SEJEM KVALITETE IN ZNANJA stran 5 NASLOV Leto XXXIII Št. 53 Murska Sobota, 20. avgusta 1981 CENA 8 DIN VESTNIK Ko so pred 20 leti v Gornji Radgoni organizirali prvi pomurski sejem, še prav gotovo niso vedeli, da bo prav ta kmetijsko-živilska manifestacija ponesla ime obmejnega mesta v daljni svet Od skromnih začetkov do danes je pomurski sejem postal največja kmetijska sejemska razstava v naši republiki z mednarodno udeležbo. Danes je to prireditev, ki obiskovalce pritegne od blizu in daleč, poleg domačih kmetijskih proizvajalcev pa si ga radi ogledajo tudi številni strokovnjaki. Sejem v Gornji Radgoni postaja iz leta v leto kvalitetnejši. Obogaten je s številnimi predavanji in posvetovanji, s strokovno zasnovanimi specializiranimi razstavami poslednjih dosežkov sodobnega kmetijstva. Nič čudnega torej, če'ga vsako leto obišče preko 150.000 obiskovalcev. j. k. RAZSTAVE IN OBMEJNA GOSPODARSKA POVEZANOST DIREKTOR POMURSKEGA SEJMA IVAN KOVAČ: STROKOVNE RAZSTAVE 19. Kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni Vinogradništvo: Vzgoja vinske trte od cepljenja do sajenja Sadjarstvo: Razmnoževanje sadnih rastlin Semenarstvo: Razstava semen (Skupen naslov: Reprodukcija v rastlinski proizvodnji) ŽIVINOREJSKA POSLOVNA SKUPNOST SLOVENIJE — Razstava mesa in mesnih izdelkov z ocenjevanjem proizvodov — Razstava mesa in izdelkov iz perutnine — Razstava mleka in mlečnih izdelkov ~ Razstava govedi slovenskih pasem (simentalec, si-vorjava) Razstava prašičev (enotni nastop slovenske prašičereje) — Razstava vin z ocenjevanjem in degustacijo — OCENJEVANJE KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN INOVACIJ — PRODAJA IZDELKOV DOMAČE OBRTI, ZABAVNI PARK, GOSTINSKA PONUDBA »Že devetnajstič bo obmejno mesto Gornja Radgona gostilo številne razsta-vljalce iz 12 držav, ki bodo svoje eksponate prikazali na letošnjem 19. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu. Čez 600 jih bo, ki bodo v času od 21. do 30. avgusta razstavili izdelke na 50.000 kvadratnih metrih razstavnih površin. Letošnji sejem bo vsebinsko bogatejši in kvalitetnejši od prejšnjih, na njem pa bo okrog 70 odstotkov osnovnega in 30 odstotkov spremljajočega programa, ki daje poseben značaj kmetijsko-živil-ski manifestaciji v Gornji Radgoni. Kmetijstvo v tem delu naše ožje domovine sledi konceptom razvoja te dejavnosti v naši republiki in.prizadevanjem za več pridelane hrane, dosega vse spodbudnejše uspehe kljub temu, da ga večkrat prizadenejo vremenske in naravne nesreče. Toda razvoj gre naprej in dobri programi kmetijskih organizacij ter delo zasebnih kme- tijskih proizvajalcev preko svojih zadrug so osnova za nove spodbudne dosežke. Tudi sejem se skuša s svojim programom razstav, predavanj in številnih strokovnih posvetovanj po svoje vključiti v vsa ta prizadevanja. Na radgonski kmetijsko-živilski sejem pa iz leta v leto vse bolj postaja tudi most prijateljstva in uspešnega gospodarskega povezovanja treh sosednjih držav: Avstrije, Madžarske in Jugoslavije. Nanj pa sleherno leto radi prihajajo razstavljale! tudi iz drugih tujih držav. V bogatem strokovnem programu letošnjega sejma bomo obiskovalcem pripravili govedorejsko razstavo Kombiniranih slovenskih pasem, razstavo plemenskih svinj z območja naše republike, dosežke perutninarstva in farmske proizvodnje v naši republiki, poleg tega pa tudi razstavo mesa in mesnih proizvodov, mleka in mlečnih > izdelkov ter razstavo vin v družbenem in zasebnem sektorju. Tudi razstava drevesničarstva, okrasnega grmičevja in trsničarstva, semen in seveda kmetijske mehanizacije bo zagotovo pritegnila pozornost obiskovalcev. V času letošnjega sejma pa bo tudi vrsta posvetovanj in predavanj, ki se jih prav tako radi udeležujejo tudi zasebni kmetovalci. V okviru sejma bo 27., 28. in 29. avgusta tudi republiško tekmovanje traktoristov in zbor vseh dosedanjih prvakov tovrstnih tekmovanj v zadnjih 20 letih. Poleg tega pa je na 19. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu tudi bogata gostinsko-turistična ponudba, saj na sejmu premoremo kar 3000 gostinskih sedežev, obiskovalcem pa lahko ponudimo domače, slovenske in jugoslovanske specialitete, v času sejma pa imamo posebej organizirano še madžarsko kuhinjo. Vsak večer bo tudi poskrbljeno za zabavo. Prvo nedeljo sejma bo organizirana velika parada kmečkih običajev in navad, v njej pa sodeluje preko 1000 nastopajočih. Na ta dan bo tudi nastop folklornih skupin, zadnjo soboto pa bo organizirano srečanje lovcev iz vse Slovenije in streljanje na glinaste golobe. Letošnja sejemska prireditev v Gornji Radgoni bo zanimiva in privlačna, razsta-vljalcem in obiskovalcem pa želim, da bi se v obmejnem mestu Gornja Radgona dobro počutili in imeli kar največ poslovnih uspehov.« v 19 MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM V GORNJI RADGONI OD 21. DO 30. AVGUSTA 1981 Razstava živine vseh pasem, prašičev, ovac, perutnine, mesa in mesnih izdelkov, sira itn. Kmečki dom, razstava vin, razna posvetovanja, predavanja, strokovni nasveti, kulinarična razstava, prikaz kmetijske mehanizacije in opreme in bogat zabavni program! PRED 19- MEDNARODNIM KMETIJSKO-ŽIVILSKIM SEJMOM V GORNJI RADGONI Pogovor z dr. Lojzetom Slavičem, odgovornim za strokovni del programa 19. mednarodnega kmetijskoživilskega sejma v Gornji Radgoni Razstave, posvetovanja in ekskurzije Tudi letošnji sejem bo imel bogat strokovni program, ki daje pravo kvaliteto tej kmetijsko-živilski prireditvi v Gornji Radgoni. Poleg razstavljene kmetijske mehanizacije, orodij in drugih najsodobnejših dosežkov, ki lahko pripomorejo k hitrejšemu razvoju kmetijstva, pa pomenijo kvalitetno vsebino sejma številne strokovno pripravljene razstave goveje živine, prašičev, perutnine, razstava mesa in mesnih izdelkov, vina ter mleka in mlečnih izdelkov ter vrsta posvetovanj in strokovnih srečanj. Podpredsednik izvršnega odbora interesne skupnosti za sejem in predsednik odbora za strokovni program mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni dr. Lojze Slavič je rad odgovoril na nekaj vprašanj o strokovnem delu letošnje sejemske prireditve: »Pravgotovo drži, da je letos devetnajsta tovrstna sejemska razstava po vrsti izredno bogafa s strokovnim programom. Delno smo ga sicer doslej že imeli, precej pasmogatudidopolnili. V prvi vrsti moram omeniti tradicionalno govedorejsko razstavo, ki je pravzaprav najpomembnejša med vsemi razstavami tega sejma. Gre za dobro pripravljen prikaz kombiniranih pasem goveda Slovenije, torej naše domače pasme. V tem programu bomo predstavili 96 živali sivorjave in simentalske pasme. Sevedaje ta razstava tudi komercialnega pomena, saj so vse živali že prodane našim starim kupcem, predvsem v SR Srbijo in SR Bosno in Hercegovino. Znano je namreč, da 'je Slovenija velik proizvajalec plemenske živine, prizadevamo pa si,da bibilaše večji. Vsakdan bo na sejmu tudi revija najboljših živali.« Območje Pomurja—strokovnjaki zanj pravijo, daje pasemsko najbolj čisto, saj je tukaj le malo križanega goveda — je velik tržni proizvajalec čiste pasemske govedi. Letna proizvodnja zaenkrat znaša 900 do 950 glav živine letno. — Menda pa bo letos zelo zanimiva tudi druga takšna razstava — to je prikaz prašičev? »Resje. Tudi ta razstava bo v okviru živinorejske poslovne skupnosti Slovenije, odbor te skupnosti pa se je že odločil za dolgoročno nastopanje na tem sejmu. To paje tudi edina takšna razstava slovenskih prašičerej-cev, saj na novosadskem sejmu ne sodelujejo. To bo revija živali po proizvodnem in selekcijskem programu, po katerih je slovenska, prašičereja tudi sicer začrtana. Tako bo spet moč videti plemenskega merjasca, 18 mladic, 4 svinje z gnezdi in 72 odstavljencev. Tudi to je blago, ki gre takoj po sejmu v prodajo, in sicer v kooperacijsko rejo.« — — Doktor Slavič, bodo poleg govedorejske in prašičerejske razstave prikazane še katere druge vrste živali? »Omeniti velja razstavo perutnine. saj bodo tudi na njej prikazane razne pasme Pred-. vsem kaže izpostaviti biotehniško fakulteto, ki se tudi izključno bavi z vzrejo novih linij in s križanjem perutnine. V programu pa smo imeli tudi razstavo konj, žal pa moram povedati, da nas je čas nekoliko prehitel delno pa tudi zaradi pomanjkanja sredstev te razstave nismo mogli pripraviti. Zaradi tega smo se odločili, da se v začetku prihodnjega leta lotimo priprav na tovrstno razstavo, ki pa mora biti prihodnje leto, ko bo 20. jubilejni sejem. To bo seveda povezano z velikimi stroški, vendar lahko povem, daje izvršni odbor poslovne živinorejske skupnosti Slovenije že sprejel sklep o financiranju te razstave za prihodnje leto. Jasno pa je, da moramo ob tem dograditi še hlev, ki je zaenkrat le polovičen.« — Kako pa bo letos s predavanji in posvetovanji? »Tudi na te nismo pozabili. Tako bomo imeli predavanje za vinogradnike o sanaciji vinogradov po letošnji katastrofalni zmrzali, omeniti pa velja tudi posvetovanje z naslovom »Obramba pred točo« ter okroglo mizo o tej problematiki. Na svetu se namreč vsak dan pojavljajo novi sistemi in jasno je, da moramo tem novostim slediti tudi v Pomurju. V okviru razstave goveda bo tudi dan živinorejcev — v petek, 28. avgusta 1981 — ki ga bomo povezali s posebnimi p/ogrami, posvetovanji itd. Prav tako bo v okviru prašičerejske razstave dan pra-šičerejcev — v sredo, 26. 8. 1981. Veliko bo tudi ekskurzij, precej skupin pa je že napovedanih celo iz tujine. S skupino nemških strokovnjakov bo, na primer, tekla razprava o selekcijskem delu in avtomatskem obdelovanju podatkov pri vzreji plemenske živine. Skupaj z Zadružno zvezo Slovenije pa bo tudi posvetovanje na temo »Selekcija v govedoreji« in v okviru prašičerejske razstave »Prašičereja včeraj danes, jutri«, v sredo, 26. avgusta pa bo tudi dan seminarjev z bogatim programom in 9 krajšimi referati na to temo.« — Kako pa jezrazstavogoveje živine treh sosednjih dežel, o kateri je bilo že nalanskoletnem sejmu veliko slišati? »Resje, da smo si tudi mi veliko prizadevali za pripravo te razstave, na kateri bi naj skupno nastopile sosednje države: Avstrija, Madžarska in Jugoslavija. Lahko celo povem, daje tudi pri tamkajšnjih govedorejcih precej zanimanja, žal pa so nas zaenkrat zadržali strogi uvozni predpisi in precejšnja sredstva, ki jih za takšno razstavo nujno potrebujemo. Seveda pa si vsi želimo, da bi tudi ta cilj čimprej dosegli.« — Z organizacijo vseh treh razstav in drugih strokovnih prireditev je gotovo veliko dela, prav tako pa tudi stroškov. Kako ste vse to zmogli? »Takoj naj povem, da se je tudi letos Živinorejska poslovna skupnost Slovenije izredno angažirala predvsem s sredstvi in tudi z delom. Poleg že omenjenih razstav bo še razstava mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov in perutnine, kar vse sofinancira pravzaprav ŽPS Slovenije. Gre seveda za veliko denarja, kije bil potreben za vse to. Letošnji strokovni del sejma bo torej tudi zato bogatejši, že sedaj pa imamo prijavljenih veliko ekskurzij, ki si bodo po ogledu, razstav na sejmu ogledale še vse to v vsakdanji praksi na nekaterih najbolj vzorno urejenih kmetijah.« — Doktor Slavič, obiskovalci bodo torej tudi letos imeli kaj videti? »Prepričan sem, da si bodo zlasti kmetovalci, kmetijski strokovnjaki in tudi vsi drugi obiskovalci letošnje sejemske prireditve z zanimanjem ogledali sejem. Lahko še omenim razstavo vin. Letos smo dobili v ocenitev kar 108 vzorcev. Treba je poudariti, da se je poslovna skupnost za vinogradništvo, pod njenim pokroviteljstvom je tudi bilo ocenjevanje, odlično vključila. Gre za zasebna vina in tista, ki so šolana v družbenem sektorju. Pa še na eno vzgojno razstavo bi skoraj pozabili. Njen naslov je »Od cepljenja do sajenja vinske trte«. V zadnjem času namreč tudi zasebni vinogradniki obnavljajo svoje vinograde, razstava pa naj bi jim bila vsaj mala pomoč. Tudi razstava semen in drevesničarstva oz. sadjarstva ima podoben namen.« JANEZ KURBUS V Skakovcih žive že od nekdaj marljivi in zanimivi ljudje. Da so marljivi, je moč ugotoviti ob pogledu na vzorno obdelana polja in skrbno urejene domačije tamkajšnjih gospodarjev; da so pa zanimivi, pričajo nekateri posamezniki v kraju, ki poleg dela na kmetijah še najdejo čas za razmišljanje in snovanje česa novega ter koristnega. Franc Šinko je eden takšnih. Je sicer zaposlen kot vodja tehničnih pregledov na Agroservisu v Murski Soboti, vendar se po službi ukvarja tudi s kmetovanjem na svoji srednje veliki kmetiji. Rad ima svojo službo in poklic, ki ga zgledno opravlja, toda po srcu je predan zemlji in delu na njej. Pa ne takšnem težaškem, kot so ga bili vajeni njegovi predniki, pač pa gospodari umneje. Takšno napredno kmetovanje ob pomoči strojev mu ves čas, ko ni na svojem delovnem mestu, roji po glavi. Nič čudnega torej, če je združil znanje in izkušnje, ter že davno začel misliti na to, kako bi sam popravil kakšen stroj, ga izboljšal in prilagodil našim potrebam ali celo naredil povsem novega. Takšnega, ki ga še ni moč dobiti v naših trgovinah in bi vendar bil še kako dobrodošel. Prav to je že uresničil. Lansko leto je del svojih uspehov celo predstavil na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Na prvi razstavi inovacij v kmetijstvu je požel vrsto priznanj za svoja doma narejena stroja-po-lagalnik folije in sadilnik hrena in drugih sadik. O tem je pripovedoval takole: n Pozorno sem poslušal njegovo pripoved. In celo v očeh mu je bilo opaziti, kako vidi svoje besede uresničene v praksi. Na svojem traktorju in kmetiji.'.. Od načrtov do praktične uresničitve je torej še velik korak? Kot je že v navadi, je tudi letos posebna komisija, sestavljena iz strokovnjakov živilsko-tehnološkega in veterinarskega oddelka ljubljanske biotehnične fakultete, republiške tržne inšpekcije, Jugoinšpekta in predstavnikov mesnopredelovalnih proizvajalcev ocenila mesne proizvode, ki bodo razstavljeni na letošnjem mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni. O tej strokovni BOLJŠE KOT LANI — Kakšen pa je način ocenjevanja? — Pri posameznem izdelku ocenjujemo kakovost senzorično z degustacijo. In sicer naslednje lastnosti: zunanji videz, sestava, OZD, ki izdelujejo omenjene artikle. Zakaj tako? — Z gotovostjo lahko trdim, da so prisotni vsi največji slovenski proizvajalci, Emona, ABC Pomurka, Kras Sežana, da ne naštevam dalje, Zakaj samo štirinajst. To je predvsem posledica ozke naravnanosti, oziroma ozkega kroga potrošnikov, ki ga pokrivajo ostale tovrstne delovne organizacije, ki zato tudi svoje izdelke prirejajo njihovemu uku-su in navadam, ter ne konkurirajo na širšem tržišču. — In za konec, tovariš profesor, kakšen je namen ocenjevanje mesnih proizvodov na gornjeradgonskem sejmu? — Kot sem že omenil, daje ocenjevanje letni pregled slovenske proizvodnje, kakovosti .in njenega napredka. Dalje nagrajujemo z zlatimi, srebrnimi in bronastimi medalj-mi najboljše proizvode. Posebej pomembno pa je spodbujanje k boljšim tehnološkim dosežkom in osvajanje novih proizvodov. V. Paveo »Točno. Še velik korak. Stroje bi morali načrtovati in delati ljudje, ki se dobro spoznajo na te stvari v praksi in ne zgolj na risalno desko ter papir v pisarni.« Franc Šinko, delavec, inovator in kmet iz Skakovec pa je hkrati tudi član komisije za ocenjevanje najnovejših dosežkov na področju kmetijske mehanizacije na letošnjem 19. mednarodnem kmetijsko-živil-skem sejmu v Gornji Radgoni. Takole pripoveduje o tem ocenjevanju. »To je zelo dobra zamisel in spodbuda ljudem, ki se ukvarjamo z inovacijami v kmetijstvu. Vse več nas je. To je razveseljivo. Tudi na tem ocenjevanju dobimo še več volje do svojega dela. STRAN 2 VESTNIK, 20. AVGUSTA STAREC Z MLADIM Dr. Aleš Bebler— V začetku dvajsetega stoletja se je v Varaždinu začela razvijati industrija, predvsem tekstilna, lesna in kovinska. S tem je povezano tudi delavsko gibanje in velika, šesttedenska stavka »Tivarjevih« delavcev. Z ustanovitvijo KP za varaždinsko okrožje se je krepila delavska zavest in vse do začetka druge svetovne vojne so se vrstile številne delavske akcije. Pod vodstvom KPJ so se tudi ljudje iz Varaždina in okolice vključili v boj za pravičnejši družbeni red. Vrstijo se diverzije, organizirajo ilegalno delo, in na bližnjem Kalniku se pojavijo partizanske skupine — Kalnički partizanski odred. Mesto je bilo osvobojeno 8. aprila leta 1945. Po osvoboditvi je doživelo mesto vsestranski razvoj. Na ta posnetek so Varaždinci na-, jbolj ponosni. Dne 15. maja leta 1945 je skozi okno tedanje Komande mesta (sedaj dom JLA) govoril prebivalcem mesta maršal Tito. Lani, ob 35-letnici osvoboditve, so na omenjeni zgradbi odkrili spominsko ploščo. Tovariš Tito je obiskal Varaždin še leta 1959,1965,1971 in 1977, sicer pa se je skozi Varaždin pogostokrat peljal v lovišče Zelendvor. (Foto I. Levanič). Občina Varaždin šteje preko 90 tisoč prebivalcev, mesto samo pa nekaj čez 40 tisoč. Na območj u občine je 48 krajevnih skupnosti z okrog 27 tisoč gospodinjstvi, od tega jih je v samem Varaždinu nekaj preko trinajst tisoč. Varaždin je že od nekdaj znan po svoji tekstilni industriji — Varteks, VIS. V lesni industriji je znan Mundus Florijan Bobič, v prehranbeni industriji pa se vedno bolj uveljavlja KOKA. V zadnjih desetih letih si v Varaždinu veliko prizadevajo tudi za razvoj kovinske in kemične industrije. Trenutno živi v mestu okrog 30 tisoč delavcev. Delavci so med obema vojnama dajali mestu pečat. Varaždinski železničarji so se vključili v znano stavkovno gibanje takoj po nastanku stare Jugoslavije. Najbolj odmevna pa je bila stavka varaždinskih tekstilcev leta 1936, ki je pomenila višek revolucionarnega delovanja in akcij varaždinskih delavcev med obema vojnama. Stavka je uspela in skoraj ves Varaždin je bil na strani stavkajočih. Na fotografiji: stavkajoči delavci na tovarniškem dvorišču (Fotoarhiv »Varteksova kronika«). MAKSIMUM ZEMLJE ALIDELA? V Srbiji zlagoma pripravljajo predpise o lastninskih pravicah, ki najbolj zanimajo kmete, čeprav bodo dobili poseben zakon o zemljiškem maksimumu in podobne predpise, ker so mnogi že povsem zastareli, zlasti pa tisti, ki so še iz časov avstroogrske monarhije. Ti zakoni gredo šele v javno razpravo, vendar so takšni, da bodo zagotovo v svojih zasnovah obveljali.. Zanimivo je, da glede zemljiškega maksimuma- na ravninskem območju 'ne bo sprememb in bo torej lahko imela kmečka družina največ 10 hektarjev plodne zemlje, vsega zemljišča, skupaj z gozdovi, pa do 45 hektarjev, kakor je tudi zdaj. Pač pa bo zemljiški maksimum v hribih povečan na 20 hektarjev plodne zemlje, ker je pač tam zemlja vsaj toliko manj plodna kot na ravnini. Bodo pa kmečke družine lahko vzele v najem še 30 hektarjev, kar je koristno, saj ugotavljamo, da imamo vse več neobdelanih kmetijskih površin. V zemljiškem maksimumu pa ne bodo upoštevali zemlje, ki se jo kmetje združili in jo tudi združeno obdelujejo, ker to menda že sodi v združeno delo, ki ga velja spodbujati, in upati je mogoče, da bodo postopoma združevali tudi najeto in lastno zemljo. Praktično bi to lahko pomenilo, da ima lahko vsak, ki hoče delati, skupaj s svojo družino, neomejeno mnogo zemlje, vendar je to praktično nemogoče, kajti neomejenega zemljišča nihče ne more obdelovati, naj ima še tako veliko družino in naj bo delo še tako mehanizirano. Vse je pač odvisno od tega, koliko zemlje je kdo sposoben obdelovati, in sicer brez špekuliranja z njo. Varaždin je s svojo prvo fakulteto — fakulteto organizacije in informatike, z višjo tekstilno, višjo geotehnično in s sedmimi srednješolskimi centri izredno močan izobraževalni center. V tem je tudi varaždinska tradicija, saj je že v 16. stoletju v kraju bila osnovna šola, gimnazijo so ustanovili leta 1636, glasbeno šolo 1828, kije bila hkrati tudi najstarejša podobna šola na Balkanu. Z okrog 15 tisoči mladimi, ki so vključeni v različne procese izobraževanja. je Varaždin mesto mladosti, je starec z mladim srcem. B. ŠIMENC Ko so prejšnjo sredo iz stroja stekli prvi izvodi Vestnika, je našo domovino obšla žalostna vest, da je v Ljubljani nenadoma umrl dr. Aleš Bebler — Primož, revolucionar, narodni heroj, nosilec partizanske spomenice 1941, ugleden družbenopolitični delavec in diplomat Aleš Bebler se je rodil 8. junija 1907 v Indiji. Pravno fakulteto z doktoratom je končal v Parizu. Leta 1927 je postal član SKOJ, član KP pa leta 1929. Od leta 1931 je živel v emigraciji v Franciji in v Sovjetski zvezi. Leta 1937 je .kot prostovoljec odšel v Špa nijo. Po vrnitvi v domovino je bil leta 1939 imenovan za namestnika sekretarja agitprop komisije pri CK KP Slovneije. Kmalu so ga potem aretirali in obsodili na leto dni ječe. Po zaporu je odšel v ilegalo. Bil je na ustanovnem sestanku OF za Slovenijo. Ob ustanovitvi glavnega štaba Slovenske partizanske vojske je bil postavljen za pomočnika poveljnika glavnega štaba, naložene pa so mu bile tudi številne druge funkcije. Takoj po osvoboditvi je opravljal dolžnost pomočnika zunanjega ministra FLRJ, leta 1949 pa je postal stalni delegat FLRJ v OZN. Od leta 1952 je bil državni podsekretar v sekretariatu za zunanje zadeve, potem pa je bil veleposlanik v Frariciji in v Indoneziji. Leta 1963 je bil izvoljen za sodnika ustavnega sodišča SFRJ, od leta 1967 pa je bil član sveta federacije. Na 6. in 7. kongresu ZK Jugoslavije je bil izvoljen za člana centralnega komiteja, opravljal pa je med tem tudi številne druge, odgorovne funkcije. STRAH, KI ZDRUŽUJE Le dan kasneje, ko se je v afriškem Nairobiju začela dvanajstdnevna konferenca o energiji, so na Dunaju, po osemletnem delu, ugledni zahodni in vzhodni strokovnjaki objavili podatke, da svet premore energije za deset milijard ljudi in da bomo šele po letu 2030 popolnoma prešli na sončno in jedrsko energijo. To je prva skupna analiza vzhodnih in zahodnih znanstvenikov, ki obravnava potrebe po energiji, ne da bi se pri tem delili na Vzhod in Zahod. Poročilo, ki nosi naslov >,Energija v razmejenem svetu” opozarja, da bo energije dovolj, toda že sedaj je treba uvesti korenite spremembe. Predlagajo, naj bi raziskovali nove vire energije in da naj bi v to vlagali več sredstev kot doslej. Strokovnjaki sodijo, da bosta nafta in premog osnovni energetski gorivi še celih 50 let. Sporno pa je seveda vprašanje, kdo bo imel do leta 2030 dovolj nafte in premoga. Vemo, da premorejo ZDA, ZSSR in Kitajska 90 odstotkov vseh zalog premoga. Tako na Dunaju. V Nairobiju se je zbralo blizu 5 tisoč delegatov iz več kot 150 držav, članic OZN. Pobudo za konferenco o energiji je dalo zadnje zasedanje neuvrščenih v kubanski Havani. Ko je konferenco pozdravil generalni sekretar OZN Kurt Waldheim, je med drugim naglasil potrebo po večjem sodelovanju vseh dežel, neglede na običajno delitev sveta na razviti Sever in nerazviti Jug, oziroma na Vzhod in na Zahod. Energija je problem vsega človeštva. Vsem pripada delež pri uresničevanju uspešnega prehoda od konvencionalnih, splošno uporabljenih virov energije, kot so nafta plin in premog, k novim in obnovljivim virom energije, kot so sonce in zemeljska toplota, energija vetra, vode, oceanov, valov, plime, biološke mase, šote, drv in podobno, na katere danes pdpade 15 odstotkov svetovne porabe energije. Zelo slikovito je problem energije orisal kenijski predsednik Moi, ko je dejal, da je naš planet ladja, na kateri bomo vsi potonili ali pa vsi plavali. Seveda so se tudi na konferenci v Nairobiju pojavila različna gledišča. Nekateri delegati iz nerazvitih dežel so zatrjevali,-da je potrebno • energetski problem ocenjevati v sklopu, celotnih razvojnih težav dežel v razvoju, koder trenutno živi 70 odstotkov človeštva, porabijo pa le 15 odstotkov celotne svetovne energije. Zato so razvite pozvali, naj več storijo za spremembp življenjskih razmer svojih ljudi, ki trošijo največ energije na svetu, obenem pa naj dajejo deželam v razvoju več pomoči pri transferu tehnologije, urjenju kadrov, izmenjavi informacij in finančnih naložbah. Dežele v razvoju zdaj potrošijo nad 50 odstokov svojih deviznih dohodkov za nakup nafte, zato naj bi jim omogočili nakup nafte po nižjih cenah. V prihodnjih dveh desetletjih bodo nerazvite dežele potrojile svoje energetske potrebe. Opozorili so tudi na problem osnovnega goriva — drv in oglja — ter na vprežno živino, ki v Indiji na primer prispeva več energije kot vse obstoječe centrale. Zaradi prevelikih posekov lesa grozi ekološka katastrofa vsaj polovici človeštva. Švedski premier Falldin je menil, da je malo področij, koder bi bila mednarodna soodvisnost tako velika, kot je na energetskem področju. Energetska kriza je stara komaj deset let, in ko je že močno kazala zobe, tudi pri nas, kot drugod po svetu, njenih razsežnosti niso jemali dovolj resno. Zato tudi tako majhne možnosti nadomestiti sedanje vire energije z drugimi. V Evropi na splošno še vedno premalo koristimo sončno energijo. V nekaterih deželah tudi zato, ker je v letu premalo sončnih dnevov. Odlične pogoje v tem pogledu pa ima Afrika. Kitajci že precej časa izkoriščajo tako imenovani proces anaerobne fermentacije odpadkov. Imajo že okrog 7,5 milijona vaških.in družinskih diges-torjev za proizvodnjo biološkega plina, ki ga potem rabijo za razsvetljavo, gretje in kuhanje. Tudi pri nas se nekateri kmetovalci že zanimajo za takšno pridobivanje energije. Izračunali so, da v Jugoslaviji letno zberemo 25 do 30 milijonov ton živalskih odpadkov. Iz njih bi lahko izdelali toliko biološkega plina, da bi nadomestili 1,3 do 1,5 milijona ton nafte. Na seznamu novih energetskih virov, ki jih obravnavajo tudi v Nairobiju, so tudi oljni skriljav-ci, šota itd. Leta 1979 so dežele v razvoju, ki imajo dve tretjini vsega prebivalstva, porabile le 21 odstotkov celotne svetovne energije, ZDA same, ki imajo le nekaj manj kot 5 odstotkov vsega svetovnega prebivalstva, pa nekaj čez 27 odstotkov vse proizvedene'energije. V Braziliji, deželi sladkornega trsa, že nekaj let s pridom uporabljajo avtomobilsko pogonsko gorivo, ki ga naredijo z mešanico bencina in etanola. Podobno delajo tudi v ZDA in na Novi Zelendiji. Za razvoj novih virov energije porabijo trenutno na leto dve milijardi dolarjev, največ v ZDA, na Japonskem, v zahodni Evropi in v Avstraliji. To je vsekakor premalo, da bi proces pridobivanja energije iz novih virov pospešili. Človeštvu se je torej porodil nov, skupen problem. In to je iz nekaterih vidikov morda celo prav. Prav zaradi tega, ker nas sili k sodelovanju, iskanju. Strah, da se kolesa tega sveta ne bodo več vrtela, je tolikšen, da mu je treba posvetiti vso pozornost, ne glede na precej optimistične vesti z Dunaja. Da pa so še vedno predsodki, ki bolj kot kakršni koli zakoni omejujejo ljudi bolj s hektarji kot pa z delom, pričajo podatki o tem, da za nekmečke družine predvidevajo predpise, po katerih naj bi imela taka družina največ en hektar plodne zemlje oziroma največ tri hektarje zemljišča skupaj z gozdovi ali pa, takšna je alternativa, da bi lahko imel vsakdo največ pol hektarja oziroma poldrug hektar z gozdnimi površinami vred, kar pomeni, da bi tričlanska družina lahko imela do poldrug hektar plodne zemlje in ustrezno več z gozdovi, češ da nekmetijci navadno ne skrbijo za obdelovanje zemlje in je tako gospodarjenje prej drobljenje zemlje iz luksuznih nagibov kot pa iz dejanske potrebe, čeprav statistika govori o tem, da v skupnih dohodkih .občanov predstavljajo dohodki s teh zemljišč polovico dohodka, kar je v prid tezi, da tudi nekmetijska gospodarstva težijo k čim bolj gospodarni uporabi zemljišč. Kakorkoli že je, iz tega izhaja, da obstaja dilema o tem, ali je potrebno omejevati zemljiško lastnino na hektarje ali pa jo je treba omejevati na rezultate dela. Z družbenega stališča, zdajšnjih gospodarskih razmer je nedvopino, da je koristno, če vsi, ki hočejo obdelovati zemljo in proizvajati hrano, delajo kar največ, ne glede na formalne omejitve pri obsegu obdelovalne zemlje. K takšnemu gospodarnemu razmišljanju o vrednosti zemlje vodijo tudi razprave o tem,' da bi naj v prihodnje, kako daleč je ta prihodnost, je težko že zdaj reči, imeli zemljo pač tisti, ki jo hočejo in morejo obdelovati, da pa ne bi imeli preveč zemlje tisti, ki od nje sploh na noben način ne živijo in jo puščajo neobdelano — v svojo in skupno škodo. . 0 takšnih tezah za zakon SR Srbije smo lahko precej slišali že letošnjo pomlad. Koliko so te teze praktično uresničljive in dozorele za zemljiškolastninsko zakonodajo, je še veliko vprašanje, kajti kmečka nezaupljivost je prevelika, zavest nasuploh pa še prenizka za korenitejše spremembe tudi na tem področju. Koliko so k temu prispevali prerrinogi dosedanji spodrsljaji v snovanju in uresničevanju kmetijske politike, pa je še posebno in dodatno vprašanje. Vsekakor je očitno, da lahko pričakujemo od kmetijstva'kar največ. če bodo ljudje, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo, videli v tem svojem delu zanesljivo prihodnost zase in za prihodnje rodove, torej perspektivo, kakršna je človeku potrebna za primerno ustvarjalnost in za zagnanost pri delu in življenju. Viktor Sirec vestnik, 20. avgusta 1981 STRAN 3 STEVAN DORONJSKI Smrt tovariša Stevana Doronjskega je velika izguba v vrstah doslednih borcev za Titovo politiko, revolucionarnega boja zveze komunistov Jugoslavije, delavskega razreda in naših narodov in narodnosti za nacionalno in socialno osvoboditev, za zmago in razvoj socialističnega samoupravljanja, za bratstvo in enotnost in socialistično skupnost vseh naših narodov in narodnosti, za neodvisnost in neuvrščenost socialistične Jugoslavije. Stevan Doronjski je odšel in naših vrst v času, ko se zveza komunistov in naša celotna družba odločno borita za reševanje zahtevnih problemov gmotnega in družbenega razvoja jugoslovanske skupnosti svobodnih proizvajalcev, v času, ko so revolucionarne osebnosti, ljudje z bogatimi političnimi in organizacijskimi izkušnjami, visoke razredne zavesti, velike načelnosti in avtoritete naši družbi tako potrebne. Zaradi tega je izguba še večja — za zvezo komunistov, delavski razred, za vse naše narode in narodnosti. Velika borbena vztrajnost in ustvarjalnost sta tovariša Stevana Doronjskega postavili v vrsto pogumnih mož, ki so se v ognju boja iz pripadnikov pred vojnih naprednih mladinskih skupin in sekretarjev skojevskih organizacij razvili v voditelje mladine in organizatorje vstaje, narodnoosvobodilnega boja in socialistične izgradnje, potem pa v nase najvidnejše partijske in državne voditelje, vselej široko povezane z delovnimi ljudmi in občani. Revolucionarna pot tovariša Stevana Doronjskega. dolga skoraj 45 let, se popolnoma pokriva z najtežjimi, najburnejšimi in najsvetlejšimi obdobji naše zgodovine. Ta pot je neločljivo vtkana v nastanek in razvoj našega revolucionarnega mladinskega gibanja v eno izmed temeljnih sil oborožene revolucije, v razvejanje in usposabljanje partijskih organizacij kot organizatorjev in voditeljev narodov in narodnosti Jugoslavije v revolucionarnem boju za svobodno in ljudsko oblast, v obnovi od vojne razdejane domovine in izgradnji socialističnega samoupravljanja. Tovariš Stevan Doronjski je desetletja neposredno sodeloval v sprejemanju temeljnih partijskih in državnih sklepov in stališč, dajal prispe vek k njihovi idejni konkretizaciji in uresničevanju v boju za nenehno krepitev vloge delavskega razreda kot temeljnega družbenega subjekta. Tovariš Stevan Doronjski se je vztrajno boril za doseganje programskih ciljev in uresničevanje politike ZKJ. Z govorjeno in pisano besedo ter delom je brezkompromisno in utemeljeno branil interese in pridobitve naše socialistične revolucije pred pritiski in ganizacij s prakso in življenjskimi potrebami in problemi delovnih ljudi in občanov ter k doslednemu uveljavljanju in pospeševanju kolektivnega dela, skupne in posameznikove odgovornosti v vodstvih. Tovariš Stevan Doronjski se je brezkompromisno boril za uveljavljanje neodvisne in neuvrščene politike SFRJ in ZKJ v mednarodnih odnosih, v delavskem in komunističnem gibanju v svetu, boril se je za aktivno solidarnost z vsemi revolu MDA Goričko 81 Tudi minuli konec tedna na republiški mladinski delovni akciji ,.Goričko 81ki ima svoj sedež v Gornjih Petrov-cih, je bilo nadvse živahno. 153 brigadirjev iz občinskih konferenc zveze socialistične mladine Celja, Metlike in Novega mesta, od koder je prišla pionirska brigada, ter tokrat prvič tudi MDB „6 bukti-nja”, sestavljena iz jugoslovanskih kadetov, so si na delovišču na cestnem odseku med Šalovci in Markovci po t vojih najboljših močeh priza-vali že prve dni zadnje izme-n< narediti kar največ. V petek ^opoldne sta jih obiskala komandanta zvezne mladinske delovne akcije ,,Kozjansko 81” Marjan Balant in republiške MDA ,,Suha krajina 81” Tone Anderlič, ki sta se zelo pohvalno izrazila o delovni akciji na Goričkem, ki je prava kovačnica bratstva in enotnosti ter šola samoupravljanja mla- ---GORNJA RADGONA---- Uresničiti načrte Za letos zastavljene resolucij-ske cilje je potrebno izpolniti v celoti. Takšen je sklep zadnje seje IS SO Gornja Radgona. Čeprav načrtovanega v občini ne dosegajo na področju družbenoekonomskih odnosov, kot tudi ne v samoupravnih odnosih, resolucijskih ciljev ni mogoče spremeniti in odstopanja ne bo niti za ped. Za uspeh pa bodo morale zastaviti svoje sile vse družbenoekonomske in družbenopolitične strukture v občini. In če se bodo le-te zares maksimalno angažirale, in to so. na raznih forumih in sejah DPO tudi objubili, uspeh ne sme izostati. Seveda pa povečati realno rast za en odstotek, kolikor ta zaostaja v prvem polletju, ni lahka naloga. Tega se v Gornji Radgoni še predobro zavedajo. O tem pričajo tudi stališča, ki jih je v zvezi s tem sprejel IS. V njih je podprl sklepe zadnje razširjene seje OK ZKS Gornja Radgona, posebej še napore komunistov in članov zveze sindikatov za izboljšanje produktivnosti dela znotraj temeljnih organizacij združenega dela. Prav tako Ne le na delovišču UGODNA OCENA — Marjan Balant in Tone Anderlič (drugi in tretji z desne) sta v pogovoru s komandantom MDA »Goričko 81« Stankom Kerčmarjem in namestnikom komandanta za delovišče Jožetom Smodišem ugodno ocenila delo brigadirjev. Foto: B. Brumen. dih iz raznih predelov SR Slovenije in od drugod. Istega dne popoldne je bila še udarniška akcija na cestnem odseku Kukec—Panovci v manj razvitem in obmejnem območju murskosoboške občine, kjer so morajo v delovnih organizacijah temeljito analizirati dosežene rezultate, ugotoviti vzroke neugodnega poslovanja in odgovornost posameznikov. Posebno občutljivo področje je izvoz, saj močno zaostaja za planom. Zato so vse OZD, ki ob polletju ne dosegajo niti 50 odstotkov realizacije, dolžne analizirati stanje. Za spodbujanje izvozne naravnanosti pa bodo sprejeti še posebni ukrepi (razširitev davčnih olajšav, obrestnih mer, razpolaganje s presežki izvoza v višini 90 odstotkov za uvoz opreme), ki ob nedavno sprejetih republiških predpisih morajo izboljšati gornjeradgonsko negativno plačilno bilanco s tujino. Bržkone pa bo tudi vnaprej vse skupaj bob ob steno, če se ne bo izboljšala produktivnost dela, ki najpomembneje opredeljuje kvaliteto gospodarjenja. Ta pa bo rakova rana vse dotlej, dokler se ne bo gornjeradgonsko gospodarstvo primerno kadrovsko okrepilo in več Vlagalo v razvojne službe in nove programe, ki morajo biti plod lastne pameti. vp še bolj utrdili tesno povezanost z domačini. Ob 15. avgustu — dnevu graničarjev pa so brigadirji obiskali čuvarje naših meja na karavlah Potem ko so konec leta 1979 v Dolgi vasi pri Lendavi ustanovili kulturno društvo, ki so ga poimenovali po rojaku Janiju Feheiju, znanem opernem pevcu, je postalo kulturno življenje v kraju dokaj razgibano. Najprej so začeli urejati dvorano, za kar so dobili materialno pomoč od samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti lendavske občine, vso podporo pa jim je dajala tudi krajevna skupnost. Vaščani so veliko dosedanjih del opravili s prostovoljnimi akcijami. Kaj kmalu so ustanovili mešani pevski zbor, h kateremu seje prijavilo 25 ljubiteljev zborovske pesmi. Uspešno jih vodi glasbeni pedagog Istvan Varga iz Murske Sobote. Večino pesmi sicer pojejo v madžarskem jeziku, ker pa k zboru hodijo tudi nekateri Slovenci, ki živijo v Dolgi vasi, so naštudirali tudi nekaj pesmi v slovenskem jeziku. Letos so nastopili na proslavi ob madžarskem kulturnem prazniku v Lakošu in na občinski reviji pevskih zborov v Turnišču. Redno pa seveda nastopajo tudi na proslavah v domačem kraju. Tako so se predstavili za 8. in 15. marec (madžarski kulturni praznik) ter za 1. maj, ko so skupaj z ostalimi pripravili kulturni večer ob tabornem ognju. V društvu, ki ga od vsega začetka vodi Margita Požonec, pa še niso zadovoljili z doseženim. Radi bi ustanovili še folklorno sekcijo, za katero kažejo poseben interes predvsem mladi, poleg tega pa je treba dokončno urediti kulturni dom. Če bodo še naprej tako vztrajni, potem bodo prav gotovo uspeli uresničiti eno in drugo. JOŽE GRAJ Mladi in počitnice | Takšna in podobna vprašanja se nam mladim iz Murske Sobote postavljajo iz dneva v dan, kajti kultumo-zabavna dejavnost je v teb vročih dneh res na psu. .. /• , ' / Tako se mladi čez dan zbirajo na kopališču, na večer pa posedajo na terasah Zvezde in Diane, in to nemalokrat ob kozarcu takšne ali. drugačne alkoholne pijače^ Vsekakor bi na to morali polagati več pozornosti, kajti mladi so prav sedaj, v teh počitniških mesecih, žejni zabave in kulture. Klub mladih, ki je letos s svojim delovanjem močno popestril življenje mladih, pa je na žalost zaprt cele počitnice. Konec koncev nam tako ostane le kino, ki pa s svojim sporedom, karate in nagice, privablja vedno manj mladih. ,f f' . - Prav zato je upravičeno vprašanje, ali se bo in kdaj se bo to stanje spremenilo. Mladi bomo z veseljem priskočili na pomoč, f . „ Borut Brumen v Cepincih in na Hodošu, s katerimi je uveljavljeno tvorno sodelovanje že več let. Srečanje so mladi izkoristili za bogato izmenjavo izkušenj na svojih področjih. Še prej pa so v okolici brigadirskega naselja v Gornjih Petrovcih izvedli obrambni dan. Sicer pa je v popoldanskem času okrog 50 brigadirjev zadnje izmene MDA ,,Goričko 81” obiskalo svoje vrstnike na zvezni MDA ..Slovenske gorice 81”, kjer so se srečali tudi z brigadirji-veterani. Hkrati so si ogledali tudi muzej v Ptuju, medtem ko je bila nedelja namenjena ogledu kulturnih in zgodovinskih znamenitosti Pomurja ter plavanju, kar je mladim brigadirjem dalo prav gotovo novi zagon za fizične napore pri posodobitvi cestnega odseka Šalovci—Markovci in za številne interesne dejavnosti. Milan Jerše MANJŠA PORABA — VEČJI IZVOZ V skladu z republiškim dogovorom in ukrepi za realizacijo nalog s področja izvoza je gornje-radgonska občina dolžna zagotoviti 8 milijonov in 83 tisoč dinarjev. Največji delež bodo, kot je zapisano v predlogu družbenega dogovora o načinu zagotavljanja in usmerjanju dela družbenih sredstev za pospeševanje izvoza, pokrile iz svojih sredstev samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti, in materialne proizvodnje, 328 tisoč din pa bo prispevala občina iz svojih izvirnih proračunskih sredstev. Seveda vse samoupravne interesne skupnosti ne bodo posegle enako globoko v svoje malhe. SREČANJE ZDOMCEV IN IZSELJENCEV — V tem času je doma na dopustih ali obiskih večje število naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini ali pa so se tja izselili. Prihajajo v rojstne kraje, kjer so preživeli svojo mladost in mnogi tudi najlepša leta svojega življenja. Kot je to že večletna tradicija v Pomurju, jim širša družbenopolitična skupnost nameni posebno pozornost. Tako so občinska konferenca SZDL Murska Sobota, podružnica Slovenske izseljenske matice v Murski Soboti in Slovensko kulturnoprosvetno društvo Lastovka iz Ingolstadta minulo nedeljo pripravili skupno srečanje v Moravskih toplicah, ki se ga je udeležilo precejšnje število naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, in izseljencev ter njihovih sorodnikov in znancev. Ob tej priložnosti je imel slavnostni govor predsednik občinske konference SZDL Murska Sobota Štefan Čahuk, ki je med drugim dejal, da se morajo vezi med našimi ljudmi na tujem in domovino nenehno ohranjati in širiti ter da nihče sam sebi ih zadosti, posebno še na tujih tleh ne, zato imajo tam velik pomen jugoslovanska društva, med katerimi je zelo uspešno tudi LASTOVKA v Ingolstadtu-Spregovoril je tudi o praznovanju letošnjih jubilejev jugoslovanskih narodov in narodnosti ter o našem razvoju* na katerega so lahko ponosni tudi vsi, ki prebivajo v tujin*-Predsednik društva Lastovka Zvone Kokalj pa je poudaril, da si boljšega pokrovitelja, kot je občinska konferenca SZDL Murska Sobota ne bi mogli želeti. Srečanje so nadaljevali s kulturnim programom, v katerem so sodelovali učenci male šole in slovenskega | dopolnilnega pouka ter ansambel Dobri prijatelji iz m' golstadta in sindikalni pevski zbor Štefan Kovač ter hU' morist Dodo iz Murske Sobote, snidenje pa so sklenili z Največ sredstev, 2.627 tisoč dinarjev, bodo usmerili v interesno skupnost za ekonomske odnose s tujino, in sicer občinska izobraževalna skupnost, nekoliko manj pa bo prispevala občinska zdravstvena skupnost, in to zaradi tega, ker ob polletju beleži kar4.711.0W dinarjev izgube. Prispevek je precejšen in veiii^ samoupravnih interesnih skupno-stih bo morala malce zategnit1 pasove in prirediti svoje delovne programe. Toda zavedajo se, daje le tako moč zbrati potrebna sredstva za pospešitev izvoza, kar je prioritetna naravnanost našega gospodarstva. STRAN 4 VESTNIK, 20. AVGUSTA1381 STANJE NIKAKOR NI ROŽNATO Zaradi znanih težav v gospodarstvu je v letošnjem letu prišlo do pričakovanih problemov glede zaposlovanja. Tako bo beseda še enkrat stekla o problematiki zaposlovanja mladih, saj so le-ti najbolj prizadeti. Zato seje OK ZSMS Lendava odločila začeti s široko akcijo, ki nikakor ne zadeva samo mladine v vseh osnovnih organizacijah, ampak si vse družbenopolitične organizacije in izvršni svet skupščine občine Lendava prizadevajo odpraviti obstoječe stanje. OK ZSMS Lendava je izdala tudi bilten, ki bo mlade ljudi v lendavski občini seznanil z realnim stanjem na področju zaposlovanja. Bilten vsebuje sicer samo osnovne podatke in bo hkrati gradivo za problemsko sejo OK ZSMS Lendava o štipendiranju in zaposlovanju, ki bo 4. septembra 1981. Še prej bodo potekale problemske seje v OO ZSMS, zadnji dan v avgustu bo seja konference mladih delavcev, dva dni pozneje pa še seja predsedstva OK ZSMS Lendava. Na podlagi podatkov o zaposlovanju v prvi polovici letošnjega leta sklepamo, da tudi planirana stopnja rasti zaposlovanja v lendavski občini letos ne bo dosežena. Delovne organizacije zaposlujejo zelo majhno število novih delavcev, najbolj pa to občutijo mladi ljudje, ki so končali šolanje. In le malo upanja ostane, da bi kmalu Z ivl jen je v domu učencev Zopet se približuje september in z njim novo šolsko leto. Tako se bodo šole ponovno napolnile z učenci od blizu in daleč. Nekaterim se bodo pričele jutranje vožnje v šolo, drugi pa si bodo poiskali stanovanje v domu učencev ali pa pri zasebnikih. O življenju v domu učencev med počitnicami in o pripravah na sprejem novih stanovalcev smo se pogovarjali z ravnateljico doma tov. Angelo Cisar, ki nam je med drugim povedala: ,,Dom učencev Stefan Kovač je odprt celo leto. To je dom srednješolcev, v katerem poteka življenje po določenem redu. Med počitnicami Ostanejo v domu samo učenci v gospodarskih strokah. Teh je v domu približno 30. Prav tako sprejema dom v svoje prostore organizirane skupine mladih. Tako stanuje sedaj pri nas sedemdeset mladih namiznoteniških igralcev iz Slovenije in Hrvatske, ki so v Murski Soboti na desetdnevnih pripravah. Vpis v dom učencev bi se moral končati hkrati z vpisom v šole, vendar zaradi premajhnega števila prijave še vedno sprejemamo. Tako se je do sedaj prijavilo dobili ustrezno zaposlitev. V letošnjem letu se je na novo zaposlilo le 16 delavcev, od tega kar 15 pri zasebnikih. Konec minulega leta je bilo planiranih za zaposlitev v gospodarstvu 248 delavcev, zaposlil se je le eden, v negospodarstvu 47, zaposlilo se je 7 delavcev manj, pri zasebnikih zaposlovanje novih kadrov ni bilo načrtovano, za- le 170, prostora pa imamo za 300 učencev. Ce bo ostalo pri sedanjem številu prijavljenih, bomo morali krepko dvigniti cene storitev, kajti le-te so bile izračunane za 240 učencev. Upam pa, da se bo v dom prijavilo še več učencev usmerjenega izobraževanja.” Sami smo se prepričali, da je življenje v domu kar prijetno. Triposteljne sobe imajo kopalnice s toplo vodo. V domu imajo tudi svojo kuhinjo s pestrim jedilnikom. Pri uče Dom učencev v Murski Soboti je že pripravljen za sprejem rednih stanovalcev, in sicer učencev, ki bodo obiskovali srednje šole v Murski Soboti. Foto: Borut Brumen poslilo pa se je 15 delavcev. Konec polletja je bilo pri občinski skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 416 iskalcev zaposlitve: Od tega jih je 161 prvič iskalo zaposlitev, mlajših od 26 let je bilo 184. Vendar pa je iz dneva v dan vse več iskalcev zaposlitve, tako se je število nezaposlenih konec meseca julija povzdignilo na 475 in kar 40 odstotkov je mlajših od 26 let. Predvidevamo pa, da je ta številka še večja. Mnogi iskalci zaposlitve sploh niso prijavljeni na skupnosti za zaposlovanje, ' mnogi mladi med počitnicami zaposlitve niso iskali, k temu pa še lahko prištejemo mladince, ki se bodo vrnili s služenja vojaškega roka in ne bodo nadaljevali šolanja. Trenutno je evidentiranih 56 iskalcev zaposlitve s končano srednjo ali višjo šolo, precej je absolventov višjih in visokih šol, torej vidimo, da se je struktura nezaposlenih močno spremenila. Delovne organizacije imajo tako možnost, da izboljšajo nju imajo strokovno pomoč, tako da tudi to ne dela prevelikih težav. Učenci pa imajo v prostem času možnost sodelovati v različnih krožkih, kot so kulturni, športni, marksistični in drugi. Za vse to skrbi 19 zaposlenih, ki z veseljem opravljajo delo z mladimi. Iz vsega tega je razvidno, da je življenje v domu res prijetno, škoda je le, ker se premalo mladih odloča za življenje v njem. B.Brumen strukturo zaposlenih, žal pa večina tega ne stori in iščejo izgovore v sedanjih gospodarskih težavah, te pa prav gotovo ne morejo biti v celoti izgovor zaradi nezaposlova-nja mladih kadrov. Vse preveč je še pri zaposlovanju izkoriščanja rodbinskih in prijateljskih vezi. To mlade zelo moti, in tudi pri teh nepravilnostih bi morali biti delovni ljudje bolj kritični in take napake javno kritizirati ter se boriti proti njim z vsemi razpoložljivimi, sredstvi. Veliko upokojencev je še vedno na delovnih mestih, na katerih bi sicer lahko uspešno delali mlajši ljudje. Večina teh upokojencev ni prijavljenih na skupnosti za zaposlovanje, tako da točnih podatkov nimamo. Preveč je tudi ljudi, ki delo 'opravljajo honorarno. Veliko je tudi starejših zaposlenih, ki imajo vse pogoje za invalidsko upokojitev, vendar pa jim to le s težavo uspe ali pa jim to uspe šele po dolgem času, pa čeprav zaradi zdravja precej časa izostanejo z dela. V delovnih organizacijah zaposlujejo mlade ljudi z določeno izobrazbo na neprimernih mestih, torej mladi opravljajo delo, za katerega sploh niso izučeni. Ustreznega delovnega mesta nimajo zagotovljenega niti štipendisti delovnih organizacij. Žalostno pa je, da marsikatera delovna organizacija še dalje načrtuje zaposliti čim več mladih ljudi, čeprav na njihovi izobrazbi neprimernih in strokovno manj zahtevnih delovnih mestih. V določenih panogah, katerih razvoj si želimo in potrebujemo, saj so bistvenega pomena ža nas, primanjkuje usposobljenega kadra, na drugi strani pa ravno ti delavci z ustrezno izobrazbo zaposlitve ne morejo dobiti. Sicer tu moramo upoštevati, da se v delovnih organizacijah potrebe glede strukture delavcev naglo spreminjajo in tako potrebujejo vedno delavce druge stroke. Vendar pa, s katerega koli zornega kota gledamo, stanje glede zaposlitve mladih ljudi nikakor ni rožnato. Hitro in Učinkovitega bomo lahko reševali, tako so zapisali v biltenu OK ZSMS Lendava, le ob doslednem upoštevanju in izvajanju sklepov in stališč 3. kongresa samoupravljalcev, stališč in sklepov izvršnega sveta skupščine občine Len-'dava in komiteja OK ZKS Lendava. Angela Varga mala anketa Sejem kvalitete in manj a Mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je tudi dobra priložnost za številne kmetovalce, da si ogledajo najnovejše dosežke na področju kmetijske mehanizacije, se seznanijo z novostmi v načinu pridelovanja določenih poljščin in zvedo, kako prirediti več mesa in mleka. Seveda pa je sejem tudi paša za oči, saj si obiskovalci med drugim lahko ogledajo tudi razstavo goveje živine, plemenskih svinj, perutninarstva oziroma dosežkov na področju farmske proizvodnje v Sloveniji, razstavo mleka in mlečnih proizvodov, mesa, slovenskih vin v družbenem sektorju in še kaj. Sicer pa smo povprašali predstavnike kmetov o tej veliki kmetijsko-sejemski prireditvi. IZ PORABJA NOGOMET IN DRUŽABNO SREČANJE Predzadnjo nedeljo je bilo na Dolnjem Seniku v Porabju živahno kot le malokdaj. Pripravili so namreč tradicionalno srečanje z mladimi iz Čepinec na Goričkem. V ospredju je bila sicer nogometna tekma, ki so jo dobili domačini s 5:1, vendar pa to niso le športna srečanja, ampak imajo precej širši pomen za prijateljske stike med mladimi na obeh straneh meje. Vedno, kadar se snidejo v Porabju ali pri nas, se najprej podajo na skupen izlet in pripravijo družabni večer, šele nato pa je na vrsti merjenje moči na športnem področju. Po navadi je tako, da Čepinčarji zmagajo v šahu, Porabci pa so boljši v nogometu. Ponovno se bodo srečali 29. avgusta v Čepincih. Da lahko dosega velike uspehe po številu zaposlenih sicer majhen delovni kolektiv, dokazuje TOZD Moda Gornja Radgona, ki že poldrugo leto deluje v okviru DO Mura iz Murske Sobote, ki beleži letos 30-letnico svojega obstoja. Do tega časa dokaj neuspešen delovni kolektiv, je po integraciji z večjim podjetjem pričel dosegati uspehe, ki mu jih zavidajo tudi večje DO v občini. In skrivnost teh uspehov? Povsem so spremenili proizvodni program in se iz izdelave otroške konfekcije preusmerili v izključno proizvodnjo ženskih jakenln plaščev. Svoj delež pa sta še prispevala večja produktivnost in izkoriščanje notranjih rezerv. Posledica: 260 delavk in delavcev si je za letošnjo leto začrtalo plan izdelave 11.000 komadov omenjenih artiklov. In če lahko sodimo po rezultatih, ki so jih dosegli v prvem četrtletju, saj so v tem času plan izpolnili, bodo načrtovano uresničili. To pa jim bo prineslo tudi lep kupček deviz, saj 80 odstotkov proizvodov izvažajo na konvertibilno tržišče. Toda delavci TOZD Moda se ne zadovoljujejo zgolj z doseže- S spremembo proizvodnje vse bolj uspešni nim. Že marca so pričeli z gradnjo novega obrata v industrijski coni Mele Črešnjevci. V objektu, ki bi naj pričel z obratovanjem v začetku septembra tega leta — izvajalec mariborski Stavbar opravlja dela brez zastojev — bodo pridobili dodatnih 3.500 kvadratnih metrov delovne površine in zaposlili okrog 50 novih delavcev. Vrednost omenjene investicije znaša 130 milijonov dinarjev, skupna proizvodnja pa bi se naj predvidoma povečala iz sedanjih 110.000 na kar 200.000 izdelkov. Ob vseh teh nemalih vloženih sredstvih v razširitev proizvodnih zmogljivosti pa v TOZD Moda skrbijo tudi za standard svojih delavcev. Tako znaša letošnji poprečni osebni dohodek 8.000 dinarjev, oziroma 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. vp VESTNIK, 20. AVGUSTA 1981 STRAN 5 dopisniki so zabeležili LJUTOMER Želijo povečati izvoz Med delovne organizacije, ki so v ljutomerski občini v prvem polletju uspešno gospodarile, sodi nedvomno tudi ljutomerski Imgrad. Delovna organizacija ima zaposlenih 350 delavcev v dveh tozdih. Delavci so pri realizaciji 200 milijonov celotnega prihodka ustvarili čez 80 milijonov dohodka. Po razdelitvi dohodka za osebne dohodke in obveznosti so namenili za sklade kar 30 milijonov, 20 pa za poslovni sklad. Kot zatrjujejo v Imgradu, bi lahko bili rezultati še boljši, če ne bi imeli občasnih težav pri preskrbi z materialom. Načrtujejo povečanje izvoza na konvertibilno območje, za kar bodo morali precej sredstev vložiti tudi v investicije. Toše jim bo dobro obrestovalo, saj bodo Imgradove jadralne deske uspešno plavale v vodah zahodne Evrope. Doslej so se uveljavili predvsem v Holandiji in Švici.J. Ferenc V soboški delovni organizaciji Panonija posvečajo precej pozornosti športu in rekreaciji, zato na delavskih športnih igrah dosegajo zavidljive rezultate v različnih disciplinah od strelstva, kegljanja, odbojke do nogometa. Za šport in rekreacijo v tem kolektivu, kjer združuje delo 700 ljudi, imajo poseonega referenta, ki uspešno priteguje tudi ženske. Na sliki: šport med odmorom. frku — VERZIJ Nova steza za treninge Pred dnevi so rejci dirkalnih konj v Veržeju uredili 500 metrov dolgo stezo za treninge. Dela so opravili prostovoljno, pa tudi material so prispevali sami. Pri urejanju steze sta jim pomagala TVD Partizan iz Veržeja in krajevna skupnost. Steza je velika pridobitev za kraj, saj se bodo na njej lahko urili učenci osnovne šole v teku na 500 metrov. Želja krajanov je, da bi rejci v Veržeju pripravili tudi revijsko dirko. Zanimanje za dirkalne konje v Veržeju je v zadnjih letih precej naraslo, saj se je v konjeniški klub Ljutomer vključilo precej mladih kmetovalcev. Pričakujejo, da bo steza v Veržeju zanimanje mladih še povečala. J. Ferenc ŠTORKLJE-POMURSKI SIMBOL V Pomurju, kjer ta čas domujejo na številnih dimnikih in drugih domovališčih štorklje, je za fotoamaterje takšen prizor vsakokrat posebno privlačen. Turisti, kijih pota vodijo skozi Pomurje, imajo v letošnjem letu prizorov s poziranjem štorkelj zagotovo precej. Enega teh pomurskih simbolov je ujel v objektiv tudi naš sodelavec. Tekst in posnetek: tg Če bi bilo res tako kot vidite na posnetku, bi zaposleni v beltinski blagovnici že »štrajkali,« | saj bi morali ob sobotah delati od sedmih zjutraj, da bi v nedeljo ob enih zaprli oddelke. Zgodi se pač! Za pojasnilo: ob sobotah imajo delovni čas od sedmih do trinajstih.' Š. Prša KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA n.sol.o. / Po obširni raziskavi trga, ki je še v teku, ugotavljamo, da so naša peneča vina proizvedena po klasični šampanjski metodi z vrenjem v steklenicah, deležna na vseh degustacijah velike pozornosti zaradi kvalitete, o čemer poročajo dosežena priznanja tudi na letošnjih mednarodnih sejmih v Ockley Surrey-Anglija, Slunchev Bryag-Bol-garija in Vino 81 Ljubljana. Rezultate te obširne raziskave trga in dolgoletno tradicijo naše šampanjske kleti, saj datirajo začetki proizvodnje iz leta 1845, smo uspešno uporabili pri razgovorih za izvoz v Venezuelo, ZDA in na Japonsko, prve količine šampanjcev pa smo v te države izvozili že v začetku tega leta. KOPALIŠKE USLUGE: - obnovljeno kopališče (v pokritem bazenu podvodna masaža) - odslej na voljo kopanje v bazenu s čisto in ogrevano slatko vodo - Solaris s. snack barom - stalna zdravniška služba in fizioterapija POSEBEN POPUST ZA ORGANIZIRANE SINDIKALNE SKUPINE STRAN 6 VESTNIK, 20. AVGUSTA kulturna obzorja Prejeli smo: V premislek Ne bi iskal vzrokov, zakaj jih ni, vendar mislim, da so glavni problemi naslednji: materialna sredstva, nerazumevanje »določenih forumov« za take prireditve, nestrokovno izbiranje predstav, izbiranje predstav brez širšega družbenega dogovarjanja, navsezadnje pa tudi prostorski problemi. Predstave poklicnih gledališč res niso poceni, vendar če hočemo dvigniti kulturno raven našega občana, moramo zato tudi nekaj žrtvovati. Človeka je potrebno kulturno vzgajati. Zakaj si ne bi eno gledališko predstavo ogledali v več krajih — privarčevali bi pri prevozu. Nerazumevanje »določenih forumov« za take prireditve — te trditve ne bom analiziral, ampak samo v premislek — ali ne bi lahko v »galeriji« oziroma grajski dvorani, mogoče še kje, predstavili kako predstavo ljubljanske Male drame. Pri teh predstavah ni problem prostor, niso problem kulise, predstave so pa izredno kvalitetne. Ali ne bi lahko v teh prosto-irih, ki sem jih naštel, predstavili kako monodramo? Predstave monodrame niso tako drage, so pa kvalitetne. Nestrokovno izbiranje predstav se dotika prejšnjih misli. Zdi se mi, da ljudje, ki izbirajo predstave poklicnih gledališč, ne poznajo vseh gledaliških programov v Sloveniji, niso seznanjeni,z amatersko dejavnostjo v domači regiji in možnostih le-teh. Verjetno se sploh ne trudijo, da bi se amaterska dejavnost na pravilen način razvijala, verjetno ne poznajo gledaliških zvrsti, dramskih zvrsti, ker če že pride gostovat poklicni igralec, poklicno gledališče, je potrebno to gostovanje vsestransko izkoristiti, ne samo z eno predstavo ampak z večimi. Organizirati je potrebno okrogle mize, kjer se bodo izmenjala mnenja, izkušnje poklicnih in amaterskih ustvarjalcev. Predstave je potrebno širše družbeno pretresti in se o njih dogovoriti, ker bo le na ta način »gostovala« kvalitetna predstava in bo gostovanje cenejše. No in še nekaj besed o amaterski dejavnosti in o možnostih le-te. Amaterska dejavnost je razvita, vendar ne dovolj. Imamo različna kulturnoumetniška društva v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in šolah. Vprašanje je le, če je njihovo delo pravilno zastavljeno, če so dovolj aktivna in navsezadnje, če je mentorstvo teh kulturnoumet-niških društev zagotovljeno. Verjetno je potrebno za natančno analizo amaterske dejavnosti na gledališkem področju več časa, več prostora, več podatkov, tako da bi na tem,mestu opozoril le na nekatere dokaj očitne trenutke. Mislim, da lahko zapišem trditev, da je amaterska gledališka dejavnost slabo razvita. Če pogledamo samo nekaj primerov; koliko je bilo gledaliških predstav v soboški občini, koliko je bilo recitalov, koliko je bilo literarnih večerov... Številk verjetno ni potrebno navajati, ker kvantiteta ne pove vsega. Mogoče se je bolje ozreti na amatersko dejavnost s kvalitetnega zornega kota. Resje, da je amaterska gledališka dejavnost ponudila gledalcu nekaj kvalitetnih predstav — ne bom jih našteval, ker bi nehote koga izpustil — vendar jih je bilo premalo. Verjetno je premalo gledaliških prireditev s kvantitetnega in kvalitetnega zornega kota. In kje so vzroki? Verjetno v organizaciji te dejavnosti, v mentorstvu in vodenju, v vsebinskem in formalnem pristopu k tej dejavnosti. Amaterska dejavnost je razkropljena, ni pravilno organizacijsko povezana in zaradi tega marsikatera predstava obstane pn eni sami uprizoritvi. Marsikatera kvalitetna prireditev gre v pozabo in s tem tudi mentor — amaterski režiser ih amaterski igralci in vsi ostali, ki pomagajo pri predstavi, verjetno zgubijo delček amaterskega entuziazma. To se seveda ne bi smelo dogoditi. Vzrok je sigurno nekje, pri nekom, da ljudje polni volje, entuziazma, verjetno tudi z nekaj znanja, zapuščajo amatersko dejavnost. Ta vzrok je verjetno tako močan, daje te ljudi težko pridobiti nazaj k amaterski dejavnosti. Naj se nad tem zamislijo vsi tisti, ki krojijo usodo amaterske dejavnosti! Krojiti bi jo morali vsi, vendar jo kroji peščica s takšnimi ali drugačnimi pogledi, sposobni ali nesposobni, kritični ali nekritični, ljudje z elanom ali brez njega, ljudje s posluhom za dobro predstavo ali brez njega, ljudje, ki vidijo ali ne vidijo pravilno smer razvoja amaterske gledališke dejavnosti... Mislim, da bi bilo potrebno, da se ti odgovorni ljudje zamislijo nad svojim delom in se naj ne skrivajo za nekimi Šablonskimi formulami, jcer gledališka dejavnost (govorim samo o njej) šablone ne pozna, pozna spontanost, naravnost in neprisiljenost, pristnost, neposrednost in pa seveda presenetljivost. S ciljem, da bi se amaterska gledališka dejavnost izboljšala, bi podal nekaj možnosti za to. Začel bi s šolo in končal s krajevno skupnostjo. Ali nimamo na šolah interesnih dejavnosti in med njimi tudi gledališko? Ali ne prirejamo na šolah različne manjše ali večje gledališke predstave — od iger (teh je malo), recitalov in literarnih večerov (teh je najmanj)? Torej je na šolah največ recitalov in moramo Priznati tudi kvalitetnih — predvsem na srednjih Šolah. Največ je res tako imenovanih klasičnih recitalov in skrajni Čas je, da tukaj naredimo korak naprej, in sicer k vsebinsko bolj bogatim in zahtevnim -recitalom, k dramatiziranim recitalom, k recitalom, kjer bo literatura povezana z gledališko, likovno glasbeno in celo arhitekturno umetnostjo. Umetniško izdelanih recitalov ne bi smeli videti samo učenci, dijaki in njihovi učitelji, ampak tudi ostali občani. Prostor za take kvalitetne recitale res ne bi smel biti problem, ker jih je ogromno po vseh krajevnih skupnostih. Literarnih večerov je zelo malo ali jih sploh ni. Zakaj? Mogoče je res, da je ta zvrst gledališča umetnosti manj primerna za osnovne šole, zelo primerna pa za srednje šole. Ali nam je vsem jasno, za kakšno zvrst gledališke umetnosti sploh gre? Mislim, da ne, ker bi jih bilo drugače več Literarni večer je gledališka umetniška zvrst, v okviru katere se »bere«, literatura — lirika, epika, dramatika — ah pa tudi Polliterarne zvrsti npr. publicistični teksti, eseji itd., odvisno kako je vsebinsko in idejno zastavljen literarni večer. In ter-pretatorji so t. i. bralci oziroma bralni interpretatorji utera-tUre, ki predvsem z glasom in obrazno mimiko vsebins o, ‘dejno in delno tudi formalno predstavijo literaturo gledalcu , ,. . , (Drago Kuhar (se nadaljuje) v 6 OBLIKOVANO V LES Na grajskem dvorišču v Lendavi že dobršen del meseca avgusta poje dleto, ki ga v svojih rokah vihtijo trije akademski kiparji — udeleženci letošnje mednarodne kiparske kolonije. Poletne kolonije v mestu ob meji so že tradicionalne, večina jih je bila likovnih, tokratna pa je kiparska in že deveta zapored. Njen pokrovitelj je ABC Pomurka, gozdno in lesno gospodarstvo Lendava, mednarodne kiparske kolonije pa se udeležujejo: Slavko Krajnc iz Ljubljane, Laszlo Juhoš iz Szekszda v sosednji Madžarski ter domačin Ferenc Kiraly. Za delo jim je odrejenih 45 dni, vendar umetniki, ki oblikujejo v les hitijo, da bi bile skulpture čimprej nared in postavljene v ambientu, kjer nastajajo. Prav tam smo jih tudi obiskali in jih zmotili sredi dela, ko je sonce močno pripekalo in je bil predah ob požirku hladne pijače in kave prav dobrodošel. Ferenc Kiraly, ki je kot vodja galerijske in muzejske dejavnosti obenem tudi organizator 9. mednarodne kiparske kolonije je predstavil svoje sodelavce, o sanAi organizaciji pa dejal, da poteka nemoteno. V prijetnem delovnem vzdušju dobiva les željeno obliko, ko bodo skulpture postavljene pa bo izšel tudi poseben ka- talog. »Kot že ponavadi ob vsaki mednarodni koloniji v Lendavi, imamo že tradicionalni katalog ki bo natisnjen ob otvoritvi skulptur javnosti,« je dejal. Akademski kipar Slavko Krajnc je prvič v Pomurju, prijetne okolica lendavskih goric pa ga še posebej motivira pri delu: »Ta slikovit kraj je močno slikarsko sugestiven, vendar sem si svoj ob- Udeleženci 9. mednarodne kiparske kolonije na grajskem dvorišču v Lendavi med predahom, ko je nastajala reportaža o njih. likovni koncept že predhodno pripravil v Ljubljani, tako da je tukaj le realizacija kompozicije v lesu.« Posebej zanimivo pri tem je, da ima les, ki ga umetnik oblikuje vtisnjeno letnico 1836. To hrastovo de- blo dopolnjuje še posebna gred in iz obojega nastaja zanimiva kompozicija. Podobo lesu pa daje tudi madžarski gost Laszlo Juhos iz Szekszarda, katerega besede je prevedel lendavski novinar Sandor Szunyogh. Tako smo zvedeli, da je madžarski umetnik dobil povabilo za udeležbo na pričujoči mednarodni likovni koloniji na centru za likovno umetnost v Pečuju, posebej pa so odločitvi za sodelovanje botrovali dogovori z vodjo galerijske in muzejske dejavnosti Feren-com Kiralyjem. Tudi on je prvič v Pomurju in na kiparski kolonjji v Jugoslaviji nasploh. Sicer pa je že bil udeleženec mednarodne kolonije na Poljskem pred dvema letoma. Brigita Bavčar Foto: Sandor Szunyoung Akademski kipar Ferenc Ki- Akademski kipar Slavko raly iz Lendave. Krajnc iz Ljubljane. Akademski kipar Laszlo Juhos iz Szekszarda na Madžarskem. RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin v Radencih bo v petek, 21. avgusta, ob 19. uri otvoritev razstave likovnih ljubiteljev iz občine Murska Sobota, združenih v LIKOS. Uro kasneje — ob 20. uri pa bo v Kongresni dvorani hotela Radin koncert plesnega orkestra kulturno-umetniškega društva Štefan Kovač iz Murske Sobote, pod vodstvom Ernesta Lukača. Vse za Iftlo KOMPLETNA PONUDBA KNJIG IN ZVEZKOV ZA OSEMLET TER BOGATA IZBIRA OSTALIH ŠOLSKIH POTREBŠČIN; i COPATE IN ŠOLSKE TORBICE TEF OTROŠKA KONFEKCIJA; SVINČNIKI NAVADNI IN KEMIČNI, NALIVNA PERESA, RAVNILA, TRIKOTNIKI, RADIRKE itd- i I STARŠI IN UČENCI OBIŠČITE NAS IN OGLEJTE Sl BOGATO IZBIRO. NA ODDELKIH LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka razstavljajo likovni umetniki udeleženci 6 likovnih kolonij imenovanih po znanem ljutomerskem rojaku — Trstenjaku. Dela več kot štiridesetih likovnikov, med katerim so tudi pomurski, si lahko ogledate med 8. in 11. uro dopoldne in 17. ter 20. uro popoldne v sredo, četrtek, soboto in nedeljo. v BLAGOVNICI vestnik, 20. avgusta 1981 STRAN 7 LJUTOMER,PREŠERNOVA c.40 TOZD PROIZVODNJA VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE LJUTOMER b.o TEL.: (069)81-035, 81-615,81-625,81-635,81-645,TELEX-35263 YU TSL.Ž.P. LJUTOMER TOZD PROIZVODNJA VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE Delovni kolektiv TEHNOSTROJA bo na letošnjem mednarodnem kmetijsko-živil-skem sejmu v Gornji Radgoni zopet presenetil obiskovalce z novimi izdelki, s katerimi je dopolnil svoj proizvodni program. Izdelek, katerega pričakujejo na kmetijskih kombinatih, je zanesljivo kvaliteten trosilec hlevskega gnoja tip TEHNOSTROJ 10 TG, ki predstavlja novost na domačem tržišču. Velike prednosti tega izdelka so v močni izdelavi šasije, široke gume z malim pritiskom onemogočajo zbijanje njive in prevoz po razmočenem terenu. Trosilna naprava ima vertikalne rotorje, kar omogoča enakomerno in fino trošnje gnoja. Z nadgradnjo trosilca s povišanimi stranicami in zamenjavo trosilne naprave s horizontalno frezo in zadnjimi vrati z hidravličnim dvigovanjem dobimo izvedbo prikolice za prevoz silaže. Druga novost v serijski proizvodnji je dvoosna kiper prikolica za prevoz pridelkov v rinfuzi nosilnosti 7 ton tip TEHNOSTROJ 720.2 TOZD SERVIS VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE se je v zadnjih nekaj letih specializiral za izdelavo vseh vrst nadgradenj in montažo avtomobilskih dvigal. Posebej smo izpopolnili gozdarske in kiperske nadgradnje. Poleg tega opravljamo servisne storitve na osebnih in tovornih vozil, traktorjih ter servis avtomobilskih dvigal hidravličnih agregatov in naprav. V naši trgovini lahko kupite rezervne dela za omenjena vozila; v zadnjem času pa smo začeli prodajati tudi rezervne dele za prikolice, ki jih proizvaja TOZD Proizvodnja. Za vse informacije se lahko oglasite po telefonu 069-81 -257 ali 069-81 -063. Nov način labirintskega tesnenja stranic je zmanjšalo zgube zrnja med prevozom. Široke pnevmatike dovoljujejo transport tudi po razmočenih njivah. Z vgrajenimi kvalitetnimi materiali je nova prikolica vzdržljivejša in enostavna za uporabo. Za individualne kmetovalce izdelujejo traktorsko prikolico dvoosno tip TEHNO-STROJ 320.2 s prekucnikom, nosilnost 3000 kg. Ta novi izdelek, katerega finali-zirajo pri kooperantu Agroservis Murska Sobota odlikujejo vgrajeni kvalitetni materiali, nizka višina poda, zelo lahko za vožnjo, vzdržljiva in elegantna. PROIZVODNI PROGRAM I. PRIKOLICE IN PRIKLJUČKI ZA TRAKTORJE: enoosne prikolice nosilnosti 2,51, 31 in 5 t dvoosne prikolice nosilnosti 31, 51 in 71 enoosne priklice tandam, nosilnosti 10 in 12 g enoosna priklica tandem za kontejnerje, nosilnosti 4,2 tone trosilec hlevskega gnoja, nosilnosti 41 in tandem z nosilnostjo 10 ton njivske klinaste brane delovne širine 3 metre avtomatske in vlečne kljuke za vse vrste traktorjev II. PRIKOLICE ZA AVTOMOBILSKI TRANSPORT: enoosne prikolice za prevoz dolgih tovorov, 1,51, 51 in 8 ton dvoosne prikolice standardne nosilnosti 5 ton dvoosne prikolice TIR PAL, nosilnosti 8,5 t in 12,5 ton podvozja za mobilne stroje in.cisterne prikolice posebne izvedbe po željah naročnikov OBIŠČITE NAS RAZSTAVNI PROSTOR NA SEJMU V GORNJI RADGONI, KJER VAS PRIČAKUJEJO NAŠ! SODELAVCI. STRAN 8 VESTNIK, 20. AVGUSTA kmetijska panorama ODPRIMO POLNE KAŠČE Zaradi neugodnih vremenskih razmer v lanski jeseni nismo uspeli zasejati s pšenico vseh načrtovanih površin, pa še tiste, ki jih sicer smo, je prizadejala pozeba. Zaradi objektivnih vzrokov je letošnje žetev dala precej manj pridelka kot pa smo načrtovali, zato je seveda pšenice in rži manj in vse kaže, da ju bo treba spet uvoziti. Ali pa ne?! Strokovnjaki ugotavljajo, da je pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih shranjeno veliko pšenice in če bi jo prodali, nam ne bi bilo treba ponjo na tuje. Vsekakor pa ne po tolikšne količine, kolikor jih bomo morali kupiti in zanje (po nepotrebnem) odšteti dragocene devize, v kolikor bi se zasebni proizvajalci v večjem obsegu vključili v vsedržavno akcijo: pšenico in rž je treba uporabljati le za prehrano prebivalstva, prepovedano pa ju je pokladati živini. To je zapisano tudi v sklepu izvršnega sveta. Velika večina kmetov, ki ima višji pšenični pridelek, kot pa ga lahko porabi v svojem gospodinjstvu, pšenico že prodaja. V naši ži-torodni pokrajini Vojvodini zasebni kmetje prodajo družbenim organizacijam že 90 odstotkov pridelka, povsem drugače paje v Sloveniji, torej tudi v Pomurju, kjer so letos nameravali odkupiti 7 tisoč ton pšenice, doslej pa so v Mlinopeku v Murski Soboti natehtali 2.146 ton pšenice in 210 ton rži. To pa je seveda premalo. Akcije odkupa sicer Ocenjevani e vin Devetnajsti mednarod-* ni kmetijsko-živilski sejem Iv Gornji Radgoni bo svečano odprl svoja vrata šele . jutri, pa vendar smo bili že pretekli teden priča prire-Iditvi v okviru strokovnega dela sejma, ki jo je organizirala republiška poslovna skupnost za vinogra-Idništvo in vinarstvo. Z namenom, da spodbudi konkurenco' in tako prispeva k čim boljši kako-Ivosti, je skupnost izvedla tradicionalno ocenjevanje vin zasebnih vinogradnikov v kooperantski proiz-Ivodnji. S svojimi izdelki se je predstavilo devetdeset vinogradnikov iz večine vinorodnih predelov re- publike. Največ seveda iz še niso sklenili, vendar se končna bilanca odkupa ne bo korenito spremenila; do konca leta bodo kmetje predvidoma oddali še 300 ton pšenice in 300 ton rži. Letos bo mlinska organizacija združenega dela v Pomurju uspela odkupiti mani kot polovico načrtovanih količin. Obseg odkupa pa se da' povečati. Ponovno naj spomnimo na ugodno menjavo pšenice za koruzo, potem na spodbudno odkupno ceno, pa na ugodnosti, ki so jih tržni proizvajalci deležni pri nabavi umetnih gnojil. Nikakor pa ni moč govoriti le o ekonomskih interesih! Za zagotovitev hrane za celotno družbo so v enaki meri kot družbene kmetijske organizacije odgovorni tudi zasebni kmetje, pa tako ni moč tolerirati brezbrižnega odnosa nekaterih izmed njih. Dejstvo je namreč, da so mnoge shrambe polne. Za proizvajalce iz soboške občine, da vzamemo samo ta primer, smo slišali praviti, da imajo v kaščah še več kot 30 odstotkov lanskega pridelka, veliko večje seveda še pšenice in rži od pravkar končane žetve . . . Hudo narobe in nehumano bi bilo, če bi v nedogled držali veliko zalogo (manjše seveda ne oporekamo), in se ne bi vključevali v večji meri v oddajo tržnih viškov. Ker so ekonomski pogoji prodaje ugodni, se nanje zdaj ni moč izgovarjati. Š. SOBOČAN podravskega vinorodnega območja, to je iz severovzhodne Slovenije, manjkali pa niso tudi vinski vzorci z Bizeljskega, Metliškega in Primorskega. Čeprav gre za vrhunska vina, plod najžlahtnejših vinskih trt. kar jih premoremo — namizna bela vina z geografskim poreklom, po katerih še posebej slovimo: laški rizling, beli' burgundec, šipon, janže-vec ... in ostale vrhunske slovenske sorte — je kakovost žlahtne kapljice, pridelane lani, nekoliko slabša kot prejšnja leta. To je posledica lanske mrzle, kot pravijo vinogradniki, ledene letine. vp LANSKA LETNA JE BILA RES MRZLA. OGREJE PAŠE VEDNO TAKO, KOT SE NAŠIM VINOM SPODOBI Vse*' pujskov, cene pa so se gibale od 2.800,00 do Vaški k . za Par- Tako nam je za pretekli četrtek (13. avg.) sporočil 6,0o. Unr MatiJa Pozderec in še dodal, da se sejem začne vsak četrtek ob Živinorejec sredi vinogradov Jožeta Cipota z Lendavskih goric sovaščani dobro poznajo. Še preden sem se odpravila k njemu na pogovor, so dvomili, da ga bom sredi belega dne našla doma. In niso se zmotili. Šele tretjič, ko sem prišla k njemu zgodaj zjutraj, sem ga našla pri krmljenju živine. Sosedje so me že prej opozorili, da vse dela sam in ko sem ga vprašala, če zmore toliko dela, mi je kaj trpko odgovoril: »Kaj morem, če drugače ne gre«. Gospodarsko poslopje Cipotovih leži na najvišjem hribu Goric tik ob karavli Štefan Kovač. Že s ceste lahko opaziš množico kmetijskih strojev, ki so razvrščeni v skednju drug poleg drugega, in velik hlev, kije bil dograjen pred štirimi leti. Stanovanjska hiša, obdana z lepimi cvetličnimi gredami, stoji na nasprotni strani ceste. 46-letni kmetovalec Jože živi sam s svojo materjo, ki ima že precej križev na hrbtu in opravlja samo hišna dela, vendar je tudi teh več kot preveč in je na nogah od zore do mraka. Jože seje usmeril v rejo pitane goveje živine. Poleg tega obdeluje še 10 hektarjev svoje zemlje, 5 hektarjev zemlje pa ima v najemu. Največ površin je zasejal s koruzo, drugih poljščin paje manj, saj prideluje izključno samo krmo za 48 glav pitancev, nekaj krav in konja pa ima tudi za domače potrebe. Jože ima tudi velik vinograd, ki gaje prenovil tako, da sedaj lahko opravlja vse dela strojno in tako mu pri delu ni treba pomagati. S svojim konjem in lastno delovno močjo pa tudi pomaga pri delu na težje dostopnih mestih gozda, ki je državna last. Vse delo v vinogradu, na poljih in doma v hlevu opravlja sam, z mehanizacijo, sicer vsega ne bi zmogel. Dela cele dneve, časa mu zmanjka celo za počitek. In prav po svoji delavnosti, prizadevanju in uspehih pri delu ga mnogi poznajo in občudujejo. Ogledovala sem si razne kmetijske stroje in nov sodobno zgrajen hlev za pitance, zato me je zanimalo, če sodeluje s kmetijsko zadrugo in prav presenečena sem bila, ko je to zanikal. Celo gospodarsko poslopje je zgradil z lastnimi sredstvi in prav tako je kupil vse kmetijske stroje sam brez vsake denarne pomoči. S kmetijsko zadrugo sodeluje le pri prodaji pitane živine, ki gre za izvoz. Nekoliko samosvoj (sicer mu to ne moremo zameriti, saj . vse delo opravlja sam in tako mu zmanjka časa za vključevanje v družbo) in ponosen je kmetovalec Jože. Nekoliko zadržano mi je pripovedoval o sebi, o težkem in napornem delu, o rezultatih svojega dela. Povedal mi je, kako zelo je odvisen od letine, to je od količine in kvalitete pridelka, saj vso krmo za živali prideluje sam. Tudi njemu,-kot vsem ostalim kmetovalcem, marsikdaj zagode vreme in potem nastopijo težave pri zorenju in pospravilu poljščin. Lansko jesen, ko je bilo vreme za kmetovalce sila neugodno, ni prosil za pomoč pri pospravilu poljščin, ampak je vse z veliko mero dobre volje in truda opravil sam. Ponos? Kljubovanje? Zaprtost vase? Življenjska usoda seje poigrala z njim in tako sedaj živi sam z materjo, dela noč in dan in v delu išče zadovoljstvo in uteho. Morda zaradi tega ne prosi in niti ne pričakuje pomoči pri delu. Povedal mi je, da so ga že pred mano obiskali predstavniki tiska in televizije Novi Sad in celo gostje z daljnih Filipinov in vsi obiskovalci so bili presenečeni nad urejenostjo gospodarskega poslopja in nad dejstvom, da vse ogromno delo opravlja sam. Tudi jaz sem se čudila čistoči in redu, ki vladata v hlevu, skednju in na dvorišču. Jože ni mogel počivati niti med najinim pogovorom. Krmil je živino, grabljal seno, mlel pšenico in se pogovarjal z mano. Težak in naporen je nj egov delovni dan, časa nima ne za razvedrilo ne za zabavo, le najpotrebnejši čas za počitek si mora vzeti. Vsi njegovi bratje so odšli v tujino za donosnejšim zaslužkom in boljšim življenjem. Tudi Jože je nameraval oditi od doma, vendar niti sam ne ve, kako je prišlo do tega, da je ostal doma na kmetiji. Mlad je še, zdrav in poln delovnega zagona. Dokler bo tako, bo vredu, je povedal, kako bo pa čez desetletja, pa ne ve. Od zaslužka, kije res v celoti sad samo njegovega dela, se da lepo živeti, kljub velikim izdatkom za krmila, semena, goriva za kmetijske stroje in davkom. Jože vodi svoje gospodarstvo načrtno. Načrtno se je preusmeril v rejo goveje živine, v pridelovanje krme za živino, v prenovitev vinograda, v delo v gozdu. Morala sem se posloviti, Jože pa je delal dalje. Sicer seje opravičeval, ker nima časa kramljati z mano, prav tako pa tudi z drugimi ne. Zunaj bo delal vse do trde teme, nato bo krmil živino, postoril vse potrebno v hlevu in na dvorišču in jutri se bo znova začel njegov delavnik že pred zoro in se končal pozno zve^er Angela Varga KAKO BOŠ SEJAL, TAKO BOS ŽEL Prejšnji teden so se mudili v Pomuiju predstavniki republiškega komiteja za kmetijstvo, žitne skupnosti in zadružne zveze. Tako v Murski Soboti kakor v Lendavi so se udeležili sej koordinacijskih odborov za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, ki delujejo v okviru izvršnih svetov občinskih skupščin. Pogovorom pa so seveda prisostvovali predstavniki temeljnih zadružnih organizacij in družbenih kmetijskih posestev. Glavna tema posvetovanja je bila jesenska setev. V naši republiki se namreč vse bolj zavedamo dejstva, da so minili časi, ko smo lahko pšenico poceni kupili v Vojvodini, zato si seveda prizadevamo, da bi je pridelali kar največ v naši žitnici, torej v Pomurju. Cilj, ki nas pri tem vodi, pa seveda ni le v tem, da so polja obdelana, ampak, da zraste na njih obilen pridelek. Ker geslo: Kako boš sejal, tako boš žel, še ni izgubilo na aktualnosti, je torej treba dobro zastaviti priprave na setev ozi-min in seveda posejati viso-korodna semena. V Pomurju bo za to dovolj kvalitetnih semen, ki jih bodo kmetje, ki se bodo pogodbeno vezali za oddajo določenih količin pšenice, dobili v ugodnem menjalnem razmequ: za kilogram navadne pšenice drugega kakovostnega razreda bodo dobili kilogram semenske pšenice. V Sloveniji letno pridelamo okrog 120 tisoč ton pšenice, vendar je družbene odkupne organizacije uspejo kupiti le kako desetino, kar je seveda veliko premalo. Na pobudo republiškega komiteja za kmetijstvo zdaj teče akcija, da bi to jesen zasebni kmetijski proizvajalci sklenili pogodbena razmerja za proizvodnjo pšenice na 26.220 hektarjih. Izračunali so minimalni poprečni hektarski donos (tisoč kilogramov), in ugotovili, da bi letošnja jesenska setev morala dati z zasebnih kmetij najmanj 26.220 ton tržnih viškov, od tega naj bi pomurski kmetje proizvedli za trg 11.624 ton pšenice, kar je štirikrat več kot paje bodo letos oddali. Tako naj bi v soboški občini pogodbeno pridelovali pšenico ha površini 5.796 hektarjev, v ljutomerski 1.855, lendavski 3.066 in v radgonski občini na površini 907 hek-taijev. Poznavalci razmer (predstavniki temeljnih zadružnih organizacij) so na posvetovanju v Murski Soboti in Lendavi zatrjevali, da ne bo moč organizirati proizvodnje na tako velikem obsegu površin. V kmetijski zadrugi Panonka Murska Sobota si bodo prizadevali, da bi uspešno izpeljali setev ,in pri tem upoštevali vse agrotehnične ukrepe na površini 1.500 hektarjev, v lendavski zadrugi pa na površini 1.700 hektaijev. Dejstvo je namreč, da na malih površinah, ki pa še vedno prevladujejo, ni moč organizirati sodobnega kmetovanja in potemtakem tudi ni visoke rodnosti. Kljub temu da sodobna tehnologija ne bo prisotna na vseh pomurskih njivah, kjer bodo to jesen sejali pšenico, pa se zdi, da bodo kmetje ob upoštevanju višjih hektarskih donosov od tistih, ki so jih vzeli kot poprečne v republiškem komiteju za kmetijstvu, morda le dosegli 11.624 ton tržnih viškov. V prid izpolnitve plana odkupa govori tudi vrsta ugodnosti: od že omenjene ugodne menjave navadne pšenice za vi-sokorodno semensko v razmerju 1:1, do cene, ki bo čez leto gotovo višja od sedanje, vsekakor pa bo pšenico moč tudi prihodnje leto ugodno zamenjati za koruzo, in sicer v razmerju 1:1,3 v korist pšenice. Proizvajalci žitaric bodo seveda lahko dobili na kredit tudi mineralna gnojila, stroje itd. Zdi se, da je akcija pred bližnjo setvijo dobro stekla, zato smo prepričani, da bomo prihodnje leto imeli obilno žetev. Sicer pa drugače tudi biti ne more: Pomurje je namreč bila slovenska žitnica in to mora ostati. Š. Sobočan J. Dominko »GIDOS« Gradbena in instalacijska dejavnost, obrt ter storitve p. o., Lendava Napodlagi 106. člena Statuta delovne organizacije in sklepa Delavskega sveta razpisuje delavski svet delovne organizacije prosta dela in naloge tajnika delovne organizacije Pogoji: 1. dajedržavljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določpne zzakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. 2. da ima visokošolsko izobrazbo pravne smeri, 1 leto delovnih izkušenj 3. da ima višješolsko izobrazbo pravne ali upravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj 4. da je moralno politično neoporečen. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije v roku 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni od poteka razpisa. VESTNIK, 20. AVGUSTA 1981 STRAN 9 IZ PROGRAMA KMETIJSKE MEHANIZACIJE VAM NUDIMO: Panonija KOVINSKA IN ELEKTRO INDUSTRIIA — kotle za pripravo živinske krme od 60 do 120 I — kotle za pridobivanje žganja od 60 do 120 I — rotacijske motorne kosilnice K-500 — rotacijske motorne kosilnice K-500 R — -motorni nah. molekulator MLM-10 - sadilec koruze in semena dvoredni traktorski in štiriredni — traktorski obračalnik, zgrabljalnik sena TIP o-240 — traktorska prikolica TIP-1100 — avtomobilska prikolica AP-500 pnevmatske sejalnice iz kooperacije Panonija-Becker v variantah od 4 do 12 vrst MURSKA SOBOTA. POLJOOPSKRBA KOVINSKA IN ELEKTRO INDUSTRIJA IZ SVOJEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA VAM ŽELIMO OB TEJ PRILOŽNOSTI PREDSTAVITI NEKATERE IZDELKE, KI SO VSESTRANSKO UPORABNI V KMETIJSTVU -USTREZAJO PA TUDI ZA DRUŽBENA GOSPČDARSKA IN ZASEBNE KMETOVALCE V POMURJU. — vse vrste drobne kmetijske mehanizacije za kmetijske proizvajalce in vrtičkarje. Poljoopskrba Zagreb je specializirano podjetje za oskrbo kmetijstva, tako družbenega kot zasebnega sektorja. V okviru svoje, notranje organizacije ima štiri TOZD: o TOZD veleprodaja kmetijskih strojev — traktorje Torpedo DEUTZ 4506,7506 — traktorje Ursus C 335, C 355 — traktorje-Fiat Štore 402,406 — traktorje Tomo Vinkovič 219,522, 731 — kmetijske stroje iz programa SIP ŠEMPETER, Tehnostroja Ljutomer, Panonija M. Sobota itd. »POLJOOPSKRBA" import-export Zagreb, POSLOVNI CENTER, Maribor, Ljubljanska cesta 7 vam sporoča, da prodaja pod ugodnimi pogoji: Prodajalna v Murski Soboti prodaja vse rezervne dele iz proizvodnega programa IMP — TOZD Panonija Murska Sobota in jih po povzetju pošilja naslovnikom na dom! MOTORNA NAHRBTNA ŠKROPILNICA MNŠ-12 Motoma nahrbtna škropilnica MNŠ-12 je namenjena za preventivno škropljenje in uničevanje rastlinskih škodljivcev. Uporablja se v vinogradih, sadovnjakih, na tobačnih poljih, vrtoirih itd. VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE PRI PRODAJNI SLUŽBI KOVINSKA IN ELEKTRO R INDUSTRIJA Ivo Lola Ribar 4 Specifično delo za poslovanje poslovnega centra v Mariboru je, da posluje preko svoje prodajne mreže v Mariboru in Murski Soboti ter preko kmetijskih zadrug in obratov za kooperacijo pri kmetijskih kombinatih. POLJOOPSKRBA ZAGREB — PC MARIBOR, ljubljanska cesta 7 STRAN 10 VESTNIK, 20. AVGUSTA MINI VALILNIK zapiranjem posebnih odprtin. Pri kokošjih jajcih zapremo eno od spodnjih odprtin po osmih dneh valjenja, zadnji teden pa še drugo. Tako piščancem pomagamo, da lažje prebijejo lupino. Podobno je pri ostalih ptičih (race, gosi, fazani ipd.). Zadnja dva dni mora posoda z jajci stati vodoravno. Valilnik postavljamo v prostore z običajno sobno tem- RŠC VELENJE TOZD INŽENIRING Trg mladosti 3, Velenje tel.: 063/ 852-627, 852-827 850-422, 850-953 telex, yu far ve 33678 — trajna in čvrsta — lahka in enostavna — priročna za manipuliranje — ustreza našim in svetovnim zahtevam po sodobnem, varnem in humanem prevozu perutnine osnovni podatki: . Mere 100 x 54 x 27 Teža 7,5 kg Zmogljivost 15—20 živali Narejena je iz posebno odporne in trajne plastike brez kovinskih delov, ki bi lahko korodirali. Pokončna rebra omogočajo največjo možno kroženje zraka, kar je posebno važno pri prevozu perutnine v poletnem času. Široka vrata olajšujejo polnjenje in praznenje kletke, obenem pa v največji meri zmanjšujejo možnosti za poškodbe pri živalih. Talna in pokončna rebra so trdna in močna, tako da lahko prenesejo velike obremenitve. Kletke tako lahko nalagamo drugo na drugo. PRIROČEN Zaradi majhnih zunanjih mer in enostavnih konstrukcijskih rešitev, ga je moč enostavno prenašati iz prostora v prostor in ga priključiti na el. omrežje kot vsak drug gospodinjski aparat. EKONOMIČEN Izdelan je iz visokokakovostne mase in toplotno izoliran, kar omogoča gospodarno izkoriščanje energije in najmanjšo možno izgubo toplote. UČINKOVITOST Valiinik zagotavlja uspešno valjenje, celo več kot 90 % vloženih jajc. Zmogljivost valilnika je do 70 kokošjih jajc. PRIPRAVA VALILNIKA IN NAČIN UPORABE Ena najvažnejših zahtev za uspešno valjenje, ki jo nastavljamo z zapiranjem in odpiranjem odprtine za zračenje. Na dno valilnika vlijemo 1/2 litra vode, ki jo je treba dolivati vsaka dva do tri dni, tako da je dno valilnika ves čas pokrito s pol centimetra vode. Valilnik vključimo na el. omrežje počakamo 4—5 ur, dokler temperatura v valilniku ne doseže optimalne vrednosti. Jajca vložimo v valilnik, ga zapremo in s tem je valjenje začeto. Čim bolj sveža so jajca, tem večji uspeh lahko pričakujemo. Vsakih 12 ur morate obrniti ročke na bočnih straneh valilnika, eno ročico v desno, drugo v levo, tako da je škatla z jajci ves čas pod naklonom. /lažnost v valilniku mora-no uravnavati glede na 'rsto jajc, z odpiranjem ali POSEBNO OPOZORILO! Valilnik ne sme biti odprt več kot 4-5 minut. Preden valilnik odpremo moramo obvezno izključiti iz el. omrežja. peraturo in ne preblizu- različnih virov toplote ali na prepihu. Izvaljene piščance pustimo v valilniku dokler se ne po-suše. Potem jih prenesemo v kartonsko škatlo nad katero v višini približno 40 cm obesimo 60 W žarnico. Po končanem valjenju notranjost valilnika temeljito umijemo z vodo in detergentom in razkužimo z alkoholom. TERMIKA Ijubljana, kamniška 25 PREDSTAVLJAMO VAM VRTNARSKI PERLIT Vrtnarski perlit daje vaši zemlji večjo plodnost: ZAGOTAVLJA VAM SVEŽO ZELENO TRATO, LEPŠE CVETLICE, BUJNO GRMIČEVJE, ZDRAVO DREVJE Zelo izboljšano vrtnarjenje dosežete s stalno uporabo VRTNARSKEGA PERLITA, ki daje zemlji in rastlinju boljše pogoje za uspešno rast s tem, da zagotavlja koreninam stalno in enakomernejšo vlažnost in prisotnost zraka — torej skoraj idealno mikroklimo ob koreninah. Z VRTNARSKIM PERLITOM izboljšana zemlja ostane rahla in rodovitna mnogo let. Vrtnarski perlit je zelo primeren za trate in vrtove, lončnice, okrasno grmičevje, go-moljnice, vrtnice, za vzgajanje podtaknjencev in semenskih sadik, za zaščitno umetno steljo, shranjevanje gomoljnjc preko zime. VRTNARSKI PERLIT je primeren tudi za ikebane, trajnejše cvetlične šopke in razstave cvetja. ODLIKE VRTNARSKEGA PERLITA Ob koreninah zagotovi skoraj idealne pogoje za rast občutljivih rastlin. Sprejme in oddaja 3 do 4-krat več vode kot sam tehta in se pri tem nič ne spremeni in ne razmoči. To je trajna kemična nevtralna snov, ki je popolnoma neškodljiva za ljudi in živali, se ne spreminja pod vplivom kislin, lugov in umetnih gnojil ter ostane nespremenjena mnogo let. VRTNARSKI PERLIT je steklasta anorganska snov vulkanskega izvora, kemično je nevtralen in neškodljiv, netopljiv, se ne drobi, se ne pokvari, zdrži pravzaprav večno. To so male bele kroglice iz več milijonov let starega vulkanskega pepela, ki je bil v peči pri temperaturi nad 900° iz zrnc v velikosti mivke razpihnjen v lahke bele kroglice z 10 do 20-krat večjo prostornino. V teh kroalicah so se razpihnile številne mikroskopsko majhne zaprte in odprte votlinice napolnjene z zrakom. V zunanje odprte votlinice prodrejo voda m raztopine zemeljskih mineralnih snovi oziroma umetnih gnojil in se le počasi vračajo nazaj v zemljo, kadar postane suha. V notranjem delu votlinic pa ostane zrak, k. je potreben koreninam m zemeljskim bakterijam; s tem zagotavlja redni dnevni ciklus življenja raslin. »Zelena revolucija« je prinesla VRTNARSKI PERLIT skoraj v. vsako gospodinjstvo razvitejših območij sveta. Poklicni in iskušeni vrtnarji takoj opazijo v zemlji te koristne bele kroglice. TERMIKA Ijubljana, kamniška 25 Y^^IPOROČA SE IZDELKE IZ TERVOLA - PERLIT ZA FASADE, TLA, RAVNE S^EHE • • ” AKUSTICNO-DEKORATIVNE LAMELE - STROPNE IN STENSKE ~ STRESNE KRITINE - FASADNE ZIDOVE - FASADNE OBLOGE — BRIZGANO LIMPET MINERALNO VOLNO GP IN DRUGO VESTNIK, 20. AVGUSTA 1981 STRAN 11 Vrsta Dnevi potrebni za valjenje kokoš j 21 Nema raca 35 Puran 28 Divja raca 28 Goska 30 Biserka 27 Raca 28 Fazan 25 i Jerebica 21 inženiring KLETKA ZA PREVOZ PERUTNINE V ponedeljek, 17. avgusta ob 12. uri je bilo v prostorih Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost M. Sobota, Titova 29/1 žrebanje naročnikov Vestnika, ki so do 15. avgusta poravnali naročnino in se bodo brezplačno peljali na Vestnikov izlet v Varaždin, ki bo 5. septembra. Žrebanje je izvedla komisija v sestavi: Erika Hertl, Juš Makovec in Greta Kerčmar (vsi predstavniki Vestnika), Rozina Koren — pravnica, Stefan Kardoš, Polana 36, p. Puconci — predstavnik naročnikov soboške občine, Pavel Šabjan, Kobilje 225, p. Dobrovnik — predstavnik naročnikov lendavske občine in Franc Sagaj, Lukavci 34, p. Križevci pri Ljutomeru — predstavnik ljutomerske občine. Kot člana komisije se žrebanja nista udeležila Marija Murkovič iz Zihlave, p. Videm ob Ščavnici — predstavnica radgonske občine in Marija Klobasa, Benedikt 77 — predstavnica lenarške občine. Sedeže za Vestnikov vlak v Varaždin pa je delila mala Matejka Kerčmar iz M. Sobote. Nagrajence smo izžrebali v sorazmerju s številom plačanih naročnikov po posameznih občinah. Izžrebani so bili: LJUTOMERSKA OBČINA: 1. Feguš Erik, Sp. Kamenščak 12, Ljutomer 2. Mihalič Branko, Sp. Kamenščak 56, Ljutomer 3. Štotl Anton, Oven 6, Ljutomer 4. Hozjan Silvester, Stara nova vas 34, Križevci pri Ljut. 5. Rajh Franc, Stara nova vas 68a, Križevci pri ljut. 6. Božič Mirko, Veržej 11 /f 7. Prelog Jože, Banovci 13, Veržej 8. Županec Jože, Drakovci, Bučkovci 9. Jurkovič Avgust, Cven 95/a, Ljutomer 10 . Ajlec Marija, Lukavci 75, Križevci pri Ljut. 11. Tršovec Tončka, Krapje 55, Veržej 12. Markovič Jože, lljaševci 35, Križevci pri Ljut. 13. Glogovšek Anton, Križevci pri Ljut.48 14. Majcen Vinko, Podgradje 27, Ljutomer 15, Kovačič Martin, Gibina 46, Ljutomer 16. Bokša Božidar, Kolodvorska 6, Ljutomer 17. Ovsenjak Alenka-Edo, Šafarsko 6, Ljutomer LENDAVSKA OBČINA 1. Vuk Ignac, G. Bistrica 175, Črenšovci 2. Žoldoš Marija, Črenšovci 90 3. Berden Mirko, Kobilje 130, Dobrovnik 4. Uljančič Pavel, Kobilje 67, Dobrovnik 5. Antolin Francv Odranci 327, Črenšovci 6. Lebar Ignac, Črenšovci 27 7. Horvat Jože, Gor. Lakoš 89, Lendava 8. Bakan Jožef, Nedelica 100/a, Turnišče 9. Kučko Štefan, Nedelica 108, Turnišče 10. Simon Marija, Nedelica 79, Turnišče 11. Zavec Terezija, Renkovci 87, Turnišče 12. Rožman Janez, Dolga vas 76, Lendava 13. Gal Jože, Kranjčeva 25, Lendava Izšlo je glasilo Izviri mladih Prva številka novega glasila občinske konference zveze socialistične mladine v Murski Soboti pod naslovom Izviri mladih je v nakladi 300 izvodov izšla sredi minulega tedna. 22 strani obsegajoče glasilo OK ZSMS je prejelo vseh 185 osnovnih organizacij zveze socialistične mladine v murskosoboški občini, poleg tega pa še krajevni sveti zveze socialistične mladine, družbene organizacije in društva, kakor tudi občinske družbenopolitične organizacije in drugi. Vsekakor je treba pohvaliti prizadevnost murskosoboške mladine oziroma centra za obveščanje in propagando pri občinski konferenci zveze socialistične mladine, ki je tudi v tem poletnem obdobju našel dovolj časa za izdajo omenjenega glasila. Sicer pa lahko najdemo v • glasilu Izviri mladih veliko zanimivih prispevkov iz življenja in dela mlade generacije. Tako so se v osrednji temi, ki bo poslej v vsaki naslednji številki glasila, lotili področja kmetijstva, predvsem pa problematike mladih kmetovalcev. Nič manjšo pozornost ne pritegnejo tudi ostali prispevki, kot so na primer priprave na volilno-programsko konferenco občinske organizacije zveze socialistične mladine, ki bo jeseni, naloge mladih v pripravah na volitve v letu 1982 itd. Mnogi bodo z zanimanjem prebrali sestavke o obrambnem usposabljanju izvenšolske mladine, usposabljanju mla-dincev-prostovoljcev teritorial- ne obrambe, pa morda o letu invalidov, o informiranosti mladih v krajevni skupnosti Lendavska v Murski Soboti, kjer ne manjka kritičnih pripomb. Vsebinski del glasila Izviri Ali res na potoke pomislimo samo takrat, ko so nam potrebni? To in še več drugih vprašanj se nam postavlja le tedaj, ko rabimo potok oziroma vodo iz njega. Šele v sušnem obdobju se zavedamo kaj nam potok pomeni, saj je v njem vode skoraj vedno dovolj. Marsikatera domačija je vezana na potok, ker potrebuje vodo, pa naj bo za zalivanje vrta ali za napajanje živine. 14. Gerič Štefan, Mala Polana 55; Črenšovci 15. Štuhec Matija, Mala Polana 62, Črenšovci 16. Zver Jože, Velika Polana 106/a, Črenšovci 17. Pucko Štefan, Kamovci 13, Dobrovnik 18. Zver Štefan, Genterovci 55, Dobrovnik 19. Gone Ludvik, Mostje 12, Lendava 20. Tot Jožef, Dolina 84, Lendava 21. čeh Jože, Turnišče 177 22. Adorjan Jožef, »Zvezda« Dolina, Lendava 23. Horvat Ignac, Odranci 345, Črenšovci 24. Dominko Martin, Odranci 315, Črenšovci 25. Benko Terezija, Kapca 72/a, Lendava OBČINA GORNJA RADGONA: 1. Kozar Feliks, Radvenci 23, Sp. Ivanjci 2. Duh Jožica, Štogovci 32, Apače 3. Pheiler Sebastjan, Nasova 1 7, Apače 4. Kolbl Marija, Bolehnečici 3, Videm ob Šč. 5. Mir Sofija, Boračeva 2, Radenci 6. Dajnko Jože, Kupetinci 25, Videm ob Šč. 7. Štrucl Lizika, Črešnjevci 43, G. Radgona 8. Ješovnik Anica, Podgrad 17, G. Radgona 9. Bezjak Miran, Delavska pot 2, G. Radgona 10. Dokl Antonija, Boračeva 21/A, Radenci 11. Ritonja Ernestina, Rožički vrh 80, Videm ob Šč. 12. Ščap Cecilija, Mahovci 4, Apače 13. Kotnik Antonija, Črešnjevci 103, G. Radgona 14. Kajdič Franc, Lomanoše 2, G. Radgona 15. Jaušovec Rudi, Si Ivi re Tomassini 18. G. Radgona OBČINA LENART: 1. Ajlec Bruno, Radehova, Lenart 2. Kaučič Marija, Ihova 1, Benedikt 3. Vršič Angela, Andrenci 46, Cerkvenjak' 4. Kramberger Janez, Čermljenšak 54, Voličina 5. Dokl Martin, Kraljevci 13, Cerkvenjak mladih pa zaključujejo razni razpisi o tekmovanju mladih in vesti iz osnovnih organizacij zveze socialistične mladine v murskosoboški občini. Milan Jerše TURISTIČNA RAZGLEDNICA — Vrata marketa v turističnih Moravcih so se prejšnjo nedeljo odprla točno ob osmih. Kaj če bi jih začeli odpirati že uro prej? Tole razglednico smo namenili potrošniškemu svetu in trgovskemu podjetju ... Foto Janko Stolnik ZAKAJ SMO TAKI? Vendar ko človek pogleda, kaj vse je v njem, česar pred leti ni bilo; od razne embalaže herbicidov do stare ropotije, ki je nihče več ne rabi, ga kar stisne pri srcu. Pa tudi življenje v potočni vodi počasi zamira, saj potočnega rakca ni mogoče videti več nikjer, pa tudi ribic je čedalje manj. Zato posvetimo 'potoku in njegovi okolici več pozornosti in ga ne onesnažujmo! M. Oskar Med žrebanjem naročnikov za Vestnikov vlak: mala Matejka pri svojem resnem opravilu .. .(foto: A+A.) IZ RAZNIH KRAJEV: 1. Golub Franjo, Draženci 58, Ptuj 2. Farič Alojz, Preserje, Peleckova 36, Radomlje 3. Sapač Ludvik, Franje Iskre 2, Rovinj 4. Cor Matilda, Gančani 175, Beltinci — Cor Ivan, Nemčija 5. Benko Ferdinand, Svetinci 7, Desternik 6. Kranjc Darinka, Nemčija — Salajko Terezija, Dol. Bistrica 103, Črenšovci 7, Ribaš Vera, Francija, — Rajbar Marija, Petanjci 54, Tišina 8. Filipič Drago, Pragersko 100, Pragersko 9. Ančka Pajk, Žadobrava 83, Škofja vas OBČINA MURSKA SOBOTA: 1. Pelc Terezija, Gregorčičeva 43, M. Sobota 2. Banfi Štefan, Moščanci 36, Mačkovci 3. Lendvaj Cvetka, Moščanci 56, Mačkovci 4. Debelak Ivan, Ivana Regenta 10, M. Sobota 5. Kuplen Ludvik, Prosečka vas 2, Mačkovci 6. Sever Ernest, Otovci 74, Mačkovci 7. Dundek Karel, Cankarjeva 87, M. Sobota 8. Cigut Štefan, Lemerje 1, Puconci 9. Cener Jože, Lemerje 23, Puconci 10. Žibri Marta, Brezovci 10, Puconci 11. Temlin Marija, Puconci 103 12. Muhič Feliks, Polana 6, Puconci 13. Franko Franc, Puconci 79 14. Erdeli Ludvik, Vaneča 55, Puconci 15. Šebok Franc, Šalovci 122 16. Škerlak Štefan, Markovci 67, Šalovci 17. Jakič Alojz, Markovci 6, Šalovci 18. Solar Julius, Prosenjakovci 1 19. Malok Franc, Prosenjakovci 81 20. Horvat Štefan, Prosenjakovci 16 21. Antalič Aleksander, Selo 144, Prosenjakovci 22. Horvat Jože, Fokovci 47, 23. Gorčan Geza, Moravci 124, Fokovci 24. Ambruž Stanko, Moravci 122, Fokovci 25. Puhan Janez, Bukovnica 33, Bogojina , 26. Mesarič Franc, Filovci 140, Bogojina 27. Donša Jože, Ivanci 73, Bogojina 28. Donša Ivan, Ivanci 48, Bogojina 29. Kerec Karel, Cankova 79 30. Skledar Franc, Cankova 45/b 31. .Tušek Brigita, Grad 191 32. Štraus Neža, Grad 91 33. Kuzmič Leopold, Motovilci 11, Grad 34. Bauer Jože, Grad 190 35. Šinko Franc, Krašči 73, Cankova 36. Grebenar Marija, Čepinci 83, Petrovci 37. Gubič Evgen, Neradnovci 1, Petrovci 38. Korpič Jože, Čepinci 147, Petrovci 39. Kozic Adam, Stanjevci 103, Petrovci 40. Kučan Karel, Stanjevci 84, Petrovci 41. Kučan Marijaj Stanjevci 85, Petrovci 42. Šinko Alojz, Ženavlje 23, Petrovci 43. Kuhar Vlado, Košarovci 26, Križevci v Prek. 44. Kalamar Ella, Domanjševci 63, Križevci v Prek. 45. Jakoša Anton, Domanjševci 133, Križevci v Prek. 46. Hari Janez, Križevci v Prek. 185 47. Hari Ernest, Križevci v Prekm. 26 48. Šinkec Aleksander, Križevci v Prekm. 101 49. Kutoš Štefan, Križevci 55 50. Tratnjek Lukvik, Ižakovci 13, Beltinci 51. Smej Štefan, Bratonci 95, Beltinci 52. Kouter Mirko, Raščice 218, Beltinci 53. Kouter Anton, Melinci 72, Beltinci 54. Koren Štefan, Lipovci 189, Beltinci 55. Horvat Jože, Bratonci 63, Beltinci 56. Gostonj Ladislav, Panonska 1, Beltinci 57. Sapač Koloman, Zenkovci 89, Bodonci 58. Sapač Ernest, Bodonci 125 59. Novak Ernest, Zenkovci 52, Bodonci 60. Kuzmič Štefan, Vadarci 22, Bodonci 61. Hakl Franc, Bodonci 151 62. Dervarič Evgen, Bodonci 97 63. Cipot Evgen, Vadarci 39, Bodonci 64. Dravec Stefan, Martjanci 79 65. Žilavec Franc, Noršinci 55, Martjanci 66. Piv Jožef, Martjanci 40 67. Luthar Karel, Moravci 41, Martjanci 68. Kuzmič Adolf, Sebeborci 91, Martjanci 69. Horvat Ludvik, Noršinci 56, Martjanci 70. Cvetko Karol, Moravci 55, Martjanci 71. Pečič Alojz, Satahovci 18/a, M. Sobota 72. Poredoš Mirko, Bakovci 93/a, M. Sobota 73. Tratnjek Jože, Arh. Novaka 19, M. Sobota 74. Štefko Karel, Šercerjeva 2, M. Sobota 75. Sraka Izidor, Lendavska 10, M. Sobota 76. Sabo Ernest, Tomšičevo naselje, M. Sobota 77. Rituper Karel, Markišavci 8, M. Šobota 78. Jelenovec Janez, Krog 23, M. Sobota 79. Horvat Ferdo, Mikloša Kuzmiča 29, M. Sobota 80. Morčič Marija, Rakičan 113, M. Sobota 81. Moreč Marija, Aškerčeva 3, M. Sobota 82. Lepoša Stanislav, Mojsterska 5, M. Sobota 83. Kranjc Gizela, Štefana Kovača 1, M. Sobota 84. Kerec Štefan, Cankarjeva 41, M. Sobota 85. Šarkezi Jože, Serdica 31, Rogašovci 86. Šukič Jože, Ropoča 43, Rogašovci 87. Recek Anton, Pertoča 114, Rogašovci 88. Mihalič Edvard, Rogašovci 9 89. Koler Alojz, Ropoča 30, Rogašovci 90. Ficko Janez, Večeslavci 90, Rogašovci 91. Kerčmar Irena, Tropovci 15, p. Tišina 92. Oček Karel, Rankovci, p. Tišina 93. Ficko Ema, Gradišče 55, p. Tišina IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ: AVTORADGONA 1. Žnidarič Janez, Črešnjevci 113/a, G. Radgona 2. Bukošek Anton, Panonska 15, G. Radgona OBČ. SINDIKALNI SVET M. SOBOTA 1. Zadravec Matko, Agroservis, M.Sobota ZK LJUTOMER 1. Muhič Vida, Veržej 10/c SKUPŠČINA OBČINE LJUTOMER 1. Novak Janko, Lukavci 73, Križevci pri Ljut. 2. Novak Anica, Kidričevo naselje, Ljutomer 3. Borko Jože, Rinčetova graba 5, Ljutomer 4. Bot Franc, Noršinci 9/a, Ljutomer 5. Škrobar Janko, Mota 13, Ljutomer 6. Žunič Matija, Boreči, Križevci pri Ljut. »SOBOTA« M. SOBOTA 1. Flisar Rafael, Gor. Slaveči 31, Kuzma 2. Kočmar Edmund, Hodoš 32 3. Kohek Ivan, Gor. Bistrica 52, Črenšovci 4. Puhan Štefan, Bogojina n. h. 5. Matuš Zdenka, Mikloša Kzmiča 24, M. Sobota 6. Šimon Karel, Neradnovci 62, Petrovci 7. Ščernjavič Ivan, Dol. Bistrica 22, Črenšovci 8. Korpič Alojz, Bakovci 151, M. Sobota 9. Bence Alojz, Ropoča 83, Rogašovci 10. Gjergjek Jožef, Krog 13, M. Sobota 11. Huber Jožef, Gor. Slaveči 83, Kuzma 12. Žilavec Koloman, Vrtna 9, M. Sobota ZGEP POMURSKI TISK, TOZD KARTONAŽA 1. Bavčar Jože, Kidričeva 3, M. Sobota 2. Bukovec Ela, Razlagova 18, M. Sobota 3. Bolka Olga, Ižakovci 89, Beltinci 4. Frajzman Vesna, Aškerčeva 7/a M. Sobota 5. Tkavc Marija, Stara ulica 20, M. Sobota DIMNIKAR BELTINCI 1 Kocet Jožefa, Renkovci 5, Turnišče KONSTRUKTOR—POMURJE M. SOBOTA 1. Škrilec Janez, Štefana Kovača 18, M. Sobota 2. Horvat Alojz, Gančani 193, Beltinci KOMUNA BELTINCI 1. Šipoš Viljem, Štefana Kovača 16, Beltinci RADENSKA RADENCI 5 upravičencev za izlet, ki jih določi delovna organi' zacija STRAN 12 VESTNIK, 20. AVGUSTA fl jt B I 9g WL Bs tiS ISi jSf a i ^9 " a ^S ymF law Sk ~Sl A—^Mk * Si 20 B? I ljubljanska banka Slovenske Konjice, Jugoslavija TOZDKoterm ,63210 Slovenske Konjice Toneta Melive 3 Telefon: (063) 750-000 Brzojav: KONUS, Slov. Konjice Telex: 033526 KOTERM PLASTIČNE REŠETKE za svinjerejo imajo daljšo uporabno dobo od ostalih zato, ker so odpornejši proti raznim kislinam, čiščenje je enostavnejše in niso možne poškodbe. Prepustnost blata je dobra,, plastika je hrapava. Konusove plastične rešetke so vgrajene že v mnogih zrejališ-čih in pitališčih sirom Jugoslavije, kar dokazuje kakovost in trajnejšo uporabo rešetk. * h i •' >1 i .v« ZAHTEVAJTE PROSPEKTE, INFORMACIJE DOBITE V KOMERCIALI KONUS v SLOVENSKIH KONJICAH, Telefon: (063) 750-000 interna 220 ABC Pomurka — KG Rakičan, TOZD Poljedelstvo in govedoreja Beltinci PONOVNO RAZPISUJE prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 1 . Vodenje in organiziranje proizvodnje (upravnika) na ek. enoti Lemerje. Za razpisana dela in naloge se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — višješolska oz. srednješolska izobrazba kmetijske smeri — dve leti delovnih izkušenj Mandat za opravljanje razpisanih del in nalog traja štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Kadrovska služba ABC Pomurja — KG Rakičan p. M. Sobota. V soboto, 5. septembra 800 naročnikov Vestnika v 800 let star Varaždin ABC POMURKA KZ UUTOMER-KRIŽEVCI D S S D Križevci pri Ljutomeru Na podlagi zbora delavcev DSSD KZ LJUTOMER—KRI ŽEVCI objavljamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom naslednjaprosta dela oz. naloge: 1. INTERNEGA KONTROLORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo šolo ekonomsko-komercialne ali pravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih oz. nalogah ali . — da ima dokončano sredhjo šolo ekonomske ali trgovske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih oz. nalogah. Poskusno delo bo trajalo 3 mesece. 2. REFERENTA ZA GRADBENIŠTVO Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: ... — da je gradbeni inženir I. stopnje m ima 1 leto ustrezne prakse al i — daje gradbeni tehnik in ima 3 leta ustrezne prakse. Poskusno delo bo trajalo 3 mesece. Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni od dneva objave na naslov: KZ Ljutomer—Križevci, DSSD, Križevi pri K prijavne potrebno priložiti listine, ki potrjujejo, da kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi zbora delavcev. posluje na Kmetijsko živilskem sejmu vsak dan od 9. do 17. ure (pri glavnem vhodu) Naši brigadirji v Tunisu Komisija za mednarodne odnose pri Republiški konferenci ZSMS je tudi letos organizirala izmenjave mladinskih delovnih brigad s tujino. Že prejšnja leta so bile podobne izmenjave s Slovaško in z Madžarsko, letos pa tudi s Tunizijo. Slovaški brigadirji so sodelovali v drugi izmeni Istra 81, naših dvajset mladincev pa je šlo na delovišče v Bratislavo. Izmenjavo z Madžarsko je najprej vodila Občinska konferenca ZSMS v Murski Soboti, tako da so bili Madžari že na akciji Goričko 78 in 79. Letos pa je tudi to izmenjavo zaradi prevelikih finančnih stroškov organizirala Republiška konferenca. Slovenci so bili v Repceszentgybrgiju od 9. do 22. avgusta, madžarski brigadirji pa so sodelovali tudi v drugi izmeni v Istri. Na Madžarsko je šla samo fantovska brigada, ker so opravljali težja dela ob graditvi nove železniške proge. Po dogovoru s sekretarjem Destaurske mladine iz Tunisa seje deset brigadirjev iz Slovenije V prvih desetih dneh —udarniki Brigada mladih iz pobratenih občin Paračin in Murska Sobota že dobrih deset dni dela na mladinski delovni akciji »Sava« Zagreb in sicer na delovišču bodočega rekreacijskega centra na Sljemenu. Že v prvih desetih dneh si je brigada priborila naslov udarna. Poleg dobrimi delovnih rezultatov pa brigadirji brigade »Bratstvo in enotnost« iz Murske Sobote in Paračina prednjačijo tudi v različnih aktivnostih v mladinskem naselju »7 sekretarjev SKOJ«, kjer je vsega skupaj preko 1400 mladih iz vseh krajev Jugoslavije, mladina naših zdomcev in mladi iz Sovjetske zveze. Brigada je bila formirana prejšnje leto, ko si je z dobrim delom priborila »Trak mladinske delovne akcije Podrinje-—Kolubara« in priznanje republiške konference zveze socialistične mladine Srbije »35 let delovnih akcij v svobodi«. Mladina obeh pobratenih občin tako tudi letos nadaljuje s svojim uspešnim delom. Med brigadirji je tovarištvo na višku. Vsega je v brigadi 34 mladih iz Paračina in 35 iz Murske Sobote. Milivoje Ilič-Milence odpravilo v pokrajino Sausse, kjer bodo od 10. do 24. avgusta opravljali različna gradbena dela v naseljih. Iz Pomurja sta šla dva brrgadirin-vptemnn Alojz Kisilak in Marjan Žerdin. Vodja izkušenih brigadirjev v Tunisu je predsednik OK ZSMS Murska Sobota Alojz Kisilak. B. P. Sestavil Marko Napast Nepazljivost pred nevarnostjo Mestna trdnjava v starih Atenah Hrib, holm Glavno mesto Maroka Velika celina Okrajšava za našo denarno enoto Oče Posebno plačilo Močan eksploziv Iz Slovaške pregnan knez v 9. stol. Del orodja, držalo S Moč Snov, tvarina Pripovedna pesem Ženin ali možev oče Junakinja Eden od čutov Hrvaški književnik Krklec Rimska 4 Filmska igralka Gardner Podtalno delovanje Mesto v Slavoniji Avtomobilska oznaka Norveške Žuželka Tekočina v srcu in žilah Vodna žival s kleščami Staroperzijski rralj Okras, olepšava Kranj Tomislav Neralič Starejši am. film. igralec (Trank) Livada, trata REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: aspirin Niagara, Tobolsk, one, Oka. Niro, a'z, izkaz, A, Neisse, GM, MS O, Doria, leopard, igračar, CK, teta. VESTNIK, 20. AVGUSTA 1981 STRAN 13 ZUNANJA TRGOVINA 61000 LJUBLJANA Titova 77 PRODAJA IN INFORMACIJE Ljubljana, Bežigrad 6 Tel. (061)311-526 PRI CARINJENJU MORATE PREDLOŽITI POTRDILO OBČINE, DA SE UKVARJATE S KMETIJSTVOM objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem in ' dvoriščem na Lendavski cesti 57 v Murski Soboti s skupno površino 1.253 kv. m in za izklicno ceno 800.000,00 din. Licitacija bo 3. septembra 1981 ob 11.00 uri pred stanovanj-i sko hišo v Murski Soboti, Lendavska 57. Vse dodatne informacije lahko .interesenti dobijo v Poslovalnici LIP Bled v Murski Soboti, Cvetkova 1 a osebno ali po telefonu štev. (069) 22-941. Interesenti, ki želijo sodelovati pri licitaciji, morajo najkasneje do 29. 8. 1981 -vplačati kavcijo v znesku 5 % izklicne vrednosti na račun LIP Bled, TO Trgovina, štev. 51540-601-14055. Pogoji prodaje: Celotno kupnino bo treba poravnati ob podpisu pogodbe. Kupec nosi stroške legalizacije kupne pogodbe, stroške zemljiškoknjižnega prenosa, plačilo prometnega davka in eventuelne druge stroške. 12 m3 s kardanom 15 m3 s kardanom 17 m3 s kardanom 20 m3 s kardanom 22 m3 s kardanom 26 m3 s kardanom 2,250.000 Lit carina 2,500.000 Lit - carina 2,650.000 Lit - carina 2,700.000 Lit - carina 2,800.000 Lit - carina 2,940.000 Lit - carina TRAKTORSKE FREZE »LEON« Širine 130 cm Širine 155 cm Širine 180 cm Širine 205 cm Kardan varnostni 940.000 Lit - carina 1,025.000 Lit - carina 1,145.000 Lit - carina 1,205.000 Lit - carina 180.000 Lit - carina Sporoča svojim cenjenim strankam, da odpira s’ 1. septembrom 1981 v Radencih 21 zbiralnico. Odpiralni čas od 12.00 do 16.00. Rok čiščenja je 48 ur. Obveščamo tudi, da razen vseh vrst oblačil (tudi usnjena in iz velurja) čistimo bunde. koce, zavese, pregrinjala in avtomobilske prevleke. PREVOZNI MOLZNI STROJ NATIONAL Cena: .1.100 DM carina OBIŠČITE NAS NA POMURSKEM SEJMU! hlevit tlak za hleve Ljubečna Celje gorenjedodl Tovarna elektronike, elektromehanike, anten in kablov, n. sol.o. TV PLUS IN KABELSKA TELEVIZIJA Gorenje—ELRAD v Gornji Radgoni, ustanovljeno 1955. kot obrtno podjetje za opravljanje elektrotehničnih in ra-diotehničnih del, je danes sodobna tovarna elektronike, elektromehanike, anten in kablov. Je eden največjih proizvajalcev kakovostnih anten za I. in II. program, skupinskih antenskih naprav, mehanskega in elektronskega pribora, visokofrekvenčnih kablov in dvovodov, TV oddajnikov in TV pretvornikov, tunerjev, konverterjev, GETI-športnih iger. Zadnji novosti sta TV PLUS in CATV — kabelska televizija. TV PLUS je individualna antenska naprava za sprejem več televizijskih programov na I, III, IV in V pasu, ter radijskih (FM) sporedov na II pasu. Miniaturno napravo TV PLUS lahko zaradi njene preprostosti sestavi in vključi vsakdo, ki ima malo smisla za praktičnost. Naprava, ki jo montiramo na kovinski montažni kotnik pod streho in jo tako tudi zaščitimo pred atmosferskimi vplivi, je sestavljena iz posameznih ojačevalnikov, filtrov in pribora, različno med seboj povezanih (kretnica ni potrebna), odvisno od števila možnih in željenih sprejemnih kanalov. Vložki so enotne velikosti in jih je mogoče med seboj visokofrekvenčno povezati, ne da bi bili tudi mehansko povezani, če je ugodno sprejemno mesto za enega ali več signalov drugje kot je montirana naprava. Ta rma tudi dobre šumne in intermodu-lacijske lastnosti, dober visokofrekvenčni oklop in zato ne sprejema in ne oddaja motenj. Ojačevalnike napajamo po koaksilanem VF kablu z enosmerno napetos-tjo-24 V z napajalnikom, ki je običajno poleg spreje- mnika ali ob napravi. CATV-kabelska televizija je drugi izredno pomemben dosežek tovarne Gorenje-— Elrad. To je v bistvu uvajanje v razvitem svetu že znane in uveljavljene tehnike, s katero vse uporabnike TV signala v nekem naselju povežejo s kabelsko mrežo ter s tem zamenjajo »gozdove« TV anten po strehah. Ta sistem uvajajo v naši državi v -sodelovanju s firmo WISI iz ZR Nemčije in tako so si steme kabelske televizije že montirali in še naprej montirajo v Splitu, Zagrebu, Zenici, Tuzli, Mariboru in Sarajevu. Velika prednost kanalskih TV sistemov je dober, kakovosten sprejem največ možnih kanalov. Vzdrževanje je ekonomično, sistem sam pa ob določenem številu naročnikov tudi cenejši od množice anten in drugih pripomočkov. Tipični sistem ima glavno postajo, primar- no mrežo, sekundarno mrežo in razvod. Iz glavne postaje napeljejo primarno mrežo, ki vsebuje razen kabla vse elektronske elemente za prenos TV programa, po naselju. To mrežo polagajo v zemljo, v PTT jarke ali pa so njeni nosilci drogovi nad zemljo. Iz primarne mreže vodijo signale prek odvze- mnikov v sekundarno mrežo, do posameznih objektov ozirpma predajnega mesta, kjer se prične notranji razvod. Ta poteka od spodaj navzgor, to je prav obratno, kot pri sedanjih skupinskih antenah. Nova tehnologija omogoča prenos signalov ne samo televizijskega izvora, ampak tudi drugih. V ČASU POMURSKEGA SEJMA VABI NA OGLED RAZSTAVLJENIH IZDELKOV STRAN 14 VESTNIK, 20. AVGUSTA l®«1 Živinorejska poslovna skupnost Slovenije Živinorejska poslovna skupnost Slovenije se predstavlja na letošnjem Kmetijsko-živilskem sejmu vGornji Radgoni z delom dejavnosti svojih članic. SESTAVLJENA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA ABC POMURKA VAS VABI NA OGLED LETOŠNJEGA KMETIJSKO-ŽIVILSKEGA SEJMA V GORNJI RADGONI, ŠE POSEBEJ PA STE POVABLJENI V HALO ABC POMURKE. tovarna olja slovenska bistrica 62310 Slovenska Bistrica P. P.: 22 Telex: 33 389YU TOSB Te efon: Slovenska Bistrica, 811-111 Žeiezniška postaja: Slovenska Bistrica p. O. Brzojavi OLJE, Slovenska Bistrica Odkupujemo vse vrste oljaric: sončnice, ogrščico (oljno repico) in bučriice. Bučnice golice odkupujemo po ceni 110 din/kg za prvovrstni razred. Sprejemamo prijave za sklepanje kooperacijske pogodbe zaradi preskrbe potrebnega semena in dajanje strokovnih nasvetov proizvajalcem oljaric. Naša prizadevanja za vaše zadovoljstvo s kvaliteto našega rafiniranega olja je lena od glavnih ciljev našega dela. Tehnološka disciplina in moderno opremljen laboratorij nam omogočata doseganje takšne kvalitete rafiniranega jedilnega olja, daje naša delovna organizacija do sedaj sprejela velika priznanjapri ocenjevanju olja. 1970,1971,1977,1978,1979,1980,1981 ZLATA MEDALJA — NOVI SAD 1977,1981 VELIKA ZLATA MEDAUA ZA KVALITETO - NOVI SAD 1981 DIPLOMA ZA KVALITETO PODELJENA OD MESTNE KONFERENCE POTROŠNIKOV IN GOSPODARSKE ZBORNICE BEOGRADA VESTNIK, 20. AVGUSTA 1981 STRAN 15 OBRTNA ZADRUGA 69250 Gornja Radgona Trg svobode 10 te/.: 069/74-641 OBRTNA ZADRUGA,, 14. OKTOBER"GORNJA RADGONA PROIZVAJALEC ORO solarnih sistemov Obrtna zadruga ,, 14. oktober" Gornja Radgona združuje preko 120 članov in kooperantov skoraj vseh vrst obrtnih storitev in proizvodnje. Dobro razvito poslovno sodelovanje z vrsto trgovskih in proizvodnih organizacij daje široke možnosti za prevzemanje najzahtevnejših naročil. Zadruga posreduje, organizira in izvaja preko svojih članov: — različne vrste gradbenih in zaključnih det v gradbeništvu — vse vrste instalacijskih in ostalih obrtnih storitev — izdelavo kvalitetnih kovinskih cistern za naftne derivate in drugih posod za različne namene — kovinske konstrukcije in kritine različnih velikosti — izdelavo in montažo različnih počitniških in vinogradniških hišic — vikendov — razmnoževanje in pripravo različnih tiskovin — svetuje in pomaga pri gradnji ali obnovi stanovanjskih in gospodarskih poslopij — storitve z gradbeno mehanizacijo in avtoprevozništvo — druge storitve po dogovoru POSLUŽUJTE SE STORITEV IN PROIZVODOV, K! VAM JIH NUDI,, 14. OKTOBER" S SVOJIMI ČLANU Garancija kupcu 1. sprejemniki sončne energije (kolektorji) se v celoti vgradijo v streho objektov, streha pa tudi po montaži ostaja stoodstotno vodotesna brez dodatnega tesnenja oziroma stroškov za tesnenje (npr. opločevinjenje kolektorja ipd.) 2. sprejemniki sončne energije (kolektorji) zaradi male količine posebne grelne tekočine takoj začnejo izrabljati sončno energijo 3. sprejemniki sončne energije (kolektorji) omogočajo z montažo znatne prihranke prikrovskih in kleparskih delih pri vseh novogradnjah 4. toplotni izmenjevalnik z ustrezno elektronsko regulacijo zagotavlja optimalno izkoriščanje razpoložljivih energetskih virov v danem momentu in zagotavlja,, vsktadiščenje" sončne energije 5. toplotni zbiralnik izdelan po tipiziranih modelih zagotavlja najoptimalnejše izrabljanje in,, vskladi-ščenje" zbrane energije 6. sisteme po principih modulov je možno ob vsakem času dograjevati oziroma razširjati in dopolnjevati upoštevajoč trenutne potrebe lastnika sistema oziroma kupca 7. sistem se v relativno kratkem času v celoti amortizira ZDRUŽENA PODJETJA FUŽINAR TOVARNA BATUJE p.o POLJEDELSKEGA 65262 ČRNICE — BRZOJAV: ORODJA TOVARNA BATUJE TELEFON: NOVA GORICA 66-020 - TELEX 34376 YU BATUJE - ŽELEZNIŠKA POSTAJA PRVAČINA Tovarna poljedelskega orodja Batuje razstavlja svoje proizvode na 19. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni na stojnici Poslovne skupnosti za marketing Fužinar Ljubljana. Obiščite nas in predstavili vam bomo program kmetijske mehanizacije, ki ga proizvajamo in sicer: — enobrazdni plug 12 ’’ — dvobrazdne pluge 10 ” in 12 ” — enobrazdne in dvobrazdne obračalne pluge 10 ” in 12 ” — klinaste brane lahke in težke Iz novega proizvodnega programa pa razstavljamo: — dvobrazdne pluge z visokim klirensom 12 ” in 14” — štirikrilno klinasto brano — rotacijske brane ENOBRAZDNI PLUG — TRAKTORSKI BTP-1/12-C TEHNIČNI PODATKI: — Število ral — Smer obračanja zemlje — Delovna širine pluga — Max. globina oranja — Učinek dela v 10 urah — Hitrost oranja — Črtalo — Teža pluga — Potrebna vlečna moč 1 desna 30 cm 30 cm 2—3 ha 5—10 knvti diskasto 142 kg 25—35 KM DVOBRAZDNi PLUG — TRAKTORSKI BTP-2 1U-C ENOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG BTO-1/12-B TEHWČNI PODATKI: — število nH — Smer obračanja zemlja — Delovna širine pluga — Maksimalna globina oranje — Višina gredlja — Učinek dela v 10. urah — črtalo — Način obračanja — Teža pluga — Potrebne vlečne moč 1 desno- 5 in o 30 cm 30 cm 50 cm 2 do 2,5 ha diskasto avtomatski (mehanski} 213 kg 20—30 KM DVOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG BTO-210-B TEHNIČNI PODATKI: — število ral — Smer obračanja zemlje — Delovna širina pluga — Maksimalna globina oranja — Višina gredlja — Učinek dela v 10. urah — Črtalo — Način obračanja — Teža pluga — Potrebna vlečna moč 2 desno-levo 2 > 25cn> 25 cm 50 crr. 4 do 5na diskasto avtomatski (mehanski) 3(P kg 30—45 K M TEHNIČNI PODATKI: — število ral — Smer obračanja zemljo — Delovna širina pluga — Max. globina oranja — Učinek dela v 10 urah — Hitrost oranja - Črtalo — Teža pluga — Potrebna vlečna moč.. 2 desna 2 x 30 cm 26 cm 4—5 ha 5-6 knvh diskasto 186 kg 28—35 KM TROKRILNA TRAKTORSKA BRANA BTR 311 Tehnični podatki: — delovna širina — transportna širina — število zob — teza — ootrebna vlečna moč — delovna hitrost 2,5 m 1,1 m 60 107 kg 13,2 KW (18 KM) 4—7 km/h ROTACIJSKA BRANA BTR 13/22 Tehnični podatki: — delovna širina ' — globina obdelave — število delovnih organov — potrebna vlečna moč — delovna hitrost — premer drobilnega valja — teža brane — teža drobilnega valja 200 cm 12—15cm 22 26 KW 10—15 Km/h 33 cm 302 kg 83 kg STRAN 16 VESTNIK, 20. AVGUSTA 1981 šport RADGONČANI SEVNETO PRIPRAVLJAJO NA DRUGI FINALE Avto-moto društvo Gornja Radgona, ki je eno najstarejših v naši državi bo 20. septembra 1981 organizator finala svetovnega prvenstva v speedwayu na dolgi peščeni stezi pod pokroviteljstvom Radenske iz Radenec. Prvič so bili prizadevni športni delavci obmejnega mesteca Gonja Radgona organizator finala svetovnega prvenstva leta 1975, kjer so si tudi pridobili potrebne izkušnje, zlasti pa velik ugled doma in v svetu. Za letošnje finale svetovnega prvenstva v speedwayu na dolgi stezi se Radgončani že dolgo pripravljajo in so že doslej veliko postorili, da bi ta največja letošnja jugoslovanska motociklistična prireditev kar najbolje uspela. Letošnji prireditvi so tudi dali širše obeležje, saj so k sodelovanju pritegnili širši krog organizacij združenega dela, društev, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter drugih. V dneh pred in po finalu se bodo tudi zvrstile številne kulturne in druge prireditve. Na svoj račun bodo lahko prišle turistične, trgovske in druge organizacije združenega dela. Posebno skrb pa so organizatorji namenili številnim obiskovalcem. Zavzeto so se lotili urejanje steze in obnovitve varnostne ograje okrog tekmovalne steze, ki mora biti po novih predpisih visoka 120 cm. Po sklepu upravnega odbora radgonskega avto-moto društva so vrsto del pri obnovi ograje opravili prostovoljno člani društva, pobratenega AMD Krško in mladinske delovne brigade. Tako so doslej že opravili nad 1000 prostovoljnih delovnih ur. MnogS bolj kot doslej pa bo v času prireditve v Gornji Radgoni poskrbljeno za varnost prometa, parkiranje in prevoze. Prav tako bo poskrbljeno za-bogato ponudbo suvenirjev in značk. Posebna novost pa bo tridnevni priložnostni sejem z možnostjo nakupa. Pričakujejo pa tudi rekordno udeležbo obiskovalcev iz domovine in tujine, s čimer bo vsaj delno poplačan trud amaterskim športnim delavcem radgonskega avto-moto društva. Na tinalu svetovnega prvenstva v speedwayu v Gornji Radgoni bo sodelovalo 18 tekmovalcev iz šestih držav. Ker sta že bili izvedeni polfinalni dirki v Pfarrkirchhenu in Herxheimu v ZR Nemčiji so znani že tudi udeleženci radgonskega finala. Na dirki v Gornji Radgoni bo nastopilo pet bivših svetovnih prvakov. Najmočnejšo udeležbo pa bodo imeli predstavniki ZR Nemčije, in sicer kar 9 ali polovico tekmovalcev. Trije tekmovalci bodo prišli iz Velike Britanije, po dva iz CSSR in SFRJ ter po eden iz Švedske in Nove Zelandije. To bo torej borba Zahodnih Nemcev s tekmovalci iz ostalih kontinentov. Feri Maučec II. POMURSKI KOLESARSKI MARATON MARATONEC MORA BITI PRIMERNO OPREMLJEN v soboto, dne 29. avgusta 1981, od 7. do 16. ure bo II. pomurski kolesarski maraton, ki ga pripravlja KK Pomurje iz Bel-tinec pod pokroviteljstvom SOZD Integral iz Ljubljane. Udeleženci maratona bodo vozili na 120 km dolgi progi, ki bo imela štiri starte in cilje v Lendavi, Ljutomeru, Gornji Radgoni in Murski Soboti. Prizadevni organizatorji, ki so v glavnem Postorili že vse, kar je potrebno za tako organizacijo, so k sodelovanju pritegnili tudi vse Štiri ZTKO, ki zbirajo tudi prijave udeležencev. Čeprav imajo pravico sodelovanja na kolesarskem maratonu vsi občani, ki so telesno zdravi in na osnovi lastne presoje sposobni Prevoziti maratonsko progo v predpisanem roku — največ sedem ur velja vedarle opozoriti na nekatere ,.zakonitosti” tovrstne športne rekreacije. Kolesarski maraton ni le enkratna akcija, temveč je to preverjanje telesne pripravljenosti, kar pomeni, da se je potrebno za maraton postopno pripravljati. Priprave bi praviloma morale trajati dva do tri mesece, vendar pa so lahko priprave dosti krajše za tiste občane, ki so v ustrezni telesni kondiciji. Za njih je pomembno, da se navadijo na sedež kolesa, kar pa ne. gre brez kontinuirane vadbe. Poleg primerne telesne pripravljenosti pa morajo biti udeleženci maratona tudi primerno opremljeni. Ker poteka kolesarski maraton v celoti po ravnini, niso primerna pony kolesa, temveč navadna kolesa. Po mnenju strokovnega vodje kolesarskega maratona Ja- neza Sreša pa bi udeleženci morali imeti tudi triko majce, ki pokrijejo križ in vpijajo znoj. Lanskoletni I. pomurski kolesarski maraton je namreč pokazal, da je bilo veliko udeležencev v navadnih srajcah ali ce-lo brez njih, kar je lahko zdravju škodljivo. Po možnosti pa bi naj vsak udeleženec maratona imel v lažjem nahrbtniku ali na kolesu zaščitno sredstvo proti morebitnemu dežju. Feri Maučec KONJENIŠTVO DERBI DIMITRIJA MS MARKA SLAVIČA V Osijeku je bil 54. jugoslovanski kasaški derbi za štiriletnike in štiriletnice na 3300 metrov dolgi progi. Zmagal je znan rejec in tekmovalec Marko Slavič iz Ključarovec z Dimitrijo MS s kilometrskim časom 1:28,8. To je že četrta zmaga Marka Slaviča na jugoslovanskem kasaškem derbiju. Doslej je zmagal z Distinto, Dingom in Dinsonom. Tako je Marko Slavič še enkrat dokazal, da je eden najuspešnejših jugoslovanskih rejcev in tekmovalcev. ZAKAJ BREZ DINGA IN DIMITRIJE V KROŽNI DIRKI? Marko Slavič: »Letos propozicije spremenjene..." V našem tedniku smo v julijski številki pisali o usodi letošnje krožne dirke Slovenije, v kateri že od leta 1968 nastopajo slovenski kasači. Med dosedanjimi udeleženci so bili vsakokrat močno prisotni tudi ljutomerski kasači. V letošnjem letu pa sta bili le dve dirki in zagotovo bo krožna dirka končana predčasno. Kakšni so vzroki, smo že pisali in del krivde pripisali tudi Marku Slaviču, ki je sodeloval le v Ljutomeru, že v Šentjerneju pa njegovih kasačev ni bilo na startu. Te dni nam je v tej zvezi Marko Slavič (Ključarovci) o teh obtožbah povedal: ,,V Sloveniji je ta čas zagotovo blizu 20 kasačev, ki bi lahko nastopali v krožni dirki Slovenije. Ker pa so bile letos propozicije spremenjene, le-te so manj ugodne za starejše kasače, sploh nisem hotel sodelovati. Na prigovarjanje in zaradi starta dirke v Ljutomeru sem nastopil' le v Ljutomeru in že takrat sporočil, da na naslednjih dirkah ne nameravam nastopati. Mislim, da nisem ravnal nešportno, ker se nisem pojavil na startu v Šentjerneju.’’ Tako meni Marko Slavič (Ključarovci) potem, ko smo v našem časniku pisali, da je tudi on prispeval k temu, da je letošnja krožna dirka v negotovosti. Sedaj pa je skoraj zagotovo, da nadaljnjih tekem v krožni dirki v letošnjem letu ne bo, obstoja pa možnost, da bo dirka kljub temu razglašena in na programu spet prihodnje leto. Seveda bo potrebno najti več skupnega jezika med vozniki in organizatorjem, kajti vse kaže, da so letos tudi propozicije prispevale svoje k znanim zapetljajem. tg NOGOMETNI TURNIR V TURNIŠČU ZMAGALA MURA V okviru praznovanja 40-Ietnice nogometa v Turnišču je bil dvodnevni nogometni turnir, na katerem so sodelovala štiri moštva. Po pričakovanju je imela največ uspeha soboška Mura, član slovenske lige, ki je osvojila prvo mesto. Rezultati: Mura—Beltinka 4:2 (Cener 2, Horvat in Slavic za Muro ter Cerpnjak in Krapec za Beltinko), Turnišče—Dobrovnik 5:3 ((Mujdrica 2, Kranjec 2 in Lutar za Turnišče ter Ratko 2 in Laslo za Bobrovnik), Beltinka—Dobrovnik 4:2 (Cerpnjak 3 in Pozderec za Beltinko ter Ratko in Gomboc za Dobrovnik), Mura—Turnišče 3:1 (Horvat 2 in Cener za Muro ter Vuk za Turnišče). KROG KAJAŠKAŠOLA Brodarsko društvo Mura iz Kroga bo tudi letos organiziralo kajakaško šolo za začetnike in ostale, ki bi se radi izpopolnili v čolnarjenju na divjih vodah. Letošnjo šolo, ki se bo začela v soboto, 22. avgusta, popoldne, bo vodil zvezni trener kajakašev František Valik (doma iz Češkoslovaške), prijavi pa se lahko všakdo, ki ima veselje do tega športa. Kroški kajakaši pa bodo v nedeljo (23. avgusta) proslavili 30. obletnico ustanovitve brodarskega društva. Praznovanje bodo povezali s tradicionalnim spustom za Dimekov memorial, ki ga bodo organizirali skupaj s planinci iz Belti-nec, in sicer v nedeljo dopoldne, ob 14. uri pa bo pri čolnarni v Krogu osrednja proslava, na kateri bodo pregledali dosedanje delo, podelili priznanja najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam ter slovesno predali namenu nov prizidek čolnarne. J. G. VESTI TIŠINA — Domači Partizan pripravil 9. turnir v malem nogometu za memorial Ludvika Rogana. Med desetimi ekipami je zmagala ekipa Petanjec pred Tropovci in Vanča vasjo, (fk) BAKOVCI — Na vaškem tekmovanju v namiznem tenisu je zmagal Titan pred Belecom in Fistrom. (C. F.) ŠALOVCI — V prijateljski mednarodni nogometni tekmi so Šalovci premagali moštvo Tatotaiz Madžarske z rezultatom 5:2. Prvo srečanje na Madžarskem se je končalo z 2:1 za Madžare. (D. J.) MURSKA SOBOTA — Nogometaši Mure so v prijateljski tekmi premagala Rogašovce 7:2. Strelci golov: Fridrajh 2, Cener, Ivanič, Sršen in Orsoš za Muro ter Pugelj 2 za Rogašovce. (tg) PRIBISLAVCI — Nogometaši Nafte iz Lendave so gostovali v Pribislavcih in z domačim Poletom igrali neodločeno 1:1. Gol za Nafto je dosegel Marton, (tg) POLANA — Na turnirju v malem nogometu je sodelovalo 12 moštev. Prvo mesto je osvojila ekipa Ledave pred Veščico in Tempom iz Polane, (fk) CELJE, Čuprijska 1 JESENICE. Skladiščna 5 KOPER. Borisa Kidriča 22 KRANJ, Titov trg 5 . KRANJ. Primskovo LEVEC pri Celju LJUBLJANA. Titova 97 LJUBLJANA. Stritarjeva 9 LJUBLJANA, Titova 51 MARIBOR, Partizanska 12 MURSKA SOBOTA. Bakovska cesta 1 NOVA GORICA. Delpinova 19 Lesnina ROKOBORBA ANDREJ HALAS TRETJI NA SVETU V Colorado Springsu v ZDA je bilo svetovno mladinsko prvenstvo v rokoborbi v grško-rim-skem stilu (do 18 let). V jugoslovanski reprezentanci je nastopil tudi član soboškega Partizana Andrej Halas in dosegel izreden uspeh. V kategoriji do 70 kg je namreč osvojil tretje mesto in bronasto kolajno. Halas je na tekmovanju doživel en sam poraz. Najzanimivejši pa sta bili njegovi borbi z Betancourtom iz Portugalske, ki se je končalo z neodločenim rezultatom 8:8, čeprav je Halas že vodil z 8:0. Prav gotovo je k temu prispevala svoje dolga vožnja. Po mnenju sodnikov je v tej borbi zmagal Halas. Tudi srečanje z Cardijem iz Amerike se je končalo neodloče- no 7:7, vendar je tokrat po odločitvi sodnikov zmagal domačin, in tako se je moral Halas namesto za zlato boriti za bron. Pri tem je uspel, saj je že v prvi rundi s tehničnim tušem premagal Naresha iz Indije. Osvojitev bronaste kolajne je eden največjih pomurskih uspehov, hkrati pa je to prva slovenska rokoborska medalja. Na svetovnem mladinskem prvenstvu v ZDA je Jugoslavija osvojila eno zlato v prostem stilu ter eno srebrno in eno bronasto kolajno v grško-rimskem stilu. Za doseženi uspeh zasluži Andrej Halas vsekakor čestitke. K njegovemu uspehu pa sta pomemben delež prispevala tudi trener Blaže Davidovski in zdravilišče Radenska iz Radenec, ki je omogočilo sodelovanje na svetovnem prvenstvu. Po vrnitvi iz ZDA sta povedala: ANDREJ HALAS: ,,To je moj največji uspeh, ki ga nisem pričakoval, katerega pa si želi vsak tekmovalec. Zal mi je, da nisem izkoristil vseh možnosti, sicer bi moj uspeh lahko bil še večji.” BLAŽE DAVIDOVSKI: ,,To kar sam nisem uspel, je uspelo mojemu učencu. To pa je zame tudi največ. Upam, da pri tem ne ostanemo. Ce bi bilo tekmovanje v Evropi, bi lahko bil uspeh Hala-sa večji.” Feri Maučec V soboto, 5. septembra 800 naročnikov VESTNIKA v 800 let star VARAŽDIN 0PREI11LJIITE sinnounn je ? tel. (063) 22 166 tel. (064) 81 179 tel. (066) 21 022 tel. (064) 21 485 tel. (064) 24 554 tel. (063) 28 931 tel. (061) 313 480 tel. (061) 22 143 tel. (061) 314 557 tel. (062) 21 574 tel. (069) 21 398 tel (065) 22 694 uaK partner VESTNIK, 20. AVGUSTA 1981 STRAN 17 ~ I ULRICH RADIO - TELEVIZORJI Telefunken-Stereo 2.990 PHILIPS RADIO TEKSAS IN ARISTO RAČUNALNIKI OD 240 0 J BAD RADKERSBURG VAS VABI! OBIŠČITE NAS NA SEJMU V GORNJI RADGONI OD 21. DO 30. AVGUSTA 1981 IN V NAŠIH TRGOVINAH V RADKERSBURGU NE POZABITE: V NEDELJO, 6. SEPTEMBRA, TRGOVINE ODPRTE DOPOLDNE! IZREDNO VELIKA PONUDBA NAJUGODNEJŠI NAKUP V MODNI HIŠI RADKERSBURG - OBAL RADGONA MURECK- FHDBACH RADGONA - RADKERSBURG - LANGGASSE ZNIŽANE CHVE — zlatnina — ure —okraski —optika — pribor —kolesa —mopedi Grundig 1.390 XRMF f IE" Športni otroški vozički v modemi izdelavi: - Avto combi, hodilke, stajice, ležalniki - Šamponi za lase vseh vrst in velikosti do 5 litrov - Šamponi za kopanje z različnim prijetnim vonjem - Slikarski valjarji z novimi vzorci v vseh velikostih - Plastične garniture za gospodinjstvo - Lak za lase v različnih vzorcih - Velika izbira otroških igrač - Estrada — lak za lase samo 21,90 šilingov - Pyreth spray za muhe 19 šilingov - Kava — vseh vrst (1/4,1/2,1 kg) PARFUMERIJA - OTROŠKA MODA - TAPETE ZAGAVEC RADGONA - RADKERSBURG, i hitro postrežemo in svetujemo RAIFEISENKASSE RADKERSBURG - RADGONA, BANKA ZA VSAKOGAR za vso denarno poslovanje - ZAMENJUJEMO VSE VALUTE PO NAJUGODNEJŠEM TEČAJU " . ggggggggggooggggogggg PHILDKl BAD RADKERSBURG - Radgona — volna — gobelini BAD RADKERSBURG - Radgona - preproge (tepihi) - tapiserije — material za ročna dela • PRI NAKUPU NAD 1000 SCH POVRAČILO 18 ODSTOTNEGA DAVKA. • PENDL — gostoljubna postrežba — poceni — sveže — blizu meje STRAN 18 VESTNIK, 20. AVGUSTA 1981 velika izbira: ELEKTRO MATERIALA TRANZISTORJEV - TELEVIZORJEV - RADIOAPARATQV S 0 M 0 f O H RADKERSBURG JOHANN SPELIC —NA WW (prejšnja trgovina HERZOG) STROKOVNA TRGOVINA ZA VODOVOD, CENTRALNO KURJAVO IN GORILNIKE rezervni deli za vse vrste gorilnikov, črpalke za centralne peči - tanki vseh velikosti, gospodinjske potrebščine 2 Radgona — Glavni trg 6 • Ao O L. Radkersburg, Hauptpiatz 6 Parket in obloge za fasade HOLZBAU PAMPER • Ladijska tla (pod) • Oblanje in sušenje lesa, balkoni, lesne obloge in podi. • Obiščite nas na sejmu v G. Radgoni. • Pridahof 28.8490 Radkersburg, tel. 03476/2627 Radgona—RADKERSBURG Langgasse 8 in 32 GOMILSCHAK O /•/ kronika Pomotoma popil ekalux Čeprav je bilo v preteklem tednu precej prometnih nesreč — o nekaterih boste lahko prebrali v nadaljevanju našega poročanja — se nam zdi potrebno, da tokrat najprej spregovorimo o malomarnem ravnanju nekaterih občanov. Gre za hrambo raznih škropiv za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev. Na nekaterih domačijah žal še vedno niso uredili posebnih omaric oziroma drugih prostorov, kjer bi hranili ta nevarna sredstva, pa tako ne presenečajo pogoste zastrupitve. V eni izmed prejšnjih številk smo poročali o tragični posledici, ko je nek občan, misleč, da pije pijačo za odžejanje, Popil tekočino za zatiranje rastlinskih bolezni in za posledicami umrl. Tokrat seje podobna nesreča zgodila v Bogojini. 12. avgusta je namreč 82-letni Jože Horvat v času, ko je bil sam doma, odšel v klet po pijačo in pomotoma vzel s polive steklenico, v kateri je bilo škropivo za zatiranje koloradskega hrošča — ekalux. Šele, ko je srknil nekaj požirkov, se je zavel, da v steklenici ni prava pijača; klicati je začel na pomoč. Med prvimi je pritekel sosed in poskrbel za prevoz v bolnico. Upajmo, da posledice. NOVI - Na zalogi rabljeni traktorji - Kmetijski stroji, radio - Elektro aparati, televizorji - Gospodinjske potrebščine rabljeni STEYR annn SERVIS-REZERVNI DELI FIAT -ZASTAVA - PZ VELIKA ZALOGA Avtomobilskih Gum SEMPERIT MICHELIN STRASSNITZKY KG. A-8492 Halbenrain 94 Tel. (03476) 2496 Avto Raolus- Revleke- Velika. Zaloga Rabljenih Delov PUCH Herman PROBST Radkersburg (pri Fidlerjevem skladišču) • prodaja ladijskih podov in parketov • trgovina z lesom — žaga Obiščite nas na sejmu v Gornji Radgoni! ker so pač poskrbeli za hitro intervencijo, ne bodo hude. Ta primer znova spet opozarja na dosledno upoštevanje vseh ukrepov, ki naj preprečijo, da ne pride do nesreče. Ves nesrečen pa je tudi Štefan Cener ižčernelavec. 13. avgusta je pred gostiščem Zvezda v Murski Soboti za trenutek odložil kolo pony, na njem pa je bil prenosni televizijski sprejemnik, vreden 6 tisoč dinarjev. Ko se je lastnik čez čas vrnil, da bi se odpeljal proti domu, ni našel ne kolesa ne televizorja. Šele po daljšem iskanju je kakih 100 metrov proč* naletel na kolo, o televizijskem sprejemniku pa ne duha ne sluha. Na upravi za notranje zadeve v Murski Soboti ugotavljajo, da število prometnih nesreč ne upada. Zlasti jih je bilo veliko v soboto in nedeljo. Največ je bilo tako imenovanih ,,lažjih’’ nezgod, vendar pa dovolj hudih, če upoštevamo, da so tudi te terjale materialno škodo in telesne poškodbe. Ce bi hoteli omeniti vse nesreče, potem bi morali obseg strani časopisa, ki ga namenjamo tem poročilom, razširi ti. Ker to ni mogoče, preberite poročila o nekaterih večjih nezgodah. Spet nesreča traktorista! 10. avgusta ob 22.30 seje Milan Merklin iz Vadarec peljal s traktorjem, h kateremu je imel pripeto cisterno, napolnjeno z vodo, od Grada proti Kuzmi. Ko je peljal po strmem klancu navzgor, je zapeljal na desni rob vozišča, nakar se je traktor začel prevračati v 6 metrov globok jarek. Sopotnik Franc Kuzma iz Skakovec, ki je sedel ob vozniku v kabini, je med prevračanjem skočil iz kabine, padel in se hudo poškodoval. Voznik traktorja Kuzma je ostal cel, le na vozilu je za 20 tisoč dinariev škode. Anton Vučko iz Cečovja 23/a pri Ravnah na Koroškem se je 12. avgusta ob 9.20 peljal z osebnim avtom iz Srednje Bistrice proti Crenšovcem. Med potjo je prehiteval voznika traktorja Stanka Kocipra iz Odranec, ki je zavijal na levo v stransko ulico. Avtomobilist je zadel v prednje kolo traktorja, zaradi česar se je lažje poškodovala Vučkova sopotnica Frančiška. Gmotna škoda na vozilih znaša 30 tisoč dinarjev. Pred osebni avto, s katerim se je 13. avgusta peljala skozi Dolič Rozalija Balek iz tega kraja, je pri domačiji številka 18 pripeljal s kolesom otrok B. H. z Doliča. Ob trčenju se je otrok poškodoval, voznica pa je odpeljala naprej, kar ji seveda ne gre šteti v dobro. Sicer pa ste v naši rubriki lahko že večkrat prebrali o takem ravnanju neodgovornih voznikov, ki bi jim bilo treba zaradi tega dobro izprašati vest! . 15. avgusta se je Mirko Babič iz Podgradja peljal proti Ljutomeru. Vozil je z neprimerno hitrostjo, zalo ga je začelo zanašati. V desnem blagem ovinku je zapeljal na levo, prav tedaj pa je nasproti pripeljala pravilno po svojem voznem pasu Vera Pušenjak iz Podgradja. Med voziloma je seveda prišlo do trče- nja, telesnih poškodb in materialne škode za 90 tisočakov. Prav tako 15. avgusta se je zgodila prometna nesreča izven naselja Veščica pri Razkrižju. Avtomobilist Stanislav Vučko z Dolge njive 19 je prehiteval neznanega voznika osebnega avta, zato je pred tem seveda precej pritisnil na plin. To pa je bilo usodno, saj je kmalu zatem zapeljal na levo bankino, od tam pa v 40 metrov oddaljeno Ščavnico. Škode na avtu je za 200 tisoč dinarjev. Voznik, žena Nada in njun otrok so se lažje poškodovali. V blagem ovinku je zletel s ceste osebni avto, s katerim se je 15. avgusta ob 21.45 uri peljal Vojmir Ratnik iz Berkovskih prelogov proti Trotkovi. Vozilo, ki je zletelo v sadovnjak, seje ustavilo ob drevesu. Nastala je materialna škoda za 50 tisoč dinarjev, hudo pa seje poškodoval Jože Ivanjšic iz Stare Nove vasi 44. Anton Slaki iz Domajinec 12 se je 16. avgusta ob 10.35 peljal s kolesom z motorjem iz Kuzme proti Motovilcem. Med potjo ga je začel prehitevati voznik osebnega avta z avstrijsko registracijo Viljem Casar iz Poznanovec 49. Prišlo je do trčenja, Stakl je 'padel in se hudo poškodoval. Gmotna škoda znaša 10 tisočakov. KRVODRJRLCI „MURA” MURSKA SOBOTA — Geza Žižek (5), Franc Selčan (11), Jože Mertiik (5), Slavica Časar (7), Franc Ropoša (8), Marija Ozvatič (5), Štefan Volf (13), Cvetka Čerpnjak (6), Lidija Hladen (8), Jože Frumen (8), Štefka Kauter (6), Filip Babič (6), Ema Lončar (5), Vera Erjavec (3), Marija Maučec (6), Marija Matis (2), Ignac Ružič (3), Marija Brunčič (5), Cecilija Forjan (2), Stanko Arnuga (10), Slavko Horvat (3), Elizabeta Grabor (1), Slavko Cener (1), Alojz Farič (10), Franc Bedič (2), Jože Ju-sar (6), Miro Kavčič (1), Jožica Potočnik,(2), Marija Ritonja (4), Janez Titan (6), Janez Adamič (6), Pavel Zadravec (6), Vlado Rijavec (5), Breda Pisanec (3), Marija Prelec (2), Ivan Zrinski (4), Jože Vouri (15), Marjan Jakob (17), Feliks Muhič (46), Janez Horvat (5), Kristina Ftičar (8), Danica Vrdoljak (4), Jože Lepoša (7), Marija Luk (5), Miroslava Sandor (2), Jože Tratnjek (2), Majda Zorjan (4), Marjana Gomboc (4), Kristina Buzeti (2), Dragica Gasparič (2), Hilda Devetak (6), Marija Kočar (8), Marjan Gabor (1), Drago Gomboc (2), Milan Duh (3), Jože Baranja (1), Avgust Klar (3). OD DRUGOD — Jože Ošlaj (60), KIK Pomurka; Ana Sever (29), Tovarna mlečnega prahu M. Sobota. HVALA ZA SODELOVANJE! Naslednja prometna nesreča seje zgodila na kolesarski stezi v začetku Rakičana. Iz beltinske strani je nanjo zavil voznik neregistriranega motornega kolesa Edvard Pozvek iz Murske Sobote, Čopova 21, ki poleg tega še nima izpila za vožnjo tega prevoznega sredstva. Ko je jdohitel pešca Franca Kološa iz Doline 18 in ga nameraval prehiteti po desni strani, gaje zadel, pešec je padel in se poškodoval. Drzni motorist je odpeljal naprej in so ga miličniki izsledili pozneje. Š. S. PRISPEVKI ZA BOJ PROTI RAKU V prejšnji številki Vestnika smo pomotoma uvrstili prispevke, ki so bili nakazani Pomurskemu društvu za boj proti raku, v rubriko prispevki za kirurgijo. Sicer pa je vse več delovnih ljudi in občanov, ki denar, ki bi ga sicer porabili za nakup vencev, rajši dajo v človekoljubne namene, 'torej za izgradnjo kirurškega bloka ali pa dajo prispevek društvu za boj proti raku, ki s tako zbranimi sredstvi pomaga pri nakupu raznih pripomočkov za zgodnje odkrivanje te zahrbtne bolezni. Tudi v prejšnjem tednu se je zbralo na žiro računu Pomurskega društva za boj proti raku (51900-679-65849) nekaj dodatnih sredstev. Poglejmo, kdo je tokrat prispeval! ,,Mura — TOZD Ženska oblačila Murska Sobota — sodelavci tehničnega sektorja in modelarnice (namesto venca na grob pok. očeta sodelavke Vere Bezjak) 1.000 dinarjev; „Mura”, TOZD Ženska oblačila Murska Sobota — sodelavci tehničnega sektorja in modelarnice (namesto venca na grob pok. moža sodelavke Helene Červek) 1.000 dinarjev; Občinska zdravstvena skupnost Lendava (namesto venca na grob pok. Olge Ošlaj) 1.500 dinarjev; Kolektiv Zdravstvenega doma Lendava (namesto venca na grob pok. Olge Ošlaj) 1.000 dinarjev.. VSEM DAROVALCEM HVALA! Smrt pešca 16. avgusta ob 21.10 uri se je Marjan Gergorec iz Petanjec 17 peljal z osebnim avtom iz Moravec proti Murski Soboti. V bližini gostilne Horvat v Nemčavcih je dohitel 60-letnega Jožeta Gomboca iz Markišavec 34, ki je šel peš in ob sebi potiskal kolo. Avtomobilist ga žal ni opazil, zadel je ob kolo, pešca podrl in mu ob naletu povzročil hude telesne poškodbe. Pešec je namreč med prevozom v bolnico umrl. Cesta je torej spet terjala novo žrtev. Kdaj se bo zaustavilo prelivanje POROKE I . „ . . Igor JOŠAR, tapetnik, Otovci 7 m Danica BERTALANIC, šivilja, M. Sobota, Gregorčičeva 26- Franc RUS pek, Bertoki, Markova.31 in Rozalija BARANJA, gospodinja Cernelavci 26; Štefan PASICNJEK, gradbeni strojnik, M. Sobotah Kidričeva 19 in Hedvika SREŠ, šivilja, Bakovci 124; Franc TRATNJEK, profesor telesne vzgoje, Ižakovci 19 in Zdenka DERVARIČ, višja medicinska sestra, Maribor, Svetozarevska 28; Petar BARIŠIČ, ključavničar, M. Sobota, Cankarjevo naselje 42 in Dragica GOMBOC* prodajalka, M. Sobota, Cankarjevo naselje 42; Franc PAL, ekonomski tehnik, Lendava, Kranjčeva 54 in Jelka ŠOMEN, gimnazijska maturantka, M. Sobota, Prešernova 70; Branko KOUS, strojni tehnik Krog 45 in Jana MARIN, snažilka, M. Sobota, Š. Kovača 14- Slavko ŠEB-JAN avtomehanik, Gančani 162 in Slavica ŠKEDELJ, administratorka, M. Sobota. Cankarjeva 48; Aleksander ČAHUK, strojni ključavničar, Križevci v Prekmurju 176 in Sonja ŠAVEL, prodajalka, Sebeborci 73 Marjan PUHAN, orodjar, Ivanci 37 in Ana FARTELJ, šivilja Mlajtinci 48. J ’ Alojz KAVAŠ, elektromonter, Bratonci 129 in Slavica GOMBOC konfekcionarka, Hrašenski vrh 20; Franjo FARTELJ, avtomehanik. Murska Sobota, Cankarjeva 115 in Nada REHN, saldakontistka, Martjanci 42; Darko KOROŠEC, elektromehanik, Celje, Vojkova 12 in Suzana BRATINŠČAK, vzgojiteljica, M. Sobota, St. Rozmana 12; Franc VIDO-N.IA, pravnik, Serdica 78 ih Margareta LANCAJ, ekonomska tehnica Serdica 71; Karel HORVAT, mesar, Borejci 15 in Marija KOUS, tehnična administratorka, Bakovci, Zvezna 21; Ludvik MIHOLIČ, elektromonter Cikečka vas 13/a in Žita KERČMAR, matičarka, Domanjševci 30. PLAVANJE Dvesto udeležencev TRIMA Športno društvo Mura in ZTKO Murska Sobota sta na soboškem kopališču pripravila trim akcijo plavanja. Akcije se je udeležilo okrog 200 občanov, predvsem mladih, medtem ko so pogrešali starejše. Škoda, da občani ne izkoriščajo takih priložnosti, za kar organizatorji vlagajo precej truda. STRELSTVO Zmagala Panonija ŠD Mura iz Murske" Sobote je pripravila tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. Tekmovanja se je udeležilo 18 ekip ali 70 strelcev. Ekipno je zmagala SD Panonija s 473 krogi pred SD Cankova 428 in SD Bodonci 428 krogov. Med posamezniki je prvo mesto zasedel Drvarič (Pan) 167 pred Mirkom Horvatom (Mu) 166 in Janezom Horvatom (Mura) 163 krogov. , . . PROMET V ČASU SEJMA V GORNJI RADGONI OD 21-30.8 VESTNIK, 20. AVGUSTA 1981 STRAN 19 RADGONA-RADKERSBURG, PFARRGASSE 7 GLAVNI TRG 10 UGODEN NAKUP CEMENT R* i IH U n rt nr HM a TERMOPUTZ IllllJwiWkl LEKA APNO KMHHMBHHliB RADKERSBURG beli pesek PREMOG VELIKA ZALOGA — Po ugodni ceni ves gradbeni material — ŽELEZO: ploščato, profili, pocinkana pločevina in cevi — motorne kosilnice 3,5 PS 4-taktne 1.790 Sch - žična ograja - 1 zavoj (25 m) 330 Sch - 3 zavoji 1.020 Sch — črpalka GRUNDFOS samo 770 Sch - gedore ključi v kasetah že od 89-390 Sch — kotni brusilec 1.560 Sch — 1.900 Watt - gorilniki WEISSHAUPTza plin in olje _ — velika izbira materiala za centralno kurjavo, plastični tanki - orodje: Bosch, AEG, Makita, FLEKS, Black and Decker - pri nakupu nad 1.000 Sch 18 odstotkov popusta promet, davka — računalniki — TEXAS, MBO ZDRUŽENA INDUSTRIJA KMETIJSKIH STROJEV IN OPREME ŠEMPETER 63311 ŠEMPETER, telefon (063) 701-408 predstavlja obiskovalcem Pomurskega sejma proizvodne programe delovnih organizacij: IUI metalna Metalna Rau Maribor, 62000 Maribor, Jaskova 18 Telefon (062) 32-751, 34-751 Teleks 33115, izdeluje: STROJE ZA PREDSETVENO PRIPRAVO ZEMLJE: — Rotex Kulti delovnih širin 1.8 do 2,8 m — Mamut delovnih širin 3,3 in 4,4 m — Kombinat delovnih širin 5,6—6,6 in 8,4 m — Transportni voziček za predsetvenike večjih delovnih širin. STROJE ZA SEJANJE ŠIROKOREDNIH KULTUR: — sejalnica EXAKTA-S 6 in 12-vrstna za sladkorno peso — sejalnica EXAKTA-S 2 in 4-vrstna za koruzo. STROJE ZA MEDVRSTNO OBDELAVO: — okopalniki sladkorne pese 6 in 12-vrstni — univerzalni okopalniki 4—6, 6—6 in 8 —12-vrstni. STROJE ZA DOGNOJEVANJE IN ZAŠČITO RASTLIN Z MIKRO GRANULATI: — depozitori umetnega gnojila in pogonski mehanizmi — depozitori mikrograiiulatov v vrste. STROJE ZA ZAŠČITO RASTLIN: — traktorske nošene škropilnike standard 330 in 4401 — traktorske nošene škropilnike super 440-660-11001 — traktorske nošene pršilnike 4301 — traktorske vlečene pršilnike 1500 I — škropilne naprave za široko škropljenje 8 —10—12m, bočno, visoko škropljenje in plantažne herbicidne škropilne naprave. str°jna industrija 63311 Šempeter v Savinjski dolini telefon: (063) 701-500 telegram: SIP Šempeter telex: 33562 YU SIP Največji jugoslovanski proizvajalec priključnih kmetijskih strojev nudi iz svojega širokega proizvodnega programa: — ročne motorne in traktorske kosilnike, — vrtavkaste in tračne obračalnike ter vrtavkašte zgrabljalnike, — pobiralno-rezalne prikolice in puhalnike, ’ — silažne in koruzne kombajne, — nakladalnike in trosilke hlevskega gnoja, — proizvodni program pa zaokrožajo mlini kladivarji za mletje vseh vrst žitaric Enostavno in kvalitetno kmetovanje ter večji hektarski donosi s sodobnimi SIP kmetijskimi Stroji Tehnostroj Ljutomer, 69240 Ljutomer, Prešernova cesta 40 telefon: (069) 81-035, 81-064, izdeluje: Širok proizvodni program sestavljajo izdelki: — prikolice, enoosne traktorske; nosilnosti od 2,5 do 12 ton — prikolice, dvoosne traktorske, nosilnosti od 3 do 10 ton — trosilci hlevskega gnoja enoosni nos. 3,5 tone — trosilci hlevskega gnoja dvoosni nos. 6 ton — prikolice, traktorske, v kontejnerski izvedbi za prevoz grozdja, poljščin in v komunalne namene — njivske brane z mrvilnikom in brez njega — prikolice, avtomobilske, enoosne, nosilnosti od 1 do 8 ton — prikolice, avtomobilske, dvoosne, nosilnosti od 5 do 12 ton Na sejmu v Gornji Radgoni vam bomo predstavili celotni program prikolic za kmetijstvo v družbenem in individualnem sektorju. Vse informacije dobite pri stojnici AGROS, kjer lahko prikolice tudi kupite. Dan »Tehnostroja« bo v četrtek dne 27.8.1981. agrotehnika - gruda — vse proizvode delovnih organizacij Agros Šempeter v lastnih • prodajalnah: v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ljutomeru, Murski Soboti, Lendavi, Kranju, Škofji Loki, Poreču, Žminju, Buzetu, Lučkem, Se-svetih, Zeleni, Jastrebarskem, Daruvaru in Vrbovcu. Agrotehnika-gruda, Ljubljana TOZD Agrotehnika — Trgovina 61000 Ljubljana, Titova 38, tel. 315-555, telex 31106, prodaja na veliko in malo: — poleg tega prodaja še vse vrste kmetijskih traktorjev, priključnih orodij, gradbenih in gozdarskih strojev, zaščitnih sredstev in umetnih gnojil, rezervnih delov, gume, ležaje, seme-ringe in drugo tehnično blago ter opremo — uvaža in izvaža STRAN 20 VESTNIK, 20. AVGUSTA 19«1 "B Creina Kranj 64000 Kranj, Ljubljanska 22, H telefon (064) 23-857, telex: 34556, izdeluje: — traktorske trosilnike za trošenje umetnih gnojil tip CREINA- — cisterne za razprševanje gnojevke z vakuumsko in mono VICON naslednjih kategorij: 250, 375, 600, 1000, 2000, 3000 in črpalko zmogljivosti 1000, 1700, 2200 2700 3000 6000 in 5000 litrov £ 10.000 litrov ' — deponatorje za dognojevanje pri koreninah in naprave za trošenje v večjih.vrstah — kot dodatno opremo za traktorske — različno hlevsko opremo trosilce mešalce na električni in kardanski pogon 11 *** O I Vkl H TJ I f" Strojna Žalec 63310 Žalec, Ivanke Uranjkove 1, HniUZdU olnUJIMA 4ALEL 1. Stroji za krompirjevo tehnologijo: c) Prebiralnik — kultivator KH-250 _i cedilniki- „ ...... .. - obiralm stroj Wolf - Strojna a> aaouniKi. 2. Trosilniki umetnih gnojil: _ »..sjinina klasična avtomatska - polavtomatski dvoredm SK-2 _ TG« tv sušilnica Klasična, avtomatsKa — polavtomatski štiriredni SK-4 _ tg-45 ~ stiskalnica za hmelj - avtomatski dvoredni ASK-2 _ ~ kontinuiran transport — avtomatski štiriredni ASK-4 b) Izkopalniki: 3- Oprema za hmeljarstvo: 4. Izdelava raznih del po naročilu, konstrukcij ipd. — rešetkasti enoredni IK-1 — plug za odoravanje ... .... - tračni enoredni IT-1 - rezalnik HR-2 5 Servisiranje kmetijske mehanizacije. Radijski in televizijski spored od 2 1. do 2 7. avgusta PETEK SOBOTA NEDEUR PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA 1530 — Zanavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 17.30 Poročila 17:35 JAZZ NA EKRA- NU: kvartet Jusef Lateef, 2. del 18.05 Obzornik 18.15 MARX IN EN- GELS — postaje njunega življenja, dokumentarna se- 19.00 rij a Ne prezrite 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme - 20.00 VITEZ V MO- DREM, ameriška nadaljevanka. zo ljubljanska banka Pomurska banka 20.50 ŠTIRIDESETLET- NIKI, poljska humoristična serija 21.40 V znamenju 21.55 Nočni kino: TUJEC, KI MI JE PODOBEN, ameriški film (Bean Bridges, Meredith Baxter). Film je pretresljiva melodrama o dveh siro- tah. ki iščeta prave starše .. . TV ZAGREB Prvi program 17.55 Pregled sporeda, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Krišna gre v mesto, 18.45 Uspavanka, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Srečanja v studiu, 20.55 EPP, 21.00 Blakovih sedem (film), 21.50 Dnevnik, 22.05 Glasba, čas, ljudje. Drugi -program isto kot Ljubljana II. TV AVSTRIJA 11.20 Klub seniorjev, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Počitniški program, 16.00 Eci, peci, pec, 16.30 Dogodivščine Toma Saw-yetja, 16.55 Spanček 'Zaspanček, 17.00 Panopti-kum, 18.25 Pregled spo-reda, 17.30 Mi, .17.54 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Odvisnost družine Gray . (TV film); 20.05 Reklame, 20.10 Operetni coctail, 21.00 Reklame in šport, 22.10 Nočni studio, 22.10 Poročila. TV MADŽARSKA 8.00 TV TELOVADBA, pon., 8.05 ZA OTROKE, 9.15 BANDA ČRNE mačke, pon., 10.40 in-TERFORUM, koncert mladih umetnikov, 13.15 ŽIVALSKI SVET MADŽARSKE, sabljarka, 13.25 ZA OTROKE, Pufi, Rodolfo, 14.15 BELI VOLK, nadaljevanka, 15.15 OB-DONAVSKI FESTIVAL, studio Szeged, 16.05 ZVEZDOOKI, 2. del TV filma, 17.15 DUNAUJ-VAROS, reportaža, 18.10 TV TELOVADBA, tudi starejši lahko začnejo, 18.15 VEČERNA PRAVLJICA, 18.30 TV DNEVNIK, 19.00 ZABAVNA IN POP GLASBA, prenos iz Narodnega gledališča, 21.35 TV DNEVNIK, 21 45 BREZ KAZNI, kanadski film. RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO ____ , RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 1530 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 15.25 15.30 16.25 18.15 18.40 18.55 19.10 Z Poročila POTEPUŠKI FANT, japonski mladinski film NOGOMET Osi-jek:Partizan, prenos v odmoru propagandna oddaja ČAROVNIKOV VAJENEC, angleški risan film Risanke NAŠ KRAJ: Raz-boje pri Slovenj Gradcu PTICA: 19.15 Risanka 19.20 Cikcak 19.24 TV in radio nocoj ZO ljubljanska banka Pomurska banka 19.25 19.30 19.55 19.57 20.00 21.50 21.55 10.05 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 1330 — V nedeljo popoldne, 1430 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) TV LJUBLJANA 9.10 9.15 10.15 11.10 11.30 12.00 13.10 13.45 16.25 16.30 1530 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik. 16.10 — Spored slovenske narodnozabavne glasbe, 1630 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 17.30 17.35 1530 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Aktualna tema — POMURSKI SEJEM, 18.00 Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrin-ki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 1530 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 • — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z 1630 Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 16.25 Doboj: ROKO- MET BORAC:C- 1530 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 1630 — Poletna reportaža, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA ; 18.00 18.05 Zrno do zrna TV dnevnik Vreme Propagandna daja od- BLISK IN URNA NOGA, ameriški film Modni utrinki SREČANJA V STUDIU, zabavno glasbena oddaja TV Sarajevo 22.50 TV kažipot 23.10 Poročila . TV ZAGREB Prvi program 14.25 Pregled sporeda, 14.30 Ada Ciganlija: smučanje na vodi (prenos), 16.10 Poročila, 16.15 TV koledar, 16.25 Osijek: Osijek—Partizan — nogomet (prenos), 18.15 Koraki, 18.45 Čisto osebno, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Niti beseda, niti zakon (film), 21.45 Dnevnik, 22.00 Koncem tedna. Drugi program isto kot Ljubljana II. TV AVSTRIJA 14.05 Reporter ljubezni (film), 16.00 Risanje, slikanje, oblikovanje, 16.30 Stari parnik, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Dva x sedem, 17.25 Mednarodni variete, 17.54 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 18.50 Šport in reklame, 19.15 Pri Harrodsovih se je začelo (film), 20.55 Reklame in šport, 21.20 Iz ameriške TV, 22.20 Poročila. TV MADŽARSKA 6.45 TV TELOVADBA, pon.. 6.50 ZA OTROKE, 12.50 SPIDVEJ, posnetek, 14.05 CELO MESTO GOVORI, ameriški film, 15.40 PRIPOROČAMO NAŠE SPOREDE, spored prihodnjega tedna, 16.05 BELI VOLK, 2. del nadaljevanke, 17.05 NARODNE, Klara Szenten-drei, Janos Pere, 17.40 TV TELOVADBA, tudi starejši lahko začnejo, 17.45 VEČERNA PRAVLJICA, 18.00 TEDEN, aku-tualnosti, reportaže, 19.00 POROČILA, 19.05 ELLERY QUEEN, kriminalka. 19.50 DRUŽABNA IGRA. 20.30 TRETJI, dokumentarni film, 21.30 POROČILA. 17.20 17.30 19.15 19.20 19.22 19.24 19.30 19.55 19.57 20.00 21.00 21.05 21.35 21.40 Poročila SEZAMOVA ULICA, otroška serija G. Mihič: ŠOFERJA, nadaljevanka TV Beograd TV Kažipot Narodna ' glazba (Zg) Kmetijska oddaja (Bg) Jugoslavija, dober dan(Zg) Poročila (do 13.50) Poročila PARNI VALJAK, oddaja rock glasbe Športna poročila NA KRALJEVSKI POTI ZA SONCEM, amer. španski film Risanka Cik cak TV in radio nocoj Zrno do zrna TV dnevnik Vreme Propagandna daja od- M. Vučetič: BILO JE, PA JE MINILO. nanizanka TV Novi Sad NAŠE ZGODBE, nanizanka TV Bgd Propagandna oddaja UMETNOST RAŠKE ŠOLE, doku-mentar. odd. TV Beograd Poročila Športni pregled TV ZAGREB Prvi program 9.45 Pregled sporeda, 9.50 Poročila, 10.00 Filmska matineja, 11.30 Festival folklore 81, 11.58 EPP, 12.00 13.10 dan, . 14.40 Kmetijska oddaja, Jugoslavija, dober 14.10 Studio 071, Belstonski lisjak (film), 16.20 Nedeljsko popoldne, 17.50 Gangsterji okoli ringa (film), 19.00 Risanke, 19.20 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Krajevna skupnost, 20.45 EPP, 20.50 Potopisna oddaja, 21.20 Dnevnik, 21140 Športni pre-• gled. Drugi program isto kot Ljubljana II. TV MADŽARSKA 14.20 POROČILA, 14.25 DNEVI LJUDSKE UMETNOSTI, folklora, 15.15 STOP, prometna varnost, 15.25 BELI VOLK, 3. del nadaljevanke. 16.30 ŽIVLJENJE LETOM, spored za upokojence, 17.00 OB PRAZNIKU SR BOLGARIJE. 17.20 KOLIKO JE VREDEN?, raziskovalec atomov. 18.10 TV TELOVADBA, tudi starejši lahko začnejo, 18.15 VEČERNA PRAVLJICA, 18.30 TV DNEVNIK, 19.00 DELTA, znanstveni magazin, 19.25 MOŽGANSKE POŠASTI, TV igra, 21.15 FILMSKI FESTIVAL MOSKVA, »reportaža, 21.45 TV DNEVNIK 18.00 18.35 18.45 19.15 Poročila V gosteh pri zboru »SUNCEKRILI«, otroška odd. TV Titograd Mozaik kratkega filma: KIPAR -angleški film Obzornik Mladinska oddaja Risanka 19.20 Cikcak 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme /O ljubljanska banka Pomurska bank« 19.57 20.00 21.20 21.25 22.25 Propagandna oddaja Z. Dirnbach—V. Kljakovič: HUDIČEVO SEME, zadnji del drame TV Zagreb Propagandna oddaja ALI SE MED SEBOJ DOVOLJ POZNAMO, odd. TV Bgd V znamenju TV ZAGREB Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Eci, peci, pec, 8.30 TV kuhinja, 9.00 Angleščina, 9.30 Reporter ljubezni, 11.15 Potopisna oddaja, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Počitniški program, 16.00 Eci, peci, pec, 16.30 Lassie, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Konjske zgodbe, 17.25 Pregled sporeda, 17.30 Mi, 17.54 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Šport v ponedeljek in reklame, 20.05 Serijski film, 20.55 Večerni šport, 21.25 Poročila. ZO ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Drugi program 16.00 Mestna abeceda, 17.00 Dva x sedem, 17.25 Nogomet, 18.00 Trailer, 18.30 Čas v sliki, 18.50 Šport in reklame, 19.15 Nicholas in Alexandra (film), 22.15 Religija, 22.20 Smrt prihaja tiho (film), 23.40 Poročila, I- Nedelja 23. avgusta 1981 ! Prvi program | 10.00 Tiskovna ura, 15.50 Jkodwayske melodije iz 1940 (film), 16.45 Klub seniorjev, sporeda, živali in Avstrija 17.25 Pregled 17.30 Srečanje človeka, 18.00 v sliki, 18.25 Religija, 18.30 Čas v sliki, 18.50 Šport, 19.15 Zgode in nezgode družine Riehl, 20.45 Poročila. Drugi program 12.55 Pregled sporeda, 13.00 Športno popoldne, 17.30 Ok ay,/18.30 Čas v. sli-ki, 20.15 Iz kinoteke, 20.50 Šport, 21.05 Chicago 1930, 22.00 poročila. TV MADŽARSKA Ni sporeda 17.45 17.50 18.05 18.35 18.45 19.15 19.20 19.24 19.26 19.30 19.55 19.57 20.00 Poročila BELI DELFIN, francoska serija GORSKA risana FOL- KLORA: Poljska Obzornik Čas, ki živi Ris’anka Cikcak Zrno do zrna TV, radio nocoj TV dnevnik Vreme Propagandna oddaja KAJ JE TO VSE, dokumentarec meseca /© ljubljanska banka Pomurska bank« 20.50 20.55 22.25 22.40 Propagandna oddaja Colette: CLAUDINE, zadnji del francoske nadaljevanke V znamenju Za lahko noč z Rokom Klopčičem TV ZAGREB Prvi program 17.55 Pregled sporeda, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Mi in TV, 18.45 Narodna glasba, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19,27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Signali, 21.00 Dvajset dni brez vojne (film), 20.40 Dnevnik. Drugi program isto kot Ljubljana II. TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja 8.05 Eci, peci. Latinščina, 9.00 poročila,. pec, 8.30 Anglešči- na, 9.30 Materina pesem (film), 10.45 Iz živalskega sveta, 11.20 Klub seniorjev, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Počitniški program, 16.00 Eci, peci, pec. 16.25 16.55 17.00 17.25 17.30 Oddaja z miško, Spanček Zaspanček, Hidroplan 121 SP, Pregled sporeda, Mi, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Dokumeri- ti, pričevanja, Videoteka, 20.45 kladnice starih 22.30 Poročila. 20.00 Iz za-filmov, TV MADŽARSKA 7.55 TV TELOVADBA, pon., 8.05 ŠOLSKA TV, pon. ob 13.00, 15.45 POROČILA, 15.50 NAŠE TELO; Kosti, kite, hrustanci, 16.20 NAŠ VRT, NAŠE DVORIŠČE, reportaže, 16.40 SODBA, pon. 6. dela, 17.25 LUTA CONTINUS, revolucionarne pesmi, 18.10 TV TELOVADBA, tudi starejši lahko začnejo, 18.15 VEČERNA PRAVLJICA, 18.30TV DNEVNIK, 19.00 SKRIVNOSTI MORJA, iskanje zaklada pred Antikhytero, 19.50 STUDIO 81, kulturni TV tednik, 20.50 TVEGANJE. konkurenca na svetovnem tržišču, 21.20 TV DNEVNIK. 17.55 18.00 18.30 18.45 19.15 19.20 19.24 19.26 19.30 19.55 SKA -(do 17.45) Poročila RDEČA prenos ZORA. otroška nadaljevanka TV Beograd Obzornik PRIJATELJI GLASBE Risanka Cikcak TV in radio nocoj Zrno do zrna TV dnevnik Vreme ZO ljubljanska banka Pomurska banka 19.57 20.00 20.05 21.30 21.35 21.55 18.35 18.45 19.15 19.20 19.24 19.26 19.30 19.55 Poročila DIVJA LETA, mladinska nadaljevanka TV Beograd Obzornik PO SLEDEH NAPREDKA Risanka Cikcak TV in radio nocoj Zrno do zrna TV dnevnik Vreme /O ljubljanska banka Pomurska banka 19.57 Propagandna oddaja Reportaža o mestu Bitoli SUNDERLAND: Igre brez meja Propagandna od- daja MINIATURE: Zgodba o stari varni V znamenju TVZAGREB li- Prvi program 16.25 Mednarodni rokometni turnir (prenos), 17.55 Pregled sporeda, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Slike domačije in otroštva, 18.45 Prijatelji glasbe, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Igre brez meja (prenos), 21.30 EPP, 21.35 Aktualna sreda, 22.50 Dnevnik. Drugi program isto kot Ljubljana II. TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Oddaja z miško, 8.35 Latinščina, 9.05 Angleščina, 9.35 Tarzan in džungelska kraljica (film), 11.15 Dokumenti, pričevanja, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Počitniški program, 16.00 Lutkovna oddaja, 16.30 Wickie in silaki, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Smeh je zdrav, 17.25 Pregled sporeda, 17.30 Mi, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Striček Paul (film), 21.00 Poročila. TV MADŽARSKA s 6.55 TV TELOVADBA, pon., 700 ŠOLSKA TV, pon. ob 13.00,9.40 ULICE SAN FRANCISCA, kriminalka, 10.55 SKRIVNOSTI MORJA, pon, 14.55 POROČILA, 15.00 NAŠE TELO, rodi se človek, 15.25 ZA MENOJ, FANTJE, nadaljevanka, 16.25 ZA OTROKE, Stop; Filmi. 17.20 OBISKOVALCI, beležke iz Bese-nydtelka, 18.10 TV TELOVADBA, tudi starejši lahko začnejo, 18.15 VEČERNA PRAVLJICA. 18.30 TV DNEVNIK, 19.00 GLAVNI POOBLAŠČENEC, kriminalka, 20.30 VPRAŠAJMO MINISTRA, 21.30 TV DNEVNIK. 20.00 21.35 21.40 22.25 Propagandna oddaja FILM TEDNA: NAŠA HČI, kamerunski film Propagandna od- • daja Vj. Ganelin: RDEČELASA LAŽ-NIVKA IN VOJAK, opera V znamenju TV ZAGREB Prvi program 16.25 Mednarodni roko- | metni turnir (prenos), 17.55 Pregled sporeda, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Babičin vnuk, 18.45 Zabava vas Dave Allen, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, i 19.27 Nbcoj, 19.30 Dnev- i nik, 19.55 EPP, 20.00 ! Argumenti, 20.45 EPP, ! 20.50 Vse se je začelo z ži- torn, 21.45 Dnevnik. Drugi program isto kot ' Ljubljana II. TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Eci, peci, pec, 8.30 Dežela in ljudje, 9.00 Angleščina, 9.30 Striček Paul (film), 11.15 Waltonovi, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Počitniški program, 16.00 Eci, peci, pec, 16.30 Marco, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 TV kuhinja, 17.25 Pregled sporeda, 17.30. Mi, 17.54 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Rebecca, 20.10 Dokumentarna oddaja, 20.55 Večerni šport, 22.35 Poročila. TV MADŽARSKA 7.25 TV TELOVADBA, pon., 7.30 ŠOLSKA TV, pon., ob 13.00, 15.05 POROČILA. 15.10 ZA MENOJ, FANTJE, nadaljevanka. 16.10 SVET JEZIKA, 16.55 TV BORZA. 17.05 TELEŠPORT, 17.30 PETKRAT DVA, o delovnem času; reportaža, 18.10 TV TELOVADBA, tudi starejši lahko začnejo. 18.15 VEČERNA PRAVLJICA. 18.30 TV DNEVNIK. 19.00 DRUŽINSKI KROG, magazin za starše in vzgojitelje, 19.50 FOLKLORA, Mexico Folk, 20.35 LEPA BESEDA, literarna TV revija, 21.35 POSLEDNJA ŽETEV, dokumentarni film, 22.05 TV DNEVNIK. Drugi program: 19.00 LIBANON, reportaža, DNEVNIK. 20.15 TV 20.35 VI- KEND NA MORJU, komedija VESTNIK, 20. AVGUSTA 1981 STRAN 21 .,PARK” MURSKA SOBOTA 21. avgust ob-18. in 20. uri ter 23. avgusta ob 16., 18. in 20. uri francoski barvni kinemaskopski film: ..EMANUELLA”; ogled filma mladini do 16. leta starosti prepovedan. 24. in 25. avgusta ob 18. in 20. uri ameriški barvni vistavisionski film: ,,PREGON ZA RAZPARA-ČEM”; 26. in 27. avgusta ob 18. in 20. uri ameriški barvni kinemaskopski film: ,,NAVADEN ROP”. GORNJA RADGONA 21. in 22. avgusta ob 19.30. uri angleški film: »SUPERMOŠKI”; 23. avgusta ob 19. uri ameriški film: »APOKALIPSA DANES”; 26. avgusta ob 19.30. uri italijanski film: »SAFARI EXPRESS”; 27. avgust ob 19.30. uri francoski film: »EMANUELLA”. LJUTOMER 22. in 23. avgusta ob 17.45. in 20. uri hongkongški film: ,,ZMAJEV BES”; 26. in 27. avgusta ob 20. uri italijanski film: »POTOVANJE Z ANITO”. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 22. in 23. avgusta film: ..KITAJSKI SINDROM”. CRENSOVCI 21. in 22. avgusta ob 20. uri ter 23. avgusta ob 15. uri italijanski barvni film: ,,ZBOGOM IN GOTOVO”. LENDAVA 22. avgusta ob 17.30. in 20. uri film: »SOSEDA”; 23. avgusta ob 17.30. in 20. uri ameriški film: »SODOMA IN GOMORA”; 27. avgusta ob 17.30. in 20. uri ameriški film: »ORKESTER KLUBA OSAMLJENIH SRC”. BOBNE AMATTl, mali komplet, prodam za 12.000 din. Marjan Cipot, Žitna 7, M. Sobota. M-2717 FORD KAPRI, letnik 1976, prevoženih 92.000 km, ugodno prodam. Rakičan 9. M-2718 TRAJNOGORECO PEC, skoraj novo, prodam. Marija Horvat, Ži-berci 17, p. Apače. M-2720 NOVO ENONADSTROPNO HIŠO v Mariboru,- na lepem mestu, z gradbeno dokumentacijo za prizidek, primerno za obrtno delavnico, prodam. Naslov v upravi lista. Resne ponudbe po telefonu (069) 23-887. M-2703 ZASTAVO 101, letnik 1974 in karambolirano 101, letnik 1977 — tudi po delih, po ugodni ceni prodam. Ogled možen v popoldanskem času in v nedeljo. Šebjanič, Vaneča 14. M-2704 GOBELIN (večerni sončni zahod), prodam. Krog 141. M-2705 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan 85. M-2705 TOVORNI AVTO TAM 4500, v voznem stanju, tudi po delih, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-2706 126 P PRODAM. Telefon 22-103 — po 15. uri. M-2707 ZASTAVO 1300 z nekaj dodatne opreme nujno prodam. Kaučič, M. Bakovci 48. M-2708 VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer—Izdaja Zavod /a 'časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gbnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: Novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celotetna naročnina 300,00 din, polletna 150,00, za inozemstvo celoletna naročnina 700,00 din (330 Sch, 47 DM), za delovne organizacije 400,00. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30 1-01176 — Cena posamezne številke 8 dinarjev. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. VESTNIK TRAKTOR FERGUSON 35, dobro ohranjen, prodam. Elbi, Lo-kavci 14 pri Negovi. M-2709 KOPALNO KAD PRODAM. Šalovci 155. M-2712 DVE KRAVI, stari 3 in 4 leta, breji 9 mesecev, prodam. Franc Horvat, Tišina 31. M-27I3 BAS KITARO JOLLANA, skoraj novo, malo rabljeno, prodam. Lu-bšina, .Krog n. h., telefon 22-870. M-2716 BARVNI TELEVIZOR GORENJE COLOR — novi ekran, prodam. Naselje Borisa Kraigherja 5, M. Sobota (pri III. osnovni šoli). M-2723 TRAKTOR STEYR 430 in osebni avtomobil ford escort, prodam. Pečarovci 48. M-2724 WARTBURG KARAVAN, letnik 71, neregistriran, prodam. Sr. Bistrica 3. M-2726 MOTORNO KOLO CZ 175, prevoženih 32.000 km, prodam. Novi plug IMT 755 visoki klirens zamenjam za enakega — nizki klirens. Brezovci 2. M-2729 STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO ZA RUŠENJE, ugodno prodam. Možna uporaba zidne in strešne opeke, oken in vrat. Vprašati od 6. do 14. ure po telefonu 23-201. M-2730 PRALNI STROJ GORENJE ,in hladilno skrinjo LTH 250 1, poceni prodamo. Mekicar, Slave Klavore 1, Murska Sobota (Tomšičevo naselje). M-2731 ŠKODO 110 de lux, ugodno prodam. Pavel Zorko, Boreči 6, p. Križevci. M-2732 TRAKTORJA ŠTORE 404, nov, opravljen prvi servis in ferguson 42 KS z nakladalcem gnoja, prodam. Vprašati v Zg. Moravcih 118. M-2733 DVA KAVČA in zamrzovalnik 50 1, ugodno prodam. Drago Domjan, Zorana Velnarja L M-2734 FIAT 125 PZ, letnik 1970, generalno popravljen, registriran do julija 1982, ugodno prodam. Razlagova 40, M. Sobota. M-2736 PONY EKSPRES — nov, prodam za 2.000 din ceneje kot v trgovini. Trstenjakova 40. M-2737 BREJO SVINJO PRODAM. Dolnja Bistrica 87, p. Crenšovci. M-2739 LADO 1600, letnik 1981, prodam. Informacije na telefonu — dopoldne 23-411, popoldne 22-295. M-2740 GOZD (40 arov), les primeren za kurjavo, prodam. Šalamenci 9. M—2741 AVTO LADA 1200 ccm, prevoženih 60.000 KM, dobro ohranjen, prodam. Štefana Kuzmiča 17, M. Sobota. M—2742 MOTORNI ČOLN MAESTRAL 9 in jawo 350 prodam. Žiga, M. Kuzmiča 7. M—2743 POHIŠTVO SPALNICE »ETA«, novo, nerabljeno, ugodno, prodam. Branka Kovač, Užiška 9, Ljutomer. M—2749 KAVČ GARNITURO (raztegljivo ležišče), prodam, Vlaškarič, Vrtna 6, stanovanje 14, M. Sobota. M—2750 TRAKTORSKI PLUG, visoki kleareans. 14-colni, primeren za podoravanje kurozinja,nov, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-2750 POHIŠTVO ZA JEDILNICO PRODAM. Dr. Knafelj, Kocljeva 1. Beltinci. M—2751 OSEBNI AVTO LADA in otroška posteljica naprodaj. Daneta Šumenjaka 16, M. Sobota. M—2752 KRAVO, visoko brejo z drugim teletom, prodam. Naslov v upravi lista. M—2753 KAVČ GARNITURO in klop za jedilni kotiček, prodam. Stanko Sarkanj, Štefana Kovača 9, M. Sobota. M—2754 PRALNI STROJ, kombinirani štedilnik in garnituro za jedilnico, poceni prodam. Cankarjeva 9. M—2658 VIKENDICO, zgrajeno do tretje faze, primerno tudi za stanovanjsko hišo v I vanovcih 41 /D, z lepim razgledom na M. Soboto, prodam. Informacije dobite pri Francu Zveru, Cankarjeva 43, M. Sobota. M—2631 CITROEN GS, prevoženih 49.000 km, prodam. Lipovci 103. M—2674 MERCEDES' 2224, triosni kiper, prodam. Spodnji Kamenščak 63. In—285 ZAPOROZEC, karamboliran, generalno obnovljen motor, prodam. Boris Filipič, Cven 62. M—2756 AVTO AMI-8, letnik 1974, registriran do februarja, in rezervni motor ugodno prodam. Ogled Cankatjevo naselje 20 do 8. ure zjutraj ali po 19. uri. M—2758 VINO JURKA IN KLINTON NAPRODAJ. Cankarjeva 16. M-2760 ŠKODO 110, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 23-989. M—2762 3-FAZNO VODOVODNO ČR-PAKO, malo rabljeno, dobro ohranjeno, prodam. Grah, Teša-novci 12/A. M—2763 NOVO KOMBI PEČ za kopalnico, obračalnik za kosilnico BCS in belo vino prodam. Okoslavci 66, p. Videm ob Ščavnici. M-2764 SOD ZA GNOJNICO. 800 1, lesen, in motorno črpalko, vse v odličnem stanju, poceni prodam. Gorica 57, p. Puconci. M—2766 RABLJENO STREŠNO OPEKO BOBOVEC, ugodno prodam. Štefana Kuzmiča 26, Murska Sobota, telefon 21-518. M—2767 TRAKTOR STEYR 180 UGODNO PRODAM. Štefan Yori, Velika Polana 215, p. Črenšovci. M—2768 FIAT 124. letnik 1969, vozen, po ugodni ceni prodam. Kličite po telefonu dopoldne 21-154, popoldne 21-195. M—MM AVTO ŠKODA, registriran 15. avgusta 81, prodam. Franc Idič, Mali Bakovci 50, M. Sobota. M-277 HARMONIKO VELTME-ISTER PRODAM. Magda Hdr-vat, Gaberje 112, p. Lendava. M—2771 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO: regal, sedežna garnitura in mizo prodam za 35.000 din. Ogled po 18. uri. Arh. Novaka 7/1— 1 — Banft. M-2772 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO PRODAM.Kidričeva 2, M. Sobota M—MM VINO (strehovski okoliš), 250 1 žlahtnega in 250 1 mešanega, ugodno prodam. Poizvedbe v Turnišču št. 181. M—JT DIANO-6, karambolirano — tudi po delih, prodam. Ida Vadnal, Stara 14. M—2637 TRAKTOR STEYR 18 KS s priključki, prodam. Pečarovci 92. M—1638 BREJI KRAVI ali breji telici prodam. Puževci 34. M—2639 MOTORNO KOLO JAW A 350 SPORT, letnik 1979, prodam. Franc Martinčič, Žiberci 49, p. Apače. M —1640 ČRNO KOBILO, srednje starosti. prodam. Skakovci 56. M—1641 DVOREDNI POLJSKI TRAKTORSKI IZKOPAČ KROMPIRJA kupim. Martin Žugelj, Odranci 4, p. Črenšovci. M-2748 MALO SLAMOREZNICO na motorni pogon, lahko tudi na puhalnik, kupim. Anton Slatnar, Kruplivnik 76, p. Grad. M-2759 HIŠO v okolici Ljutomera kupim. Plačam v gotovini. Francka Širol, Stara Nova vas 44. In-284 KOMBINIRANO PEČ za kopalnico kupim. Milena Kladnik, Vrazova 4, Ljutomer. In-282 FANTA sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi lista. M-2815 SOBO v Murski Soboti iščem. Ponudbe k vratarju MURE. M-2835 SOBO oddam dijakinjama. Katarina Ružič, Bakovska 17, Murska Sobota. M-2757 OPREMLJENO SOBO oddam dijakinjama. Tomšičeva 48. M-2761 OPREMLJENO SOBO s prisebnim vhodom oddam fantoma s 1. 9., Lendavska 26. M-2764 OPREMLJENO SOBO oddam mladima zakoncema brez otrok. Trstenjakova 38. M-2765 OPREMLJENO SOBO s predprostorom in posebnim vhodom v centru. M Sobote, oddam brezplačno za enkratno tedensko pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. M-2769 MLAJŠO UPOKOJENKO ali dekle za varstvo deklice iščem. Krog 141. M-2705 GREM ZA VARUHINJO OTROKA. Pogoj: stanovanje in hrana. Naslov v upravi lista. M-2710 DEKLE za pomoč v slaščičarni sprejmem. Naslov v upravi lista. M-2721 GOSTILNA PIRŠ pri Kamniku sprejme takoj v redno delovno 'razmerje natakarico. OD dober, v tednu dva prosta dneva, ostalo po dogovoru. Stane Pirš, Loke 1, Laze v Tuhinju, telefon (061) 847-013. In-283 Dragemu sinu in bratu BOJANU ZORJANU iz Sotine, ki služi vojaški rok v Ljubljani iskrene čestitke za 20. rojstni dan ter vse lepo z željo, da bi dnevi na odsluženju hitro minili in se srečno ter zdrav vrnil v svoj domači kraj — ata, mama in brat Milan. Lepim željam se pridružujejo tudi stari starši, posebno pa stric A vgust. NAGRADA! Pred štirimi tedni je ušel od doma pes — nemška doga. Sliši na ime ZUTKO. Kdor ve karkoli o njem ali kje se nabaia. naj javi nroti Dragemu sinu, bratu in vnuku ŠTEFANU TIBA UTU iz Hotize, ki je trenutno na odsluženju kadrovskega roka v Nišu, ob praznovanju 18. rojstnega dne iskreno čestitajo z želji, da bi ga prijetno praznoval in da bi mu dnevi vojaščine hitro minili terse zdrav vrnil v domači kraj — oče, mama, brat Jože, sestri Darinka in Zdenka, stari oče in stara mama. Pridružujejo se prijatelji iz Hotize. visoki nagradi na naslov: Ivan Karlovčec, Veščica 9, 69240 Ljutomer, telefon (069) 83-213. M-2638 LASTNIK TRAKTORJA UNI-VERZAL MS 38-18 NAS SE TAKOJ OGLASI. Peter Podle-sek. Radenci. M-2725 ZAHVALA V 69. letu starosti nas je po kratki in hudi bolezni, mnogo prezgodaj, tiho in za vedno zapustil naš dragi oče in dedek Henrik Knaus iz Nuskove Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Posebna zahvala zdravnikom in osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, osebju ZD Videm ob Ščavnici in patronažni sestri Davorki Makovec za požrtvovalno skrb in nego v času njegove težke bolezni. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči; rejenec Jože z ženo Vido, sinom Dušanom in hčerko Branko ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustila naša draga mama Helena Gal roj. Veren iz M. Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ter vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za opravljeni pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. M. Sobota, 14. 8. 1981 Žalujoči: sin Geza s Stanko in ostalo sorodstvo se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, zasuli njegov zadnji dom z venci in cvetjem, nam pa ustno ali pismeno izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo zdravnikom in patronažnim sestram zdravstvenega doma za lajšanje bolečin v času njegove težke bolezni, kakor tudi zdravnikom in zdravstvenemu osebju ušesnega oddelka soboške bolnišnice. Zahvaljujemo se njegovim bivšim sodelavcem Temeljnega sodišča enota M. Sobota za pomoč v težkih trenutkih, posebej tov. sodniku Podlesku za izrečene ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala našim sodelavcem ginekološko-porodniškega oddelka, kolektivom Dobra knjiga, Pomurska založba, Delovna skupnost SS SIS, Zdravstvena skupnost M. Sobota, kakor tudi njegovim prijateljem kurirjem iz M. Sobote. A Lepa hvala govorniku tov. Baganju, predstavniku KS Turopolje za lepe besede ob • slovesu. Hvala g. župnikom za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. M.. Sobota, 14. julij 1971 V globoki žalosti: žena Margit, hčerki Etelka z možem Lujzekom, Anica z možem Zdenkom ter vnuki Bojan, Boris in Sašo STRAN 22 VESTNIK, 20. AVGUSTA 1981 Solze se bodo morda posušile, a srčne rane nikoli zacelile! Vse naše misli, čustva in dejanja, ti vsak izmed nas v spomin poklanja. V SPOMIN 20. avgusta mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož in očka Janko Žuman Dragi mož in očka! Težko je spoznanje, da te ni več med nami in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo, toda tvoj lik in tvoja dobra dela bodo ostala za vedno med nami. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob. Žalujoči: žena Marica ter hčerki Karmen in Katja ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 71. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in sestra Gizela Horvat roj. Torok iz Lemerja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke cvetja ter drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se Belu Šiftarju, predstavniku KS za poslovilne besede, g. kaplanu Janezu Neradu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke iz M. Sobote, sodelavcem TOZD Mura M. Šobota in RKVOUP iz Ljubljane. Posebna zahvala vsem zdravnikom in zdravniškemu osebju za nudeno pomoč v času njene težke bolezni. Lemerje, Sl. Gradec, 8. 8. 1981 Žalujoči: hčerka Helena in sin Ladislav z družinama ter brat Jože . , ZAHVALA Tiho in mirno kot je živel, nasje v 62. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, sin in brat Geza Gomboc pismonoša v pokoju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega oddelka splošne bolnišnice v Rakičanu, ki so mu lajšali bolečine v času njegove bolezni. Hvala vsem za podarjene šopke in vence, posebno kolektivom DOS Mesna industrija, OZD MURA TOZD Oblačila — prikrojevalnica, Društvo upokojencev PTT, DO PTT podjetja in njenemu predstavniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, duhovniku Novaku za pogrebni obred, pevcem in godbenikom. Globoko žalujoči: žena Anika, hčerki Irena in Nada z družinama, sestre in mama ZAHVALA Tiho in brez slovesa nasje komaj v 37. letu starosti, mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, očka, sin in brat Jože Baler iz Sebeborec Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem doma in v tujini, posebno sosedom, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter njegov prerani grob zasuli z venci in šopki. Posebna zahvala duhovniku Balažiču za pogrebni obred, govornikoma, tov. Sepu in tov. Hozjanu za poslovilne besede in pevcem. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Helena, hčerka Brigita, oče, mama, sestri Marjeta in Karolina z družinama ter ostalo sorodstvo se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje. Posebna zahvala g. kaplanu Zveru in g. Geriču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Crenšovci, 6. avgust 1981 Žalujoči: oče Štefan, bratje Štefan, Franc in Daniel z družinami, brat Pavel, sestri Verona z možem in Terezija z družino ZAHVALA Po daljši bolezni nasje v 67. letu starosti za vedno zapustil dragi mož in oče Franc Farkaš iz Strehovec Iskrena zahvala vsem sosedom in sorodnikom za pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo zdravniku in medicinski sestri iz Dobrovnika, ki sta mu lajšala bolečine, g. župnikoma za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: žena Terezija, sin Leopold in ostalo sorodstvo Solze se bodo morda posušile, a srčne rane nikoli zacelile! - Vse naše misli, čustva in dejanja, ti vsak izmed nas v spomin poklanja. V SPOMIN ' 30. avgusta bosta minili dve leti, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama in sestra Irma Šadl bivša gostilničarka iz Lipovec Čas hiti a spomin na tebe še živi. Odšel si tiho, brez slovesa. Za teboj je nastala praznina. Boleča je resnica, da te ni in da te nikoli več ne bo med nami, toda tvoj lik ostane v naših srcih do konca dni. Žalujoči: žena in otroka ZAHVALA V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in sestra Helena Lukač roj. Cipot Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje, drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in šopke cvetja. Posebna zahvala g. župnikom Poredošu Recku in Erjavcu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne h besede ob odprtem grobu. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, njen grob zasuli z venci in cvetjem ter mi . izrazili sožalje. Posebna zahvala sosedom, ki so mi v teh težKih trenutkih kakorkoli pomagali. Zahvaljujem se tudi duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavniku KS Križevci za poslovilne besede ob odprtem grobu. Iskrena zahvala dr. Marjanu Kiršnerju ter medicinskemu osebju iz ZG. Petrovec za vso pomoč v času njene bolezni. Križevci v Prekmurju, 16. 7. 1981 Žalujoči: mož Viktor in ostali vestnik, 20. avgusta i98i STRAN 23 v besedi in sliki po pomurju Knjigarne pred novim šolskim letom B V pričakovanju novega šolskega leta, se pričnejo tudi problemi z nabavo knjig. V mislih se nam nehote pojavijo dolge vrste kupcev, ki se po dolgotrajnem čakanju vračajo domov z napol praznimi torbami. Tako se tudi vsako leto vrstijo obljube, da bo naslednje leto boljša preskrba z učbeniki. Prav o teh problemih smo se pozanimali pri knjigami Dobra knjiga v Murski Soboti, ki so nam med drugim povedali: »V naših knjigarnah, smo z učbeniki letos boljše založeni kot prejšnja leta. Učbeni-LmK BM ke naročamo po izkušnjah iz prejšnjih let, saj nam šole prepozno sporočijo število učencev v novem šolskem letu. Samo število učbenikov je letos manjše kot prejšnje leto, nabavili pa smo večje število delovnih zvezkov, za vse vrste šol. Trenutno nam manjkajo edino učbeniki iz kemije za osnovne šole in pa knjige, ki so še venomer v tisku. Tudi nakup je zelo dobro organiziran, saj imamo knjigarne polne že ves avgust. Zato upravičeno upamo, da se bomo s tem izognili gneči v začetku šolskega leta. NEB S Te gneče pa ne bodo občutili učenci usmerjenega izobraževanja, ki bodo vse potrebne knjige dobili v šoli po znižani ceni. Dobra knjiga je pripravila tudi 8 knjižnih sejmov po večjih šolah Pomurja, v nekaterih manjših, bolj oddaljenih šolah, pa so pripravili razredno prodajo učbenikov.« To so prav gotovo razveseljive novice, ni pa razveseljivo to, da so se učbeniki letos v primerjavi s prejšnjim letom podražili kar za 25 %. Sicer pa, kar se tiče pre- km hm 9 skrbe z učbeniki in učnimi pripomočki, je stanje podobno kot lani. Tam, kjer so knjigarne v kraju bivanja učencev (to velja tudi za bližnje vasi), bodo morali starši pač stopiti v knjigarno, kjer prodajalci vedo, kaj je potrebno kupiti za posamezne razrede. Drugače pa bo tudi letos organizirana prodaja po šolah, oziroma bodo ali so že dobili rabljene učbenike za ustrezno odškodnino v šoli. BORUT BRUMEN J. G. KDO SO IZŽREBA NI POTNIKI ZA VESTNIKOV IZLET VVARAŽDIN? stran 1 2 -GORNJA RADGONA KMETOVANJE NEKOČ ZA VSE Gornji Črnci na Goričkem so od nedavnega bogatejši za pomembno pridobitev — nov dom gasilcev in vaščanov. V središču vasi so si ga zgradili, nekoliko na višjem, tako, da je s terase prav lep razgled na okolico, kar ni prijetno le za oko, ampak koristno, da bi budni gasilci v primeru požara hitreje opazili ognjene zublje. Teh na vasi, od kar so aktivni gasilci, k sreči ni veliko za gasiti, zato pa je bilo obilo priprav in dela z izgradnjo novega doma, na katerega so vsi vaščani' nadvse ponosni. »Več kot pet tisoč delovnih ur smo vložili,«je dejal predsednik vaškega odbora Gornjih Črnec A vgust Ficko in poudaril, da je investicija v sredstvih minimalna prav zaradi prostovoljnega dela in številnih zastonj traktorskih ur, vrednost novo zgrajenega doma pa presega sto starih milijonov. Osrednja je v novogradnji dvorana, ki jo stopnice delijo v dva dela, privzdignjeni, pa bo pravšenj za oder, ko bo v domu kakšna prireditev. Poleg dejavnosti gasilcev je namreč dom (kot piše v naslovu) namenjen tudi ostalim vaščanom za družabna srečanja, mladim za šport in rekreacijo, družbenopolitično aktivnim za sestanke — skratka za vse priložnosti, posebej pazagasilce, ki so se pod vodstvom Janeza Receka izkazali na minulem slavju ob otvoritvi gasilskega in vaškega doma, ko je skupaj s prebivalci Gornjih Črnec slavila vsa krajevna skupnost, njeni predstavniki pa so bili tudi med govorniki in slavnostnimi gosti. Največ je bilo ob tej priliki uniformiranih v gasilske uniforme, katerih pološčeni kovinski deli so se svetili na soncu, ko so stali v zboru, njihovo ozadje pa so bila | poleg travnikov številna I gasilska vozila. Vse to je pričalo, da je gasilstvo pri nas močno organizirano in 1 da je za vsakega vaščana ponos biti včlanjen v tako i močno zvezo. Otvoritev.ga-! silskega doma, ki bo služil tudi za družabna srečanja, pa ni le pridobitev vasi ob Črncu, ampak celotne krajevne skupnosti Cankova, v katero se Gornji Črnci vključujejo. ________B. Bavčar V Tešanovcih sta komisija mladih kmetovalcev pri OK ZSMS Murska Sobota in domači aktiv mladih kmetovalcev v nedeljo pripravila občinsko tekmovanje v oranju, testiranju in spretnostnih vožnjah. Zmagala je prva ekipa iz Tešanovec, druga je bila ekipa iz Bodonec in tretja ekipa kmetijskega šolskega centra iz Rakičana. Med posamezniki pa so bili najboljši Drago Cerpnjak — Šalamenci, Franc Sočič — Tešanovci, Boris Gumilar — KSC, Marjan Siiker — Bodonci, Franc Kučan in Jože Gudman — Tešanovci. Vseh šest bo v dveh ekipah sodelovalo na regijskem tekmovanju, ki bo v soboto in nedeljo v Rakičanu. Tekmovalci niso imeli lahkih nalog, posebno pri oranju, saj je bila zemlja izredno suha. Za sabo so dvigali oblake prahu. Foto: J. Stolnik Samo volje je treba, pa gre Čeprav je res, da posvečajo največjo pozornost nogometu, v okviru tega kluba pripravljajo tudi razne igre, sodelujejo na tekmovanjih in prav razveseljivo je, da so se povezali tudi z gradiščanskimi Hrvati iz Avstrije. Tako so se pred kratkim udeležili iger v Avstriji, kjer so poleg NK Grad sodelovale tudi ekipe iz Madžarske. Predsednik SZDL Marjan Hul nam je povedal, da sodelujejo z gradiščanskimi Hrvati in da so ta srečanja že skoraj tradicionalna. Ne sodelujejo pa samo na področju športa, ampak so ga razširili tudi na kulturno področje. Tako je na srečanju v Avstriji sodelovala tudi folklorna skupina, kjer je predstavila prekmurske plese in dosegla lep uspeh. Tudi v vasi imajo športno dejavnost dobro razvito, tako so pred kratkim priredili vaške igre, kjer je sodelovalo okrog sto dvajset občanov. Žal pa je to v primerjavi s številom prebivalstva premalo. Več pozornosti bodo morali zato nameniti dobri informiranosti in propagandi. Za prihodnje načrtujejo zimske igre, uredili si bodo tudi trim stezo, premišljujejo pa tudi, da bi organizirali kolesarjenje po Prekmurju. Posebno pozornost bodo namenili prav zimskim igram, saj podobne prireditve pri nas še ni bilo. Skratka, volje do dela jim ne manjka, mi pa jim želimo, da bi bili tudi uspešni. C. F Med spremljajočimi dejavnostmi na letošnjem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni bo pritegnila posebno pozornost obiskovalcev že dobro znana parada kmečkih del in običajev. Številne organizirane skupine iz vseh pomurskih in ptujske občine — organizatorja zveza kulturnih organizacij in kmetijsko-živilski sejem Gornja Radgona še vedno nista sklenila liste udeležencev in se skupine lahko prijavijo tudi na sam dan parade — bodo v pisa- ni povorki predstavile stare kmečke običaje, navade in opravila. Iz prav spontane akcije, ki je navala pred leti, dobiva povorka edno večji pomen in prispeva voj delež pri ohranjanju naše ulturne dediščine. Tudi letos bodo v paradi sodelovali vo: »vi s prikazom značilnih km čkih opravil iz preteklosti, vozovi z razstavljenim kmečkim orodjem, skupine, ki bodo v starih kmečkih opravah prikazovale delo njihovih dedov, pa tudi skupine, ki bodo na izviren komični način karikirale naš včeraj in danes. Kot vedno bodo tudi letos prisotne folklorne skupine in godba na pihala. Parada bo 23. tega meseca. Zborno mesto bo na parkirišču Avtoradgone ob 9. uri, nato pa bo organizirana povorka po gornjeradgonskih ulicah. Povorka bo sklenjena na stadionu bratstva in enotnosti, kjer bodo vsi udeleženci prejeli priznanja, najbolj uspele tri skupine pa posebne nagrade organizatorjev. vp GABERNIK PRI JURŠINCIH SHOD KMEČKIH FANTOV IN DEKLET Vtem slikovitem kraju na 'obrobju Slivenskih goric so se v nedeljo sešli še živeči člani društva kmečkih fantov in deklet s ptuj-sko-ormoškega območja in številnih drugih krajev severovzhodne Slovenije. Zbrali so se, da na samosvoj, a dostojen način proslavijo 40. letnico ustanovitve OF in druge letošnje pomembne jubileje. Ni bilo sicer tako slavnostno kot recimo leta 1931, ko so v Središču ob Dravi ustanovili prvo društvo na ptujsko-ormo-škem območju, kjer je pred drugo svetovno vojno delovalo kar 9 tovrstnih društev. Ko so med drugim prirejali tekme koscev in žanjic, kolesarska in druga tekmovanja, ljudske igre, izobraževalne, kmetijske in kuharske tečaje, množična zborovanja in shode, da vseh oblik osveščanja kmečkega prebivalstva in družbenopolitičnega delovanja teh društev ne omenjamo. Druga vojna vihračlanov DKFID ni zatekla nepripravljenih. Domala vsi so se pridružili narodnoosvobodilnemu gibanju, vključili so se v skoj, partijo, osvobodilno fronto. Tem tradicijam ostajajo zvesti še dandanes, o čemer priča prav nedeljsko množično zborovanje v Gaberniku pri Juršincih na obronkih Slovenskih goric. Sočasno z zabavno prireditvijo domačega gasilskega društva so prizadevni organizatorji iz krajevne skupnosti Juršinci in člani nekdanje podzveze DKFID za ptujsko in ormoško območje pripravili povorko kmečkih fantov in deklet, tekmo koscev in priložnostni program. B. Žunec Kar precej ljudi se je v nedeljo zbralo na proslavi 50-letnice gasilskega društva v Markišavcih, kjer je za kratek in zanimiv kulturni program poskrbela mladina. Predsednik društva Milan Erjavec in predsednik občinske gasilske zveze Ernest Eori sta poudarila, da se mora to gasilsko društvo v predmestju Murske Sobote še smeleje razvijati in posodabljati opremo. Med drugim bodo morali kupiti gasilski avtomobil in nekaj 'druge opreme, v vasi pa si prizadevajo, da bi imeli kmalu še žensko in pionirsko desetino. Razumevanja v vasi je dovolj, zato bodo z združenimi močmi obnovili tudi gasilski dom. Ne samo društvo, tudi posamezniki so ob jubileju dobili spodbudna priznanja in odlikovanja. Društvo celo republiško odlikovanje tretje stopnje. Foto: Janko Stolnik I STRELJANJE NA GLINASTE GOLOBE. Lovska g družina Velika Polana je pripravila 16. avgusta pri Cope- kovem mlinu tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. B Udeležili so se ga člani šestih pomurskih lovskih družin in I štirje lovci iz Italije. Lovci iz lendavske lovske družine so g bili ekipno najuspešnejši, drugo mesto je osvojila ekipa I lovske družine iz Križevec, tretje pa Dobrovnik. IMed posamezniki — bilo jih je kar 36 — je prvo mesto osvojil Jožef Horvat iz lendavske lovske družine, drugo domačin Jane Zak in tretje Pali Šabjan iz lovske družine ra Dobrovnik. Š. Prša Naslednje leto bo poteklo sto let, odkar so prišli na zdravljenje v Radence prvi bolniki. Kmalu je zdravilišče zaslovelo po svoji uspešnosti pri zdravljenju: bolezni srca in ožilja, vnetnih procesov urinarnih poti, ledvičnih kamnov, obolenj prebave in nevrovegetativnih motenj. Danes so se Radenci razvili v moderno zdravstveno-reha-bilitacijsko ustanovo in sodobni turistični center. V zdravstveni ponudbi so se specializirali za: — funkcionalno diagnostično preiskavo srca in ožilja, — rehabilitacijo bolnika po prebolelem miokardnem infarktu, angini pektoris in zvišanem krvnem pritisku, — rehabilitacijo in zdravljenje bolnikov z degenerativnimi obolenji srca, rekonvalescentov pri vnetih oblole-njih srca, pred operacijo srca in ožilja in po njej, — rehabilitacijo pri obolenjih in komplikacijah bolnikov s sladkorno boleznijo, dejavnosti so najsodobneje opremljeni biokemični laboratoriji za preiskavo krvi, E KG, RTG, laboratorij za cikloergometrijska testiranja, 8-kanalna telemetrija itd. V zavodu je organiziran hospitalij s 100 posteljami, opremljen za ustrezen poseg pri akutnih poslabšanjih in-ternističnega bolnika, soba z monitorjem, defibrilatorjem, kisikom, aspiratorjem, itd. Rehabilitacijski program gimnastika, fizikana, elektro, hidro in balneo-terapija, inhalacije, Kneipov oddelek, pokriti bazeni, savne, kadi za GO2 kopeli, masaže itd.— izvajajo v novi, z aparati najsodobneje opremljenimi fizi- čajanke itd. V zavodu je zaposlenih 13 zdravnikov različnih specialnosti, v skladu z indikcijami: internisti, kardiolog, fizikalni medicinci, specialist za ustne bolezni, zdraviliški zdravniki, stomatolog, diplomirani farmacevt, fizioterapevti, medicinske sestre, laboranti itd. Zdravilišče ima kontinuirano zdravstveno službo s 24-urno pristojnostjo zdravnika in medicinske sestre. V zadnjih letih smo posvetili posebno pozornost preventivni dejavnosti. V ta namen smo organizirali tridnevne preventivne preglede s posebnim poudarkom na bolezni srca in ožilja. Za te preglede so se navdušile delovne organizacije in ustano- — rehabilitacijo bolnikov s kroničnimi vnetji ledvic, mehurja in ledvičnih poti, — rehabilitacijo bolnikov po operaciji zaradi ledvičnih kamnov, — preventivno arterioskle-rotičnega obolenja koropar-nih arterij, — redukcijo telesne teže, — shujševalne kure, — zdravljenje obzobnih tkiv — z masažo z mineralno vodo, po Weisenfluju. Za diagnostične potrebe zdraviliško-rehabilitacijske oterapiji, ki razpolaga s ca. 3000 m2 delovne površine. V velikem parku so športni objekti: teniška igrišča, steza za balinanje, igrišče za košarko, odbojko, mini golf trimska steza, kegljišče, odprti olimpijski bazen itd, kjer izvajajo del rehabilitacijskega programa in kjer preživijo gostje svoj prosti čas. Celotno dogajanje v zdravilišču je povezano z zdravstveno vzgojo in. vsebinsko bogato izrabo prostega časa: predavanja, glasbene in druge kulturne prireditve, likovne razstave, ve, pa tudi številni posamezniki. Pregled traja tri dni. Letno pregledajo okrog 2000 ljudi. Vsakdo, ki opravi ta pregled, dobi pismeno zdravniško mnenje o svojem zdravstvenem stanju in potrebna navodila. Prav tako ste v zdravilišču lahko deležni vseh potrebnih zdravstvenih storitev. Radenci so prijeten kraj na obrobju široke Panonske nižine, ob vznožju slikovitih in razpotegnjenih Slovenskih goric. V zadnjih letih so po stali središče zdraviliškega turizma in sedež delovne organizacije, ki združuje devet temeljnih organizacij iz treh pomurskih občin Čeprav je statistika nezanimiva, nekaj podatkov iz preteklih let le podrobneje oriše kakšna je Radenska danes: zaposluje 2252 delavcev, razpolaga z več kot 1000 ležišči v vseh hotelih. V lanskem letu so imeli blizu 300 tisoč nočitev, od tega 73.432 tujih gostov. RADIN, SRCE RADENCEV Če smo za Radence dejali, da so center zdraviliško-go-stinske dejavnosti Pomurja, potem lahko za hotel Radin mirno trdimo, da je srce vsega tega dogajanja. S svojo arhitekturo se lepo vključuje v ta rahlo gričevnati svet. Osem nadstropij hotela kategorije B skriva v sebi 144 sob. šest nadstropij hotela kategorije A pa 137 sob. V obeh delih hotela Radinje 15 apartmajev. Hotel Radin je mesto v malem. Hotelski del je s hodnikom povezan s pokritim bazenom, fizioterapijo. savnami, z zdraviliškim domom, ordinacijami in drugimi prostori, ki pripadajo zdravstvenemu delu zdravilišča. V Radinu so sodobna restavracija, kavarna z aperitiv barom, več televizijskih sob, knjižnica, klubski prostori, trgovina, galerija za likovne razstave itd. Vpriznani hotelski kuhinji pripravljajo hrano za penzi-onske goste, hrano po naročilu in še od šest do sedem vrst dietne prehrane. Popolnoma jasno je, da ima takšno »mesto v malem« tudi sodoben kozmetični salon, frizerja in pe-dikerja. Za tiste, ki se žele prijetno zaba vati, je lepo poskrbljeno. V Radinu ni nikoli dolgčas. Lahko se udeležite sprehodov, izletov, zabavnih športnih tekmovanja, plesov, družabnih večerov... Za vse to skrbi izkušena ekipa ljudi, ki so vam vedno na razpolago in vas bodo' vsak dan znova presenetili s pestro ponudbo. Nikakor ne smemo pozabiti še na eno ugodnost, ki jo omogoča Radin: sodobno in bogato opremljeno kongresno dvorano, ki jo uporabljajo tudi za kino predstave. Poleg velike so gostom na razpolago še tri manjše konferenčne dvorane z 80 sedeži. vestnik, 20. avgusta mi STRAN 25 Zunanjetrgovinska dejavnost, katere nosilka v SOZD je DO Ferromoto, načrtuje v letu 1981 430 mio din izvoza. površine, maloprodajni trgovinski dejavnosti pa 540 prodajaln v več kot 30 občinah v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji. DOSEŽENI REZULTATI V LETU 1980 IN PLAN ZA LETO 1981 V MIO DIN: SOZD kmetijstva, industrije in trgovine maribor r. o. SOZD sestavljajo naslednje delovne organizacije: Celotni prihodek Dohodek Čisti dohodek Osebni dohodki Poslovni sklad Zaposleni delavci Kooperanti v KZ — zgraditev nove mlekarne, — dokončanje sanitar-no-tehnične rekonstrukcije klavnice, rekonstrukcijo obrata za predelavo mesa v KK Slovenska Bistrica in pričeti z gradnjo predelave mesa v Zlatoličju, — opraviti prvo fazo rekonstrukcije po razvojno sanacijskem programu Talisa, — zgraditev najnujnejših zmogljivosti skladišč za tržne in blagovne rezerve ter nove maloprodajne površine za osnovno oskrbo, — sovlaganje za zagotovitev surovin, zlasti pšenice, koruze in prašičev v druge sisteme v SRS in drugih republikah. Veliko znašajo vlaganja v kmetijsko proizvodnjo in s tem povečanje kmetijskih pridelkov od 80.000 na 124.000 ton, v predelavo 1.387 mio din in povečanje proizvodnje od 225.700 na 275.000 ton in v trgovsko dejavnost 824.000 mio din. Zgradili bomo 22.450 m2 skladiščnih površin in 7.625 m2 maloprodajnih površin kot zamenjavo neustreznih sedanjih površin, del pa kot povečanje. TEMELJNE RAZVOJNE NALOGE SOZD TIMA ZA OBDOBJE 198185 — povečati proizvodnjo hrane za dolgoročno izboljšanje preskrbe, povečanja stopnje na območju, ki ga oskrbuje SOZD, za SR Slovenijo in državo ter za izvoz, — odkupiti 800 ha zemlje ter s hidro in agromelioracijami povečati usposobljenost 4.000 ha zemlje, — obnoviti 296 ha sadovnjakov, 270 ha vinogradov, 85 ha ribeza in 29 ha hmelja, — povečanje števila krav za 2.000 kom. stojišč za mlado pitano govedo za 5.500 kom in proizvodnjo prašičev za 45.000 kom. ter v zvezi s tem spremljajoče objekte, — povečanje skladiščne zmogljivosti za skladiščenje kmetijskih pridelkov glede na povečani obseg proizvodnje in priprave blaga za domači ali tuji trg, — organizirati in izboljšati mrežo vzdrževanja kmetijske mehanizacije in zgraditi servisni center za kmetijsko mehanizacijo, — povečati zmogljivosti proizvodnje kruha in pekovskih izdelkov in drugih proizvodov, predelava žita, mlevskih izdelkov, SOZD TIMA je nastala in se začela razvijati leta 1975 z združevanjem trgovskih delovnih organizacij (Koloniale Maribor, Verna Maribor, Povrtnina Maribor, Zarja Maribor) in predelovalno delovno organizacijo ŽK 1N-TES Maribor, v katero je bilo vključenih 22 TOZD, v katerih je združevalo svoje delo 5.648 delavcev. Danes je SOZD TIMA nosilec kmetijskega razvoja, prehrambene industrije in trgovine v podravski regiji in spada med največje organizacije združenega dela s področja kmetijstva v SR Sloveniji in med večje v SFR Jugoslaviji. ' SOZD kmetijstva, industrije in trgovine TIMA Maribor je bila ustanovljena leta 1975. Takrat se je združilo pet delovnih organizacij, njih število se je pa do danes povzpelo na šestnajst. Kako razvejana je Timina dejavnost, pove tudi podatek, da je znotraj delovnih organizacij 63 temeljnih organizacij združenega dela in to v petindvajsetih občinah. Osnovne dejavnosti SOZD Tima so primarna kmetijska proizvodnja, živilsko predelovalna industrija, trgovina na debelo in drobno, zunanja trgovina z živilskimi in drugimi proizvodi ter druge dejavnosti. V letu 1978 je SOZD Tima Maribor postala družbeno opredeljena nosilka razvoja agroživii-stva na območju podravske regije in je danes med največjimi organizacijami združenega dela s področja agroživilstva v SR Sloveniji in večjimi v SFRJ. Primarna kmetijska proizvodnja je organizirana na skupaj 38.036 ha kmetijskih površin družbenega in zasebnega sektorja, v nadaljevanju je prikazana samo tržna proizvodnja. Živinorejski program obsega 11.400 stojišč za krave in plemenske telice, 7.300 stojišč za mlado pitano govedo, 4.000 stojišč za prašiče in let no proizvodnjo 116.000 hi mleka. V živinorejskem programu so še 16.216 ha travnikov in pašnikov ter dve mešal-nici krmil z zmogljivostjo 60.000 ton krmil. Pšenico, koruzo, rž in sladkorno peso pridelujejo na 11.404 ha njiv, medtem ko obsegajo površine za sadjarstvo 5.909 ha, od tega 900 ha intenzivnih nasadov, na katerih pridelamo 13.660 ton sadja in 490 ton jagodičevja, vinogradi, ki dajejo 24.000 hi vina, tržne proizvodnje pa se razprostirajo na 1.649 ha. Perutninarstvo v SOZD daje 4 mio konzumnih jajc in 127 ton brojlerjev, na 230 ha ribnikov pa znaša proizvodnja sladkovodnih rib 216 ton. 139.400 prašičev ter dve predelavi za proizvodnjo 5.000 t mesnih izdelkov, dve hladilnici za meso zmogljivosti 1.0501; mlekarno za predelavo 257.000 hi mleka letno, zmogljivosti za proizvodnjo 160.000 hi piva, 105.000 hi brezalkoholnih pijač, 40.000 hi alkoholnih pijač, 60.000 hi kisa in 1.000 t dehidra-tov; dve oljarni za proiz- I. AGROKOMBINAT Maribor 3. AGROKOMBINAT Lenart 3. KMETIJSKI KOMBINAT Slovenska Bistrica 4. KZ ZADRUŽNIK Maribor 5. ŽK INTES Maribor 6. PK ČAKOVAČKI MLINOVI Čakovec 7. TOVARNA OLJA Fram , 8. HP TALIŠ Maribor 9. TM1 KOŠAKI Maribor 10. TIM A OSKRBNI CENTER Maribor 11. VEM A Maribor 12. VINAG Maribor 13. OJSTRICA Dravograd 14. FERROMOTO Maribor 15. PRESKRBA Slovenska Bistrica 16. MARIBORSKA MLEKARNA vodnjo 1.100 t bučnega olja; štiri vinske kleti z zmogljivostjo 74.000 hi vina in polnilnici za vino z zmogljivostjo poljenja 5 0001 na uro; tri mline za predelavo 80.000 t žitaric. Skladiščem v grosistični trgovski dejavnosti j,e namenjenih 43.500 m2 1980 1981 16.621 20.493 2.595 3.144 1.933 2.242 1.367 1.540 263 349 10.491 10.766 4.500 STRAN 26 VESTNIK, 20. AVGUSTA 19®1 PRAVO STVAR NA PRAVO mESTO PROJEKTANTI, INVESTITORJI, ŽIVINOREJCI! PRAVA OKNA ZA HLEVE, KLETI, GARAŽE, DELAVNICE SO JIMAS okna zahtevajte v trgovinah z gradbenim materialom ter opremo za kmetijstvo. Zahtevajte prospekte! Proizvaja mas okna SAJ NUDIJO VELIKE PREDNOSTI: — neomejeno trajnost — ker beton ostane beton — pravilno prezračevanje — enostavno odpiranje — estetski videz — vzdrževanje ni potrebno — nizke cene — štiri različne velikosti: 120x100 cm, dvokrilno, 100x80 cm, dvo krilno, 100x60^cm, enokrilno, 80x50 cm, enokrilno inas okna 100x60 cm in 80x50 cm izdelujemo tudi s pocinkane mrežo. Ta so primerna za kleti, kokošje farme in garaže. TOZD IND. GRADB. MATERIALA CELJE, MEDLOG 7, tel. (063) — 26-711 Telex 33-536 YU INGRAD Izdelke,industrije pohištva in notranje^ opreme MEBLO iz Nove Gorice, za opremo vašega stanovanja, lahko nabavite v salonu meblo v Mariboru ™ VESTNIK, 20. AVGUSTA 1981 STRAN 27 I 4 | Nudimo vam: J| | Sistemsko pohištvo |||| t Spalnice | Sedežne garniture »mg | Stilno pohištvo I Jogi vzmetnice llilll Postelje filli Kosovno pohištvo Wil | Svetlobna telesa & Oprema za kopalnice VXW%VVVVVYVVV^X^ STRUŽENO \laraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojstveno prijetnost stružertemu pohištvu, d s svojo bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpežnost, z barvami pa nam pomaga Mi usklajevanju in poživitvi prostora. ad lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 telefon: 064-77661 telegram: lip bled telex: 34 525 yu lipex PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE IHEMM GORNJA R A D G O NA I TOZD AVT0RADG0NA - SERVISI Pri nas lahko kupite vse proizvode IMT Beograd in njegovih kooperantov, vključno vse rezervne dele. Opravljamo servisne storitve in tehnične preglede za vse vrste traktorjev IMT. Izdelujemo varnostne kabine za vse vrste traktorjev. Po želji kupcev jih tudi montiramo. NE PREZRITE: traktorje IIDT in vseh vrst traktorske priključke vam nudi - PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE MAiimn GORNJA RADGONA STRAN 28 VESTNIK, 20. AVGUSTA 19«1 Madžarski razstavi] alci na-kmetijskem sejmu Na letošnjem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni od 21. do 30. avgusta bodo že drugič sodelovali razstavij alci iz sosednje republike Madžarske. Na razpolago imajo 200 kvadratnih metrov rasztavnega prostora, za katerega bodo stroške v višini 200 tisoč poravnale GZS, MGZ za Pomurje in GR Ljubljana. Blago bodo pripeljali in prostor uredili v lastni režiji. Zunanja trgovina ABC POMURKA m madžarska tvrdka Konsumex bosta v teh dneh opredelili blago v vrednosti 100 tisoč dolaijev, ki ga bodo iz Madžarske uvozili v okviru sejemske kvote. Obračun blaga pri uvozu in izvozu bo poravnan v dinaijih. Naše gospodarstvo bo jeseni sodelovalo na sejmu v Szombathelyju kjer bo imelo brezplačno na voljo 700 kvadranih metrov razstavnega prostora. Slovenski razstavljalci bodo na Madžarskem razstavljali pod okriljem ABC POMURKE. Madžari bodo še pred sejmom v Gornji Radgoni izbrali blago, ki ga bodo po sejmu uvozili v enaki vrednosti kot bo naš uvoz iz Madžarske na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni. B. H. Več šampanjca iz Radgone zavarovalna skupnost triglav POM URŠKA OBMOČNA SKUPNOST V KK Radgona bodo letno proizvodnjo šampanjca s klasično metodo povečali s 100 na 200.000 steklenic, šampanjca s tankovsko oziroma metodo ŠARMA, ki so ga doslej proizvedli 160.000 steklenic, pa bodo poslej proizvedli 400.000 steklenic letno. Ze do trgatve bodo uredili nov sodoben sprejemni center za prevzem grozdja od zasebnikov, V TOZD Radgonske gorice, KK Radgona so spomladi letos pričeli s sanacijo kleti, ki je edina v Jugoslaviji specializirana za zorenje Šampanjcevr na klasičen način. Rekonstrukcijska dela, ki so tačas v sklepni fazi bodo opravili v dveh etapah in bodo veljala 80 milijonov dinarjev. V prvi fazi, ki gre h koncu, so razširili skladiščne zmogljivosti za zorenje šampanjca v novogradnji in v stari kleti, zamenjali pa bodo tudi zastarelo polnilno linijo. Namen rekonstrukcije je v tem, da v KK Radgona povečajo Proizvodne zmogljivosti za zorenje klasičnega šampanjca, s prodajo katerega so v zadnjem času uspeli Prodreti na tržišče ZRN v Severno m Srednjo Ameriko. . Na konvertibilnem tržišču pa se te Povečalo tudi zanimanje za prodajo tihih štajerskih vin iz Radgo-ne- Z rekonstrukcijo bodo z vino-Vodom povezali dve od šestih dislociranih kleti, s čimer bodo znatno zmanjšali transportne stroške, 13 novih skladiščza sladkorno peso Od 27 novih skladišč na odkupnih mestih v severovzhodni Sloveniji jih bodo letos zgradili 13, od tega 8 v Pomurju Tovarna sladkorja v Ormožu bo v letošnjem letu predelala okoli 200 tisoč ton sladkorne pese, kar predstavlja nekaj več kot 50 odstotkov zmogljivosti tovarne. Za hitrejše širjenje surovinskega zaledja, s peso naj m *eto namesto letošnjih zasejali že 6 tisoč hektarjev, morajo med drugim urediti skladišča za prevzem sladkorne pese na terenu, ki ta as predstavljajo ozko grlo v organizacijskem in stroškovnem smislu. V sl ^nem Prizadevanju vseh članic republiške poslovne skupnosti za aakor, da bi v prihodnje zagotovili potrebne površine za sladkorno P so> je investitor tovarne sladkorja Slovin iz Ljubljane naročil pri š °!Petno-tehničnem institutu za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani mož transportnih stroškov za tovarno sladkorja v Or- skpj',Raziskava je pokazala, daje za optimalno organizacijo spravila, skiJf enJa ‘n transporta sladkorne pese do tovarne potrebno urediti 27 Dot k °d te§a cestnih. Za spravilo pese so skladišča neobhodno P trebna, vendar ima tovarna sladkorja omejene finančne možnosti, da k uredili 13 skladišč, ki so neobhodno potrebna za normalno m.].rbo tovarne s peso. Skladišča, ki bodo predvidoma veljala 22,195 ‘Jonov dinarjev, bi morali začeti urejati v najkrajšem času. Zaradi P°'m.anjkanja denarja bodo morale sredstva za izgradnjo skladišč po-ARp1 *udi kmetijske organizacije. Največji proizvajalec pese v Sloveniji s. 1 POMURKA naj bi pod običajnimi pogoji za investicije v kmetij-p u Posodila poslovni skupnosti za sladkor 2,219 milijonov dinarjev, otrebna sredstva naj bi zagotovili v najkrajšem času, tako da bi z večnamenskih skladišč za odkup kmetijskih pridelkov, skl - H-«ern s'adkome pese jeseni, pričeli graditi v naslednjih dneh. Nova km •• 3 bodo omogočila prevzem in pretovarjanje pese s težkimi vis ^'J^'mi stroji. Predvidoma bodo peso v depoje nasipavali 2 metra vider medtem Ico bo širina skladišča 15 metrov. V projektih so pred-strošk tak° zmogljivost, ki je potrebna za tridnevni odvoz pese, kar Ke transporta zmanjšuje na najmanjšo možno mero. Boris Hegeduš 10 tisoč ton krompirja za izvoz Pogodh01^3^..PrO'zvajalci krompirja, ki so letos pravočasno sklenili in dru^ z ve^J'mi porabniki, kot so JLA, UPI Sarajevo, Slavija Zagreb kmetijs^1’ bodo 2 tisoč ton krompirja DESIRE tudi izvozili. Poleg krom piri Zadruge Panonka iz M urske Sobote, ki bo zagoto vila 2 tisoč ton KZ Treh a Za Izvoz’ 8a bodo enako količino za izvoz zagotovile KZ Ptuj, 10 tisoč t 6 ’.Gorenjska KZ, 2 tisoč ton pa ostali manjši proizvajalci. Za Cena 5 2n n’ *°rikor 8a bodo izvozili slovenski proizvajalci, je zajamčena tržišču V -arjev 2a kilogram, kolikor bo krompir veljal na domačem tr^išču h Primeru negativne razlike med ceno na domačem in tujem Skupnosi ra,zl‘ko proizvajalcem kril SISEOT. Za izvoznika je poslovna niral izv Za kromPir določila Mercator-Slovenija sadje, ki bo koordi-druga tr^j,P0Sameznih proizvajalcev v Italijo, Irak, Jordanijo in na ran^ /-v Proizvajalci pa bodo morali v kratkem rešiti način paki-Paketih d na tuJih povprašujejo po 5-, 7- in 10-kilogramskih Vreče °’ aočlm krompir za domače potrebe pakirajo v 30-kilogramske B. H. Kljub katastrofalni pozebi letošnjo zimo, zaradi katere so morali v KK Radgona izsekati trto na 30 odstotkih oziroma 76 hektarjih vinogradov, pa ho na preostalih 175 hektarjih rodnih vinogradov grozdje letos v primeru ugodnega vremena v prihodnje dobre kvalitete. Za 75 odstotkov zmanjšan pridelek, od 50 do 60 vagonov grozdja, bo izredno kvaliteten, ker je na trti manj grozdja, pa tudi vreme v pozni pomladi in poletju je bilo vinogradnikom naklonjeno. Vinogradniki pa so že pričeli z obnovo vinogradov po posebnem sanacijskem programu, ki jo bodo uresničili le s širšo družbeno hkrati pa bodo opustili proizvodnjo v številnih dislociranih prostorih, ki so jih imeli v najemu v Radgoni in bližnji okolici, tako poslej tudi ne bodo odvisni od skladišč Sadja-zelenjave v oddaljenem Mariboru, kjer so ob lanski obilni letini grozdja bili prisiljeni vskladiščiti 70 vagonov mošta. Hkrati s povečanjem proizvodnih zmogljivosti urejajo tudi garderobe in sanitarne prostore za delavce. Boris Hegeduš HIŠA IN PREMOŽENJE NISTA LE TRUD ENEGA ČLOVEKA, AMPAK NEMALOKRAT RODOV. VSE TO PA SE LAHKO V NEKAJ MINUTAH SPREMENI V PEPEL, ČEPRAV SMO PODVZELI VSE RAZUMNE UKREPE, DA DO TEGA NE BI PRIŠLO. VSAKA ŠKODA, KI JO UTRPIMO, JE TEŽKA, LAŽJE PA NAM JE, ČE V NESREČI NISMO OSTALI SAMI. GOSPODARSKO ZAŠČITO NAM NUDI ZAVAROVANJE! Zavarovanci združujejo v Zavarovalni skupnosti Triglav svoja sredstva iz dohodka (zavarovalna premija), da bi si po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotovili nadomeščanje tistega dela dohodka (odškodnine), ki bi izostal ob nastalem škodnem dogodku oziroma bi bil izgubljen zaradi delovanja stihije. Z zavarovalnimi sredstvi upravljajo zavarovanci preko svojih delegatov, ki jih volijo v organizacijah združenega dela, samoupravnih : organizacijah in skupnostih ter občani po svojih delegatih v krajevnih skupnostih. Da bi delegati uresničili to svojo pravico upravljanja, skozi močno razvejan delegatski sistem, odločajo o j vseh pomembnejših vpraša-f njih, med drugim tudi o ukrepih za izboljšanje zavarovalnega položaja. Vedno pa informacija, o kateri delegati razpravljajo in odločajo, ne pride do slehernega občana, čeprav je problematika taka, da bi bilo to potrebno. S tem sestavkom želimo seznaniti javnost s problemom podzavarovanja ; v zasebnem sektorju in sicer pri požarnih zavarovanjih kmetijskih gospodarstev in individualnih stanovanjskih hiš. j Nasvete in zavarovalne storitve vam nudi — zavarovalna skupnost triglav POMURSKA OBMOČNA SKUPNOST mm mm Ml BM I I Nekaj zadnjih požarov v Pomurju nas opozarja, da je večina kmečkih gospodarstev in individualnih stanovanjskih hiš prenizko zavarovanih, kar pa ima za posledico, da se škode ne izplača v polnem znesku, temveč v razmerju med zavarovalno vsoto in dejansko vrednostjo objektov in premičnin. Ilustrirajmo s primerom: hiša je vredna 1,000.000 dinarjev, zavarovalna vsota pa znaša 250.000 dinarjev, torej četrtino dejanske vrednosti. Ob požaru nastane dejanska škoda v višini 400.000 dinarjev, zavarovalec pa dobi izplačano le četrtino, to je 100.000 dinarjev (slaba zavarovalna zaščita)! Še slabše je stanje tam, kjer so zavarovalne vsote le 10 ali 15 odstotkov od dejanske vrednosti zgradbe. Ob tem se postavlja vpraša nje ali se splača tako zavarovanje sploh obdržati, saj ne zagotavlja nobene ekonomske zaščite. Bolje bi ga bilo sporazumno razveljaviti. Kaj smo dolžni ob tem razmišljanju storiti zavarovanci in zavarovalni delavci? Ob presojanju tako nastale situacije, je potrebno takoj in v bodoče pravočasno pričeti s preurejanjem požarnih polic. Pri tem se bodo angažirali zavarovalni zastopniki, ki so dolžni zavarovancu svetovati, kaj in kako naj zavaruje, da bo imel zadovoljivo zavarovalno zaščito, ki je tudi ekonomsko upravičena le, če znaša zavarovalna vsota nad 50 odstotkov vrednosti zgradb in edino pravilna, če je zavarovalna vsota enaka dejanski vrednosti. Nujnost preureditve je potrebna predvsem pri izredno nizkih zavarovanjih, ki jih je žal še veliko. Zadovoljiti se z delnim zavarovanjem in plačati nižjo premijo, je negospodarno, saj se nam taka štednja čestokrat bridko maščuje. Vsakdo se ob požaru ali drugi elementarni nesreči vpraša o višini odškodnine, ki jo je izplačala zavarovalnica in po tem krivično ceni njeno družbeno vlogo, pozablja pa, da je nižja odškodnina posledica nekvalitetno sklenjenega zavarovanja, ki ji botrujeta tako zavarovanec kot tudi zavarovalni zastopnik na terenu. Razmisliti moramo in se odločiti za pravilno zavarovalno zaščito, ki nam bo svetovana in ponujena od zavarovalnih zastopnikov. Zavedajmo se, da smo za jutrišnji dan sami svoje sreče kovači. STRAN 29 ^ESTNIK, 20. AVGUSTA 1981 S ČLOVEKOM MORAMO BITI PREVIDNI! IMAUČINK )VIT( OROŽJE INSEKTICID FLOK UČINKOVITO UNIČUJE VES MRČES. ZLATOROG MARIBOR Kuhinja Brest — 09 je izdelana v barvi oreha. Vrata in čela predalov so izdelana iz kvalitetnega bukovega lesa, luženega na barvo oreha in lakiranegas poliuretanskim lakom. Izvedba konstrukcije je na okvir in polnilo, ki sta robno profilirana. Kuhinjo BREST — 09 izdelujemo samo pod skupno delovno ploščo. Delovna plošča bele barve ima zaobljen prednji rob. Program kuhinje ima skupno podnožje, senčne letve in zaključni venec. Naročilu priložite podpisano skico — tloris kuhinje z vrisanimi elementi, s tem se obvezujete, dav času od naročila do izdelave kuhinje ne boste spreminjali sestave kuhinje. brest negor brest cerknica industrija pohištva Jugoslavija telefon 061-791 200 telex 31 167 KATARINA KT VSO BRESTOVO POHIŠTVO LAHKO DOBITE V TRGOVINI BREST V MARIBORU, Kneza Koclja 6, in v vseh trgovinah s pohištvom MOJCA V STRAN 31 Cestnik, žo. avgusta 1 981 SOZD KEMA n. sub. o. Maribor TOVARNA DUŠIKA RUŠE n. sol. o. TOZD Agrokemija MARIBORSKA LIVARNA 62000 Maribor—Kejžarjeva 11 SANITARNE ARMATURE proizvaja: kompleksna gnojila z visoko vodotopnostjo, dobrimi kemičnimi in fizikalnimi lastnostmi za kmetijsko proizvodnjo. NPK 12—12—12 NPK 10—15—20 NPK10—20—20 NPK—B—Mg 7—14—18—3—1 za spomladansko gnojenje, za okopavine, za žitarice, za vinogradništvo in sadjarstvo. Nadalje proizvajamo specialna gnojila v mali embalaži, tekoča, foliar-nain organska gnojila. Sredstva za varstvo okrasnih rastlin in ostalih kmetijskih kultur. Novo na tržišču: herbicidi: DUAL, PRIMEXTRA in GODAL ter LENTAGRAN-WP in BENAZOLOX fungoinsekticid: PIROX-FLUID sistemični fungicid: RIDOMIL-plus univerzalno gnojilo: GARDIN-G tekoče gnojilo: GARDIN organski substrat: R-SUBSTRAT repelent: KEMAKOL Obiščite nas na Kmetijsko-živilskem sejmu 1981 v Gornji Radgoni, kjer boste dobili informacije in nasvete! TOVARNA DUŠIKA RUŠE, n. sol. o. 62342 Ruše AWX telefon: 062 66-108 telex: 33-112 yu dušik ALUMINIJSKE OGRAJE ALUMINIJSKI RADIATORJI IN OGREVALNE ARMATURE aklimat - montažno zgotovljeni in tovarniško barvani radiatorji za sodobno centralno ogrevanje alumat - ograje, mreže, pregradne stene za sodobne stanovanjske hiše PRIHRANEK > ENERGIJE - ' PODALJŠANA ŽIVLJENJSKA DOBA k RADIATORJEV A raOŽNOSTI RAZNIH KOMBINACIJ STRAN 32 VESTNIK, 20. AVGUSTA 1981