Dopisi. Iz Koroškega. (Družba sv. Mobora zasramo^aaa.) Napoaled prayi, grdi oemčurski Iist v Celovci, da družba 87. Mohora more obatati le, ako neuoinnst ia faaatizem (preaapetost) 7lada 7 Slo7eacib. Z drugirai besedami se pravi: udje družbe 87. Mobora delujejo samo bedariji y prid, ao toraj saiai bedaki. To pa presega uže 78e mejc dostojaosti. in nam kaže, da je ta nalo7eBski učitelj" 8am aaj^ečji faaatik ob eaem tudi Bearaaiaež. Za ta prelepi pokloa aaj se doatojao zabvalijo aašeiuu ;,alo7ea8kemu učitelju-filozofu"1 7si ald^eBski rodoljubi, ki delujejo y povzdigo ia izobražeaje nai oda našega; tudi vsi odličai dosto- janstveaiki duboyakega in pos^etnega stanu, ktere aarod aaš ia sploh 7sak izobražeaec za^oljo ajih ačeaosti ia izkuiefloati yiaoko ceai, oai bo 7 očeb aasega ,,učitelja" bedaki. Za^etaik družbe premilostljivi aaš kaezo-škof Dr. Peter Fuader, prcuz7išeni gospod Badakof Goriški, škofje Ljubljaaski, Kraajski, TrideatiBaki, škofje Trža8ki ib Dijakoyarski itd., 7ai slo^ijo zaradi 7iaoke 87oje učeaoati daleč sez meje aaših slo^easkih dežel, daleč okolo pozaaai so kot skušeni rodoljubi; koliko pa aajdemo še med sloveBsko aaao duboyščiao slovečib iaiea, mož 7isokega izobiažeaja ia 7si ti ao ndje družbe 87. Mobora, 7Beti za po^zdigo slo^eaakega aaroda. Med posvctnimi pa tndi aahajamo maogo 8lo7e5ih imea, aaj imeaujemo aašemu nučiteljuyelikaBu" le d7e. g. 17. Solar, deželai šolski aadzoraik 7 Zadru ia g. Aat. yitez Klodič, deželai šolski aadzoraik 7 Tr8tu, razua teh aahajamo med adi ra^aatelje, ^seučiliščae, gimBazijalae ia realae profe.8orje, yeliko 7rsto učitelje7, aradaiko7, trg07ce7 itd. ifl 78i ti delujejo po roaeaji aašega modrijaaa za bedarijo, oni vsi so aazadajaki aeolikaaci, ki hočejo aarod 7 aesrečo peljati. Re8 yelika predrzaost! Zares slepa strast grozao 807iašt70 do 8lo7eaš5iae 7odi tega učitelja. Žalostao pa bi bilo, ako bi 7eč učitelje^ eaakega maeaja bilo ter trdilo, da braaje pobožaib buke7, osobito Mohorje^ih, ljudstyo 7 ae^edaost pelja, ter sploh ae koriati, žaloatno rečemo bi bilo, kajti prepričaai smo, da bi krščaasko nravstveaa odgoja ljube aaše mladiae pod vodstvom takih učitelje7 škodo trpela. Koaečao še mu po^emo: Družba 87. Mobora bode obatajala tndi še zaaaprej; ai6 je ae bode opo^iralo 7 blagoaosaem delovanji, kajti oaa uživa popolao zaupaaje aaroda aaaega; slovenski kmet bode tndi ae aa dalje z 7eseljem odrajtal Moborje7 goldiaar ia z 7eaeljem prebiral družbeae kajige. Družba 87. Mohora ae bode Nemcem aikdar škode delala, oaa je ostaao7ljeBa za 8lo7easko Ijud8t7o ia 7aako ljudst^o iraa vsled postav aeomejeao pravico izobraževati se po 87oje, mi Slo^eaci toraj po S7oje, Nemci pa po 87oje. Mi Nemcem njih izobraže^alaih za7odo7 ae aapadaaio, aaj se izobražujejo po 87oje, vi pa nas Sloveace ia naše zavode, kteri vas čisto b!č ae staoejo, tudi 7 miru pustite. Nespametai ,,alo7eBaki ačitelj" pa aaj pomai: nKdor 7isoko leta, aizko obsedi." X. Y. Iz Babinec Vže 7 zadaji številki ^Slo^eask. Gospod." sem bral, da so 7 Ljutomera straake aekako razbarjeae ia sicer zayoljo tega, ker ae 7ejo komu pra7 za pra7 sliši občiasko premožeaje. Tako imeao^aai ,,purgarji" aamera^ajo 7ae to občiaako premožeaje kot 87ojo Ia8taiao dati vknjižiti; deželai odbor pa je bil drugih miali, ter je aaročil, da aaj se aajpoprej po7prašajo 78i da^koplačilci, kteri imajo 7 Ljutomer.ski občini 87oje gruate, ali se 8 tem zlagajo ali ae? Kar se aas zuaajaih kmeto7 tika, to izvoljujem si pripomaiti, da ako bode prišlo zopet aa glasovanje, kar se aam itak mora poprej aazaaaiti, Bobedea aaj ne ostaae doma, bajd 7 8i na aoge braait 87oje pra^ice! OmeBJeai purgarji so sicer aapra^ili aeko pogodbo z ob5iao, 7 katerej pra^ijo, da aaj 786 to premožeaje ostaae občiBsko, oai pa da ga bodo vživali; nam bodo aalagali okoli 50 — 60% občiaskih aaklad, ia še celo zaajo porabiti te aaklade za 08 k r b 1 j e v a nj e občiaskega preaiožeaja, iz katerega pa bodo le oai aarui haaek vlekli. Za občiao Ljutomer, za katero Daj^eč naš celi okraj skrbi, ae bodo atorili ai<5. a— \t pod velike Kape. (Nemčurji.) Kakor 86 je pred večimi leti 7 časaikih čitalo, krmil je zaorci vsakega pošteaega S!oyenea mareaberški c. kr. aotar R-, kateri bi se bil predrzail zahtevati od ajega kaj slovenskega. Tudi pred kratkim je morala aeka atraaka domačinov rodoljubo? zarad kupae pogodbe k ajemu. Odločao ao zabtevali, da se jim vse slovenaki izgotoyi, na kar je g. R. zabavljaje čez zaaae rodoljube le odgovarjal, da je to nepotrebno, ker bi mu požrlo preveč časa, celi dve uri. Možje bi ma bili labko očitali, zakaj ae ai 7 tako dolgib letib aaučil slovenski, kar bo sčasoma oeiyidno yeadar le treba zaati. Kako grozao da 7 oči bode to malo, kar amo Slovenci 7 državnem zboru aže priborili, priča nara to, da je tudi občiasko zastopništvo 7 Ribaici odposlalo dvoje Mibelitscbevih protiprošeaj aekam tija na Duaaj. (Po Ilammer Amboasu Dr. Schmidererji). Abotneži! Prošaja baje pogaaja Sloveace z doaia po evetu, kar jim bo zaaaje ueniščine ailao olajaalo. Veekako bi ai pa dovolil trditi, da če aaai aemčarji, ki za oraloai ni8o bodili tudi za lopoto ne bodo prijeli, ter ai le 8 pomočjo slo^eBskih žulje7 malo oporuogli. Sloveuci zapoamite si to, bodite iaožje ob čaau 70litev, pa bo tadi te naštuleaosti pri aas eakrat koaec. Kdor nam odreka pravico se izobraževati 7 materaem jeziku, aaš aasprotaik je, ia psički aiemo ki bi tem še dalje roke lizali in se jim vklaajali. Vsekako pa zaamo, da kdor preveč Čez plot gleda svojo tovariico ovco pa aesmiljeao buta, od paatirja po u6su dobi; toraj bomo videli kake vspebe bo imelo škiljeaje tje 7 Bismai koviao, pa aasprotovaaje Slo^eacem doma? Z gornje Savinjske doline. (Nemško uradovanje.) Radostai čitamo tudi pod Solčavskimi aaežaiki 7 razaih slovenskib časaikib, kak6 po sirokej Slo^eaiji pošiljajo ^eleaarodae sreaje 7isokej diža^aej zboraici prošaje za u^edeaje slovenščine po aaših aradih ia sredajih šolah. Žalostai pa ac čutimo, da še do zdaj aismo od aašega okraja imeaa aobeae občiae 7 aobeaem čaaaiku zapazili, koja bi to sveto aarodao dolžaost opra^ila. Prebi7al8t70 v eaomer hrepeai, naj bi 7se dotičae občiae skupao dale 7isokej zboraici dotičao prošajo; ker želja je 7elika, da 8e skoraj nemškutarskemu posilstvu izpodjarmimo ! — Sliši se, da je 070 prošajo Ljubeaska občiaa uže zda^nej odposlala; pa tudi slišimo, da so vsi tukajšnji župani se v časa vojaške nabire v Mozirji, dne 9. sušca prilike poslužili, ter posvetovaje dotično prošnjo skupno visokej zbornici odposlali; — vendar nismo zagotovljeni, dokler nam kakšen l-asnik ne naznani. Žalostne, sila žalostne razmere imamo pri tukajšnji c. kr. okr. sodnji v Gornjemgradu! Bodi visokej drž. zbornici, posebno pa našim vrlim poslancem potoženo, kako se pri tukajšnji sodniji naš premili materni jezik ua stran poriva, ter povsod le nemščina v veliko nejevoljo nam usiljuje. — če pa Slovenec prosi slovenskih ruu razumljivih dopisov, ošteje ga ondotni sodnik prav osorno; — da, cel6 z žandarmi mu preti, če ne bo pokoren. Zaupno pričakujemo rešitve od drž. zbora; posebno pa od nasih vrlih poslancev, da bodo narn slovenščini nasprotujoče uradnike odpravili in njej prijaznib mož za uradnike k nam nastaviti dali. Iz Frauheima. (S1 o v o.) Crez 20 let pastirovali so pri nas kot žnpnik č. g. Franc Ratb. Vestno so opravljali težavne dolžnosti pridnega, zvestega dušnega pastirja. Bili so nam vselej zavoljo svojega pastirovanja dragi in ljubi. Sedaj so nas zapustili pseselivši se k svetenau Lovrencu na Dravskem polji. Na den odhoda zbrali so se vsi predstojniki srenj cele fare, šolsko vodstro, krajni šolski svet, cerkveni odbor in ključarji ter so šli čestitemu gospodu se zabvalit za njih dolgoletni trud in mnogovrstno požrtvovanje. Zeleli smo Jim in veelej želimo, da Jib Bog še mnoga leta obrani zdravih in zadovoljnib. Framčani se Jih pa bodo vselej hvaležno spominjali, dokler bo stala nova in prelepa Fraubeimska farna cerkev, katera je na Jibovo prizadevanje bila pozidana! Bog jiui plati ves trud in tso skrb pri nas: Hvaležni Framčani.