France Bevk
Črni pes
Ob zimskih oečerih, ko je zunaj sumel oeter in v ortincih ruznaŠul sneg.
sem polegal na. peči, od kuiere je žehtela toplota. Poslušal sem babico, ki je
sede v zdiču pletla nogaoice in mi pripovedovala o daonih dneh in iz sooje
mladosii. Ena njenih zgodb, ki se je še spominjam. je bila naslednja:
Takrat je ta bilo, ko sem bila še mtijhna in je še stala Zerjunooa hiša.
Danes je ni vec, biia je pogorela in je niso več pozidali. Pri hiši so imeli kup
ofrok, manjsih in uecjih, a osi so bili dioji, da Bog pomagaj. Kdo je bil temu
kriu, naj Bog presodi, toda vse je $lo pred njimi. niso poznali ne molitve
ne lepega vedenja.
Neke nedelje takrat, ko je bila prao tako huda zima kot letos, da se je
Člooeku smililo še dreoje ne le žioali, so odrasli odšli k muši, otroci p® so
ostali doma. Do cerkoe je bilo o lepem pol ure hoda; tedaj, ko je bilo mega
skoraj do pasu in ga je nebo še oedno sipalo, bi odrasel ne dospel v dobri
uri, da o otrocih niti ne gooorim.
Ne oem, ali jim je kdo naročil. naj medtem molijo. Pa saj se razume,
da se je treba sponmiti Boga, kadur se d cerkvi vrni maka in zoonovi klicejo
k moliivi. ŽerjunoDi otroci,             ......._.........^,M „„..,...........^,^ ^^.j-.-^s
divji   kot   so   bili,   pa   nič.
Zaklenili  so vrata  in  uga-
njali oelik rtrisč, kakor da
se orši sejem najhujše sorte.
Bog   sam   ve.   koliko   časa
niso slišali, da nekdo  trkn
nit vrata.
Utihnili so in pogjedali
skozi šipe, ki so bile skoraj
do orha pokrite z ledenimi
coeiicami. Pred hiso o sne-
gu je stula neka iena, osa
zaoita   d   cunje,   a   jo   je
vendar   tako   zeblo.   du   je
drobno  trepetala.   Za  roko
je držala  dečka,  ki je  bil
o raztrgunih   čevljili totiko
kot bos. da se je pre&topul
z noge na nogo; rdeč nosek
mu je  komaj gledaJ izpod
prevelikega klobuka.
Pristopila je. ko je zu-
gledala   otroke   za   šipami,
in   zaprosilu   s   pozdignje-
nim glasotn:
b         *Otroci, odprite nama.
I da   se  nekoliko   pogrejeva. H-sicer umreva od mruza.i H       Otroci so se molče spo-™giedali.   Prikazen   o   snegu
jih je sprou osupnila, potem
pa st> se zasmejuli.
241
j>Ne smemo odpreti,* so dejali.
*Ali niste božji?* je zatožila žetia. >Are bojte se naju! Tako SDa slaba, d& bi Še vrabcu ne mogla storiti z&lega. Samo malo bova posedela, poiem pojdeva dalje. Bog vam bo poplačal.*
Beiki, najmlajši, tisti z okrogtimi lici in snetlimi la&mi kot prediDO, se je iena zasmilila. Bila je dobrega srca, Še pozneje, ko sem jo jaz poznala, ni nikoli kakega berača praznega pustila od hiše,
»Beračica je,<z je dejala Drejcu. najstarejšemu bratu, tiatemu, ki se je bil pozneje obesil, ko mu je bila zgorela hiša. »Odpri jima! Saj uidiš, da ju zebe.z
Takrat res ni bilo, da bi vsnkomur odpirali hišo. Po samotah se je klaiilo Dse polno potepuhov in tatoo, učasih so se prikazali tudi razbojniki. Neredko so obiskooali hiše prao med nedeljsko maso. ko so bili doma za varuha le starci ali otroci. Toda žen$ki pred hiso niso tisčali Drata iz strahu, ampak zaradi trdega srca. Niso ji odprti.
Gledali so za njo, ki je odšla z deckom po snegu proti oasi, km&ht jim je izginila izpred oči. Tedaj pa so se nenadoma odprlu orata, v izbo je prifiel oelik, črn pes, ki mu je rdeč jezik kot plamen uisel iz gobca, oči pa so se mu soetile kot doa žareča ogla.
Otroci v krik pa na peč; pes pa nič, ni zarenčal ne zalajal, šel je n.a-ravnost pod mizo, sedel in upiral zlouešč pogled na peč. Ne bom ti prauila. lahko si misliš, da je otroke tresla groza. Pes, ki je prišel skozi zaklenjena vrata... Spomnili so se na Bogu, molili so, kakor so znali, iako vroče, kakor še nikoli, od airahu so jim tekle solze po licih. Pes pa. je molel mediem iz ust jezik, ki je bil kot plamen, ues čas jih ni izpustil iz pogleda. Toda ni-česar jim ni storil, morda zaradi molitve, morda zaradi Betke, ki je bila dobrega srca.
To je trajalo uro ali doe, dokler domači niso prisli od maše. Ko so jih zaslišali zunaj na gazi, se je pes doignil. zalajal in odšel — — —
Babica je umolknila, Poslusal sem jo z ušesi in z očmi, brez sape, nekaj me je stiskalo za grlo.
%Ali je bil... črni pes ... hudič?«, sem vpraSal s tesnobo v glasu.
»Malo pameti bi imel. da nisi tega uganil,* je rekla babica. t-On je bil, Bog nas varujt Ako bi bil pes, bi gix bili srečali, pa ga nihče oeč ni videl. Tudi žena z dečkom je bilu izginila. Žerjunooi so vprašeoali po oasi, nihče ni kaj oedel o nji. Bila je Marija z Jezusom.t
Zunnj je zaoijal Deter. Zdelo se mi je, da je nekdo potrkal na vrata. Strah me je bilo, a bi mu bil šel odpret. du Dstopi. naj je kdor koli že, in se pogreje. Pa je bila le moja domišljija. Zdelo se mi je, da pod osako klopjo čepi po en črn pes, dn se jim soefijo oči skozi vsa okna.
Ko sem odhajal spat na seno. so ae mi od groze zapletale noge. Črni pes mi je sledil tik za petami. ln se ko sem ležal ob paiu in tiho molil. sem ga videl, kako se mu soetijo oci iz teme. Vse dotlej. da sem se izgubil i> mnje, & katerih sem odprl uraia ženi z dečkom, dn sta se grela pri nasi peči.