aktivnost med de-
kleti - stara pesem - doma
jim branijo. Sicer pa mladi
primejo tudi za delo, urejuje-
jo ceste, sodelujejo pri grad-
nji vodovodov in drugih ak-
cijah.
ZVONE    KRAVŽAR   je
predsednik kulturnega druš-
tva v Trobnem dolu, kot mi-
zar je zaposlen v Celju. Kakš-
nih 40 članov združuje njiho-
vo društvo. Vseh starosti so,
večinoma iz Trobnega dola
in Curnovca, pa tudi drugih
krajev. Prirejajo predvsem
igre in skeče. So izrazita va-
ška igralska skupina, ki ima
korenine v partizanskih mi-
tingih med vojno. Letos so
pripravili štiri igre: Tinico,
Tri sestre, Namišljeni izlet in
Vaško komedijo. Igrajo pod
kozolcem, v garaži, kjer pač
nanese. Najbolj si seveda že-
lijo vsaj skromne dvorane.
Vse so pripravljeni narediti
sami, od opeke do strehe -
samo da bo streha. Ko gredo
na gostovanje, jim je to na-
grada. Za stroške primakne-
jo sami, če je izkupiček pre-
kratek.
VILI VIDEČ je predsednik
strelske družine Mali Brezi,
sicer pa šofer šolskega kom-
bija. Strelska družina trdo-
vratno vztraja že dolga leta.
Nekdanji dom - leseno bara-
ko postopoma obzidujejo in
tako nastaja majhen dom za
potrebe društva, sestanke in
kulturne prireditve. Društvo
ima čez 60 članov in njihova
aktivnost je vsestranska.
Preden je zaživelo društvo v
Trobnem dolu, so imeli igral-
sko družino, ki je pripravila
9 iger. Imajo šahovsko sku-
pino in dobre igralce namiz-
nega tenisa. Leto^ so njihove
ženske občinske prvakinje,
na srečanju pobratenih ob-
čin v Vrbovcu pa so tudi
osvojili prvo mesto. V dva-
najstih letih je društvo dalo
dolgo vrsto zelo dobrih strel-
cev.
Trobni dol. Na desni z deskami obit kozolec je »kulturni dom« prizadevnih igralcev tukajšnega kulturnega društva. Na
levi v ozadju raste nov hlev Salobirjeve domačije, ene od šestih, ki so v krajevni skupnosti na poti preusmeritve k
blagovni proizvodnji. Pod hruško oglasna deska, da občinski inšpektor ne bo sitnaril.
So SOTLE - OD RiNKE DO SOTLE > OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE PO SOTLE -   OD RlNKE PO SOTLE -Q
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 22 - 7. junij 1979
STROKOVNJAK SVETUJE
PRAVOČASNA KOŠNJA
Pomembno Je ohraniti Icar največ hraniinih snovi
Tokrat predajamo besedo
v tem kotičku kmetijskim
strokovnjakom celjske
kmetijske zadruge. Za naš
list so napisali sestavek z
naslovom Kmetijska zadru-
ga Celje svetuje svojim
kmetovalcem o pravočasni
košnji sena.
Seno je na večini naših
kmetij poglavitna krma za
zimsko krmljenje, ki traja
vsaj pol leta. Čas in način ter
kakovost spravijanja sena so
zelo važni za kmetovalce, ki
se največ ukvarjajo prav z
govedorejo. Pri nas je seno
glavna krma v zimskem ob-
dobju,^ato je od njegove ka-
kovosti močno odvisna pro-
izvodnost goveje črede.
Na večini gospodarstev
pospravljajo seno prepozno,
takrat ko je njegova hranilna
vrednost že močno zmanjša-
na. Cas košnje in intenziv-
nost gnojenja travnikov sta
medsebojno v tesni poveza-
vi. Kolikor bolj gnojimo
travnike, toliko bolj zgodaj
jih moremo kositi, sicer tra-
ve poležejo, v ruši pa se ne
razvijejo nizke trave in dete-
lje.
GNOJENJE
TRAVNIKOV
Njmbnejši in najenostav-
nejši ter istočasno najhitrejši
ukrep za povečanje proiz-
vodnje v živinoreji je pove-
čanje proizvodnje živinske
krme z uporabo umetnih
gnojil na travnikih in pašni-
kih. Mnoge znanstvene razi-
skave pa tudi izkušnje kme-
tovalcev so pokazale, da se
pridelek na travnatem svetu
zelo hitro poveča, če na njem
uporabljamo umetna gnoji-
la. Z gnojenjem se poveča za
30,50 in več q na hektar.
Kmetovalcem, ki so dose-
daj manj gnojili ali pa nič,
priporočamo, da gnojijo na
travnikih z dvema odkoso-
ma 800-1000 kg/hektar. Tisti
pa, ki že gnojijo s temi količi-
nami več let, priporočamo,
da dgjo zemljo v analizo.
Pomladi gnojimo s
500-700 kilogrami gnojila na
hektar: kompleksna gnojila
oz. NPK, ki so revnejša na
dušiku. Gnojenje s temi gno-
jili smo sedaj že zamudili. Ni
pa prekasno gnojiti po prvi
ali drugi košnji s 150-200 ki-
logrami gnojila NPK 17:8:9
ali 80 kilogrami na hektar
(slednje velja za Urejo ) in
150-200 kilogrami Kan.
Takšno gnojenje bo poveča-
lo število košenj. Živini ne
bo treba pokladati več slame
in hlev bo postal premajhen.
VPLIV SESTAVE RUŠE
NA KAKOVOST SENA
Nizke trave so manj bilna-
te in imajo več listov kot vi-
soke. Bili vsebujejo več vla-
ken in manj beljakovin in so
slabše prebavljivi kot listi.
Pri zgodnji košnji v fazi late-
nja je razlika med nizkimi in
visokimi travami manjša.
Kolikor bolj so trave zrele to-
liko večja je razlika. Slabše
trave, ki zelo zgodaj zorijo,
imajo neugodno razmerje
med bilmi in listi, so dlaka-
ve, ostre in neukusne (šaši,
ostrice), živali jih ne jedo ra-
de, slabše prebavljajo in po-
dobno. Ce jim pokladamo
pretežno le takšno seno, po-
stanejo lizave in zbolijo za
kostolomnico. Pri krmljenju
z ostricami je večja možnost
obolelosti za metuljavostjo,
ker se polži, ki prenašajo
metljaj, radi zadržujejo na
takšnih travah.
Trave bilnice in detelje
vsebujejo več beljakovin in
rudnin pa manj surovih vla-
ken. Pleveli na travniku tudi
niso odveč, razen tistih, ki so
strupeni za živali: jesenski
podlesek, močvirska presli-
ca, mlečki in orlova praprot.
Do dobre sestave travne
ruše je osnovni ukrep obilno
gnojenje s fosfornimi in kali-
jevimi gnojili.
ČAS KOŠNJE
Cas odkosa je najvažnejši,
najodločilnejši za količino
hranljivih snovi v senu. Koli-
kor prej je krma pokošena,
toliko bogatejša je z beljako-
vinami in manj ima surovih
vlaken. Z nastopajočo zre-
lostjo raste količina surovih
vlaken in se zmanjšuje koli-
čina beljakovin. Pravi čas pr-
vega odkosa je začetek cve-
tenja najpomembnejših trav.,
Konec košnje sme biti najka-'
sneje tedaj, ko so vse trave v
cvetu.
Za naše razmere in letoš-
nje vremenske prilike je čas
košnje takoj.
VPLIV ČASA KOŠNJE NA KAKOVOST
z zorenjem trav se zmanj-
šuje tudi količina rudnin in
vitaminov v krmi. Dobro in
lahko prebavljivo seno je ti-
sto, ki ima veliko beljakovin
in veliko škroba ter kar naj-
manj surovih vlaken.
S tem prihranimo na moč-
nih krmilih, ki so v sedanjem
času zelo draga. Tako seno
pridobimo le z dovolj zgod-
njo košnjo, pravilnim suše-
njem in skladiščenjem, kar
vam nameravamo zaupati v
našem naslednjem sestavku,
torej prihodnjič.
V KS PONIKVA
SO SUHE PIPE
Preskrba krajanov Ponik-
ve in okolice je posebno v
sušnih mesecih zelo pereča.
Problem z zdravo pitno vo-
do, ki jo tudi količinsko pri-
manjkuje, je star najmanj 20
let. 2500 krajanov Ponikve se
tako dnevno spoprijema s
pomanjkanjem vode. Mar-
sikje so spet usposobili stare
vodnjake, sa e znano, da je
na tem področju veliko kme-
tij, ki dnevno potrebujejo
precej vode. Velike težave
ima tudi celodnevna šola na
Ponikvi, kakor tudi vsa go-
spodinjstva, saj podnevi v
glavnem voda ne priteče iz
vodovodnih pip.
Rešitev tega problema je
krajevna skupnost zaupala
Nivoju, ki je že pripravil idej-
ni projekt za izgradnjo nove-
ga vodovoda. Projekt pre-
dvideva dve možni varianti.
Po prvi naj bi na Ponikvo
pritekla voda iz konjiške ob-
čine, po drugi pa iz Sel. Da bi
znižali stroške izgradnje se
na Ponikvi že zdaj dogovar-
jajo o prostovoljnem delu in
prispevkih neposrednih ko-
ristnikov. Ce bodo dela ste-
kla po načrtih, bi vodo na
Ponikvi dobili že v jeseni.
Delno so sredstva za izgrad-
njo vodovoda že zagotov-
ljena.
MP
VELENJE:
USPELA
FOLKLORA
Prejšnjo sredo je bila dvo-
rana Kulturnega doma spet
polna ljudi. Sicer precej raz-
gibano kluturno življenje v
Velenju je tokrat izpolnil
program Šaleške folklorne
skupine, ki je s svojimi se-
demdesetimi plesalci in
dvajsetimi godbeniki izvedla
večer jugoslovanskih naro-
dnih plesov.
JOZE MIKLAVC
KOMENTAR
SODELOVANJE OD NJIVE DO
MIZE
Na sejmih prodajajo pujs/ce po 40 in več dinarjev
iiilogram. Večji prašiči za dopitanje so dražji, kot plačajo
klavnice za pitance. Tako se, seveda, ne splača pitati za
mesarje. Vojvodinske klavnice pa dobijo v zadnjih te-
dnih veliko več pitanih prašičev kot pred meseci. Že od
lanske jeseni pa tem ni dovolj mleka, vtem ko ga sloven-
ske mlekarne zbero več kot lani.
Kaže, da so vojvodinski kmetovalci zadovoljni s seda-
njo odkupno ceno prašičev, 25 do 26 din za kilogram,
oziroma 83 par za mesno enoto. Veliko je odvisno tudi
od povezovanja mesne industrije z rejci prašičev preko
kmetijskih organizacij. Vtem ko nekatere klavnice ko-
ljejo v zadnjih tednih toliko prašičev kot lani, ko so
klicali na pomoč materialne rezerve, ker niso vedeli, kaj
z mesom, jih druge dobijo precej manj. Skupen odkup
se je od lans':e pomladi nekoliko zmanjšal, vendar je
precej večji, kot so v začetku leta predvidevali za ta čas.
Pri odkupu mleka pa jim gre navzdol, ker so z od-
kupno ceno manj zadovoljni kot pri prašičih. Redijo
manj krav kot pred leti, zato imajo tudi manj telet za
pitanje. Iz drugih krajev bi jih radi vzeli več 10.000 glav,
kar kaže, da raje pitajo goveda kot redijo krave.
Razmere niso enake pa vsej državi. Kar se nekje splača
bolj, se drugod manj, ali enotne cene na enotnem jugo-
slovanskem trgu ne dovoljujejo, da hi vsaka republika
ali celo občina pridelala vse vrste hrane za svoje prebi-
valstvo. S koruzo, ki je veliko pridelajo na žitorodnih
območjih, se menda bolj splača pitati prašiče in goveda
kot rediti krave. Kjer je veliko travnega sveta za pašo
krav, pa je menda donosnejša prireja mleka.
Taka ugibanja se porajajo ob nekaterih računih, češ da
bi pri nas morali biti pitani prašiči po 30 din kilogram.
Koliko prašičev bi spitali večji pridelovalci koruze, če bi
jih tudi tam odkupovali po taki ceni? Ali jih ne bi bilo
spet preveč, kot pred letom dni?
Podobno velja za razne kmetijske pridelke. Na malih
posestvih našega gričevnatega sveta nekaterih ni moč
pridelati z enakimi stroški kot na večjih ravninskih par-
celah. Ni pa niti moč zvišati odkupne cene tako, da bi
ustrezala vsem kmetovalcem, saj pri nekaterih pridelkih
gre za več 10%.
Kdor želi tudi tako hrano od domačega kmetijstva,
mora kriti razliko med stroški in ceno. To pa je lahko
zelo draga rešitev. Bolje je preusmerjati pridelovanje in
usposabljati predelovalce za cenejšo proizvodnjo, če-
prav so za začetek potrebne večje naložbe. Samo s ce-
nami ni moč dovolj usmerjati vsega kmetijstva. Naju-
spešnejše bo sodelovanje vseh udeležencev pri pripravi
hrane od njive do mize, ki se ne bo omejevalo na ozko
občinsko območje.
JOŽE PETEK
MESNINE    '
CELJE: TRDNA
ZAGOTOVILA?
Na precej ostro reakcijo šmar-
skega izvr6neg:a sveta ob sooča-
nju s spoznanjem, da je položaj
šmarskih mesnic več kot kritičen
in da bo za to morala prevzeti
odgovornost delovna organizaci-
ja Hmezad, Celjska mesna indu-
strija, so svoje povedali tudi v
Celju. Odgovorne v Šmarju pri
JeUah so seznanili z zagotovi-
lom, da bodo stanje v občini sku-
šali rešiti v kar najkrajšem času.
Obeti so vzpodbudni, pravijo v
Šmarju, toda: takšne obljube so
zadnja leta večkrat prihajale na
isti naslov.
Prav zaradi tega so v šmar-
skem občinskem središču nekoli-
ko skeptični. Da bi zadevo ven-
darle razvozljali v obojestransko
korist, so se domenili, da se sku-
paj s predstavniki Mesnin vsede-
jo za okroglo mizo in prerešetajo
možnosti, če pa teh ne bo, poišče-
jo ustreznejšega partnerja.
MST
KZ CEUE
ZADOVOUSTVO
Olcoli 120 žena sije ogledalo tovarno Gorenje
Nikakršna znanstvena ra-
ziskava ni potrebna, da bi
ugotovili, da pratika in stari
pregovori lažejo ali pa se je
začelo obdobje narobe sveta.
Dežja že lep čas ni, mi pa
smo zadnjič peljali v Gore-
nje, v Velenje, okoli 120
kmečkih žena, tistih pač, ki
sc se kakor piščeta zgrnile
okoli matere koklje, kmetij-
ske zadruge Celje, ki je bila
tudi organizator izleta.
Po vseh pravilih bi pri
takšni množici žensk moralo
grmeti in bliskati, liti kot iz
škafa, pa še trenilo ni v viša-
vah.
Kakorkoli že, bilo je prijet-
no, so tam nekje proti koncu
ugotavljale naše ženice, če-
tudi so jih nekoliko bolele
noge, končno sprehod skozi
mogočne proizvodne hale
velenjskega Gorenja tudi ni
šala. Naše ženice so si z vsem
potrebnim zanimanjem ogle-
dale kraj, kjer se rojevajo nji-
hovi hladilniki, pralni stroji,
televizorji pa še to in ono in
ob čestokrat hudi vročini, ki
veje izpod težkih kladiv, ka-
lupov in peči na glas razmiš-
ljale, da ne kaže - tudi v pri-
hodnje ne - zapustiti kmeč-
ko grudico in odditi v tovar-
no. Vsaj tistemu ne, ki ima le
j)edenj ali dva zemlje. Zani-
manja je bilo več kot dovolj
in zato je razumljivo, da je
več kot enkrat bilo slišati
predlog, da bi kmetijska za-
druga Celje še organizirala
podobne izlete.
Utrujene od gorenjskih ču-
des, so naša dekleta krenile
proti jezeru, se tam predale
ugodju sonca - in vsega, kar
teče skozi grla in po njih - in
na široko razpredle ugotovi-
tve, ki jih je ponujal izlet,
obisk Gorenja in jezero. Vse-
kakor so bile najbolj zanimi-
ve primerjave dela kmeta in
delavca v tovarni.
Čeprav je izlet trajal le ne-
kaj ur, je vse kazalo, da bi se
razpoloženje dvignilo do vre-
lišča, če ne bi bilo treba do-
mov. Slovo je pomagalo pre-
magati petje, ki se je na po-
vratku razlegalo iz obeh av-
tobusov.
MST
Danes Gorenje v Velenju, jutri morda legendarna Kozara, kdo ve! Izleta si želi tudi
kmetica... (na fotografiji: del žena v velenjskem Gorenju)
GG CELJE: BOLJŠI ODONOSI
Odvisnost osebnega dohodka mora biti poslej še večja od
doseženega dohodka, obsega in kakovosti dela ter družbene
storilnosti, ugotavljajo v celjskem gozdnem gospodarstvu.
Ob tem poudarjajo, da so na tem področju storili že precej,
da pa bodo morali še bolj urediti odnose med delavci temelj-
nih organizacij, temeljnih obratov kooperacije in delovno
skupnostjo skupnih služb po načelu svobodne menjave
dela. Jasno jim namreč je, da bo le na takšnih osnovah moč
dosledno izvajati začrtano politiko ter vzporedno omogočiti
rast storilnosti v celotni zgradbi združenega dela.
MST.
št. 22 - 7. junij 1979
NOVI TEDNIK-stran 15
TELESNA KULTURA V RIMSKIH TOPLICAH
PRIZADEVNA DRUŠTVA
in vrsta zvestiii, delovnih mentorjev
v krajevni skupnosti Rim-
ske Toplice je razgibano živ-
ljenje v telesni kulturi.
Osnovni življenjski utrip te
dejavnosti je predvsem v
SSD, Partizanu in planin-
skem društvu.
SSD, ki deluje na osnovni
šoli Anton ASkerc, šteje nad
250 aktivnih članov v 12-tih
športnih panogah in igrah.
Za strokovno delo imajo na
voljo kar 21 strokovnih mo-
či, od katerih je kar 10 iz vrst
učencev samih. Izredno skrb
posvečajo razvoju smučanja
in plavanja, vsem štirim
športnim igram planinstvu
(nad 200 mladih planincev!),
namiznemu tenisu, strelstvu
in gimnastiki. Poleg vadbe,
izletov, tečajev, je močno ra-
zvit tekmovalni sistem. Naj-
več interesa je za odbojko,
košarko, mali nogomet, ro-
komet, pa tudi za kros (po
250 nastopajočih!). Dekleta
se navdušujejo za gimnasti-
ko in folkloro. Smučarske te-
čaje so imeli na Gorah in Ro-
gli, plavalne pa v plavalnem
bazenu v domačem kraju.
Ves september se pouk tele-
sne vzgoje izvaja v plaval-
nem bazenu!
TVD Partizan, ki ima za se-
boj že bogato povojno tradi-
cijo, šteje nad 250 aktivnega
članstva, ki se ukvarja pred-
vsem s splošno vadbo, šport-
no-rekreativno, trim akcija-
mi in partizanskimi mnogo-
boji. Tesno sodelujejo s
SSD, kjer imajo na osnovni
šoli v novi telovadnici in ure-
jenimi športnimi igrišči svo-
je vadbene prostore. Delo v
Partizanu je izredno razgiba-
no. Nič čudnega tedaj, če so
prejeli od ZTKO Laško ob-
činsko nagrado kot najbolj
razgibano in delovno druš-
tvo Partizan v 1. 1978! Obema
društvoma ob bok velja po-
staviti tudi PD Rimske To-
plice.
Tudi planinstvo je sestavni
del življenja več stotin kraja-
nov. Hoja v gore je prirasla
vsem kategorijam krajanov.
Na voljo imajo tudi svojo
planinsko poistojanko na Ko-
pitniku. Krajani pa se nav-
dušujejo tudi za karate, strel-
stvo in šah. Za te oblike ak-
tivnosti imajo tudi svoje or-
ganizacije.
V vsem povojnem obdob-
ju so najbolj skrbeli za bogat
razvoj telesne kulture pred-
vsem družina Koželj, dr. Sa-
mo Pečar, Pavel Ajdnik, Po-
nedbšek, danes pa vodilne
funkcije vodijo Pavel Ajdnik
kot predsednik Partizana,
Stanko Pintar kot predse-
dnik SŠD ob vzornem men-
torskem delu prof. Andreja
Mlakarja in Dani»Škornik,
predsednik PD Rimske To-
plice. Telesna kultura s svo-
jimi oblikami in sodobno
vsebino ter dobro organizira-
nostjo vse bolj postaja v za-
vesti ljudi vsakdanja potreba
krajanov KS v tem kraju. Za-
to uresničujejo osnovno na-
čelo množičnost nadvse
uspešno.
K. JUG
USPEL KVIZ »60 LET KPJ« V CELJU
V počastitev 60 letnice KPJ oziroma ZKJ je osnovna mladinska organizacija Slovenija
avto Celje, pripravila kviz na temo pomembnega jubileja.
Med tekmovanjem je bil kulturno zabavni program, ki so ga pripravili mladinci ekip, ki
so nastopale na kvizu.
V končni oceni je zmagala ekipa Slovenija avto, 2. JLA Celje, 3. Šolski center za blagovni
promet, 4. Vrtnarska šola in 5. Kovinotehna, TOZD TT.
Najboljšim ekipam so podelili knjižne nagrade, vsi udeleženci pa so dobili v spomin na
sodelovanje na tej več kot uspeli prireditvi foto albume. MIHAJLO ZVER
CELJE
SKUPŠČINA INDOK
Program usposabljanja delavcev v informiranju
Svet za informiranje pri
Občinski konferenci SZDL
v Celju posveča v zadnjem
času veliko pozornost delu
in nadaljnjemu uveljavljanju
INDOK centra. Zato tudi ni
naključje, če je na zadnji seji
sprejel nekaj pomembnih
odločitev, tako tudi o samou-
pravni organiziranosti cen-
tra, o programu za usposab-
ljanje delavcev na področju
informiranja itd. Prav tako
ni izostala informacija o fi-
nanciranju INDOK centra.
Najpomembnejša med
vsemi temi je vsekakor odlo-
čitev o koraku naprej v sa-
moupravni organiziranosti
in zato o oblikovanju skup-
ščine INDOK centra. V tem
je korak k večji kakovostni
in bolj celoviti samoupravni
organiziranosti  in  k večji
stopnji podružbljanja centra.
Svet je podprl pobudo o
oblikovanju skupščine usta-
noviteljev INDOK centra
kot najvišjega samouprav-
nega organa in o delu sveta
INDOK centra pa tudi odbo-
rov in komisij.
Skupščino bodo sestavljali
delegati vseh ustanoviteljev
INDOK centra in drugih
zainteresiranih organizacij
in skupnosti. Vanjo bodo te-
meljne in druge organizacije
.delegirale osemdeset delega-
tov, krajevne skupnosti pe-
tindvajset ter pet delegatov
družbenopolitične organiza-
cije.
Razumljivo je, da bodo o
tej spremembi razpravljale
podpisnice družbenega do-
govora o enotnih načelih in-
formacijske dejavnosti v ob-
čini Celje, saj gre v bistvu za
pomembno dopolnitev tega
dogovora, in fla bo tako ste-
kel postopek za potrditev
sprememb dogovora.
Pomemben pa je tudi pro-
gram za dopolnilno usposab-
ljanje delavcev pri uresniče-
vanju informacijskih in ko-
munikacijskih odnosov v te-
meljnih samoupravnih orga-
nizacijah in skupnostih. To
je program, ki zadeva izgrad-
njo sistema informiranja in
komuniciranja v temeljnih
samoupravnih organizacijah
in skupnostih, zatem spod-
bujanje in pospeševanje ko-
munikacijskih procesov,
oblikovanje informacij za
potrebe samoupravnega de-
legatskega sistema, uporabo
različnih oblik in metod in-
formiranja in komuniciranja
itd. MB
LESIČNO
NAGRADO DOBIJO
Občinski praznik letos pod Bohorjem
v šmarski občini so se od-
ločili, da bodo letos prazno-
vali občinski praznik, 9. sep-
tember, dan torej, ko je bilo
pred 35 leti osvobojeno Koz-
je, v Lesičnem. Tako je odlo-
čila posebna komisija, usta-
novljena pred nedavnim,
upoštevajoč seveda tudi vse
ostale predloge.
Krajevna skupnost Lesič-
no pa tudi sam kraj, sta v
zadnjih letih dosegla viden
napredek domala na vseh
področjih, predvsem pa to
velja za delegatske samo-
upravne družbene odnose.
Med vojno je bila na območ-
ju Pilštajna med prvimi or-
ganizirana ljudska oblast z
narodnoosvobodilnimi od-
bori pa tudi samo narodnoo-
svobodilno gibanje je bilo
tod še posebej intenzivno.
Kljub temu pa je razvoj
krajevne skupnosti po vojni
močno nazadoval za vses-
plošnim razvojem, tudi v do-
mači občini. Sele zadnja leta
se je kraj s krajevno skup-
nostjo ob pomoči občanov
nekoliko dvignil: skorajda
bo dograjen kulturni dom,
zgrajenih je več deset kilo-
metrov novih, makadamskih
cest, iz odrezanosti pa bo
kraj gotovo odrešila nova ce-
sta Maršala Tita.
Reizgibano družbenopoli-
tično življenje v tej krajevni
skupnosti je bilo vodilo, ki je
člane komisije ter občinsko
skupščino navedlo k takšni
odločitvi.
MST
POČASTITEV VELIKIH JUBILEJEV V
GORNJI RADGONI
Letošnja občinska proslava Gornje Radgone bo v Vidmu ob Sčavnici posvečena
60-letnici KPJ, združenih revolucionarnih sindikatov, SKOJ, gibanja revolucionar-
nih žena ter 40-letnici doma Matije Gubca.
Prve prireditve v počastitev veličastnih jubilejev so se pričele že te dni, v soboto,
9. t. m., bo v Vidmu ob Sčavnici aktualno posvetovanje o gibanju kmečkih fantov in
deklet, osrednja proslava pa bo v nedeljo, 10. junija ob desetih dopoldne.
Odbor za pripravo velike proslave vabi na srečanje zlasti španske borce, borce
NOB, posebej Gubčeve in prekomorskih brigad, zatem nekdanje člane Društev
kmečkih fantov in deklet, Brazde in Njive, Triglava in Mladega Triglava, Sloven-i
skega kluba, Doma visokošolk in Narodno-akademskega bloka. j
ZA BRATSTVO IN ENOTNOST V ŽALCU
Že v četrtek so prišli športniki iz skoraj vseh naših republik v Žalec in Prebold z
namenom, da v duhu bratstva in enotnosti in iskrenega sodelovanja na športnem področju
ostanejo za nekaj dni v lepi dolini zelenega zlata. Dnevi so minili, minila so tekmovanja in
tuHi rezultati tekmovanj so znani, vsi pa vemo, da je ostalo od teh srečanj nekaj več. V teh
nekaj dneh so se delavci upravnih organov pobratenih občin spoznali med sabo, izmenjali
izkušnje tudi iz strokovnega delovnega področja in naredili korak več k nadaljnji izgradnji
naše samoupravne socialistične družbe. Gre torej še za eno obliko krepitve bratstva in
enotnosti med našimi narodi. Prvič so se športniki pobratenih občin srečali pred dvema
letoma v Kruševcu, lani v Varaždinu in letos kot že rečeno v žalski občini. O organizaciji vse
najboljše. Žalčani so se zares izkazali. Izkazali pa so se tudi kot športniki. V skupni uvrstitvi
so osvojili prvo mesto, slede pa ekipe iz Varaždina, Kruševca, Bačke Palanke, Travnika,
Trogirja, Sežane in Kumanova. Prihodnje športne igre bodo v Travniku.
JANEZ VEDENIK
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 22 - 7. junij 1979
Novo na slovenskih železnicah
ZELENI VLAK IMA
SAMO TRI RDEČE
SEMAFORJE
NA RELACIJI MARIBOR-PRAGERSKO-CELJE-LJUBLJANA ALI
OBRA TNO, TOREJ NA PROGI, KI JO V ENI SMERI PREVOZI V
SKORAJDA REKORDNEM ČASU DVEH UR IN DESETIH MINUT
Zelena liič za...
ZELENI VLAK na relaciji
Maribor-Ljubljana (vmes sta samo še Pra-
gersko in Celje) in Ljubljana-Maribor!
Zakaj vse to?
Poglejmo v pripravljeni prospekt, kjer
med drugim piše:
»ZELENI VLAK je hitrejši od avtomobila,
ZELENI VLAK vam nudi udobje, ki mu je
težko najti primerjavo,
ZELENI VLAK je tih, varen, zanesljiv in
točen v vseh vremenskih razmerah,
ZELENI VLAK vas reši živčnosti in za-
hrbtnosti v cestnem prometu,
ZELENI VLAK vam nudi sprostitev, saj so
klimatizirani vozovi opremljeni z najmoder-
nejšo napravo za glasbeno reprodukcijo,
v ZELENEM VLAKU vam je na voljo
dnevno časopisje,
v ZELENEM VLAKU dobite brezplačen
okrepčilni obrok, dodatno pa je možno kupi-
ti tudi ostalo pijačo in prigrizek po naročilu,
s čimer postrežejo spremljevalke vlaka,
v ZELENEM VLAKU lahko del službenih
opravil s poslovnimi partnerji opravite kar
v manjšem salonu in
v ZELENEM VLAKU spremljevalka na va-
šo željo poskrbi, da vas bo ob prihodu v
Ljubljano čakal taxi ali vozilo službe rent-a-
car.«
POSKUSI, ČE NE VERJAMEŠ
Ko sem prebiral reklamno priprav-
ljeno gradivo za nov dosežek slovenskih
železnic, kar nisem mogel verjeti, da je
vse skupaj res, saj je vsaj na prvi pogled
izgledalo nekako tako, kot včasih prav-
ljice iz Indije Koromandije, kjer se cedi-
ta med in mleko... Res je, veliko smo se
vozili z laki in to v tistih davnih časih, ko
so še lokomotive lovile sapo in puhale iz
sebe črn dim, ki te je oplazil po obrazu
in rokah, če si slučajno glavo kljub opo-
zorilu »Ne naginji se kroz prozor!« le
rinil skozi lesen okvir in opazoval lepo
slovensko naravo, ki je počasi bežalo
mimo tebe. No in potem se je železnica
tudi počasi modernizirala, mi pa smo jo
nekako zapustili in se preusmerili na
druga vozila. Vsi preko smo govorili, da
si z avtom hitreje, da je udobneje, ceneje
in ne vem kaj vse smo si izmišljevali v
tisti eri, ko so bile ceste res prazne in
vožnja po njih udobna.
In so se časi spreminjali, spreminjali
tako, da danes že poskušamo bežati z
vse bolj s pločevino založenih cest. Res
je, da je avto ugodnejši morda takrat, ko
greš na nedeljski izlet ali dopust ali takš-
no službeno pot, ki se konča tam, kjer ni
možen drugačen dostop (ni železnice ni-
ti avtobusnih zvez, ceste pa so!), povsem
drugače pa je to takrat, ko »skočiš« v
Ljubljano ali Maribor na delovni sesta-
nek, razgovor, seminar, akcijo... Sesti v
avto in se v koloni počasi kot polž pre-
mikati na relaciji Celje-Ljubljana, to je
muka nad mukami! Voziš v koloni, kjer
se ti živčki kodrajo... Ko se končno pri-
guncaš v slovensko prestolnico pa loviš
parkirni prostor bolj, kot bomo kmalu
na morju prostor pod snocem ob oba-
li... Tako prideš na sestanek ali kaj po-
dobnega dodobra slabe volje, spoten,
raztresen, skratka takšen, kot se ne spo-
dobi za kasnejše naporno in odgovorno
delo.
Pa se ti naši vrli železničarji spomnijo
in ti uvedejo poseben vlak, ki te spočite-
ga in čilega pripelje tja, kamor si name-
njen. Zadnji dan v maju sem se odločil,
da v Ljubljano tokrat ne bom potoval z
avtobusom ali osebnim avtomobilom,
temveč jo bom mahnil proti železniški
postaji in se v »Emono« odpeljal z ZE-
LENIM VLAKOM.
»Pelji se. Tone«, sem si rekel, »da boš
videl to noviteto, kako izgleda in če je
reklama zanjo upravičena!«
Priznam, da je bilo v začetku prav
smešno, ko smo stali na peronu celjske
železniške postaje in čakali na ZELENI
VLAK, kot na slavni DC 10! Bila nas je
kar precejšnja skupina Celjanov, vsak
pa je bil v Ljubljano namenjen službe-
no. Zanimivo, vsi so se odločili za no-
voupeljani vlak.
Sonce je svoje žarke kot doktor aku-
punkturne igle pikalo v nas, ko se je iz
levega zavoja tam pri Cinkarni pokazal
resnično ZELENI VLAK. Najprej smo
vsi kot atleti na starterjev znak pogleda-
li na uro: da, vlak je točen! Hudimano,
naša železnica se je popravila! Lepo,
lepo!
URO IN DEVETNAJST MINUT
DO LJUBLJANE
Iz Celja seveda, da ne bo pomote in nepo-
trebne jeze ter kasneje tudi opravičevanja.
Posedli smo v vlak, ki ima dva »vezana«
vagona z ločenima prostoroma za kadilce in
nekadilce. Ob bstopu te najprej pozdravi pri-
jazen nasmešek stewardese ali spremljevalke
ali pa bolj starem »sprevodnika« pa tudi »kon-
dukterja«, nato pa prijetna glasba, ki ne poje-
nja vse do končne postaje in jo prekinejo sa-
mo takrat, ko spremljevalka preko zvočnika
ponudi različne potrebne informacije. Pose-
demo na sedeže, ki so zapisani na naših vozov-
nicah, minuta postanka je mimo in že se pelje-
mo proti Tremarju.
Prijetna, umirjena, lahko bi rekli tudi di-
skretna glasba, ki nobenega ne moti pri pogo-
voru ali branju pa tudi dremuckanju, je za
trenutek prekinjena...
»Vsem, ki ste vstopili v Celju, želimo do
Ljubljane prijetno in udobno potovanje. Med
potjo se ne bomo ustavili nikjer, samo v Ljub-
ljani. Zeleni vlak je simbol zelene pokrajine,
je pa tudi naš simbol, da vas skozi zeleni val
čimhitreje in čimudobneje pripeljemo tja,
kjer boste opravili svoje delo, pogovore...
Prijetno se počutite, vse kar pa želite, nas
vprašajte. Ce kdo želi v Ljubljani, da ga na
postaji čaka taksi ali rent-a-car naj to takoj
sporoči in vse bomo uredili.«
Sledi še obvezni »hvala za pozornost« in
ponovno glasba. Vse je v trenutku tako prijet-
no, da se ti sr.ce raztopi in obraz preveje blažen
nasmeh »kako je to O. K.« Nismo še dobro v
Laškem, ko nas spremljevalki že postrežeta z
obveznim sendvičem (zelo prijetno narejeno!)
in zatem s kavo ali sokom. Po izbiri, namreč.
Ko jih pobaramo po ceni vljudno povedo, da
je to že vračunano v ceno vozovnice. Da pa če
bomo še kaj naročili, tisto pa seveda plačamo.
Sedim v družbi Silva Krelja, pred leti odlič-
nega celjskega športnika, danes pa zdravnika,
ki se že več mesecev vsak dan vozi v Ljublja-
no na specializacijo, poleg njega pa je Ivan
Kramer, predsednik Medobčinskega sveta
ZSS. Beseda ni stekla o vremenu pa dnevnih
dogodkih ali celo športu, prvo je bil na »tape-
ti« ZELENI VLAK!
Silvo Krelj: »Ko sem 'ivedel za zeleni vlak
nisem mogel verjeti, da bo res tako udoben in
tako hitro v Ljubljani. V današnjem stanju, ki
vlada na naših cestah, je veliko bolje sesti v ta
vlak. Mirno lahko med več kot samo udobno
vožnjo študiraš, prebiraš gradivo ali časopisje,
klepetaš s sopotnikom ali pa tudi dremaš ob
prijetni glasbi. Spomnim se let, ko smo se
vozili z vlakom. Zadnjič sem se peljal takrat,
ko sem še igral rokomet. To pa je že dolgo.
Zdaj se bom s tem vlakom vozil večkrat. Sko-
da je le v tem, da ne odpelje iz Celja kakšne
pol ure prej."
Ivan Kramer: »To je več kot udobno in ta
vlak je lep dosežek naših železničarjev, ki si
prizadevajo, da bi tudi po svoji strani pripo-
mogli k hitrejšemu, varnejšemu in udobnejše-
mu prevozu.«
Anton Jelenko, podpred;jednik skupščine
občine Celje: »Vse je lepo, samo takšnih vla-
kov bi moralo biti še več.«
ZELENIH VLAKOV BO KMALU
ŠE VEČ
Ob prihodu v Ljubljano sem imel prilož-
nost, da sem se pogovarjal tudi z Naumom
Taštanovskim, ki je vodja ekonomske propa-
gande pri Železniškem gospodarstvu Ljub-
ljana:
»Do uvedbe ZELENEGA VLAKA je prišlo
zaradi potreb tržišča. Res je, da smo že pred
leti uvedli takoimenovane poslovne vlake za
ljudi, ki morajo hitro in udobno pripotovali na
kraj delovnega sestanka ali razgovora. Zal pa
so ti vlaki postali preveč »široki«. Zdaj imamo
zeleni vlak! Raziskava tržišča je pokazala, da
so najinteresantnejše proge Maribor-Celje-
-Ljubljana, Ljubljana-Zagreb, Murska Sobo-
ta-Ljubljana ter Pula-Ljubljana-Zagreb, žal
pa je ta relacija zaenkrat preveč zasedena, zato
smo se odločili za Maribor-Celje-Ljubljana.
Zeleni vlak je še posebej namenjen tistim pot-
nikom, ki danes na uvedeni relaciji uporablja-
jo osebni prevoz. Do uvedbe novega voznega
reda bomo pripravili še osem takšnih kompo-
zicij zelenega vlaka. To so uspešno obnovljeni
stari vlaki, ki pa imajo vgrajene močnejše mo-
torje, notranjost je praktično popolnoma no-
va, stene krasijo likovna dela slovenskih
ustvarjalcev itd. V tej kompoziciji, ki zdaj vo-
zi, je 92 sedežev in pet v salonu, kjer je možno
opraviti poslovne razgovore že med vožnjo in
tako dragocen čas ni izgubljen. Naslednja no-
va relacija bo po vsej verjetnosti že v jeseni
Murska Sobota-Ljubljana, sledila pa bo rela-
cija Pula-Ljubljana-Zagreb.«
Naum Taštanovski še pojasni odločitev o
zeleni barvi...
»Celotna zamisel je bila delana na podlagi
zelene barve. Zelena barva pomirja, zelena je
pokrajina in se tako lepo vključujemo vanjo,
poleg tega pa jo na ta način z vlakom (manj
onesnaževanja okolja!) tudi varujemo, kar je
danes še kako pomembno.«
VAŠ IN NAŠ ZELENI VLAK
Da so se pri ŽG Ljubljana resnično potrudi-
li v želji po splošnem zadovoljstvu vseh potni-
kov kaže tudi drobna pozornost s tekstom, ki
je natisnjen na zadnji strani voznega listka.
»Spoštovani!
Vaš in naš zeleni vlak vam nudi poleg udob-
nega, hitrega in varnega potovanja še posebne
ugodnosti:
brezplačen obrok,
dnevno časopisje,
možnost, da ob doplačilu uporabite salon,
ki je opremljen za poslovne sestanke in spre-
jeme do pet oseb in
možnost, da vam pokličemo taxi ali rent-a-
car z voznikom ali brez njega. Vozilo vas bo
čakalo na železniški postaji.
Svoje želje sporočite spremljevalkam vlaka,
ki vam bodo skušale ustreči, kolikor bo le
mogoče.
Radi bi vas opozorili na naslednje:
povratno potovanje lahko izkoristite najka-
sneje šesti dan od dneva v odhodu, vendar pa
morate dan in uro povratka določiti že ob
odhodu, ker vam bo le tako v ZELENEM
VLAKU zagotovljen sedež.
Ce odstopite od potovanja oz. ga prekinete,
morate vozovnico potrditi na vstopni oz. iz-
stopni postaji, da vam bomo v skladu s sploš-
nimi tarifnimi predpisi lahko vrnili del vplači-
la. Ob prevzemu vozovnice se prepričajte, da
so vsi podatki pravilni. Kasnejših reklamacij
žal ne bomo mogli upoštevati.
Železniško gospodarstvo vam želi prijetno
vožnjo!«
Lepo je, da je vse to res. Prepričali smo se
sami, da ne gre samo za napihnjeno reklamo,
ampak za dejstva.
Dobra pridobitev je ta ZELENI VLAK in
želeti je samo, da bi stalno vozil in še pogoste-
je kot doslej v naše splošno zadovoljstvo!
Vozni red ZELENEGA VLAKA je prila-
gojen ljudem, ki morajo v enem dnevu
opraviti na različnih krajih veliko dela,
zato pa je potreben hiter, varen in udoben
prevoz.
ZELENI VLAK zaenkrat vozi dvakrat
dnevno na relaciji Maribor-Ljubljana-Ma-
ribor in sicer vsak dan razen ob sobotah in
nedeljah:
6,00    11,50      Maribor      10,35   17,20
12,03    Pragersko    10,18
6,51    12,41        Celje 9,41   16,26
8,10    13,58     Ljubljana      8,25   15,10
št. 22 - 7. junij 1979
NOVI TEDNIK - stran 17
PLAHimKimAJ j
NOVICE IZ PD ŽALEC
V drugi polovici meseca
junija nameravajo Planinci
PD Žalec obiskati planince
na sosednjem Koroškem.
Tokrat bodo gostje Sloven-
skega planinskega društva
iz Celovca, ki združuje vse
planince-Slovence onkraj
Karavank. Obiskali bodo
edino slovensko planinsko
postojanko na Koroškem, ki
leži na Bleščeči planini (1080
m) pod Kepo. Od omenjene
postojanke je mogoče obi-
skati Gračenico 1360 m in
Komnico 1739 m. Sama po-
stojanka pa leži v neposredni
bližini Arihove peči, ki je
znana iz NOB na Koroškem.
Za ta obisk pripravljajo
pevci Svobode Žalec bogat
izbor slovenskih pesmi, ki ga
bodo izvedli ob srečanju žal-
skih in Koroških planincev.
Srečanje bo poleg planinske-
ga imelo še globlji pomen saj
bo to srečanje poglobilo so-
delovanje med Slovenci žive-
čimi onstran Karavank in
planinci iz matične domo-
vine.
Preteklo nedeljo so planin-
ci PD Žalec priredili izlet na
Golico - naravni park narcis.
Izleta se je udeležilo 40 pla-
nincev saj cvetoče planjave
narcis privabijo vsako leto ti-
soče ljubiteljev narave med
katerimi nikoli ne manjka
tudi planincev iz PD Žalec.
Kot že nekaj let nazaj bo
tudi letos skupina planincev
iz PD Žalec in sosednjih dru-
štev odšla na daljšo pot po
planinah sosednjih republik.
Letos se bodo udeležili tran-
sverzale Bratstva in enotno-
sti, ki jo prireja Planinska
zveza Bosne in Hercegovine.
Ta pot zajema devet manjših
transverzal od katerih se bo-
do žalčani udeležili dveh. Ti-
sti, ki so prehodili Jugoslo-
vansko transverzalo bodo
pridobili pravico do brona-
ste značke transverzale Po
planinah Bosne in Hercego-
vine. Pot bo trajala 9 dni,
prehodili pa bodo planine
okrog Glamoča, Livna, Duv-
na in Prozora med njimi naj-
bolj znana vrhova Cincar in
Radušo.
IVAN JURHAR
V MATKOV ŠKAF
Komisija za planinstvo pri
ZTKO Mozirje in PD Solča-
va prirejata v nedeljo, 10. ju-
nija vsakoletni pohod v Mat-
kov škaf. Zborno mesto bo
ob 8. uri pred gostiščem Lo-
gar v Logarski dolini. Skup-
ni odhod v škaf bo ob deseti
uri, izpred lovske koče v
Matkovem kotu. Lovska ko-
ča bo takrat tudi odprta. V
Matkovem škafu je 30 do 40
metrov snega, kar je najve čji
v zadnjih petdesetih letih.
MARTIN AUBREHT
KAJ PA CELJSKA LB?
Med planinskimi društvi
in skupinami, ki so že zaklju-
čili akcijo zbiranja obveznic
za Kredarico je planinska
sekcija Cinkarna Celje zbra-
la 75.580 dinarjev obveznic.
PD Zabukovica pa je zbralo
44.360 dinarjev obveznic ter
13.445 dinarjev gotovine. Za-
nimivo je, da je v propagan-
dnih materialih zapisano, da
zbirajo obveznice vsepovsod
pri Ljubljanski banki, med-
tem ko se LB Celje ni vklju-
čila v akcijo. Zanimivo bi bi-
lo izvedeti, zakaj ne?
FRANCI JEŽOVNIK
IZ ČASTNEGA
KODEKSA PLANINCEV
Narava, bogastvo in lepote
domače zemlje so zaklad, iz
katerega črpa planinstvo
svojo moč in poslanstvo. Va-
rovanje in negovanje narave
je v najširšem družbenem in-
teresu. Planinstvo je od nje-
ga odvisno in je zato toliko
bolj dolžno, da naravo dosle-
dno ohranja in je v tem priza-
devanju drugim za zgled.
Vedno bolj množično obi-
skovanje gora in sodobna
prometna tehnika in drugi
dosežki civilizacije vse bolj
ogrožajo prvobitnost gorske-
ga sveta. Zato je skrb za var-
stvo okolja in narave pereča
sodobna naloga planinske
vzgoje. Posebna dolžnost
planinca je, da skrbi za var-
stvo naravnih okolišev, ki so
neposredno ali posredno po-
vezani s planinstvom, zlasti
varstvo gorskih predelov,
naravnih parkov, planinske
flore in favne, predvsem za-
ščitenih cvetlic in živali, gor-
skih voda, planinskega
ozračja in okolja. Planinec
naj z osebnim zgledom in
ravnanjem prispeva k ohra-
nitvi gorskega okolja.
JANKO KAČ:
GRUNT
14
Hudo te bomo pogrešali med nami, vendar se bomo s teboj
veselili, če boš srečen v zakonskem stanu, kar ti želimo iz
vsega srca. Živel ženin Tona! Vsi so vzkliknili za Fron-
cem. Vidno ganjen jih je nagovoril Tona:
»Hvala vam, tovariši, da ste mi izkazali čast, ki je res
nisem vreden. Pokazali ste s tem, da vam je življenje več
kakor postava in prijateljstvo več kakor najsvetejše na-
vade. Stopite v našo hišo, da praznujemo v veselju ta
večer!«
Počasi so fantje vstopali in napolnili sobo, kjer sta jih
veselo sprejemala stara Kolenca in jih posajala po letih za
mizo. Kakor da je že svatbena gostija, so žvenketali kozarci
in se je vrstila pesem za pesmijo pozno v noč.
Vsa vas je spala, le dekleta so žalostna bedela in zaman
čakala fantov pod okna. Še huda bi bila na Tona, če bi ne
bile pesmi tako lepe. Le ena ni samevala. Babnikova Ka-
trica, pri kateri je slonel na oknu do zgodnjega jutra Kova-
čev Nejč, ki se zanj ni spodobilo, da bi šel na fantovščino
svojega svaka. Pogovarjala sta se, kako bo na njuni svatbi,
ko sta poslušala vrisk in jok fantovske pesmi. Preslišala sta
prvo petelinovo petje. Šele zadnji krajec ju je splašil, ko je
zvedavo pogledal iznad sosedove strehe...
X.
Mirno teče po izglajeni strugi na kmetiji življenje, kakor
zahtevata leto in vreme. Le o velikih praznikih z biljami se
ustavi to večno kolo. Gospodinja se ne gane iz kuhinje,
gospodar pa postopa zamišljen okrog doma. Edina skrb
mu je živina, da ne bo stradala krme in vode.
Največji praznik kmetije je svatba, ko se polaga temelj
novemu rodu, ki bo zamenjal onemogle roke očetov in
mater, se vgrizel v grunt in mu bo služil, doker mu zemlja
ne izpije zadnje kaplje krvi in bo stopil nov rod na njegovo
mesto. Kakor večji stražarji grude se izmenjujejo rodovi,
grunt pa ostane isti, poleg sonca edino večno. Slavnostna
izmena te večne straže je svatba - praznik kmetije.
»Prehitelo nas bo,« je zdvojevala Lena, ko je pekla ves
ponedeljek potice in klala perad za številne stave, da je ne
bodo vlekli skozi zobe in skrivaj odhajali domov na ko-
ruzno pogačo.
»Nič se ne bojte, mati, dokler sem vam še jaz v pomoč,«
jo je bodrila Micika, že vsa odsotna, tako da je bila materi
bolj v napotje kakor v pomoč.
Krepka je še bila mati Lena in jo je skoraj zbodlo hčer-
kino ponašanje s pomočjo, iz katerega je cula rahel očitek,
da je stara in pomoči potrebna. Nihče pač noče biti star,
najmanj pa kmet, saj mu starost vzame iz rok vajeti grunta
in ga potisne v kot, kjer mu vrača mladi gospodar milo za
drago, kakor je on nekoč posojal očetu. Že je videla Lena
tudi poleg sebe snaho, kar jo je tako ozlovoljilo, da se je
izpozabila:
»V pomoč? Kakor jajca kokoši! Z muko jih spravi revana
svet, ko se zgodnijo iz njih piščeta, pa že gredo po svojih
potih. Deset, deset let še bom sama vodila!«
»Ali niste nekaj rekli, mati?« se je zdrznila hčerka pri
zadnjih besedah in se prebudila iz svojih misli.
»Nič! Le lopar se mi sloči, ker ni vajen takih pogač,« je
zatajila mati svojo prenaglo besedo in varno vozila na
loparju, ki mu je podložila valjec, ogromno pogačo. Komaj
jo je porinila skozi sicer široko istanje v zakurjeno peč, kjer
se je že rumenila lepa vrsta potic.
»Ta bo za fante, kajne mati?« je naenkrat oživela Micika,
»ko pridejo na podoken.«
»Kako pa!« je pritrdila mati in spretno izpodmaknila
lopar, da se je vsedla pogača tja, kamor jo je bila namenila
in se ni potegnila za loparjem.
Ves torek je bilo toliko dela, da je Lena zvečer vsa trudna
vzdihnila: »Komaj bi zmogle delo, če bi mi zraslo še dva
para rok.« Tudi pri Kolenčevih so se pripravljali na slove-
sen dan in so pekli in cvrli, da je dišalo po vsej hiši in okrog
vseh voglov po svatbi. Sosedni kočarji so željno vihali
nosove, vlekli vase čudoviti vonj pečenega hleba, požirali
sline in sanjali o velikem petku, ko bo tudi njihove bajte
napolnil ta čudoviti vonj, ki ima primer le v vonju sveže
zemlje na pomlad za plugom.
Vas se je v torek zvečer že zgodaj upokojila in so bila že
ob desetih vsa okna temna. Na zapadu so se zbirali težki
oblaki k pozno jesenski nevihti.
»Da bi le dežja ne bilo,« si je želel Tona, ko je gledal pri
odprtem oknu v soparni večer »Zemlja je še prav vlažna.
Če bi jo nalilo, bi spet ne mogli ta teden spraviti pšenice v
zemljo... Eh, pa kaj mislim o setvi, saj bo šel ves ta teden v
nič. Jutri bo poroka. Komaj v petek se bo razšla svatov-
ščina, sobota bo za počitek. Da bi bilo že skoraj to pri
kraju!« Kar oblečen je legel na posteljo in so mu blodile
misli... Zaspal je šele, ko so petelini že odpeli jutrnjico.
Ko se je zdanilo, je bilo nebo po kratki nevihti kakor
umito dojenčkovo lice. Dežje poškropil prašne ceste, poži-
vil mlado zelenje ječmena ter prilil okrepčila travnikom, da
je gosta paša kar vidno rasla.
Pred domoma obeh zaročencev so obstajale kočije. Na
vpregah se je lesketala medenina in so v lahnem vetru
plapolali papirnati trakovi, vpleteni v grivah in repih svet-
lih kobil. Dostojanstveno so izstopali svatje, možje ogr-
njeni v težke, črne burmuse, žene vse v svili, okrog boka
opete s svetlimi pasovi iz križevačev Marije Terezije. Urno
so hodila okrog svatov za ta dan najeta dekleta in jim
nudila prigrizka za zajtrk. Hrupno so se pozdravljali savin-
ski veljaki pri Kolencu: šentrupertski Petek, gotovski Pre-
flak, gršovski Cepur in druga oddaljena botrija. Na nevesti-
nem domu pa je stiskal grobeljski Cajnar, starešina, roko
grajskemu Pankracu, kapelskemu Valaju, in zviška poki-
mal navzočim vaščanom.
Za deveto je bila oznanjena svatovska maša. Vendar so že
uro prej stale ob cesti radovedne ženske in čakale svatov-
skega »blagoslova«. Da jim ni bilo dolg čas, so še do do-
brega premlele mladi par. Otroci so se podili po cesti in
vreščali.
Na ženinov voz je sedel godec Levica in komaj krotil
svoje roke, dokler niso zlezli svatje v kočije.
»Poženi, Šimen!« je ukazal, danes zadnjič gospodar, oče
Matija.
Levica je zavriskal in mogočno raztegnil harmoniko v
svatbeni marš, ki se ga je bil naučil pri vojaški godbi. Na
samem cesarskem Dunaju je godel, ko se je ženil princ
Rudolf z vsiljeno mu Štefanijo. Čim je odjeknil prvi glas
svatbene pesmi, so se oglasili za vasjo topiči. Nemir je zašel
med ženske gruče ob cesti:
»Že gredo!«
V naglem diru se je pripeljalo šest kočij pred Kovačevo
hišo. Toliko, da so se pozdravili in izpili kozarec vina in že
je šlo proti fari v zloženem teku. Deset kočij še ni bilo na
nobeni svatbi, kar pomni dolina. Po njivah so orači ustav-
Ijali sredi brazd konje, da zamahnejo s klobukom v pozdrav
staremu fantu Tonu. najbogatejšemu ženinu v dolini.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 22 - 7. junij 1979
CELJE
V KLUBU MLADIH
Tegale pa morda niste vedeli
Tale je pa dobra! Nekaj let
hodiš mimo tistih vrat, na
zunaj ti je že vse znano, niko-
li pa ne pomisliš, da bi bilo
dobro videti, kako je znotraj.
Na vratih od časa do časa za-
gledaš kakšen plakat z vab-
ljivo vsebino in pomisliš, da
bi rad videl vse to. Že nasled-
nji trenutek pa te zagrne cel
kup drugih stvari in vse osta-
ne samo pri želji. In potem se
nekega dne po naključju
znajdeš tL n. Sedaj pa že lah-
ko povem, da govorim o celj-
skem Mladinskem klubu, ki
domuje na Cankarjevi 13, saj
veste, tisti vogal, na katerega
ateki in mamice gledajo pre-
cej nezaupljivo. Pa vam po-
vem, da je strah odveč. Nika-
kršni »huligani« se ne zbira-
jo tam, pač pa mladi, ki jih je
Celje polno in želijo v pro-
stem času tudi nekaj početi.
Klub deluje že 13 let, ven-
dar se je njegova usmeritev v
teh letih bistveno spremeni-
la. Včasih je bil namenjen or-
ganiziranju plesov in verjet-
no je od takrat ostal tisti sla-
bi sloves. Kasneje so nastale
razne komisije za šport, idej-
nopolitično delo in posebna
sekcija Odprti krog, ki se je
ukvarjala z raznimi kulturni-
mi dejavnostmi. Ta je sicer
razpadla, vendar so njeni čla-
ni aktivni v dejavnostih, ki
obstajajo danes. Cel kup jih
je: od foto, lutkovne, recita-
cijske, glasbene, filmske do
športne. Sodelujejo lahko tu-
di pri urejanju klubskega in-
formatorja. Vsak teden pri-
pravijo kakšen večer o glas-
bi, poeziji, filmu, aktualnih
problemih, na katere povabi-
jo zanimive goste. Tako sta
pred tednom dni gostovala v
klubu Marko Brecelj in pe-
snik Ivan Volarič-Fero, v če-
trtek pred dnevom mladosti
pa je v počastitev praznika
mlade zabaval Jani Kovačič,
hkrati je bila tudi razstava
članov foto sekcije. Ob po-
tresu v Črni gori so pripravili
večer, na katerem so prišli
na svoj račun mladi amater-
ski glasbeniki. Vstopnina, ki
so jo pobirali tisti večer, je
bila namenjena potresnemu
območju. Vsako leto poteka
tudi tekmovanje za najboljši
mladinski klub v Sloveniji,
na katerem redno sodeluje-
jo. Ker se bliža »mrtva sezo-
na«, usiha tudi klubska de-
javnost, jeseni pa bo znova
zaživela.
Vse to vodi svet kluba s
predsednikom, upravnik
Matjaž Jeršin pa jim pomaga
in skrbi, da delo kluba ne-
moteno teče. Vsi skupaj si
seveda želijo čim večje števi-
lo obiskovalcev. Vendar se s
tem pojavi problem prosto-
ra. Tisto, kar ima pri njih ime
velika dvorana, je malo večji
prostor, kamor se lahko zba-
še okrog 100 ljudi. Z večjim
zanimanjem in udeležbo
mladih pa bi se morda tudi
to spremenilo. Pa kaj, ko ne-
kateri niti ne vedo zanj. Tako
kljub svoji široki zasnovano-
sti nima tistega pomena, kot
bi ga naj imel, to je združeva-
ti mladino z vseh šol in iz
OZD v raznih dejavnostih.
Pa še nekaj mi ne da miru.
Nekdo mi je namreč prišep-
nil, da mladi prinašajo v
klub alkoholne pijače, rezul-
tat pa je - nekaj okajenih. Že
sama lokacija kluba je zelo
zanimiva, saj stoji nasproti
restavracije. Sicer pa je to
splošen problem. Ce se samo
spomnim plesa v hali Golo-
vec v počastitev Dneva mla-
dosti. Za zabavo mladih je
bilo res poskrbljeno. Naročil
si lahko vse: od viskija do
piva. Morda so nekateri pili
tudi toplo Coca-Colo. No, ja,
saj razumem. Treba je ven-
dar nadaljevati slovensko
tradicijo.
Ah, sem že zašla. Tole
pravzaprav ne spada h klu-
bu. Vendar pa se iz vsake si-
tuacije da potegniti tudi ne-
kaj prijaznega. Zagotovili so
mi, da se kljub vsemu izpla-
ča obiskati klub. Sama sem
se o tem prepričala, ko sem
poslušala brenkanje in petje
Janija Kovačiča. S pogovo-
rom z njim pa ni bilo nič, saj
ni bil zanj navdušen, dejal
mi je, naj raje napišem kaj o
klubu. Pa tudi sama nisem
bila najbolj ogreta. Njegove
pesmi mi povedo dovolj.
Veste, kaj si želim? Da ne
bi bilo vse skupaj tako kot v
pregovoru: psi lajajo, kara-
vana gre dalje.
TATJANA PODGORŠEK
OBTOŽUJOČI SLIKI
DOBRI, STARI KOZOLEC...
V času, ko toliko govorimo o prizadevanjih za čistejše in lepše okolje in za ohranitev
naravnih lepot, bi tale posnetek ne smel nastati. Pa vendar je!
V Dramljah, približno 50 metrov od tamkajšnje trgovine, tik ob gozdu, pod dobrim,
starim kozolcem se diči odvržena embalaža. Pogled nanjo ni nič kaj vzpodbuden, še
posebno ne ob misli, da je to (s kozolcem in gozdom vred) vendar lahko vnetljiva stvar.
Grmada, ki je povrhu vsega še tik ob hišah, se lahko vname že ob nepremišljeno odvrženem
cigaretnem ogorku, da o igri otrok, ki je najčešči vzrok hudim tovrstnim posledicam, sploh
ne govorimo. Na kratko bi temu lahko rekli kar nepremišljenost in neodgovornost odgovor-
nih.
Ob tem se lahko le vprašamo: doklej tako?
MATEJA PODJED
ZDAJ POZABLJEN, A JUTRI...
Saj je res že odslužil. Toda nekdaj simbol toplega domačega ognjišča (kurišča) bi si
zaslužil dostojnejše mesto na stare dni, pa tudi njegovo okolje je verjetno užaljeno zaradi
njegove zarjavele prisotnosti. Morda bomo kaj kdaj še presneto potrebovali stare dobre
štedilnike na trda goriva, že sedaj pa bi bil skrajni čas, da pričnemo spreminjati svoj odnos
do zemlje in okolja, ki ga odpadki onesnažujejo zaradi našega nečistega odnosa do prostora
v katerem živimo. Posnetek je bil narejen v nekem grebenu v smeri od Prevorja proti
Dobrini (Loka pri Žusmu).
Foto: D. Medved
OBČINSKO GASILSKO
TEKMOVANJE V CELJU
V počastitev Titovega rojstnega dne in dneva mlado-
sti je Občinska gasilska zveza Celje izvedla, dne 26.
maja občinsko tekmovanje pionirjev in mladincev. Na
tekmovanje, ki je bilo pri IV. osnovni šoli ob Dečkovi
cesti, je prišlo 29 desetin iz 13 gasilskih društev s
svojimi mentorji.
Tekmovali so v skupinah: pionirji A (od 7-10), pio-
nirji B (od 11-14), mladinci in mladinke.
Najštevilnejšo udeležbo sta imeli gasilski društvi Že-
lezarna Store in Šmartno v R. d. s po petimi deseti-
nami, po tri desetine sta imeli društvi Lopata in Voj-
nik, po dve desetini pa Ljubečna, Ostrožno, Prožinska
vas in Teharje.
Po množičnosti je letošnje tekmovanje preseglo lan-
skoletno, po tekmovalnih rezultatih pa je bilo nekoliko
slabše. Tako nekatere sicer odlične desetine ne bodo
mogle tekmovanje v regiji nadaljevati, ker niso dose-
gle določene norme v posameznih disciplinah.
Rezultati tekmovanja:
Pionirji A: 1. Železarna Store, 2. Vojnik I., 3.
Osrožno.
Pionirji A (mešano): Železarna Store.
Pionirji B: 1. Prožinska vas, 2. Ostrožno, 3. Socka.
Pionirke B: 1. Šmartno, 2. Železarna Store, 3. Lo-
pata.
Mladinci: 1. Prožinska vas, 2. Železarna Store, 3.
Ljubečna.
Mladinke: 1. Železarna Store.
Za vsa prva mesta so prejeli desetarji pokale, ostalim
udeležencem pa so podelili pismena priznanja.
FRANJO MAUER
RAZISKOVALNI
TEDEN V CELJU
Od 11. do 16. junija bo v
Celju prvič mladinski razi-
skovalni teden. Organizirata
ga raziskovalna skupnost
skupaj s celjskimi srednjimi
šolami, finančno pa ga je
podprla tudi izobraževalna
skupnost.
Cilj raziskovalnega tedna
je spodbuditi in navdušiti
mlade za raziskovalno delo,
ki naj razvije stalne oblike
dela na šolah, najprej v krož-
kih, nato v rednih progra-
mih. Osnovna tema razisko-
valnega tedna mladih v Ce-
lju je varstvo celjskega oko-
lja, v petih skupinah pa bo
sodelovalo več kot 50 sred-
nješolcev pod prizadevnim
mentorstvom svojih profe-
sorjev.
J. DOLENŠEK
SREČANJE
KOVINARJEV V
CELJU
Na začetku septembra bo
v Celju tretje delovno tek-
movanje oziroma srečanje
kovinarjev Slovenije.
Na predlog organizacijske-
ga odbora, ki je že pričel z
delom, se bo to tekmovanje
razširilo na ves teden. Zato
bo v tem času še več zanimi-
vih posvetovanj o inovacijah
itd. Pripravljena bo tudi raz-
stava o zgodovini kovinarjev
na Slovenskem itd.
M. B.
STADION OB
ŠOLI NA
PONIKVI
Ob celodnevni šoli na Po-
nikvi so pričeli graditi šta-
dion. Ta športno rekreacijski
objekt naj bi po predvide-
nem programu bil zgrajen že
do začetka novega šolskega
leta, najkasneje pa do zime.
Osnutek zanj so pripravili
krajani sami, sredstva za
gradnjo pa so iz samopri-
spevka, nekaj je prispevala
šola, del sredstev je iz potre-
snega prispevka ljubljanskih
občin, večino sredstev pa bo
prispevala TTKS Šentjur.
Stadion ob šoli bo, ko bo
zgrajen, velika pridobitev za
šolo in krajane Ponikve.
M. P.
Lestvico zabavnih melodij vam pokla-
nja TTG Celje - Turistična posloval-
nica, Titov trg 1, ki vas vabi na letova-
nje še zlasti izven sezone.
LESTVICA
ZABAVNIH
MELODIJ:
1. CHIQUITITA - ABBA
2. DARLIN'- FRANKIE MILLER
3. I WILL SURVIVE - GLORIA
GAVNOUR !
4. BICYCLERACE-QUEEN
5. APSOLUTNO TVOJ - MIRZINO
JATO
Plošče in kasete melodij, ki ste jih
izbrali, so vam na voljo v prodajnih
enotah KOVINOTEHNA - TOZD TE-
HNIČNA TRGOVINA Celje.
LESTVICA
DOMAČIH
MELODIJ:
1. KRKA SANJAVA-SLAK
2. PRAZNIK NARCIS - VESELI
PASTIRJI
3. RDECl DEŽNIKI-ALPSKI
KVINTET
4. MOJ HOBI - AVSENIK
5. VENCEK NARODNIH - DOBRI
ZNANCI
Nagrajenca: Milan Stebe, Solčava 47
Slavko Merlak, Kolodvorska 18, Slovenska Bistrica
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3 a, Celje
Lestvica domačih melodij je ni. sporedu vsak torek ob 17.15,
lestvica zabavnih melodij pa vsako soboto ob 17.45.
Vsakič nagrada mala plošča.__
$t. 22 - 7. junij 1979
NOVI TEDNIK - stran 19
pOKOMET
ODLOČITEV V NIŠU
/iero in Minerva na pragu II. zvezne lige?
Prvenstvo v I. zvezni ro-
((ometni ligi je pred xak-
Ijučkom. V soboto ob 18.30
uri bo zadnje kolo. Kolo, ki
odloča o tem, katero moš-
tvo bo poleg Partizana iz
fleke izpadlo iz društva naj-
l)oljših. Prvak je že znan! To
je Partizan iz Bjelovarja, ki
je že devetič osvojil naslov
prvaka.
Nas pa zanima končni
uspeh celjskega Aera, ki je v
soboto po dobri igri v prvih
desetih minutah premagal v
republiškem derbiju Kolin-
sko-Slovana 21:18 (11:9). Za-
služeno! Toda ta zmaga je
imela le priokus grenkosti,
kajti trenutno enajsto mesto
Aera na lestvici ne daje kaj
dosti možnosti celjskim ro-
kometašem za obstanek v
ligi.
V zadnjem kolu pa igrajo
omenjena moštva takole: Že-
lezničar Niš-Aero, Metalo-
plastika-Crvenka, Kolinska
Slovan-Borac, Crvena zvez-
da-Partizan Bjelovar.
Ce upoštevamo, da so vsa
moštva v zadnjih kolih bila
doma uspešna, potem bi po
tej logiki tokrat morala zma-
gati tudi Metaloplastika in
Crvena zvezda ter bi Celjani
ostali na predzadnjem me-
stu. Od »tujih« srečanj torej
ne moremo pričakovati po-
moči. Vse je torej odvisno od
samih igralcev Aera, da v
zadnjem srečanju zaigrajo
zbrano, mirno in predvsem v
obrambi zelo dobro. Le tako
lahko uspejo in osvojijo re-
šilno točko. Seveda pa bo
potem odšel v drugo ligo Že-
lezničar iz Niša, ki pa je do-
mačin. V takšni atmosferi bo
mlado celjsko moštvo igralo
zelo težko.
Realno torej imajo Celjani
zelo minimalne možnosti za
končni uspeh. Uspeli bi le,
če dosežejo v Nišu ugoden
rezultat oziroma da bi Crven-
ka dosegla v Sabcu točko ali
dve. V to pa je težko verjeti,
kajti tudi s porazom so igral-
ci Crvenke drugi. Prvaki pa
ne morejo biti več.
Prvenstvo je torej konča-
no. Celjani pa so izgubili ve-
liko borbo z ostalimi klubi
nekaj kol nazaj. Po nesreč-
nem porazu proti Metalopla-
stiki v Celju bi morali v osta-
lih srečanjih vložiti več žara
in volje v igro. Sedaj, v zad-
njih kohh, ko so ostale ekipe
modro in taktično igrale in si
pridobivale rešilne točke na
gostovanjih, ni bilo več moči
in možnosti za rešitev. Vse
torej ostane na samih igral-
cih, da si s svojo življenjsko
igro v Nišu zagotovijo mesto
med prvoligaši. Morda pa
bodo le uspeli!?
J. KUZMA
ATLETIKA
SKROMEN MLADI START
Pionirke osme, pionirji pa šesti v republiki!
Maribor je bil prizorišče
letošnjega republiškega
pionirskega atletskega pr-
venstva, na katrerem je so-
delovala tudi reprezentan-
ca celjskega področja, ki
združuje 6 občin (Celje, Ža-
lec, Laško, Šentjur, Sloven-
ske Konjice in Šmarje pri
Jelšah). Reprezentanca iz
celjskega področja je doži-
vela velik neuspeh. Pionir-
ke so bile na zadnjem
osmem, pionirji pa šele na
šestem mestu! Tudi med po-
samezniki je v Celje priro-
mala le ena sama bronasta
kolajna. Lani so bili pionir-
ji Celja na podobnem pr-
venstvu v Novi Gorici repu-
bliški prvaki, pionirke pa
tretje, ob tem pa so osvojili
še kopico kolajn v posamez-
nih disciplinah. Od kod
naenkrat takšno nazadova-
nje?
Vzroke ni iskati le v me-
njavi generacije sposobnih
mladih atletov in atletinj. Za-
taknilo se je že pri različnem
pojmovanju dela s selekcija-
mi. V Kladivarju menijo, da
takšno delo ni le njihova
skrb, na ZTKO Celje pa se
držijo dogovora o politiki ra-
zvoja vrhunskega športa v
naši občini, kjer nudijo vsa
materialna sredstva in to de-
lo prepuščajo izključno no-
silcem kvalitete. V tem pri-
meru je to AD Kladivar, ko
gre za napredek atletike.
Problem pa ima vsekakor
večje razsežnosti. Ob tem
zadnjem neuspehu slišimo
tudi očitke na račun šolske
telesne vzgoje, da je atletika
kot obvezen sestavni del uč-
nih načrtov na vseh šolah
preveč zapostavljena, da ni
prave koordinacije pri razpi-
su tekmovanj tako za osnov-
ne in srednje šole, da šole le s
težavo z dokajšnjo zamudo
prejemajo rezultate moštve-
nih tekmovanj in posamez-
nikov itd. Mariborski primer
pa tudi nazorno kaže, da je
atletika v širši celjski regiji v
občinah izredno zanemarje-
na v primerjavi z drugimi
športi.
Ob tem neuspehu ne gre
sedaj za »ping-pong«, za ob-
tožbe katera stran ima prav
ali nosi večji del krivde. Poi-
skati bo treba skupna stali-
šča, oblikovati dogovor in
sporazum o delitvi dela, o
večji skrbi tako ZTKO in AD
Kladivar ter šol in ŠŠD o me-
stu in vlogi atletike v vseh
sredinah kot prednostni
športni panogi. Primer pa
kaže, da bi bilo nujno po-
trebno za množične oblike
atletske aktivnosti oblikova-
ti posebne atletske občinske
odbore, na ravni območja in
področja pa območne in po-
dročne strokovne zveze, ki
bi skrbele za razvoj te pano-
ge od vadbe selekcij do
ustreznega izvajanja tekmo-
vanj v krosih in osnovnih at-
letskih disciplinah.
Samo takšna pot bo lahko
v prihodnje vodila k lepšim
uspehom in rezultatom v
pionirski in mladinski atle-
tiki.
K. JUG
JADRANJE NA
DESKI
Društvo za šport na vodi
NIVO Celje, sekcija za jadra-
nje na deski, pripravlja v ok-
viru svoje dejavnosti že prvo
klubsko regato, ki bo v sobo-
to, 9. junija na Smartinskem
jezeru. Vsega skupaj bodo
letos imeli pet klubskih re-
gat, štiri pa bodo štele za
izbiro klubskega prvaka. Ra-
zen tega se bodo člani te sek-
cije, ki se je šele letos spo-
mladi vključila v društvo,
udeležili tudi državnega pr-
venstva in dveh mednaro-
dnih regat, ki jih organizira
Delta klub iz Ljubljane. Sa-
mi pa bodo organizirali še
dve medklubski regati in
klubski maraton v jadranju z
desko od Poreča do Portoro-
ža. V okviru sekcije dela zdaj
32 članov, zato je pričakova-
ti, da bo v soboto startalo več
kot 20 jadralcev z desko, ki
bodo s svojimi pisanimi jadri
dali Šmartinskemu jezeru
svojstven pečat.
F. P.
»ŠKRIPANJE« MED
MLADIMI ATLETI ADK
Stadion Boris Kidrič je bil v soboto prizorišče kvali-
fikacijskega tekmovanja za atletski pokal Slovenije v
kategoriji ml. mladincev in mladink. Prav na tem tek-
movanju smo bili priča nekaterim razpokam v razvoju
mladinske atletike, ki so nevarne za nadaljnji napre-
dek v množičnosti in kvaliteti. Uvrstitve v posameznih
disciplinah in rezultati niso spodbudni. V primerjavi s
prejšnjimi leti je čutiti nazadovanje. Kar poglejmo si
uvrstitve zastopstva AD Kladivar. Pri ml. mladinkah
so Celjanke od 10-tih disciplin pobrale le dve zmagi.
Na nizkih ovirah, v metu diska in v skoku v višino
zasledimo na prvih treh mestih mlade zastopnice iz
Velenja. AK Velenje veljajo vse čestitke in priznanje za
napredek pionirske in mladinske atletike, kar izpri-
čuje njihovo tesno povezanost s šolami, iskanju talen-
tov in dobro strokovno delo z nadarjenci. Pri ml. mla-
dincih je Kladivar pobral od 12-tih disciplin 5 zmag. Tu
so Celjani prevladovali v skoku ob palici in v skoku v
višino, kjer so pobrali vsa tri prva mesta. Zaskrbljujoča
pa je bila zasedba v nekaterih disciplinah. Tako je npr.
v metu kopja pri mladinkah nastopila le ena sama
tekmovalka... In vendarle je met kopja atraktivna in
privlačna disciplina za mlade športnike! ^
Kritičen zapis naj bi služil za razmišljanje tehnič-
nih štabov in trenerjev v osnovnih atletskih organi-
zacijah, pa tudi organizacijskim delavcem, da bi z
ustreznimi prijemi in dolgoročno športno politiko
odpravili razpoke, ki se kažejo v teh »sušnih« dneh
tudi pri razvoju mladinske atletike. K. JUG
Bodo Grižani gledali tekme II. zvezne lige? Možnosti so!
Grižani so v prvem finalnem srečanju uspeli proti Lipi. Na
posnetku lep prodor Močivnika na zadnji tekmi rednega
prvenstva proti Brežicam. Foto: T. Tavčar
USPEH MINERVE IN VELENJA
Na drugi strani pa v republiških finalnih tekmah igrajo
naši predstavniki odlično. Minerva iz Griž je v prvem sreča-
nju doma zasluženo premagala Lipo iz Ajdovščine z rezulta-
tom 22:18 in si priborila prvi del točk za vstop v drugo
zvezno ligo. Grižani bodo v soboto igrali povratno tekmo.
Ne glede na morebitni poraz, lahko je ta tudi višji od štirih
zadetkov, bodo potem odigrali v Trbovljah tretjo odločilno
tekmo! Torej imajo možnost, da zaigrajo v drugi zvezni ligi.
Enak uspeh pa so dosegle tudi igralke Velenja, ki so v
gosteh premagale Preddvor 16:14 in so z eno nogo že v drugi
zvezni ligi. Doma bo potrebno samo ponoviti dobro igro in
zmagati ali pa igrati neodločeno in celjsko rokometno po-
dročje bo doseglo v ženskem rokometu najvišji uspeh v
zgodovini.
Kaj pa ostali rezultati? Vsi so uspešni. Moška vrsta celjske
selekcije je v Celju premagala Črnomelj 25:22. V povratni
tekmi bo potrebno samo igrati na zmago in tudi minimalni
poraz jih zagotavlja deveto mesto na lestvici skupnega repu-
bliškega prvenstva. Šoštanj pa si je že priboril tretje mesto v
republiški ligi z visoko zmago nad Pekom iz Tržiča 29:17. V
povratni tekmi vsekakor ne morejo Soštanjčani izgubiti
tako visoko. In še rezultat ženske tekme - Smartnega. De-
kleta so gostovala v Ljubljani in tesno izgubila proti Ljub-
ljani 16:17. V povratni tekmi so torej možnosti za uspeh.
J. KUZMA
KOŠARKA: ŽALEC IN ELEKTRA
Na področju medobčinske košarkarske lige Žalec se je
že pričelo prvenstveno tekmovanje v ligi za kadete in
člane. Nastopa 20 ekip, kar je v liga sistemu do sedaj
največ. Rezultati:
Člani 4. kolo: Kovinar-Zalec 88:109, Gren-Gradis 96:91,
Prebold-Rimske Toplice 71:78 in Zagrad-Garant 61:73.
V ODBOJKI BRASLOVČE PRVE
V žalski občini se je končalo, občinsko tekmovanje v od-
bojki za moške.
Pri tem je treba poudariti, da sta se ekipi Braslovče II. in j
Garant vključili šele v spomladanskem delu. '
Pred dnevi je bil tudi odbojkarski turnir za članice. Nasto-J
pilo je osem ekip, zmagala pa je ekipa Braslovč. ]
Na republiškem prvenstvu za mladince, ki je bilo na;
Bledu, je selekcija Savinjske dosegla četrto mesto, kar jej
eno boljše kot lani, ko je bilo podobno tekmovanje v Bra- i
slovčah.
T. TAVČAR.
ŠAHOVSKI
NOVICI IZ
ŽALCA IN
CELJA
šahovski klub Žalec je
pripravil redni mesečni
brzotumir, kjer je nasto-
pilo samo sedem tekmo-
valcev in zato je bilo tek-
movanje dvokrožno.
Zmagal je Turk, ki je
zbral 13,5 točke pred Cre-
panom, Pipalom, Grobel-
nikom, Lampretom itd.
Aktivna šahovska sek-
cija tozd Maloprodaja
Tkanina Celje je pripravi-
la ekipni brzoturnir, kjer
je zmagal organizator
TKANINA pred AAjdov-
ščino in Koprom. Za zma-
govalca so nastipili Cre-
pan, Leskovšek, Lah in
Grobelnik.
V soboto bo tekmova-
nje med tozdi v DOBRI-
NI, kjer se bodo delavci
športniki spoprijeh v šti-
rih poanogah - malem
nogometu, streljanju,
kegljanju in šahu.
JOŽE GROBELNIK
V ROVI N J PO NASLOV
v soboto in nedeljo bo v Rovi-
nju zaključno tekmovanje v keg-
ljanju za državno prvenstvo. V
finalu nastopajo tudi kegljavke
Celja, ki branijo lani osvojen na-
slov prvaka. Hmezad iz Žalca pa
je osvojil v letošnjem prvenstvu
peto mesto.
Pred finalnim nastopom so Ce-
ljanke tretje za Rijeko in Kon-
struktorjem ter pred Podravko
LIBELi ZIMSKI
NASLOV
Na četrtih zimskih športnih
iffrah ITC so imeli največ uspe-
ha smučarji celjske Libele, ki so
v soboto na dobro pripravljenih
smučiščih na Okrešlju preprič-
ljivo zmagali pred Kovinote-
hno, Ferralitom iz Žalca in Ki-
gom iz Iga pri Ljubljani.
Članice - Hojan (Kovinote-
hna) 22,85, Jelen (Ferralit) 23,54,
Belak (Ferralit) 23,64. Mlajši čla-
ni: Govedič (Kovinotehna)
30,81, Bovka (Kig) 33,10, Kalan
(Kovinotehna) 33,45. Starejši čla-
ni: Tanšek 36,62, Mule j 38,84 in
Banič (vsi Libela) 41,23.
TRIKRAT USPEŠNI
v republiiki nogometni ligi so
tokrat naii predstavniki kar tri-
krat uspeli. V Celju so nogome-
taši Kladivarja, po skromnih re-
zultatih v zadnjih dneh, le poka-
zali dobro igro in gladko prema-
gali Dravo 3:1. Samo srečanje
na Glaziji je bilo tehnično do-
bro, zadetke za Kladivar pa sta
dosegla Kokotec v 1. in Savič v
40. ter 76. minuti. Žal pa sta bila
ob koncu srečanja izključena
zaradi nešportne igre dva celj-
ska igralca Kokotec in Haran-
bašič.
Lep uspeh so dosegli nogome-
taši Smartnega, ki so v Maribo-
ru po zadetku Kopušarja v 66.
minuti zmagali 1:0. S tem uspe-
hom so prevzeli vodstvo na le-
stvici. Uspešni pa so bili tudi
predstavniki Uniorja iz Sloven-
skih Konjic, ki so doma prema-
gali Litijo 2:1.
Na lestvici je ekipa Smartne-
ga prva, Kladivar četrti in
Unior peti. V prihodnjem kolu
pa igrajo: Litija-Kladivar in
Smartno-Unior.
J. KUZMA
ŠPORTNI PAR
NA
ŽIVLJENJSKO
POT
v soboto, Z. junija, sta
si izdahnila življenski
»da« znana celjska šport-
nika in športna delavca.
Poročila sta se namreč
trener in pred tem odli-
čen igralec celjskega ko-
šarkarskega kluba Libe-
la Zmago Sagadin ter
igralka v ženski ekipi
istega kluba Majda Bo-
rovšak. V skupnem živ-
ljenju jima želimo vsaj
toliko uspehov, kot v di-
namični igri pod koši. Pa
srečno!
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 22 - 7. junij 19|
Maks Korošec (levo) in njegov trener
Detlef v dresu šaolina.
MAKSINŠAOUN
Bil sem v Grevenbroichu. V tem nem-
škem mestu deluje slovenska sekcija »Ce-
lje«, ki združuje v svojih vrstah številne
delavce na začasnem delu v tujini.
Tu sem srečal tudi Celjana Maksa Ko-
rošca.
Smo v času izredne priljubljenosti
orientalskih borilnih športov, kot so kara-
te, kungfu, šaolin in drugi, ki navdušujejo
mladino po vsem svetu.
Maksa posebno navdušuje šaolin. Zato
ta šport redno trenira.
Želel sem zvedeti kaj več o tej manj
znani borilni veščini. Zato me je Maks
povabil na trening. Tam mi je predstavil
tudi svojega trenerja Detlefa, s katerim
sta tudi dobra prijatelja. Maks ima trenin-
ge večkrat na teden in tako mu vzame
šaolin precej prostega časa.
Ima šaolin dolgo tradicijo?
Šaolin je najstarejši organizirani kitaj-
ski borilni sistem in je zelo težak. Karate
obvladaš v desetih letih, za šaolin pa baje
potrebuješ tudi do trideset let.
Kakšen je cilj šaolina?
Šaolin je le za obrambo. Ima tudi svojo
filozofijo in je v zvezi s hipnozo in akro-
presuro.
Kje je šaolin najbolj razširjen?
Najbolj popularen je tu, v Nemčiji. Pre-
cej pristašev ima tudi v Alžiriji, Maroku,
Belgiji, na Nizozemskem, Japonskem. Ja-
ponski šaolin se po tehniki razlikuje od
kitajskega.
In kakšen je tvoj odnos do šaolina?
Ta borilna tehnika me zelo navdušuje.
Treniram že tri leta in to skoraj vsak dan.
Tako mi ni nikoli dolgčas, združujem pa
tako tudi prijetno s koristnim.
Se veliko športnih užitkov, Maks!
BRANKO JERANKO
SPOMINSKO
OBELEŽJE V
ŠMARTNEM
Delovni ljudje in krajani Šmartnega v
Rožni dolini bodo svoj krajevni praznik,
4. junij, v spomin na srečanje aktivistov
Osvobodilne fronte na ta dan 1943. leta,
počastili v soboto, 9. junija. Slavje bo v
Slatini pri Smartnem v Rožni dolini, pri
Lebičevih. To je namreč hiša, kjer so se v
noči od 14. na 15. december 1944. zbrali
partizani in aktivisti in odkoder so krenili
na znani napad na Stari pisker za rešitev
številnih političnih zapornikov.
Na tej hiši bodo v počastitev krajevnega
praznika odkrili spominsko obeležje, si-
cer pa se bo proslava v soboto, 9. t. m.,
pričela ob 15. uri. Na njej bodo sodelovali
tudi domači pevci, člani folklorne skupi-
ne ter šolarji. Zaigrala bo tudi godba na
pihala iz Malih dol.
Praznik Šmartnega v Rožni dolini bo
tudi priložnost za srečanja političnih za-
pornikov Starega piskra, ki so bili v tisti
decembrski noči tako nepričakovano
osvobojeni.
ALPINISTIČNI KOTIČEK
OŽIVLJENA TRADICIJA
PD Solčava Je izvedla Herletov veleslalom na Okteši ju
Kmalu po vojni je bil »Her-
letov smuk« na Okrešlju ena
največjih in najkvalitetnej-
ših prireditev pri nas. Starta-
li so najboljši domači in tudi
inozemski smučarji, pred-
vsem tekmovalci iz Avstrije,
na čelu z darnim Tonijem
Seilerjem, ki je prav na
Okrešlju zabeležil kot 17-le-
ten fant prvo mednarodno
zmago.
Več kot 150 tekmovalcev
je ob 1. maju grizlo strmino
proti Savinjskemu sedlu in v
dobri uri so prehodili vzpon
do starta tik pod jugoslovan-
sko-avstrijsko mejo. Čakala
jih je skoraj 3 km dolga in
naporna proga do ravnine
Spodnjega Okrešlja. To je bi-
la »zlata klasična doba« tek-
movalnega smučanja, ki ga
danes ne poznamo več. Ure-
jene »piste« in žičnice so da-
le smučanju novo smer in
tekmovalci-pešaki so postali
prava redkost. Herletov vele-
slalom je prav zato že skoraj
postal zgodovina.
Solčavani so letos po 15-
letnem premoru obudili tra-
dicijo in se spomnili domači-
na Francelna Herleta, sijaj-
nega smučarja in vrhunske-
ga alpinista predvojne gene-
racije. Ta veliki mož je padel
na dan osvoboditve kot par-
tizan. V požgani domačiji so
končali v ognju njegovi zapi-
ski s hribov, pokali in plake-
te s smučarskih tekmovanj -
njegova dela v alpinizmu pa
bodo ostala za vedno vklesa-
na v stenah Ojstrice, Radu-
he. Poljskih devic in Velike-
ga vrha.
Preteklo nedeljo sicer ni
bilo velike udeležbe in slav-
nih imen, začetek pa je bil
dober in vsi upamo, da bodo
Solčavani s tradicijo nadalje-
vali. Tekmovalo je 25 članov
športnih in planinskih dru-
štev, gorske reševalne službe
in AO Celje. Najbolje so se
tokrat odrezali mladi iz Nove
Štifte, drugi so bili domačini
- Solčavani, tretji gorski re-
ševalci iz Celja, četrti alpini-
sti iz Celja, peti pk-iinci
Ljubnega itd.
Vse priznanje za odlično
izvedbo domačinom - nasle-
dnikom Herletovega Fran-
celna. CIC
Lepa smučišča nad Okrešljem so zopet oživela. Na posnetku je označena nekdanja
Herletova proga s Savinjskega sedla na spodnji OkrešeiJ.
Ml IN ZDRAVJE
O BOLEZNIH SRCA
PISE: dr. JANEZ TASiC speciahst internist - kardiolog
Z razvojem civilizacije je
število bolezni srca vedno
večje in med temi je na
prvem mestu koronarna bo-
lezen in hipertonija, ki pov-
zročajo smrt v večjem pro-
centu kot katera koli druga
bolezen. Čeprav še niso v
popolnosti ugotovljeni in
razjasnjeni vzroki teh bo-
lezni je brez dvoma mode-
ren način življenja doprine-
sel velik del k njihovi poja-
vi in razvoju. Premajhna fi-
zična aktivnost, preobilna
prehrana, kajenje, vse pogo-
stejši emocionalni stresi, so
samo nekateri od vzrokov,
ki pospešujejo nastanek te
bolezni.
Posebno pomemben je
simpatični živčni sistem, ki
je velik posrednik pri na-
stanku bolezni srca in ožilja.
Koronarna bolezen, to je
bolezen srčnih žil, ki oskrbu-
jejo srce s kisikom, je najpo-
gostejša v višje razvitih deže-
lah. Tu se število teh oolni-
kov iz leta v leto veča, do
45-50 leta starosti je 4-krat
pogostejša pri moških kot
pri ženskah, vendar se po 50
letu ta odnos vedno hitreje
izenačuje. Pri moških se jav-
lja najpogosteje med 40 in 60
letom starosti, to je v letih, ki
so najbolj produktivna, ko
človek v svoje delo vlaga naj-
več znanja in izkustev. Števi-
lo invalidov zaradi koronar-
ne bolezni se iz leta v leto
veča. V svetu ustanavljajo
vedno nove institucije, ki se
ukvarjajo z rehabilitacijo ko-
ronarnih bolnikov.
V razvitih deželah se vrača
na delo po prebolelem in-
farktu srca celo 80% vseh
bolnikov, medtem pa je pro-
cent uspešno rehabilitiranih
in vrnjenih ljudi na delo pri
nas bistveno nižji.
Uspeh pri zdravljenju ko-
ronarne bolezni bo tem večji,
čim prej bomo pričeli s pre-
vencijo, to je z odstranjeva-
njem povzročiteljev to je ri-
zičnih faktorjev ateriosklero-
ze. Veliki ameriški kardiolog
D. White pravi, da je smotr-
no pričeti s profilakso že
med 20 in 40 letom. V času
korejske vojne so na obduci-
ranih vojakih ugotovili, da se
ateriosklerotski proces javlja
že pri mladih ljudeh, ki niso
starejši od 20 let. Tako je ate-
rioskleroza izražena že v za-
četku tretjega desetletja živ-
ljenja in tukaj smo s profi-
lakso že v zamudi, vendar to
ne pomeni, da nima smisla
tudi pozneje pričeti z njo. Ni-
koli ni prepozno, vendar bo
o tem govora na koncu teh
kratkih razmišljanj in prika-
zovanju dejstev, ki so prese-
netljiva in lahko vodijo k
uspehu le, če bomo v pre-
venco usmerili širšo družbo
in vsakega posameznika. V
to akcijo moramo vključiti
ves vzgojno-izobraževalni si-
stem, od šol do vseh medijev
s katerimi komunicira široka
populacija, redne sistemat-
ske preglede predvsem rizič-
ne populacije in postavljanje
zgodnje diagnoze ter ocene
funkcionalne sposobnosti
bolnika. Redni sistematski
pregledi se naj vršijo v sklo-
pu epidemioloških študij, ki
bi dale širši pregled nad ce-
lotno populacijo, oceno in
evalvacijo rizičnih faktorjev
in pravočasno pripeljale pa-
cijenta do specialista za bo-
lezni srca in ožilja nato nazaj
do svojega zdravnika, ki bo
nato do konca življenja za-
sledoval in kontroliral zdrav-
stveno stanje tega bolnika.
Za preventivno diagnosti-
ko naj bi skrbele delovne or-
ganizacije, kjer so delavci za-
posleni, vojaška zdravstvena
služba v času služenja voja-
škega roka, ki bi sistematič-
no kontrolirala lasten kader,
ter osnovna zdravstvena
služba v sklopu rednih pre-
gledov ter epidemioloških
študij.
Faktorji rizika pospešujejo
nastanek aterioskleroze. Da-
nes se le-ti smatrajo kot bo-
lezni samouničenja, zato ni
čudno, da se v svetu vse gla-
sneje sUši glas o škodljivosti
cigaret, alkohola, jemanju
raznih tablet in nepravilni
prehrani.
Z razvojem aterioskleroze
nastajajo spremembe v raz-
nih organih, vendar bo o teh
problemih in o njeni preven-
ciji govor v naslednjih nada-
ljevanjih.

Da ne bo moški spol zapostavljen, vai
tokrat predstavljamo oddelek moškega p«
rila v veleblagovnici T.
Kot prvo - moške majice različnih barv, tu«
potiskane. Tale na sliki stane 173,12 din.
Moške kopalke različnih proizvajalcev: Be
ti, Pletenina, Lisca, Toper in uvožene spee
do; cene so do 115-280 din.
Moške srajce s kratkimi rokavi - različnik
barv, vzorcev in seveda krojev. Cene 04J
leve proti desni: 277,09 din, 280,53 din ii
334,91 din.
Pa še bluzoni iz bombaža in lana za poseb-
no vroče dni po 360 din.
Ne, nismo pozabili na moške halje. En pri-
merek je na spodnji sliki, veliko pa jih je v T,
črtastih in enobarvnih. Cena 705,38 din.
št. 22 - 7. junij 1979
NOVI TEDNIK - stran 23
KRONIKA
PROM. NESREČE
PRETESNO SREČANJE
V Skofji vasi, pri hiši št. 30,
sta se srečala voznika oseb-
nih avtomobilov EDVARD
JURHAR, 47, iz Celja in JO-
ŽE BRILEJ, 38, iz Vojnika.
Zaradi pretesnega srečanja
pa sta vozili trčili, pri čemer
je nastalo za 75.000 dinarjev
materialne škode, težje pa
sta se poškodovala voznik
Jurhaf in sopotnik v njego-
vem avtomobilu.
JAMA NA CESTI
Iz Ljubečne proti Trnova-
Ijam se je peljal s kolesom na
pomožni motor IVAN
STRUBELJ, 61, iz Celja. V
Leskovcu je zapeljal s spred-
njim kolesom v jamo, ki jo je
na cesti »naredila« pretekla
zima, in padel, pri čemer se
je težje ranil.
PEŠ OB PROGI
Tovorni vlak, ki je peljal
na relaciji Ponikva-Poljčane
je v kraju Luterje do smrti
povozil pešca, VITOMIRJA
TRBOJEVICA, 33, iz Celja.
Trbojevič je šel peš ob progi
in vlak ga je zbil 5 metrov
naprej, tako da je obležal ob
levem tiru na nasipu mrtev.
V VARNOSTNO
OGRAJO IN SEMAFOR
Po Titovem trgu je pripe-
ljala do križišča pred pošto v
Celju voznica osebnega avto-
mobila SONJA BUDNA, 42,
iz Celja in tu zavijala v levo
na Cankarjevo ulico. Zaradi
neprimerne hitrosti na mo-
kri cesti pa jo je zaneslo v
desno v varnostno ograjo
pred Mladinskim klubom,
nato pa še v steber semafor-
ja. Voznica in sopotnica, ki je
bila na sprednjem sedežu,
sta se lažje ranili, škode pa je
za 15.000 dinarjev.
SPREGLEDAL JE
PRIKLOPNIK
Skozi Tržišče, po rahlem
klancu navzgor, se je peljal s
kolesom na pomožni motor
ŠTEFAN POSL, 57, iz Sv.
Jurija. Prehitevati ga je pri-
čel voznik tovornjaka s pri-
klopnikom JOŽE PLAV-
CAK, 24, iz Zagaja. Ko je bil
tovornjak mimo, je Posl ne-
nadoma zapeljal v levo (ker
je verjetno spregledal priko-
lico) in se zaletel v sprednjo
desno stran priklopnika.
Zbilo ga je pod desno kolo,
ki ga je povozilo, tako da je
bil Štefan Posl na kraju ne-
sreče mrtev.
PREHITEVANJE V
OVINKU
Motorist ANDREJ PO-
ŽUN, 29, iz Celja je v Ljubiji,
ko je pripeljal iz mozirske
smeri, pričel v blagem levem
ovinku prehitevati osebni
avtomobil. Ker pa je Požun
vozil prehitro, ga je zaneslo s
ceste po nasipu več kot 14
metrov daleč. S sprednjim
kolesom je udaril ob rob
poljske ceste, od tu pa ga je
odbilo 27 metrov daleč na
njivo, kjer je obležal težje ra-
njen in so ga prepeljali v celj-
sko bolnišnico.
SPREGLEDAL JE, DA
GA PREHITEVA
Iz Šoštanja proti Velenju
se je peljal s kolesom na po-
možni motor MILAN BRI-
TOVŠEK, 23, iz Škal pri Ve-
lenju. Pri »CJalvaniki-Gore-
nje« ga je dohitel in pričel
prehitevati voznik osebnega
avtomobila MARJAN GOM-
BAC, 25, iz Maribora. Ko sta
bila že vzporedno, pa je kole-
sar nenadoma zavil v levo in
trčil v osebni avtomobil. Pri
nesreči se je Britovšek težje
poškodoval in se zdravil v
slovenjegraški bolnišnici.
ZBIL KOLESARJA IN
POBEGNIL
Na ravnem delu ceste v
Spodnjih Gorčah je voznik
osebnega avtomobila VIN-
KO RAK, 30, iz Podvrha pri
Braslovčah nenadoma zape-
ljal v levo in tu zbil kolesarja
ALBINA LUNKERJA, 79, iz
Braslovč, ki se je peljal pra-
vilno po svoji desni strani.
Kolesar se je pri padcu težje
poškodoval, voznik Rak, ki
je nesrečo povzročil, pa na
kraju nesreče ni ustavil, ven-
dar so ga miličniki izsledili
še isti dan.
ČRNA KRONIKA
V GOZDU ZAŠEL IN SE
UBIL
Pretekli petek so v gozdu
med Plazovjem in Zabrežem
pri Laškem našli mrtvega 69-
letnega Martina Deželaka,
doma iz Plazovja 6. Ugotovili
so, da je šel prejšnji večer k
bližnjemu sosedu, ko pa se je
vračal proti domu, je zašel in
omahnil v 50 metrov globok
prepad. Deželak je bil takoj
mrtev.
ZASTRUPITEV S
SLADOLEDOM
v Zagorju pri Lesičnem je
prodajal sladoled slaščičar
FEKRI BEDŽETI, 27, iz
Štor. Z njim se je zastrupilo
več kot 60 ljudi, ki so kasneje
istega dne iskali zdravniško
pomoč v zdravstvenih do-
movih na Planini, v Podče-
trtku, Šentjurju, pa tudi v
celjski bolnišnici, na infek-
cijskem oddelku jih je nekaj
ostalo na zdravljenju. Za-
strupljenci so dobili poviša-
no temperaturo, drisko, bru-
hali so, največ pa se jih je
okužilo otrok, ki so bolj ob-
čutljivi. Slaščičarja, ki je s
sladoledom povzročil toliko
okužb, so kazensko ovadili
zaradi povzročitve nevarno-
sti za življenje ljudi.
ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU
PO SINGAPURU IN INDONEZIJI (7)
MAMILA IN SMRT
BREZ HI PIJ EV
PIŠE: JANEZ VEDENIK
Ce smo že nekajkrat zapi-
sali, da trgovci v Singapuru
izjemno dobro žive, potem je
treba še nekaj drugega. Med
tistimi, ki največ zaslužijo so
tudi zdravniki in pravniki.
Ljudje v Singapuru niso so-
cialno zavarovani in tako
morajo odšteti kar precejš-
nje denarce za zdravljenje.
Od kod pravzaprav ime
Singapur? Za ustanovitelja
mesta velja, tako trdijo ma-
lajski zgodovinarji, Sang Ni-
la Utama, ki je kot naslednik
Aleksandra Velikega pred
več kot 2000 leti s svojo ladjo
in možmi slučajno, zaradi
nevihte, pristal na otoku,
kjer je danes žepna država in
mesto. Prepričan, da so tod
levi, je mesto imenoval Sin-
ga puramesto levov. Zanimi-
vo, še zlasti zato, ker levov
na tem področju ni. V svoji
dolgoletni zgodovini je Sin-
gapur preživljal tudi težke
čase. Dolga leta je bil v vojni
z Javo in leta 1377 so ga sko-
raj popolnoma porušili. Sele
leta 1819 se je mesto znova
pričelo rojevati. Po zaslugi
angleške East India Compa-
ny, ko se je pričela razvijati
tudi trgovina. Singapur je
postal angleška kolonija.
Med drugo svetovno vojno
so ga zasedli Japonci, po voj-
ni pa je znova bil angleška
kolonija. Leta 1963 je postal
član malezijske federacije, iz
katere pa je dve leti kasneje
izstopil. Danes je torej samo-
stojna republika in nekak-
šen samostojni del angleške-
ga Commonvvealtha. Toliko
pač je njegov član, kolikor
ima od tega koristi.
Zanimivo je, da je danes v
Singapuru vojaška obvez-
nost za vse moške. Vojsko
služijo dve in pol leti, prav v
času, ko sem se mudil tam,
pa so tekle razprave o tem,
da bi k vojakom morala tudi
dekleta. Kljub temu, da gre
za majhno državo, torej tudi
Singapurci posvečajo veliko
pozornost obrambi svoje do-
movine. Verjetno bi more-
bitni agresor tu naletel na
trdi oreh. Se eno preseneče-
nje. Kljub temu, da je Singa-
pur eno največjih pristani-
ških mest, kjer so zasidrane
ladje iz vsega sveta in kjer
iztovorijo skoraj tretjino vse-
ga blaga, ki potuje po morju,
tu mamil ni. Preprosto zato
ne, ker bi vsakogar, pri ko-
mer bi zalotili mamila, obesi-
li. Zato bi bilo dovolj, da bi
pri komerkoli našli vsaj pet
gramov mamil. Sklepamo
lahko torej, da tu ni tudi hi-
pijev.
V naslednjih nadaljevanjih
se bomo napotili na sprehod
po lepem mestu. Opisali bo-
mo nekaj najbolj znanih pre-
delov mesta in predno se od-
pravimo na sprehod je kar
prav, če se malce odžejamo.
Singapurci najraje pijejo pi-
vo, izredno radi imajo različ-
ne sadne coctaile, najbolj ne-
beška pijača kot trdijo, pa je
čaj iz orhidej. Nič ga ne slad-
kajo in tudi limone ne stiska-
jo vanj, je pa res izredno do-
ber. ...... ............... . ________
Središče Singapura. Tu se sklepajo največji posli. Most, ki ga vidimo na sliki pa
povezuje južni in severni del mesta. Meja med starim in novim.
SUROVOST IN SPECIALITETE
ITALIJANSKA
PTIČJA VOJNA
V Italiji je okoli milijon in
šeststo lovcev, 400.000 lov-
cev, ki lovijo na mreže in li-
manice z dovoljenjem in ob
tem vsaj milijon divjih lov-
cev. Lov se odvija v jeseni,
ko ptice letijo na jug, in na
pomlad, ko se vračajo na se-
ver. Raziskovalci ocenjujejo,
da vsako leto konča pod stre-
li, v mrežah in limanicah 150
milijonov ptičev, od slavč-
kov, taščic, lastovk, seničk,
kraljičkov in podobnih ptic.
Se bolj, kot uničujoči lov
sam, je grozljiv način lova.
Lovci že od nekdaj vedo,
da ptice privablja petje str-
nadov. Le te zapirajo v klet-
ke in jih razobešajo pred raz-
petimi mrežami ali nastavlje-
nimi limanicami. Pojejo
samci. Ker pa se samcev ne
da spoznati po zunanjem iz-
gledu, lovci drozge na groz-
ljiv način žive odprejo, da bi
ugotovili spol. Samice ža-
lostno poginejo, samce pa
zašijejo. Ker vedo, da samci
pojejo glasneje in skoraj ne-
prestano, če so slepi, jim iz-
taknejo oči.
Temu barbarskemu muče-
nju ptic in uničujočemu lovu
se po robu postavljajo druš-
tva za zaščito živali. Med te-
mi združenji je najbolj boje-
vati CIA, ki pa nima nič
skupnega z CIA (ZDA), kia i-
a nič skupnega z CIA (ZDA).
»Comitato Internacionale
Anticaccia« (Združenje proti
lovu).
V Italiji so sicer zakoni, to-
da ni se še zgodilo, da bi kak
policaj aretiral lovca, ki je lo-
vil na prepovedanem kraju
in na prepovedan način. Voj-
na zaradi lova na ptice je zaš-
la tudi v poslanske klopi. Na-
sprotniki lova so močni, toda
poslanci se bojijo sprejeti
bolj drastične ukrepe ker se
bojijo za volilne glasove šte-
vilnih lovcev in ljubiteljev
ptic na ražnju, v omaki, z ri-
žem in podobne načine pri-
pravljenih specialitet.
Mednarodna združenja
gredo tako daleč, da odku-
pujejo zemljo, predvsem na
otokih, organizirajo straže in
kontrole, da bi tako ustvarili
azile za ptice selivke.
Eden najbolj vnetih branil-
cev ptic je znanstvenik Do-
menico Rossi, ki je bil pri
svojih akcijah zoper lovce
večkrat »po nesreči« obstre-
Ijen in na otoku Palmarola,
kjer je organiziral tak ptičji
azil, so mu že večkrat zažgali
hišo, v kateri proučuje ptice
in od koder vodi svoj boj
proti barbarskemu početju
lovcev na ptiče.
2e v šoli smo se učili o su-
rovosti Italijanov do ptic se-
livk. Ko pozno v jeseni kre-
nejo jate lastovk in drugih
ptic selivk na jug, jim ne želi-
mo zaman srečno pot. Jate
pernatih prijateljev gredo
res negotovi usodi naproti in
mnoge končajo svoje popo-
tovanje k soncu v mrežah
italijanskih lovcev, ali oma-
hnejo pod njihovimi streli.
Ptice niso žrtve zaradi ubi-
jalske strasti italijanskih lov-
cev, pač pa zaradi gurman-
skih pogoltnežev v italijan-
skih restavracijah, kjer jih
ponujajo kot najrazličnejše
kuharske specialitete.
SKORAJ ČRN
HUMOR
Na divjem zahodu so v
nekem saloonu obesili
nad pianista za klavirjem
napis: Ne streljajte na
pianista, on je gluhi
In gluhega glasbenika
je vseeno nekdo napolnil
s svincem.
Na obravnavi pred po-
roto je zagovornik obesil
storilcu na prsi lepak:
Jaz, ki sem streljal, sem
nepismen.
★
Na izložbenem oknu le-
talsko-športne trgovine je
razobešen velik napis:
- Kupite naša preizku-
šena padala. Doslej jih še
noben kupec ni osebno
reklamiral!
Fantek se igra z umet-
nimi pljuči v očetovi bol-
niški sobi. Zdravnik, kije
prišel na obisk:
- Dečko.' Kaj počneš.
Kaj je rekel tvoj oče?
- Nič. Samo globoko je
izdahnil...
DOBER TEK
»SKOKICA«!
Tale ameriška »volovska« žaba sodi med naj-
večje svoje vrste. Tu jo vidimo, kako požira
odraslo podgano. »Kosilo« je trajalo skoraj eno
uro, kajti žabe ne morejo grizti, saj nimajo zob.
Podgana je morala v enem kosu v želodec.
V NEDELJO
BO VODA V
CELJSKEM
BAZENU
Na torkovi tiskovni
konferenci, ki so jo pri-
pravili člani gradbenega
odbora za obnovo celj-
skega letnega kopališča
ob Ljubljanski cesti in
predstavniki občinskih
telesnokulturnih organi-
zacij smo izvedeli razve-
seljivo novico: kljub
vsem peripetijam je čla-
nom gradbenega odbora
skupaj z izvajalcem del
Nivojem uspelo dela pri
sanaciji tako pospešiti, da
bo voda pritekla v obnov-
ljeno korito že v nedeljo,
kopanje pa bo možno
nekje proti koncu prihod-
njega tedna. Svečano
otvoritev obnovljenega
bazena pripravljajo za 16.
junij s plavalnim mitin-
gom.
S tem pa sanacija baze-
na še ne bo zaključena in
bodo z njo nadaljevali po
zaključeni letošnji plaval-
ni sezoni, to je 25. septem-
bra. Tako za »uradno« po-
letno sezono celjski pla-
valci ne bodo kaj dosti
prizadeti, saj tudi prejš-
nja leta bazen niso odpi-
rali prej, kot med osmim
in 25. junijem. Več bomo
o obnovljenem celjskem
bazenu napisali v prihod-
nji številki NT.
TONE VRABL
TOLE PRAVA JE UGANKA,
ZAGVIŠNO DEKLE NI CELJANKA,
KJE NAJ V MESTU BREZ BAZENA
ZMOČI SE DO VRH TEMENA?
22
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec - Uredništvo:
Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar,
tehnični urednik Franjo Bogadi - Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Brane Stamejčič
(odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl -
Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo —Cena poš. štev. ^din - Celol. naročnina 230 din,
polletna 115 din. Za inoz. je cena dvojna. Stev. žiro rač.: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon,
oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.