Hladnika 15-16: 5-15 (2003)
11
Kritični prispevki za mahovno floro Slovenije, 1-12.
Critical contributions to the bryophyte flora of Slovenia, 1-12.
Andrej Martinčič
Zaloška 78a, 1000 Ljubljana
Izvleček: Avtor obravnava, predvsem na podlagi herbarijskega materiala, razširjenost 12 vrst mahov, ki veljajo v slovenski flori za redke, nove ali pa jc bil njihov taksonomski status v novejšem času drugače opredeljen: Polytrichum pallidisetum, Polytrichum sexangttlare, Rhodobryum onla-rien.se, Rhizomnium magnifolium, Rhizomnium pseudopunctatum, Scorpidium revolvens, Scorpidium cossonii, Tortella densa, Racomitrium ericoides. Racomitrium eiongatum, Racomitrium cunescens.
Abstract: Author gives a critical survey of distribution for following moss species, which are rare or new for Slovenia: Polytrichum paliidisetum, Polytrichum sexangulare, Rhodobryum onlariense, Rhizomnium magnifolium, Rhizomnium pseudopunctatum, Scorpidium revolvens, Scorpidium cossonii, Tortella densa, Racomitrium ericoides, Racomitrium eiongatum. Racomitrium canesr.ens.
Nomenklaturni vir/ nomenclature: Martinčič, A. 2003: Seznam listnatih mahov {Muse i) Slovc-
Namen »Kritičnih prispevkov...« je predvsem revizija nekaterih težavnejših rodov, agregatov in vrst pri katerih jc v zadnjem času prišlo do novih obdelav oz. novih taksonomskih rešitev, ter seznanjanje z rezultati terenskih raziskav, zlasti ko gre za nove ali redke vrste v mahovni flori Slovenije. Osnova za revizijo je predvsem ponovna obdelava zbranega herbarijskega materiala, lastnega ali pa tistega iz LJU, pa tudi kritično ovrednotenje navedb v literaturi. V zadnjih dvajsetih letih sta taksonomija in nomenklatura mahov izredno napredovali, začenši z delom Corley & nI. (1981) ter različnimi monografskimi obdelavami, zato jc temu trendu nujno treba slediti tudi pri nas.
Razširjenost posameznih taksonov je prikazana v mreži srednjeevropskega tlorističnega kartiranja, vsakemu podatku pa je dodana tudi kratica ustreznega fitogeografskega območja Slovenije na podlagi razdelitve po M. Wrabru (1969, spremenjeno), kar je že bilo uporabljeno v vseh treh izdajah Male flore Slovenije (npr. Martinčič & al. 1999).
1. Polytrichum pallidisetum Funck
Syn: Poiytrichum ohioense Ren. & Card. Polytrichum decipiens Limpr. Polytrichum attenuatum Menz. var. pallidisetum (Funck) Steud.
Za ozemlje Slovenije navaja vrsto doslej samo Grom in sicer za predel Trnovskega gozda - Velika Ledenica v Paradani (1969), Mrzla draga (1969), Smrekova draga (1960, 1963) ter za Snežnik (1960, 1963). V LJU pa so še primerki z Boča (leg. M. Wraber 1964, det. S.
Grom) in Pokljuke (leg. et det. S. Grom. 1968). Revizija herbarijskega materiala iz naštetih nahajališč, ki je shranjen v LJU, je pokazala, da gre v vseh primerih za napako v določitv i, saj predstavljajo herbatijski primerki vrsto Poly-trichum formosum Hedw.
Edino zanesljivo nahajališče vrste Poly-trichum pallidisetum za Slovenijo je trenutno na nizkem barju blizu Dolenje vasi pri Ribnici. Uspeva v združbi Caricetum lasiocarpae (Martinčič 1994), ki jo sestavljajo izključno minero-trofne vrste, mnoge med njimi so značilnice sintaksonov razreda Scheuchzerio-Caricetea
43	A. Martinčič: Kritični prispevki za mahoviio floro Slovenije. 1-12
fuscae. V ekološkem pogledu gre za rastišče z bazično reakcijo šote in vode v podlagi ter veliko množino kalcija v talni raztopini.
Razširjenost v Sloveniji:
0254/4: pri Dolenji vasi blizu Ribnice, Carice-
turn lasiocarpae, 500 m, avgust 1992. Leg.
et det. A. Martinčič
2. Polytrichum sexangutare Brid.
Syn: Polytrichum norvegicum Hedw.
Vrsta Polytrichum sexangulare je arktično-oreofitski element, ki je južno od Alp le na posamičnih nahajališčih; na Balkanskem polotoku npr. na Vranici (Horvat & Pa\vlowski 1939), na Rili in Pirinu v Bolgariji ter na Šar planini (Horvat 1952, Martinčič 1966, 1980). Vrsta je izrazito acidofilna, vezana na zakisano geološko podlago, na rastišča v alpinskem pasu, kjer dolgo leži sneg. Povsod uspeva v združbah snežnih dolinic, predvsem v združbah zveze Salicion herbaceae.
Prvi podatek o uspevanju vrste v Sloveniji jc priobčil Glowacki (1910) in sicer za Mangart. Nahajališče je bilo potrjeno leta 1970. Vrsta uspeva v snežnih dolinicah oz. na mestih, kjer dolgo obleži sneg, najpogosteje v združbi Salicetum herbaceae s. lat. na Mangartskem sedlu. Vrsta je redno navzoča s precejšnjo po-krovnostjo, skupaj z naslednjimi mahovnimi vrstami:
Barbilophozia lycopodioides, Scapania helvetica, Preissia quadrata, Brachythecium star-kei, Brachythecium glaciale, Oncophorus virens, Pohlia obtusifolia, Myurella tenerrima, Paraie-ucobryum enerve, Mnium spinosum, Distichium inclinatum, Sunioma uncinata. Kiaeria falcata, Polytrichum alpinum, Dicranum elongatum. Bartramia ithyphylla, Hypnum callichivum, Pohlia drummondii, Prychodium plicatum, Philonotis tomentella i. dr.
Dve leti prej pa sta T. VVraber in avtor odkrila novo nahajališče obravnavane vrste »Na Jezerih« pod Vk. Rokavom. Tudi tu uspeva v združbi Salicetum herbaceae s. lat., na močno zakisanih tleh (pH 4,8-5,0) v družbi naslednjih
mahovnih vrst: Polytrichum juniperinum, Oncophorus virens, Philonotis tomentella, Syntrichia norvegica, Bryoerythrophyllum recurvirostre, Orthothecium intricatum, Tayloria froelichiana, Distichium inclinatum, Tortula subulata, Bartramia ithyphylla, Beterocladium dimorphum, Mnium spinosum.
Razširjenost v Sloveniji: 9547/4: Julijske Alpe- Mangart, 2000-2100 m. Lit.: J. Glowacki, 1910. Mangartsko sedlo, 2100 m, Salicetum herbaceae, 2. 9, 1970. LJU. Leg. A. Martinčič & T. Wraber, det. A. Martinčič. 9549/3: Julijske Alpe - Na Jezerih pod Vk. Rokavom, Salicetum herbaceae, snežna dolinica, 2200 m, 12. 9. 1968. LJU. Leg. A. Martinčič & T. Wraber, det. A. Martinčič.
3. Rhodnhryum ontariense (Kindb.) Kindb.
Vse do novejšega časa je veljalo mnenje, da je rod Rhndobryum zastopan v Evropi le z vrsto R. roseum (Hedw.) Limpr., ki je razširjena na vseh treh kontinentih severne poloble v boreal-nih in temperatnih predelih. Kindberg je sicer že leta 1889 del severnoameriških populacij opisal kot novo vrsto Bryum ontariense in jo prenesel 1899 v rod Rhodobryum. Vendar sta bila taksonomski status oz. taksonomska samostojnost novega taksona dolgo časa sporna. Da uspeva vrsta R. ontariense tudi v Evropi, sta prva ugotovila Iwatsuki & Koi-onen (1972) in utemeljila velike razlike med obema vrstama.
Razlike med obema vrstama so naslednje: - Število listov v rozeti 16-21, listi približni) v sredini najširši, brez ozkega rumenega roba, vrh lista tvori kot 65-100c. Listna žila običajno ne dosega vrha lista, stereidni snopič na prečnem prerezu žile ločen od dorzalne epidermide z eno plastjo celic
R. roseum
Število listov v rozeti 18-52, listi najširši v zgornji tretjini, z jasnim, ozkim rumenim robom, vrh lista tvori kot 90-120°. Listna žila sega do vrha lista ali izhaja, stereidni snopič na prečnem prerezu žile sega neposredno do dorzalne epidermide
R. ontariense
Hladnika 15-16: 5-15 (2003)
11
Ivvatsuki & Koponen (1972) ugotavljata, da so razlike tudi v ekologiji. Vrsta R. ontarien-se naj bi bila bolj bazifilna, R. roseum pa naj bi bolj pogosto uspeval na zakisani pedološki podlagi ter na kislih kamninah. Podobno navaja tudi Frahm (1979).
Revizija herbarijskega materiala, ki so jo nekoliko kasneje opravili Orban & Pocs (1976) in Frahm (1979), je pokazala, daje vrsta R. ontariense v Evropi precej pogosta. Med drugim so ugotovili, da uspeva tudi v Srbiji in v Hrvaški. Zato smo opravili revizijo razpoložljivega herbarijskega materiala v LJU, nabranega na ozemlju Slovenije in določenega kot R. roseum. Ugotovili smo, da sta na ozemlju Slovenije navzoči obe vrsti.
Razširjenost v Sloveniji: 0051/2: Mirke pri Vrhniki, leg. F. Dolšak, 20.1.1921 (sub R. roseum). LJU - det. A. Martinčič
0051/2: pri Vrhniki, leg. F. Dolšak, 23. 3. 1920
(sub R. roseum), LJU - det. A. Martinčič 0151/2: Laška kukava pri Logatcu, 500 m, apn., leg. F. Batič, 2001, LJU - det. A. Martinčič 9853/3: Rašica pri Ljubljani, leg. ? G. Tomažič, 8. 12. 1929 (sub. R. roseum) - det. A. Martinčič
0149/3: Branica pri Štanjelu, leg. M. Wraber, sept. 1966 (det. S. Grom sub R. roseum) -det. A. Martinčič 0249/2: med Štjakom in Vrabčami, leg. M. Wraber, 11. 11. 1966 (det. S. Grom sub R. roseum) - det. A. Martinčič 0349/2: Škocjan pri Divači, leg. M. VVraber, 5. 10. 1967 (det. S. Grom sub. R. roseum) -det. A. Martinčič 0349/2: dolina Reke med Matavunom in Vre-mami, leg. M. VVraber, sept. 1967 (det. S. Grom sub R. roseum) - det. A. Martinčič
Frahm (1979) navaja, da obstajajo, sicer redki, primeri, ki jih ni mogoče določiti, ker imajo mešane znake. Tak material smo ugotovili tudi pri nas, izvira pa iz Sežane (leg. et del. S. Grom sub R. roseum) in iz Koprive na Krasu (leg. et det. S. Grom sub. R. roseum).
Rod Rhizomnium T. Kop.
Rod Rhizomnium (družina Cinclidiaceae) je v Sloveniji zastopan s tremi od petih evropskih vrst. Ključ za razlikovanje vrst, ki uspevajo v Sloveniji, je naslednji:
1	Steblo golo, te v zalistjih močni Šopi zelo razvejenih rizoidov, Širokih na bazi ca. 30 pm (makroneme), ki včasih ovijajo celotno steblo. Listi 4-8 mm dolgi, iz ozke baze okroglasto jajčasti, z razločno topo konico na zaokroženem vrhu. Listni rob večplasten, iz večjega števila ozkih celic. Žila sega do vrha lista ali izhaja
R. punetatum
1* Steblo po vsej površini, razen po mladih delih poraslo kratkimi rizoidi, na bazi širokimi največ I6pm (mikroneme), v zalistjih šopi močno razvejenih širokih rizoidov (makroneme). Listi 4-10 mm dolgi, listni rob 1- do 2-plasten, iz velikih pravokotnih celic..........................................................2
2	Listi 4—10 mm dolgi, eliptično-jajčasti, na vrhu zaokroženi, žila sega večinoma do vrha. Celice na listnem robu dolgo pravokotne. Zunanji peristomalni zobci iz več kot 20 lamel. Rastlina diecična
R. magnifolium 2* Listi največ 7 mm dolgi, široko eliptično-jajčasti, na vrhu večinoma koničasti, žila ne sega do vrha lista. Celice na listnem robu kratko pravokotne. Zunanji peristomalni zobci iz manj kot 20 lamel Rastlina sine-cična	R. pseudopunetatum
4. Rhizomnium magnifolium (Hor.) T. Kop.
Vrsta uspeva na mokrih rastiščih, okrog izvirov, v gozdnih močvirjih in na nizkih barjih v montanskem pasu.
Razširjenost v Sloveniji: 9649/4: Julijske Alpe - Pokljuka, Veliko Blejsko barje, Sphagno-Piceehtm, 1200 m, leg. M. Zupančič, 1979, det. A. Martinčič. Lit.: M. Zupančič, 1982. 9750/2: Jelovica - barje Ledine, Sphagno-Piceeturn, 1100 m. Leg. et det A. Martinčič, 20. 9. 1978. LJU.
8
A. Martinčič: Kritični prispevki za mahoviio floro Slovenije. 1-12
9554/3: Karavanke - Sleme v Koprivni, povir-na mesta v Alnetum incanae, 1200 m. Leg. M. Wraber, 9. 10. 1964, det. S. Grom. LJU 0049/1: Trnovski gozd: Suho brezno, mokra tla ob vhodu. Leg. et det. S. Grom, 28. 8. 1960 (sub R. pseudopunctatum) - det. A. Martin-čič. LJU.
0258/1: Gorjanci: Ravna gora. pragozdni sestoj bukve, 960 m. Leg. et det.A. Martinčič, 1979. LJU.
5. Rkizomnium pseudopunctaum (B. & S.) T. Kop.
Vrsta uspeva na mokrih ali vlažnih rastiščih, na skalah, v gozdnih močvirjih, barjih, v mraziščih in med ruševjem v montanskem in subalpinskem pasu.
Razšiijenost v Sloveniji: 9648/1: Julijske Alpe - planina Zapotok v Zadnji Trenti, Rhodothamno-Rhodoretum hir-suti. Leg. M. Wraber, sept. 1964, det. S. Grom. LJU. 9649/2: Julijske Alpe - Pokljuka: barje pri
Mrzlem Studencu. Lit.: M. Kuc 1967. 9649/4: Julijske Alpe - Pokljuka: Mesnovec, Piceetum, snežna jama, 1450 m. Leg. ct det. A. Martinčič, 10. 9. 1970.1-JU. Lit.: M. PlSKERNIK 1973. 9748/2: Julijske Alpe - Komna: planina Na
Kraju. Lit.: S. Grom 1966. 9750/2: Julijske Alpe - Jelovica: Lipniška planina. Leg. M. Zupančič, 1979, det. A. Martinčič. LJU. 0049/1: Trnovski gozd - Smrekova draga, Pine-tum mugi, 1100 m. Leg. et det. A. Martinčič, 18. 8. 1971. LJU. 0049/1: Trnovski gozd - vrtača pod Vk. Bukovcem, hladna mraziščna tla med alpskimi grmički. Leg. et det. A. Martinčič. Lit.: A. Martinčič 1977. 0049/1: Trnovski gozd: Smrekova draga, na vlažnih, senčnatih tleh. Leg. et det. S. Grom, 20. 8. 1956. LJU. Lit.: S. Grom 1969.
0151/2: Vranja jama pri Lazah, na mokri skali. Leg. et det. S. Grom, 24. 5. 1965. LJU.
0452/2: Snežnik: mraziščna vrtača Stanišče. vlažno skalnato pobočje, 1250 m. Leg. et det. A. Martinčič. Lit.: A. Martinčič 1977.
6. Rkizomnium punctatum (Hedw.) T. Kop.
Splošno razširjena vrsta v vseh fitogeograf-skih enotah Slovenije. Uspeva na mokrih ali vlažnih rastiščih, na skalah, na bazi dreves in propadajočem lesu ter na bregovih voda od nižine do alpinskega pasu.
7-8. Scorpidium revolvens - S. cossonii
Agregat Scorpidium (Drepanocladus) revolvens so prvotno sestavljali trije taksor.i, opisani kot samostojne vrste: Hypnum revolvens (1854). H. intermedium (1864) in H. cossonii (1866). Tako stanje najdemo še pri Limprichtu (1904). Kasneje seje taksonomsko vrednotenje teh taksonov močno spreminjalo. Tako je Podpera (1954) ločil samo še vrsto revolvens, uvrščeno v rod Drepanocladus, vendar s tremi varietetami. Nekateri avtorji pa so celo v novejšem času zagovarjali mnenje, da med njimi ni razlik niti na infraspecijskem nivoju (npr. Smith 1978, Corlev & al. 1981) in tretirali D. cossonii ter D. intermedius kot sinonima vrste D. revolvens. Zelo različno je bilo tudi vključevanje v rod. Od začetka preteklega stoletja je bila najbolj pogosto sprejeta uvrstitev v rod Drepanocladus (Limpricht 1904: Hypnum subgen. Drepanocladus). V najnovejšem času pa je Hedenas (1989) v obširni študiji utemeljil samostojen taksonomski status na nivoju vrste za D. revolvens ter za D. cossonii, takson D. intermedius pa je identičen z vrsto D. cossonii in je torej le sinonim. Obe vrsti je uvrstil v rod Scorpidium.
Razlike med obema vrstama so naslednje (Hedenas 1989, Blockeel 2000): - Rastlina rdečkasta do temno škrlatna, nepravilno razvejena. Steblo in vejice ca. 3 mm široke. Celice v sredini stebelnih listov 60-140 um dolge, rahlo ukrivljene, na obeh koncih se polagoma zožijo S. cossonii - Rastlina večinoma rumenozelenkasta, večinoma pravilno peresasto razvejena. Steblo in vejice ca. 2 mm široke. Celice v sredini
Hladnika 15-16: 5-15 (2003)
11
stebelnih listov 20-90 um dolge, ravne, na obeh kontih prisekane ali rahlo zožene
S. revolvens
Razlik je sicer več, vendar so za praktično uporabo navedene najbolj pomembne.
7. Scorpidium cossonii (Schimp.) Hedenäs
Syn.: Hypnum Cossonii Schimp. Hypnum intermedium Lindb. Drepanocladus intermedius (Lindb.) Wamst.
Drepanocladus cossonii (Schimp.) Roth
Vse do leta 1966 je bil agregat zastopan v Sloveniji le z vrsto D. intermedius. Reichardt (1860) sicer navaja za okolico Dobrne vrsto Hypnum revolvens, vendar je po ekologiji rastišča nedvoumno, da gre za Scorpidium cossonii, ki je bil opisan šele deset let kasneje. Samo en podatek (Grahovo pri Cerknici, leg. J. Šafer 1886, Glowacki 1913 - leg. J. Šafer) je bil objavljen pod imenom Hypnum (Drepanocladus) cossonii. V skladu s tedanjim prevladujočim mnenjem je Martinčič (1968) v »Cata-logus-u« sledil stališču, da sta D. intermedius in D. cossonii le sinonima vrste D. revolvens. Zato je ves material, ki ga je avtor nabral pri vegetacijskih obdelavah slovenskih barij, določil kot D. revolvens. Šele pravkar opravljena revizija herbarijskega materiala v luči ugotovitev Hede-näsa in Blockeela je pokazala, da uspeva v Sloveniji, z eno samo izjemo, samo vrsta Scorpidium (Drepanocladus) cossonii.
Razširjenost v Sloveniji: 9458/1: Julijske Alpe - barje Drni pri Podkorenu, šotna tla, 800 m, 12. 7. 1982. Leg. et det. A. Martinčič. LJU. Lit.: A. Martinčič, 1988, 1994, (sub. Drepanocladus revolvens).
9548/2: Julijske Alpe - Velika Pišnica (pri Čmi
vodi). Lit.: S. Robič, 1893. 9648/4: Julijske Alpe - pri Črnem jezeru. Lit.: S. Grom,1967, 1968, (sub. Drepanocladus revolvens).
9649/4: Julijske Alpe - Pokljuka: barje Šijee, šotno barje, 1200 m, sept. 1980. Leg. et det. A. Martinčič. LJU. Lit.: Piskernik & Martinčič 1970, Martinčič & Piskernik 1985, (sub Drepanocladus revolvens).
9649/4: Julijske Alpe - Pokljuka: Malo Blejska barje, Sphagno-Caricetum rostralae, 1200 m, 30. 10. 1991. Leg. et det. A. Martinčič.
9649/4: Julijske Alpe - Pokljuka: barje Golem-berca, Trichophoretum alpini, nizko barje, 1200 m, 1992. Leg. et det. A. Martinčič.
9649/4: Julijske Alpe - Pokljuka: Mrzli Studenec, 1200 m, sfagnumsko barje. Lil.: piskernik M. & A. Martinčič, 1970, (sub Drepanocladus revolvens)
9650/2: Julijske Alpe - barje Križank pri Pod-homu, Schoenetum nigricantis, 530 rn, dolom., 10. 10. 1989. Leg. et det. A. Martinčič. LJU. Lit.: A. Martinčič, 1991. (sub
Drepanocladus revolvens).
9650/2: Julijske Alpe - Poljane pri Sp. Gorjah, nizko barje, Schoenetum nigricantis, 600 m, 10. 10. 1989. Leg. et det. A. Martinčič. LJU.
9749/2: Julijske Alpe - Srednja vas v Bohinju. Lit.: J. Glowacki, 1910 (leg. J. Krupička).
9750/2: Julijske Alpe - Jelovica: barje Ledine, Caricetum limosae, 1130 m, 20. 9. 1978. Leg. et det. A. Martinčič. LJU. Lit.: A. Martinčič, 1994, 1997, (sub. Drepanocladus revolvens).
9556/2: gozd Dobrova (Štibuh) pri Slovenj Gradcu, 450 m. Lit.: J. Breidler, 1891.
9557/2: Pohorje - Ribniško barje, 1500 m. Lit.: Piskernik M. &.A. Martinčič, 1970, (sub. Drepanocladus revolvens). Splošna navedba - Pohorje: J. Breidler 1891. J. Glowacki 1908.
9753/1: Savinjske Alpe - Scnturška gora (v Dobliškem jarku) pri Cerkljah. Leg. S. Robič. LJU. Lit.: S. Robič 1893, J. Glowacki (leg. S. Robič, leg. J. Šafer) 1912 (sub Drepanoclaus intermedius).
9754/2: Savinjske Alpe - pri Gornjem Gradu, 400 m. Lit.: J. Breidler, 1891.
0049/1: Trnovski gozd - Velika Ledenica. Lit.: S. Grom, 1968, 1969, (sub. Drepanocladus revolvens) - ni herb, materiala, ekološko zelo dvomljivo nahajališče!
0052/2: Ulaka na Bloški planoti, nizko barje, Caricetum lasiocarpae, 760 m, dolom., 30. 7. 1992. Leg. et det. A. Martinčič. LJU. Lit.: A. Martinčič 1994, (sub. Drepanocladus revolvens).
47
A. Martinčič: Kritični prispevki za mahoviio floro Slovenije. 1-12
0253/1: Zakraj na Bloški planoti, nizko barje, Schoenetum ferruginei, 750 m, 4. 10. 1989. Leg. et det. A. Martinčič. LIU. 0252/2 Grahovo pri Cerknici, v potoku Obrh, 26. 3.1886. Leg. J. Šafer. IJU. Lit.: J. Glo-wacki 1913, leg. J. Šafer, (sub Drepanocladus cossonii). 0252/2: Grahovo pri Cerknici, »na blatih«, 4. 5 1886. Leg. J. Šafer, det. J. Breidler. LIL" Lit.: J. Glowacki 1913, leg. J. Šafer (sub Drepanocladus intermedius). 0252/4: Šteberk pri Lipsenju, močviren travnik, 17. 9. 1888. Leg. J. Šafer. LJU. Lit.: J. Glowacki 1913, leg. J. Šafer (sub Drepanocladus intermedius). 0252/3: Cerkniško jezero - Dujice, Schoeno ferruginei-Molinietum, 550 m, 16. 8, 1987. Leg. et det. A. Martinčič. LJU. Lit.: A Martinčič 1976 (sub Drepanocladus revol-vetis)
0051/3: dolina Črnega potoka pri Logatcu, nizko barje, Schoenetum nigricantis, 500 m, dolom., 1. 9. 1975. Leg. et det. A. Martinčič. LJU. Lit.: A. Martinčič 1976, 1991, (sub Drepanocladus revolvens). 0050/4: dolina Hotenjke pri Hotedršici, nizko barje, Schoenetum nigricantis, 550 m, dolom., 16. 8. 1989. Leg. et det. A. Martinčič. UU. Lit: A. Martinčič 1991 (sub
Drepanocladus revolvens). 0050/4: Žejna dolina pri Hotedršici, nizko barje, Eleocharitetum quinqueflorae, 550 m, 1981. 1992. LJU. Leg. et det. A. Martinčič (sub Drepanocladus revolvens). 0051/3: Blekova vas pri Logatcu, na vlažnih tleh, 2. 7. 1970. LJU. Leg. et det. S. Grom (sub Drepanocladus revolvens) - det. A. Martinčič.
0051/3: Žibrše pri Logatcu, na vlažnih tleh, 2. 7. 1970. LJU. Leg. et det. S. Grom (sub Drepanocladus revolvens) - det. A. Martinčič. 0052/1: Ljubljansko barje: barje Mali Plac. Lit.: F. DolšaK ,1923 (sub Hypnum intermedium)
9852/4: Seničica pri Mednem, močvirna tla, 330 m, nov. 1921. LJU. Leg. et det. F. Dol-šak (sub Hypnum intermedium). 9952/2: Utik pri Ljubljani, močviren travnik, 16. 4. 1884. IJU. Leg. et det. J. Breidler (sub
Hypnum intermedium). Lil.: J. breidler 1901, J. Glowacki 1913, leg. J. Breidler. 9953/2: Spodnja Zadobrova pri Ljubljani, 280 m, junij 1919. LJU. Leg. et del. F. Dolšak (sub Hypnum intermedium). 9851/2: Praprotno v Selški dolini, 400 m. Lit.: J. Glowacki, 1910 (sub Drepanocladus intermedius) 0053/4: pri vasi Udje blizu Pijave gorice, močvirje, 350 m, dolom., 21. 7. 1997. UU. Leg. et det. A. Martinčič 0254/4: pri Dolenji vasi blizu Ribnice, nizko barje, Caricetum lasiocarpae, 500 m. Lit.: A. Martinčič, 1994 (sub Drepanocladus revolvens).
0250/2: med Orehkom in Postojno, 550 m. Lil.: J. Breidler, 1901, J. Glowacki, 1913, leg. J. Breidler, (sub Drepanocladus intermedius)
9561/3: pri Ptuju, 215 m. Lit.: J. Breidler,
1891, (sub Hypnum intermedium)
8. Scorpidium revolvens (Sw.) Hedenäs
Syn: Drepanocladus revolvens (Sw.) Warnst.
Revizija herbarijskega materiala v LJU je pokazala, da uspeva vrsta Scorpidium revolvens zanesljivo samo na Velikem Blejskem barju. Navedbe v literaturi, ki jih nismo mogli preveriti, ker ni herbarijskega materiala, moramo zaenkrat šteti kot dvomljive ali še bolje, malo verjetne Take navedbe so KUC (1967), Wallach (1980), Grom (1967, 1968) in Reichardt (1860). Zoper točnost teh navedb govori tudi ekologija obeh vrst. Kooijman & HEDENÄS (1991) navajata namreč, da uspevaS. cossonii v nevtralno-bazičnem okolju, z veliko količino raztopljenega kalcija v podlagi (ca. 30 mg/l) in visoko el. prevodnostjo, S. revolvens pa v kislem, oligotrofnem okolju, z malo raztopljenega kalcija (ca. 9 mg/l) in nizko el. prevodnostjo. V podobnih ekoloških razmerah uspevata vrsti tudi pri nas. Vrsta S. cossonii je značilna za različne združbe nizkih barij in jo lahko štejemo za značilnico razreda Scheuchzerio-Cari-cetea fusc.ae. Edino zanesljivo nahajališče vrste S. revolvens pa je na visokem barju, v izrazito kislem, ekstremno oligotrofnem okolju.
Hladnika 15-16: 5-15 (2003)
11
Razširjenost v Sloveniji: 9649/4: Julijske Alpe - Pokljuka: Veliko Blejsko barje. 1200 m, 14. 9. 1977. LJU. Leg. et det. A. Martinčič.
9. Torlella densa (Lor. & Mol.) Crundw. & Nyholm
Bas.: Barbula inclinata Schwaegr. var. densa
densa Lor. & Mol. Syn.: Tortella inclinata (Hedw. f.) Litnpr. var. densa Lor. & Mol.
Tortella densa je bila opisana že leta 1864, vendar je bila dolgo časa prezrt takson, saj je bila tretirana lc kot varieteta v okviru vrste T. inclinata oz. kot forma v okviru vrste T. tortuosa. Šele leta 1962 sta Crundwell in Nyholm takson opisala kot novo vrsto, ki je bila nato splošno priznana. Čeprav je bilo že v tem delu omenjeno, da uspeva vrsta tudi v Sloveniji, je ta podatek ostal prezrt. Zato vrsta ni omenjena v »Catalogus-u« (Martinčič, 1968), pa tudi Dull & al. (1999) je ne omenjajo. Navedbe GkoMa (1968) so dvomljive, ker ni herbarijske-ga materiala za revizijo. Vrsta uspeva od mon-tanskega do alpinskega pasu, najpogosteje po tratah, redkeje po skalah v gozdovih.
Razširjenost v Sloveniji:
9548/2: Julijske Alpe - Kranjska gora. Lit.:
E.C. Wallace, 1980. 9648/J: Julijske Alpe - Zadnja Trenta, 1000m, Loreo-Piceetum, 1975. LJU. Leg. M. Zupančič, det.: A. Martinčič. 9649/1: Julijske Alpe - Kredarica ca. 2500 m, avgust 1900. Lit.: A.C. Crundwell & E. Nyholm 1962, ieg. J. Glowacki. 9649/3: Julijske Alpe - Bohinj: dolina Voje.
Lit.: E.C. Wallace, 1980. 9653/1: Savinjske Alpe - Belska Kočna, 2100 m. 5. 8. 1975. LJU. Leg. J. Poelt. Lit.: Plantae Graecenses 2: 35.
10-12. Racomitrium canescens aggr.
Agregat je bil donedavna zastopan v Sloveniji z vrsto R. canescens s. str. in var. eri-coides, ki mu v najnovejšem času priznavajo rang vrste. Tretji takson, R. elongatum, pa je bil
naveden za Slovenijo šele v delu Dfii.i. & al. (1999). Revizija razpoložljivega herbarijskega materiala v LJU je pokazala, da je bil en del materiala napačno določen. Delni ključ za razlikovanje vrst agregata R. canescens je naslednji:
1	Listi papilozni - celice z več enostavnimi ali razvejenimi papilami (najlepše se vidi na prečnem prerezu lista), s hialino konico ali brez .............................................. 2
1* Listi niso papilozni - celice brez papil. s hialino konico ali brez .............................
2	Vsaj mlajši, vrhnji listi s hialino konico. Celice lista z visokimi papilami ........... 3
2* Vsi listi brez hialine konice. Celice lista z nizkimi, nepravilnimi papilami ................
3	Krilne celice (celice na spodnjem robu lista) napihnjene. Listni rob zavit skoraj do vrha lista, hialina konica lista papilozna, večinoma nazobčana, nikoli izjedeno nazobčana, hialini vrh lista se ne nadaljuje kot ozek pas po robu lista navzdol...............4
3* Krilne celice niso napihnjene. Listni rob zavit samo v spodnji polovici lista, hialina konica lista močno papilozna, izjedeno nazobčana, hialini vrh lista se kot ozek pas nadaljuje po robu lista še nekoliko navzdol
4	Žila na vrhu lista razcepljena ali razvejena, sega največ do 3A lista. Steblo enostavno, brez pernato razporejenih stranskih poganjkov. Obrobni niz celic nad bazo lista iz okroglastih, napihnjenih celic (20)
R. canescens
4* Žila enostavna, sega do vrha lista. Steblo z ± pernato razporejenimi stranskimi poganjki. Obrobni niz celic nad bazo lista iz pravokotnih ali kvadratnih celic (10 15).....5
5	Stranski poganjki niso navzdol upognjeni. Hialina konica lista ni bodičasto nazobčana, samo v spodnji polovici pokrita s papilami. Obrobni niz iz pravokotnih celic z ravnimi, tankimi stenami R. ericoides
5* Stranski poganjki, vsaj vrhnji, razločno navzdol upognjeni. Hialina konica lista bodičasto nazobčana, vsa pokrita s papilami. Obrobni niz iz kvadratnih celic, z debelimi, valovitimi celičnimi stenami
R. elongatum
49
A. Martinčič: Kritični prispevki za mahoviio floro Slovenije. 1-12
10. Racomitrium ericoides (Brid.) Brid.
Syn.: Racomitrium canescens (Hedw.) Brid. var. ericoides Br. eur.
Takson je bil doslej tretiran kot varieteta, zato ga »Catalogus« (Martinčič 1968) ne omenja. Navedbe, ki so zgolj literatume, so dvomljive, saj je bil soroden takson, R. elongatum, opisan šele leta 1983 (Frisvoll). Uspeva predvsem v montanskem pasu po skalah, na peščenih tleh, svetlih iglastih gozdovih, na vlažni ali na suhi podlagi, na bazični ali zakisani. Za Pohorje je samo splošna navedba (Glowacki 1908)
Razširjenost v Sloveniji: 9649/4: Julijske Alpe - Pokljuka: Zgornji Goreljek, 1320 m, Nardetum, 26. 9. 1956. LJU. Leg. M. Wraber, det. S. Grom sub Racomitrium canescens - det. A. Martinčič. 9649/4: Julijske Alpe - Pokljuka: Na mlakah, Piceetum subalpinum, 1360 m, sept. 1965-LJU. Leg. M. Wraber, det. S. Grom sub Racomitrium canescens - det. A. Martinčič 9649/4: Julijske Alpe - Pokljuka: ob barju Šijec, Piceetum subalpinum, 1973. LJU. Leg. et det. A. Martinčič. 9649/4 ?: Julijske Alpe - Pokljuka, 1200 m.
Lit.: J. Glowacki, 1910. 9648/2: Julijske Alpe - dolina Zadnjica, 800 m.
Lit.: J. Glowackt, 1910. 9547/4: Julijske Alpe - Log pod Mangartom,
6-700 m. Lit.: J. Glowacki, 1910. 9750/3: Julijske Alpe - Petrovo brdo. Lit.: J.
Glowacki, 1910. 9653/2: Savinjske Alpe - planina Korošica,
1800 m. Lit.: J. Glowacki, 1912. 9754/3: Savinjske Alpe - Stara Sela pri Tuhinju, 12. 5. 1881. Leg. J. Šafer. Lit.: J. Glowacki, 1912, leg. J. Šafer. Pohorje. Lit.: J. Glowacki, 1908. 9455/1: Strojna nad Prevaljami, Pineto-Ericetum, na zakisanih tleh. oktober 1958. LJU. Leg. M. Wraber. det. S. Grom sub Hedwigia ciliata - det. A. Martinčič. ^ 0252/2: Žabjek pri Grahovem ob Cerkniškem jezeru. Lit.: J. Glovvacki, 1913, leg. J. Safer 9752/3: Huje pri Kranju. Lit.: J. Glowagki, 1912, leg. F. Krupička.
9851/2: Puštal pri Škofji Loki, Myrtillo-Pinetum, permokarb. pešč.,okt. 1966. LJU. Leg. M. Wraber, det. S. Grom sub Racomitrium lanuginosum io.falcatum - det. A. Martinčič. Lit.: S. Grom 1968. 0047/4: Rožna dolina pri Novi Gorici. Lit.: F. HOHNEL, 1893.
11, Racomitrium elongatum Ehrh. ex Frisvoll
Vrsto R. elongatum je opisal Frisvoll leta 1983 in jo tedaj tudi že navedel za Slovenijo, vendar je bil podatek zaradi nedostopnosti literature pri nas prezrt. Kasneje je bila navedena tudi v delu DUll & al. (1999), vendar brez konkretnega nahajališča. Revizija herbarijskega materiala v LJU je pokazala, da so zaenkrat znana štiri nahajališča te vrste. Potencialno pa lahko spadajo sem vsaj še nekatere literatume navedbe.
Razširjenost v Sloveniji: 9550/3: Julijske Alpe - Mežaklja: Ravne, na skali, 10. 6. 1969. LJU. Leg. F. Velkovrh, det. A. Martinčič. 9648/4- Julijske Alpe - Pokljuka: pod planino Jelje, na vlažnih tleh, 22.6. 1968. LJU. Leg. et det. S. Grom sub Racomitrium canescens fo. ericoides - det. A. Martinčič >649/4: Julijske Alpe - Pokljuka: Koprivnik, Ostryo-Fagetum piceetosum, 1020 m, sept. 1956. UU. Leg. M. Wraber, det. S. Grom sub Racomitrium canescens - det. A. Martinčič.
9458/1: Pohorje-pod Hudejem, 770 m, 19. 19. 1956. LJU. Leg. M. Wraber, det. S. Grom sub Racomitrium canescens var. ericoides -det. A. Martinčič
12. Racomitrium canescens (Hedw.)Brid.
Dosedanji podatki kažejo precejšnjo neena-komernost v razširjenosti. Večina nahajališč je v zahodni polovici Slovenije, v vzhodni pa so samo posamična. Vrsta sicer nastopa v večini fitogeografsko-geografskih enot Slovenije, nobenega podatka ni zaenkrat le za Pohorje in Kozjak. Tako stanje je nedvomno predvsem
Hladnika 15-16: 5-15 (2003)
11
posledica neenakomerne raziskanosti mahovne flore pri nas, čeprav je razvidno, da je težišče razširjenosti v alpske in predalpskem območju
Literatura
Vrsta uspeva na skalah, peščenih iil skeletnih tleh ter pustih traviščih od nižine do montanske-ga pasu, redkeje sega v subalpinski pas.
Blockeel, T.L., 2000: The identification of Drepanocladus revolvens and D. cossonii, and their
distribution in Britain and Ireland. Bull. Brit. Bryol. Soc. 75:32-40. Breidler. J., 1891: Die Laubmoose Steiermarks u. ihre Verbreitung. Mitt. Naturw. Ver. f. Steierm. Jahrgang 1891.
Breidler. J„ : Moose aus Krain, den Julischen Alpen, Gebiet von Görz und Islrien, gesammelt in
den Jahren 1881-1901. Mscr. Corley, M.F.v., Crundwell, A. c„ D01.l, r., Hill, M. o. & smith, a.J.e. (1981): Mosses of Europe and the Azores; an annotated list of species, with synonyms from rccent literature. J. Bryol. 11: 609-689.
crundwell A. C. & E. Nyholm, 1962: Notes on the genus Tortella I. T. inclmata, T. densa, T.fla-
vovirens, T. glareicola. Trans. Brit. Bryol. Soc. 4(2): 187-193. DolšAK, F., 1923: Orchis palustris Jacq. na ljubljanskem barju in sosednja vegetacija. Glasnik muz
društv. za Slovenijo 2-3(1-4): 17-25. Dull, R., Z., Pavletič & A. MartinčIč, 1999: Checklist of the Yugoslavian Bryophytes.
IDH-Verlag Bad Münstereifel. Frahm, J.P., 1979: Zum Vorkommen von Rhadobryum ontariense (Kindb.) Kindb. in Mitteleuropa. HerzogiaS: 163-179.
GlowacKI J., 1908: Die Moosflora des Bacliergebirges. Jahresber. d. Obergymn. Marburg p.1-30. Glowacki, J., 1910: Die Moosflora der Julischen Alpen. Abh. Zool.-Bot. Ges. Wien 5(2): 1 —48. GlowacKI J., 1912: Moosflora der Steiner Alpen. Jahrb. naturh. Mus. f. Kärnten, Klagenfurt
»Carinthia II« Nr. 1-6:13-47; 130-156. Glowacki, J„ 1913: Ein Beitrag zur Kenntnis der Moosflora der Karstländer. Izvestja muz. društva
z. Kranjsko »Camiola« nov. ser. 4: 114-153. GROM, S., 1960: Bryophytische Neufunde in Slowenien (Jugoslavien). Nova Hedwigia 2(4): 566-569.
Grom, S., 1963: Prispevek k poznavanju mahovne flore Slovenskega Primorja. Acta carsol. 3: 197-212.
Grom, S. (1966): Mahovna flora triglavskega narodnega parka. Varstvo narave 5: 39-52. GROM, S., 1967-1968: Neue Beiträge zur Moosflora Jugoslawiens. Acta bot. croat. 26/27: 247-260. GROM, S., 1969: Mahovna flora Trnovskega gozda. Varstvo narave 6: 51-72. Hedenäs , L., 1989: The genera Scorpidium and Hamatocaulis, gen. nov., in northern Kurope. Lindbergia 15: 8-36.
Höhnel F., 1893: Beitrag zur Kenntnis der Laubmoosflora des Küstenstriches vom Giirzer Becken
bis Skutari in Albanien. Oesterr. Bot. Zeitschr. 43: 405^112. Horvat, I., 1952: Prilog poznavanju raširenja nekih planinskih biljaka u jugoisločnoj Evropi.
Godišnj. biol. Inst. Sarajevo 5(1-2): 199-217. Horvat, I. & B. Pawlowski, 1939: lstraživanja vegetacije planine Vranica. Ljetopis JAZU 51: 149-152.
Iwatsl'KI, Z. & T. koponen, 1972: On the taxonomy and distribution of Rhadobryum roseum and
its related species (Bryophyta). Acta bot. fennica 96: 1-22. Koouman, A. & L. Hedenäs, 1991: Differentiation in habitat requirements within the genus Scorpidium, especially between S. revolvens and S. cossonii. J. Bryol. 16: 619--627.
51	A. Martinčič: Kritični prispevki za mahoviio floro Slovenije. 1-12
Kuc, M. (1967): Some new and rare Mosses from Julian Alps, W. Jugoslavia. Rev. Bryol. Lichenol.
LimprichtI^Km^ 1904:f Die Laubmoose Deutschlands, Oesterreichs und der Schweiz. Rabenhorsts
Kryptogamenflora ed. 2, Bd. 3. Leipzig.	.	..
Martinčič, A., 1966: Elementi mahovne flore Jugoslavije ter njihova ekološka m ho.oloska problematika. Razprave S AZU 9: 5-82.	_ Martinčič A . 1968: Catalogus florae Jugoslaviae TI/1. Bryophyta-Musa. SAZU. pp. 102. Martinčič, A„ 1976: Prispevek k floristik. mahov (Bryophyta) v Slovenj I. Btol. vestn. 24(1).
MaSnS, A. (1977): Prispevek k floristiki mahov (Bryophyta) v Sloveniji II. Bid. vestn. 25(1):
Martinčič, A., 1980: Prispevek k poznavanju mahovne flore Jugoslavije II. Šar planina. Biol. vestn.
28(2): 87-102.	., T>. , .	,Q ,,
Martinčič A., 1988: Flora in vegetacija barja Dmi pri Zelencih. Btol. vestn 36(3). 19-33. Martinčič A.. 1991: Vegetacijska podoba vrst iz rodu Schoenus L. v Sloven,. L Schoenus ntgncans
MmZ™Carica lasiocarpae W. Koch 1926 v Sloveniji. Hladnikia 3:
Martinčič, A., 1997: Ekološko-fitocenoloSke dvoživke. Acta biol. slovenica 41(2-3): 43-60. Martinčič, A., 2003: Seznam listnatih mahov (Musci) Slovenije. Hacque ,a 2(1). S1"166;	.
uLJk A. & M. Piskernik, 1985: Die Hochmoore Sloweniens. Biol. vestn., vol. extraord. 1.
OrbIn2? & T P6rs, 1976: Rhodobryum ontariense (Kindb.) Kindb. in Central Europe. Acta Bot.
^KSi« m ekologija gorskih banj v Sloveniji. Zbornik bio-
tehn. fak. 8: 131-203.	„ „
Plantae Graecenses. Inst. f. Syst. Bot. d. Univ. Graz, Jahrg. 2: 35, 1976.
Podper\ I 1954: Conspectus Muscorum Europaeorum. Praha.
„H W , 1860 Die Flora des Bades Neuhaus nachst Cilli. Verh Zool. Bot. Ges. W.en 10.
ROB^s" 1893: Kranjski mahovi, lzvestja muz. društv. za Kranjsko 3: 28-33; 67-75; 109-114;
148-152; 201-204. Smith A J E 1978: The moss flora of Britain and Ireland. Cambridge. Wallace E C„ 1980: Seznam vrst iz okolice Bohinja. Rokopisni seznam
SS M. 1982: Sphagno-Piceetum R. Kuoch 1954 v Sloveniji (predhodno obvestilo). Biol. vestn. 30(2): 137-150.
Summary
Critical contributions on the moss flora of Slovenia, 1-12
Mostly on the basis of herbarium material, the author studies the d.stnbut: on of 12 moss spe cies which are considered rare or new in Slovenian flora, or whose taxonom.cal status has recently
be%nSrdistribution is presented on the basis of the network of Central-European mapping and p hy togeograpWcal divrsJof Slovenia according to M.Wraber (1969, altered) and :s ev.dent tn the
'^^r/i^Sl: so far, the species is known from only one locality. The quotations
m literature iGrom 1960, 1963, 1969) arc based on wrong determination.
plfyZLn sexangulare. the species thrives in the community Salicetum herbaceae on two
localities in the Julian Alps.
Hladnika 15-16: 5-15 (2003)
11
Rhodobryum ontariense: revision of the herbarium material in LJU, so far defined as R. roseum, showed that in Slovenia also R. ontariense thrives.
Genus Rhizomnium: apart from the commonly distributed species R. punctatum also the species R. magnifolium and R. pseudopunctatum thrive in Slovenia. However, they are more rare and are bound to swampy sites, fens and freezing ravines in the montane and subalpine belt.
Scorpidium cossonii- revolvens: in accordance with the prevailing view, also in Slovenia the difference between the two taxa has not been defined so far. The entire herbarium material has been defined as S. (Drepanocladus) revolvens, although only the name Drepariocladus intermedins appeared in older literature. Only the revision of abundant herbarium material on the basis of the findings of Hedeniis (1989) and Blockheel (2000) showed that in Slovenia, with only one exception, the species Scorpidium cossonii thrives. Only on one site, on high bog, wc determined S. revolvens.
Tortella densa: the species has been overlooked until recently, although it was mentioned for Slovenia as early as in 1962 (Crundwell & Nyholm). With regard to the ecology of the species we conclude that it is in fact much more common than the present distribution picture shows.
Racomitrium canescens aggr.: revision of the herbarium material in LJU and consideration of the examined literature proved that the studied aggregate is represented by three species. Racomitrium canescens is spread almost all over Slovenia although its centre is in the Alpine and pre-Alpine region. Also R. ericoides is distributed mostly in the Alpine region, but on fewer localities. The species R. elongatum on the other hand, is rare, and is so far known on only four localities in the Julian Alps and on the Pohorje mountain,